Goriški sindikati vse glasneje o pomanjkljivostih bolnišnice GM v nedeljo uvedla prireditev Gledališča v gledališču Na Trgovinski zbornici posvet o »naravnih nakupovalnih centrih« Primorski Prvi poraženec je sam referendum Dušan Udovič Počasno štetje rezultatov nam v tem komentarju ne omogoča dokončne ocene rezultatov balotaže občinskih in pokrajinskih volitev, ki so v nedeljo in včeraj potekale v nekaterih pomembnih italijanskih mestih. Glede referenduma pa je slika povsem jasna, njegov izid pa tudi pričakovan. Udeležba ni dosegla niti petindvajset odstotkov, kar je najnižja udeležba na referendumih doslej. Za primerjavo naj spomnimo, da je udeležba na referendumu o razporoki v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dosegla skoraj bajnih 88 odstotkov. Referenduma o splavu se je kako leto pozneje udeležilo nekaj preko 81 odstotkov volivcev, potem pa je krivulja udeležbe na vseh naslednjih ljudskih glasovanjih ubrala nezadržno pot navzdol, do sedanjega poraznega rezultata. To vodi k zaključku, da je prvi veliki poraženec referendum sam, z njim pa tudi njegovi pobudniki, česar ni bilo težko napovedati. Drugo, kar zgleda dovolj jasno, je dejstvo, da ljudje na referendumih niso pripravljeni odločati o zapletenih temah, za katere upravičeno menijo, da bi jih moral reševati parlament. Tudi to smo sicer že vedeli in o tem zadnjič debatirali pred štirimi leti, ko je propadel referendum o umetnem oplojevanju. In vendar, niti po petnajstih letih stalno propadlih referendumov ne desna ne leva sredina nista bili sposobni dati pobude za verodostojno reformo mehanizma ljudskega glasovanja. Interpretacije o tem, kako je na referendumu volila petina italijanskih volivcev, se v takih okoliščinah zreducirajo na gole politične špekulacije, ki bodo pozabljene v teku prihodnjih dni. Težko bi soglašali z oceno, da iz tolikšnega poraza referenduma lahko izhaja želja po krepitvi dvo-strankarskega sistema v Italiji, samo zato, ker se je osemdeset odstotkov udeležencev izreklo za »da«. Utemeljeno je sicer mogoče sklepati, da je volilni sistem, od samih njegovih snovalcev imenovan »svinjarija«, potreben korenite spremembe. Prav tako utemeljeno pa lahko dvomimo, da bo ta parlament z večino, kot jo poznamo, in ki deluje kot nekakšen vojni stroj predsednika vlade, voljan pred iztekom mandata pripraviti in izglasovati boljši volilni zakon. Celo v sodelovanju z opozicijo, kot hitijo danes polni dobre volj e napovedovati vsevprek v desni sredini, morda zato, da bi vsaj nekoliko utišali oglušujoč odmev razvpitih veselic v premierovih rezidencah v Rimu in na Sardiniji. dnevnik TOREK, 23. JUNIJA 2009_ Št. 147 (19.546) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Udeležilo se jih je 23% volilnih upravičencev, najmanj v zgodovini republike Zaradi nizke udeležbe referendumi neveljavni Drugi krog krajevnih volitev v korist leve sredine SOVODNJE - Deželni svet SKGZ Rudi Pavšič soglasno izvoljen za predsednika krovne organizacije SOVODNJE - V Kulturnem domu v Sovodnjah je sinoči zasedal deželni svet Slovenske kulturno- gospodarske zveze, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu kro- vne organizacije. Deželni svet je soglasno izvolil za predsednika Rudija Pavšiča, ki bo tako vodil organizacijo tudi v naslednjem triletnem mandatu. Pavšič se je zahvalil za zaupanje in povzel glavne smernice dela SKGZ v prihodnosti. Sledila je predstavitev ankete o delovanju SKGZ, ki jo je za Slori izvedla Norina Bogatec. RIM - Nedeljskih in ponedeljkovih referendumov o zakonu za izvolitev parlamenta se je povprečno udeležilo 23 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj v zgodovini italijanske republike. Če se predstavniki manjših strank upravičeno veselijo propada referendumske pobude, ki je silila v oblikovanje dvostranskarskega sistema, pa se marsikdo sprašuje, ali je še smiselno prirejati referendume s sedanjimi pravili. Ob referendumih pa se je v nedeljo in ponedeljek odvijal tudi drugi krog upravnih volitev. Leva sredina, ki je bila v prvem krogu poražena, si je precej opomogla. Na 2. strani Uvertura v Postajo Topolove že v soboto Na 3. strani G8 v Trstu: Clintonove ne bo, Irancev najbrž niti Na 7. strani V Gorici šest obsodb za smrt delavca iz Renč Na 14. strani Reorganizirali goriško Agencijo za prihodke Na 14. strani Poglablja se stiska Eatonovih delavcev • • | I v« in njihovih družin Na 14. strani POLITIKA - V Dolini in na Repentabru Premolin in Pisani sta včeraj prisegla Fulvia Premolin kroma DOLINA - S slovesno prisego je županja Fulvia Premolin uradno nastopila svoj drugi mandat in izrazila upanje, da bo ves občinski svet delal v korist lokalne skupnosti in ozemlja. Na 7. strani REPENTABOR - Novoizvoljeni župan Marko Pisani je na prvi seji občinskega sveta predstavil programske smernice, ki jih je skupščina odobrila, le Gomizelj (LS) je glasoval proti. Na 8. strani □BinVE, U5NJENH IN ÉPQRTNR OBLRČILR, PROSTI ČRS Promocijska prodaja do sobote, 4. julija! od 10 do 80% tRst - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 tfsss^ hit T Lnwni E-TIL-TI Koncert na meji 2009 BENICIA CARDENAS salsa ycumbia četrtek ^^^^ ob 21.00 un K-^t. ^yf ■■ Gorica trg Transalpina vstop prosi 2 Torek, 23. junija 2009 ITALIJA / POLITIKA - Povprečno se jih je udeležilo 23 odstotkov volilnih upravičencev Zaradi rekordno nizke udeležbe referendumi propadli Zadovoljstvo Severne lige, UDC in komunistov - Vse več predlogov za reformo referenduma RIM - Na vseh treh referendumih, ki so bili na sporedu v nedeljo in včeraj, je velika večina volivcev odgovorila z DA na predlagana vprašanja. Toda vsi trije referendumi so propadli, saj udeležba še zdaleč ni dosegla po zakonu predvidenega kvoruma, se pravi absolutne večine volilnih upravičencev. Dosegla je celo negativni rekord v zgodovini italijanske republike. Po sicer še nedokončnih podatkih se je referenduma o ukinitvi možnosti povezav med kandidatnimi listami za poslansko zbornico udeležilo 23,3 odstotka volilnih upravičencev. Za DA je glasovalo 77,8 odstotka volivcev, za NE pa 22,2 odstotka volivcev. Referenduma o ukinitvi možnosti povezav med kandidatnimi listami za senat se je udeležilo 23,2 odstotka volilnih upravičencev. Za DA je glasovalo 77,9 odstotka vo-lilcev, za NE pa 22,1 odstotka volivcev. Referenduma o ukinitvi možnosti hkratnih kandidatur v več kot enem volilnem okrožju se je udeležilo 23,8 odstotka volilnih upravičencev. Za DA je glasovalo 87,3 odstotka volivcev, za NE pa 12,6 odstotka volivcev. Odzivi in ocene co Fini pa je pozval k globljemu premisleku. »Izidi so bili v veliki meri predvidljivi,« je dejal. »Referendumi so po mojem propadli najprej zato, ker so bila referendumska vprašanja tehnično preveč zahtevna, potem pa zato, ker so italijanski volivci vse bolj oddaljeni od politike,« je pristavil. Bivši ministrski predsednik in vplivni član Demokratske stranke Massimo D'Alema pa je izrazil prepričanje, da bi morali posodobiti pravila za prirejanje referendumov, ki že dolga leta drug za drugim propadajo. Po njegovem bi bilo najbolje, če bi po eni strani dvignili število potrebnih podpisov za predložitev referendumskih vprašanj, po drugi strani pa bi odpravili kvorum udeležbe za veljavnost ljudskih glasovanj. Notranji minister Roberto Maroni je v podobnem duhu napovedal pobudo za reformo referenduma. Če so referendumi propadli, pa je velika večina predstavnikov političnega življenja izrazila prepričanje, da bi moral parlament čim prej spremeniti sedanji zakon za izvolitev parlamenta, češ da je hudo pomanjkljiv. Štetje referendumskih glasov na volišču ansa Izide trojnega ljudskega glasovanja so seveda pozdravili predstavniki manjših političnih sil, ki so nasprotovali predlogom pobudnikov referendumov. Minister za poenostavitev zakonodaje in vidni predstavnik Severne Lige Roberto Calderoli je bil navdušen nad izidi. »Pobudniki referendumov so hoteli uničiti Severno ligo, na osnovi rezultatov pa smemo trditi, da je Liga spet zmagala,« je dejal. Voditelj te stranke Umberto Bossi pa je vzkliknil: »Tudi v težkih trenutkih zmagujemo, ker smo blizu ljudem!« Voditelj sredincev UDC Pierferdi-nando Casini je obžaloval, da je država potrosila velika denarna sredstva zaman. Sicer pa je poudaril, da so volilni upravičenci jasno zavrnili projekt uvajanja dvostrankarskega sistema. Podobno misel je izrekel sekretar SKP Paolo Ferrero. »Poskus uvajanja dvostran-karskega sistema so volivci zavrnili že pred 15 dnevi, zdaj pa ga je neudeležba na referendumih dokončno pokopala,« je dejal. Po oceni predsednika odbora za referendume Giovannija Guzetta pa nihče ne more reči, da je zmagovalec. »V resnici sta prevladala obup ljudi in gnus do politike. Zmagali so kvečjemu tisti, ki se borijo proti direktni demokraciji, kar je v resnici poraz vseh,« je dejal. Predsednik poslanske zbornice in vidni predstavnik Ljudstva Svobode Gianfran- REFERENDUM - Izidi glasovanja v deželi, pokrajinah in občinah Tudi v FJK zmanjkal kvorum V deželi FJK je šlo na volišča manj kot 20 odstotkov volilnih upravičencev - Povsod se je vsekakor uveljavil DA TRST - Trojnega referenduma o zakonu za izvolitev obeh vej parlamenta se je v deželi Furlaniji-julijski krajini udeležilo manj kot 20 odstotkov volilnih upravičencev. Na vseh treh glasovnicah je prepričljivo prevladal DA, še največ ljudi pa je glasovalo za tretje vprašanje. To je glavni izid volitev, ki so bile v nedeljo in včeraj dopoldne in so zadevale tri vprašanja, se pravi prvi dve o možnosti ukinitve povezav med listami za poslansko zbornico oz. za senat ter tretje o možnosti hkratnega kandidiranja v več volilnih okrožjih. UDELEŽBA V deželi FJK se je na skupno 975.799 volilnih upravičencev podalo na volišča za prvo referendumsko vprašanje skupno 180.363 ljudi oziroma 18,48 odstotka upravičencev, za drugo referendumsko vprašanje skupno 180.390 ljudi oziroma 18,49 odstotka upravičencev, za tretje referendumsko vprašanje 185.703 oz. 19,03 odstotka upravi- čencev. Na Tržaškem je na skupno 193.903 volilnih upravičencev šlo volit za prvo vprašanje 32.797 ali 16,91 odstotka upravičencev, za drugo vprašanje 32.813 oz. 16,92% upravičencev, za tretje vprašanje 34.163 ali 17,62% upravičencev. Na Goriškem je na skupno 113.962 upravičencev volilo za prvo vprašanje 23.930 oz. 21% upravičencev, za drugo vprašanje 23.934 (oz. 21%), za tretje vprašanje 24.631 ali 21,61% upravičencev. Na Videmskem je na skupno 432.244 volilnih upravičencev volilo za prvo vprašanje 80.643 oz. 18,66%, za drugo vprašanje 80.651 oz. 18,66% upravičencev, za tretje vprašanje 83.009 (19,20%). Na Por-denonskem je na skupno 235.690 volilnih upravičencev volilo za prvo vprašanje 42.993 oz. 18,24% upravičencev, za drugo vprašanje 42.992 18,24), za tretje vprašanje 43.900 ali 19,03% upravičencev. PRVO REFERENDUMSKO VPRAŠANJE - V deželi FJK se je uveljavil DA z 78,74 odstotka glasov, za NE pa se je izreklo 21,26 odstotka ljudi. Belih glasovnic je bilo 6.208, neveljavnih glasovnic je bilo 170.104.Na Tržaškem je DA dobil 76,13 odstotka oz. 23.446 glasov, medtem ko je za NE glasovalo 23,87% ljudi (7.350 glasov). Na Goriškem je prevladal DA s 76,96% glasov (17.291), za NE je glasovalo 23,04% ljudi (5.177). Na Videmskem je DA dobil 79,97% glasov (60.836), NE je zabeležil 20,03% glasov (15.237). Na Pordenonskem je DA dobil 79,38% glasov (32.361), za NE je bilo 20,62% glasov (8.406). DRUGO REFERENDUMSKO VPRAŠANJE - V deželi FJK je DA dobil 78,83 odstotka glasov (134.103), za NE se je izreklo 21,17 odstotka ljudi (36.022 glasov). Belih glasovnic je bilo 6.273, neveljavnih je bilo 170.125.Na Tržaškem je DA zabeležil 76,15 odstotka oz. 23.482 glasov, za NE je glasovalo 23,85% ljudi (7.356 glasov). Na Goriškem je dobil DA 77,35% glasov (17.385), za NE je glasovalo 22,65% ljudi (5.090). Na Vi-demskem je DA dobil 79,98% glasov (60.798), NE je dobil 20,02% glasov (15.218). Na Pordenonskem je bilo za DA l 79,51% glasov (32.438), za NE pa 20,62% glasov (8.358). TRETJE REFERENDUMSKO VPRAŠANJE - V deželi FJK je prevladal DA z 90,79 odstotka glasov (163.982), za NE je glasovalo 9,21 odstotka ljudi (16.631 glasov). Belih glasovnic je bilo 2.618, neveljavnih je bilo 180.613.Na Tržaškem je DA dobil 89,85 odstotka oz. 29.890 glasov, medtem ko je NE dobil 10,15% glasov (3.378). Na Goriškem je prevladal DA z 89,71% glasov (21.402), za NE se je izreklo 10,29% ljudi (2.455). Na Videmskem je DA dobil 91,58% glasov (73.958), NE je dobil 8,42% glasov (6.797). Na Pordenonskem je za DA glasovalo 90,64 odstotka glasov (38.732), za NE je bilo 9,36% glasov (4.001). UPRAVNE VOLITVE - Zmagala je v 14 pokrajinah od skupnih 22 ter v 11 občinah glavnih mest od skupnih 16 Leva sredina se je na balotažah precej opomogla, čeprav je izgubila milansko in beneško pokrajino RIM - Desna sredina je levi sredini odvzela nekatere pokrajinske uprave, kot sta milanska in beneška, vendar ni prodrla. Leva sredina pa je ohranila pomembne postojanke, kot so Bologna, Firence, Bari, Turin in Padova, vendar se je le delno okoristila z aferami, v katere je vpleten ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Tako bi lahko strnjeno ocenili izide drugega kroga krajevnih volitev, ki se je odvijal v nedeljo in ponedeljek vzporedno z referendumi. Pokrajine - Balotažne volitve so potekale v 22 pokrajinah. Leva sredina jih je osvojila 14, desna sredina pa 8. V Turinu je levosredinski kandidat Anto-nino Saitta gladko premagal svojega desnosredinskega tekmeca, saj je zbral več kot 57 odstotkov glasov. V tekmi za predsedstvo milanske pokrajine pa je prevladal desnosredinski kandidat Guido Podeta, vendar za las, saj je svojega levosredinskega protikandidata Filippa Penatija prekosil za pičlih 4 tisoč glasov. Podobno je bilo v beneški pokrajini. Nova predsednica je predstavnica Severne lige Francesca Zaccariotto, ki pa je premagala svojega levosredinske-ga tekmeca Davideja Zoggia za manj kot 2 odstotka glasov. Leva sredina je osvojila še pokrajine Ferrara, Parma, Rimini, Arezzo, Grosetto, Prato, Fermo, medtem ko se je desna sredina uveljavila še v pokrajinah Savona, Frosinone, Crotone, As-coli in Lecce. Občine -Drugi krog volitev se je odvijal tudi v 99 občinah, 16 od katerih so bile občine pokrajinskih glavnih mest. Leva sredina je prevladala v 11 od slednjih. Tako je levi sredini uspelo ohraniti župana v Bologni, kjer je Flavio Delbono premagal Alfreda Cazzola s 60,7 proti 39,3 odstotka glasov. V Firencah je levosredinski kandidat Matteo Renzi zmagal s 60 odstotki glasov. Leva sredina je slavila tudi v Padovi s Flaviom Zanonatom, ki je zbral 52 odstotka glasov, in v Bariju z Michelejem Emilianom, ki je prejel 59,8 odstotka glasov. Franceschini: Začenja se zaton desne sredine RIM - »Desna sredina je zmagovalka upravnih volitev, saj je končni obračun očitno njej v prid.« Tako je izide nedeljskega in ponedeljkovega drugega kroga krajevnih volitev ocenil koordinator Ljudstva svobode Denis Verdini. »Dejstvo je, da je pred temi volitvami leva sredina imela v rokah veliko večino krajevnih uprav, zdaj pa se je jeziček na tehtnici očitno prevesil nam v prid,« je pristavil. Tudi vodja Severne lige je izrazil zadovoljivo. »Ljudje nam zaupajo,« je pribil. Toda z izidi drugega kroga krajevnih volitev je zadovoljen tudi vodja Demokratske stranke Dario Franceschini. »Pred 15 dnevi je Ljudstvo svobode napovedovalo, da bo zbralo 45 odstotkov glasov na evropskih volitvah in da bo osvojilo vsa glavna mesta. No, Berlusconi se je moral zadovoljiti z 10 odstotki manj, na krajevnih volitvah pa je mogoče beležiti nov veter v prid Demokratski stranki in levi sredini, « je dejal. »To je začetek zatona desne sredine. Pred nami je še dolga pot, toda z naporom in delom bomo dosegli spremembo političnega stanja v državi,« je pristavil. Pozitivno sta izide ocenila še druga dva vidna predstavnika Demokratske stranke, in sicer nekdanji premier Massimo D'Alema ter nekdanji vodja Marjetice Francesco Rutelli. Vsak po svoje sta ugotovila, da se je na ba-lotažah dobro obneslo zavezništvo s sredinci UDC, kjer je pač do njega prišlo. To bo verjetno vplivalo na oblikovanje bodoče politične strategije Demokratske stranke. Mnogi pa menijo, da je ta volilna preizkušnja okrepila predvsem Franceschinija, ki se bo verjetno na oktobrskem kongresu potegoval za ohranitev vodstva stranke. Novi firenški župan Matteo Renzi ansa / ALPE-JADRAN Torek, 23. junija 2009 3 POSTAJA TOPOLOVE - Uvertura v dogajanje že to soboto Za uvod umetniški pohod po vaseh Nadiških dolin Pohod sodi v okvir projekta EU »Potrkavanje 2009/2010«- »Prava« Postaja se bo začela čez slaba dva tedna TOPOLOVA - Do začetka letošnje, že 16., izvedbe mednarodno priznane kulturne prireditve »Postaja To-polove« manjka nekaj več kot štirinajst dni, zaživela pa bo pravzaprav že v soboto. V Topolovem bo namreč start ve-čurnega (od 11. do 19. ure) umetniškega oziroma insceniranega pohoda, ki tematizira propad beneških vasi v Nadiških dolinah. Pot bo udeležence vodila od Topolovega preko Laz do Briega, popestrili pa jo bodo gledališki elementi. Za režijo je poskrbel slovenski koroški režiser Marjan Stikar, sodelovali pa bodo Gledališče Trotama-ra, Harmonikarski orkester špetrske Glasbene matice, Kulturno društvo Rečan in Postaja Topolove. Zvečer bo na razpolago tudi avtobus, ki bo udeležence peljal do Klodiča ali Topolove-ga. Duma, tako so organizatorji imenovali pohod po vaseh v Nadiških dolinah, je le prva od treh etap akcije »Na prvi pogled«. Drugi del predstavlja kratek poetični potopisni film (road movie) Roberta Schabusa, katerega scenarij je pot iz Gradina čez Abitante v Topolovec ob slovensko - hrvaški meji. Glasbo za film je prispeval Italijan Andrea Belfi, prvič pa ga bodo predvajali prav na Postaji Topolove 14. julija. Prva ponovitev bo dan kasneje v Celovcu, druga pa 23. oktobra v Me-dani. Kulturna pokrajina Sele - Zvrhnji Kot pod Košuto (Avstrija) pa je prizorišče tretje etape, tako imenovanega prehodnega 'soundtracka' Ponti sono-ri. Pri njem sodelujejo glasbeniki Stefano de Santis, Michael Delia, Sandro Carta in Franco Qualizza. Cilj akcije »Na prvi pogled« je ponovno odkrivanje odročnih pokrajin v Avstriji, Sloveniji in Italiji, poti pa so bile izbrane na podlagi dramaturških oz. pripovednih vidikov. Pohodniki so vabljeni, naj svoje občutke zapišejo v poseben potopisni dnevnik (na kraju samem ter v medmrežju). Akcija »Na prvi pogled« je skupaj z drugimi petimi sorodnimi pobudami sestavni del trilateralnega projekta »Po-trkavanje 2009/2010«, ki ga financira EU. Njegov glavni pobudnik je celovški univerzitetni kulturni center Unikum, pri njem pa sodelujeta še Združenje To-poluove in Kulturno društvo Opoka iz Medane v Goriških Brdih. Projekt Potrkavanje je posvečen »pozabljenim pokrajinam«, izoliranim območjem, ki se spopadajo s splošnim zastojem in izseljevanjem. Čeprav se ti kraji, še po- Čez slaba dva tedna se bo v Topolovem začela znana mednarodna kulturna prireditev Postaja Topolove, uvod v dogajanje pa bo že v soboto sebno vzdolž avstrijsko-slovenske oziroma italijansko-slovenske meje z gospodarskega vidika niso posebno razvili, so zelo zanimivi, ker po eni strani gledajo nazaj na omembe vredno zgodovino, po drugi strani pa tam vse do danes zaznamujejo kulturno življenje narodne manjšine. Poleg tega so se v njih ohranile povsem svojevrstne vasi in kulturne pokrajine, ki so drugod po Evropi že zdavnaj postale žrtev nekontrolirane gradnje in modernizacije. Navsezadnje so se tu razvijale kulturne pobude, ki se zgledujejo po mednarodnih umetniških standardih in negujejo kontakte z umetniki iz vse Evrope. Cilji projekta so pospeševanje medkulturnega dialoga, pomoč pri čezmejni mobilnosti umetnikov in publike in transnacionalna širitev umetniških del. Projekt želi tudi prispevati k okrepitvi evropske identitete in usmerjati zanimanje širše množice prebivalcev v skrite zaklade obrobja. Posamezne akcije pa stremijo po ovrednotenju pogosto podcenjenih pokrajin. Slovesna otvoritev projekta Potr-kavanje, ki bo potekal dve leti in pri katerem bo sodelovalo 60 umetnikov in umetnic iz devetih evropskih dežel, bo v četrtek na Univerzi v Celovcu. Na njej bodo sodelovali tudi pravi stebri Postaje Topolove, kot so Aleksander Ipavec, duo Mymesis in tamburaška skupina Tambours de Topolo. (NM) Priznanje novih ustanov in organizacij primarnega •v* pomena manjšine TRST - 30. junija zapade rok za predložitev prošenj za priznanje novih ustanov in organizacij primarnega pomena za slovensko manjšino. Na deželnem spletišču FJK, www.regio-ne.fjk.it, pod rubriko »in evidenza (v ospredju)« so na voljo dodatne informacije in ustrezni obrazci za prošnje. Reforma turističnih konzorcijev v FJK VIDEM - Furlanija-Julijska krajina načrtuje racionalizacijo turističnih konzorcijev v deželi, da bi na ta način prišli do močnejših in bolj reprezentativnih ustanov na tem področju. O tem je bil govor na nedavnem srečanju deželnega podpredsednika Luce Cirianija, generalnega direktorja agencije Turismo FVG Andrea Di Giovannija in predstavniki deželnih turističnih konzorcijev. Kot je poudaril Ciriani, si Dežela prizadeva za združitev moči med konzorciji, kar bi omogočilo bolj učinkovito delo v vse težjih pogojih in ob zmanjšanih proračunih. Turistična agencija FJK je že pripravila nekaj promocijskih pobud, še posebej kar zadeva na primer turistično promocijo glasbenih prireditev in tudi tako imenovanega družinskega turizma. ŠOLSTVO - Na Opčinah o izpopolnjevanju šolnikov v Sloveniji Druga javna predstavitev Svoje delo in vtise o dragoceni izkušnji je posredovalo sedem učiteljev oz. profesorjev Izpopolnjevanje na slovenskih univerzitetnih ustanovah je za naše šolnike predstavljalo dragoceno izkušnjo kroma MITTELFEST - Pismo Gorbačova »Nujne nove ideje in spremembe« ČEDAD - »Svet potrebuje radikalne spremembe, nove ideje in upravitelje, ki se bodo znali prilagoditi izzivom, ki jih prinaša globalizacija«. To v posebne sporočilu, ki ga je poslal organizatorjem letošnjega Mittelfesta, poudarja Mihail Gorbačov. Tekst, ki ga je poslal nekdanji sovjetski voditelj bodo objavili v publikaciji, ki je posvečena Evropi in dvajsetletnici padca berlinskega zidu ter je istočasno tudi nosilna tema 18. čedajskega srednjeevropskega festivala. Publikacija vsebuje tudi prispevke drugih protagonistov iz obdobja padca komunizma v Vzhodni Evropi. »Danes je bolj kot kdajkoli prej odločilna vloga kulture in umetnosti za reševanje problemov, s katerimi se danes sooča svet,« poudarja Gorbačov in dodaja, da v celoti podpira pobudo prijateljev iz Italije, ki so ustvarili projekt Mittelfest. »Poseben pomen te prireditve je v tem, da letos poteka ob 20-letnici padca berlinskega zidu, ki je bil simbol razdeljene Evrope in sveta,« še piše Gorbačov. V publikaciji so objavljeni tudi prispevki Lecha Wa-lese, Vaclava Havela, Dimitrija Rupla, Giannija De Michelisa, Adriana Biasuttija, Riccarda Ehrmana, Lucia Ca-racciola, Predraga Matvejevica, Gian Enrica Rusconija, Ser-gia Romana in še nekaterih drugih komentatorjev. V petek, 26. junija, pa bodo v Čedadu tudi uradno predstavili spored letošnjega Mittelfesta. FJK - Za slovenske upravitelje Posvet o pristojnostih, pravicah in dolžnostih javnih upraviteljev TRST - »Pravice, pristojnosti in dolžnosti občinskih upraviteljev v FJK« je naslov posveta, ki ga v ponedeljek, 13. julija, ob 17. uri v konferenčni dvorani Tessitori v deželni palači v Trstu prireja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v sodelovanju z deželno službo za institucionalne zadeve in krajevne avtonomije kot dobrodošlico vsem novoizvoljenim slovenskim občinskim upraviteljem in hkrati kot prvi korak k povezovanju slovenskih izvoljenih upraviteljev na vseh ravneh. Gre za zamisel, ki jo je Gabrovec svojčas iznesel že kot devinsko-nabrežinski občinski svetnik. »Številna so področja, ki nam narekujejo potrebo, da se slovenski izvoljeni predstavniki - ne glede na strankarsko pripadnost - na vseh ravneh javnih uprav med sabo bolj povežemo in, kjer je mogoče, koordinirano nastopamo. Podobno željo sem močno občutil v številnih pogovorih z izvoljenimi v razne javne ustanove. Nemalokrat čutimo potrebo tudi po dodatnem izobraževanju, ki bi ga lahko uresničili v obliki posvetov, seminarjev ali predavanj. Dragoceno vlogo lahko pri tem odigrajo številni izkušeni uradniki in funkcionarji v naših upravah, ki jih verjetno premalo vključujemo v naše delo. Ne pozabimo tudi na dragoceno izkušnjo nekdanjih javnih upraviteljev,« je zapisal Gabrovec v vabilu, ki ga je včeraj naslovil na vse izvoljene upravitelje slovenske narodnosti, tako nove kot tudi že prej izvoljene, na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Posvet bo tudi priložnost za predstavitev zelo koristne publikacije »L'amministratore locale nel Friuli Venezia Giu-lia - Vademecum ad uso di sindaci, assessori e consiglieri di co-muni e prvinciali« , ki jo bodo izvoljeni upravitelji prejeli brezplačno. OPČINE - Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK je že drugič poskrbel za javno predstavitev rezultatov izpopolnjevanja šolnikov, ki poučujejo na slovenskih šolah v Italiji, na univerzitetnih ustanovah v Sloveniji, sporočilo, ki izhaja iz včerajšnjega dopoldanskega srečanja v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, pa je tudi tokrat to, da se izpopolnjevanje splača in da gre za možnost, ki jo je treba izkoristiti. Vsaj tako je prepričanih sedem šolnikov, ki so poročali o svojem delu na pedagoških fakultetah v Kopru in Ljubljani ter na ljubljanski filozofski fakulteti in Akademiji za glasbo. Nevia Žerjal se je pri svojem delu poglobila v didaktiko in se vprašala, kako in kakšno znanje zahtevamo od otroka ter pri tem opozorila, da ni bistvena količina učnih ur, ampak način poučevanja in preverjanja s posebnim poudarkom na motivaciji učenca in na komunikaciji med starši in učitelji. Maurizio Marchesich pa se je posvetil zborovski in instrumentalni kompoziciji ter zborovskemu dirigiranju. Sad izpopolnjevanja so nekatere nove zborovske skladbe, sama izkušnja pa je po njegovih besedah presegla začetna pričakovanja. Lučka Križmančič je letos nadaljevala z oblikovanjem osnovnošolskega učbenika za zgodovino in zemljepis, tokrat za drugi razred, ki vsebuje tudi glasbeni laboratorij ter zgoščenko za učitelje. Neva Bizjak pa se je posvetila možnosti vključevanja študija azijskih filozofij v gimnazijski pouk. Smisel filozofije je namreč tudi vzgajati k samostojnemu mišljenju, zato je treba dijakom dati možnost spoznavati ne samo evropsko, ampak tudi druge filozofije, kar navaja k odprtosti duha in strpnosti. Silvan Bevčar je obravnaval načrtovanje likovnega pouka v osnovni šoli. V tem smislu je slovenski učni načrt lahko tudi slovenskim šolam v Italiji v pomoč, saj zadnje smernice prepuščajo učiteljem veliko svobode, vsekakor pa jih mora voditi načelo raje manj in poglobljeno kakor pa več in razpršeno. Maja Brajkovič je skupaj z Bruno Cijak obiskovala predavanja o slovenski literaturi, jezikoslovju in psihologiji za učitelje ter opravila hospitacijo na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Kot dragocen pripomoček so se pri tem izkazali tudi nekateri elektronski viri, kot npr. spletni korpus Fidaplus. Predmet izpopolnjevanja Katje Kalc pa je bilo oblikovanje ku-rikula za matematiko, kjer ni toliko problem vsebin kot problem didaktike, pri čemer se je zavzela za skupno izpopolnjevanje, ki naj poveže osnovnošolske učitelje in profesorje na nižjih srednjih šolah. Ob koordinatorju Urada za slovenske šole Tomažu Simčiču je udeležence pozdravil tudi predstavnik slovenskega ministrstva za šolstvo in šport Roman Gruden, ki upa, da bodo take javne predstavitve (izpopolnjevanje poteka na podlagi meddržavnih dogovorov že nekaj desetletij, rezultate pa so prvič javno predstavili lani) postale tradicija. (iž) 4 Torek, 23. junija 2009 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Slovensko-hrvaški mejni spor še vedno odmeva Žbogar: Slovenija v tem sporu ne izgublja kredibilnosti Švedski zunanji minister Bildt poudaril, da bosta zaradi spora čutili posledice tako Slovenija kot Hrvaška STRASBOURG, BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je zavrnil navedbe, da Slovenija v sporu s Hrvaško izgublja kredibilnost. Poudaril je, da je bila Slovenija stalno kredibilna v tem, da si je prizadevala voditi proces tako, da bi pripeljal do rešitve. Dejal je še, da se bodo pogovori nadaljevali, vendar pa noben konkreten sestanek trenutno ni napovedan. Na vprašanje, kako komentira napoved švedskega zunanjega ministra Carla Bildta, da prihodnje, švedsko predsedstvo, nima načrta za rešitev zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU, potem ko so bila prizadevanja komisarja za širitev Ol-lija Rehna neuspešna, pa je Žbogar dejal: "Kot razumem, je minister Bildt rekel to, kar tudi sami mislimo, da si je potrebno sedaj vzeti določen čas za razmislek, tudi zato, da se zadeve malo umirijo in potem ponovno razmisliti, katera je prav pot naprej." Glede izjave Bildta o možnih posledicah za Hrvaško in Slovenijo, pa je Žbogar dejal, da ne ve, kakšne bi lahko bile posledice za Slovenijo. "Posledice bodo pač te, da bo mejno vprašanje še nekaj časa odprto, to so posledice za Slovenijo," je dejal minister. Kot je spomnil Žbogar, je bila Slovenija v celotnem procesu stalno konstruktivna. "Iskali smo rešitev. Smo še vedno pripravljeni na iskanje rešitve. Žbogar je tudi poudaril, da se "absolutno ne bi strinjal" z navedbami virov iz švedskega predsedstva, da Slovenija v sporu s Hrvaško izgublja kredibilnost. "Celoten problem ni nastal zaradi Slovenije, vsi sedaj že vejo, da je nastal zaradi teh dokumentov, ki so vnesli mejno problematiko v pogajalski proces. In ko je bilo to enkrat preneseno, je bilo potrebno začeti reševati mejno vprašanje," je dodal. Po ministrovih besedah je bila Slovenija stalno verodostojna v tem, da je poskušala iskati rešitve, sprejemala rešitve, ki jih je Rehn predlagal, oziroma si prizadevala voditi proces, tako da bi pripeljal do rešitve. Žbogar si tako težko predstavlja, da bi kdo lahko očital Sloveniji, da si prizadeva za zaščito vitalnih interesov, kot gre v tem primeru. V imenu prihodnjega, švedskega predsedstva EU, je švedski zunanji minister Carl Bildt v odgovoru na vprašanje, ali ima predsedstvo nov načrt za rešitev zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU odgovoril s kratkim in jasnim ne. "To je dvostransko vprašanje in za reševanje dvostranskih vprašanj so odgovorne vpletene države," je poudaril Bildt. "Ta vprašanja sicer po našem mne- Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar (desno) je slovenske argumente v mejnem sporu s Hrvaško skušal razložiti tudi predsedujočemu zunanjemu min istru EU Čehu Janu Kohoutu (levo) ansa nju ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj, vendar, kot vemo, jih," je menil Bildt. "Sedaj je čas, da obe državi premislita o tem in videli bomo, ali bo ta premislek nekoč prinesel kakršne koli rezultate," je še poudaril vodja švedske diplomacije ob predstavitvi prioritet švedskega predsedstva v Bruslju. "Glede posledic, ki jih bo to imelo na Hrvaško ali Slovenijo, pa menim, da posledice bodo, tako za Hrvaško kot za Slovenijo, na različne načine," je še dejal švedski zunanji minister. Viri pri švedskem predsedstvu EU sicer včeraj niso želeli podrobneje pojasniti, kakšne naj bi bile posledice za Slovenijo. O možnosti odvzema glasovalne pravice Sloveniji so dejali, da je pravica do glasovanja državam zagotovljena s pogodbo EU. Sicer pa so viri na pripombo, da je v sporu Slovenije in Hrvaške na izgubi samo Hrvaška, Slovenija pa ne izgublja nič, dejali, da ni povsem tako. Na vprašanje, kaj izgublja Slovenija, so odgovorili: "Kre-dibilnost, ki je valuta, s katero poslujemo znotraj EU." Minister Bildt je sicer uvodoma še povedal, da je švedsko predsedstvo zavezano nadaljevanju pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo. "Vemo, da so pred nami veliki izzivi na obeh področjih, a z izzivi pridejo tudi priložnosti in možnosti," je dejal. Švedska bo vodenje EU od Češke prevzela 1. julija. (STA) VIRUS - Ljubljana Bolnica z novo gripo že skoraj zdrava LJUBLJANA - Bolnica, pri kateri so v petek potrdili prvi primer okužbe z novim virusom gripe A (H1N1) v Sloveniji, okreva in se dobro počuti. Sicer pa so v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) pregledali še pet vzorcev, ki so bili vsi negativni, je na novinarski konferenci povedala Alenka Kraigher z IVZ, ki pa opozarja, da to ne pomeni, da v kratkem ne bi moglo priti do še kakšnega novega primera obolelosti za tovrstno gripo, saj so stiki Slovenije s tujino pogosti. Ob tem poudarja, da je ustrezna higiena najučinkovitejši način, kako preprečiti širjenje okužbe. Redno si umivajmo roke z milom in vodo, lahko tudi z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo. Kadar ka-šljamo ali kihamo, si usta in nos pokrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v smeti in si umijemo roke, svetuje Kraigherjeva. BOVEC - Trenta Ars Spoj umetnosti z naravnim okoljem Trente BOVEC - Triglavski narodni park v tem tednu gosti šest umetnikov na 3. umetniški delavnici Trenta Ars. Namen umetniške kolonije je združiti kakovostno umetnost z naravnim okoljem in v dolini Trente ustvariti bogato zbirko umetniških del. Vsak umetnik bo ob koncu Trenti podaril eno od nastalih umetnin, ki bo del stalne likovne zbirke v dolini. Na enotedenski delavnici, od 20. do 26. junija, sodelujejo akademski slikarji Sergej Glinkov, Rudolf Španzel, Biljana Unkovska in Fulvia Zudič, fotograf Jože Mihelič, likovni kritik Enzo Santese ter multiinstrumentalist in skladatelj Vladimir Hrovat, ki bo med tem, ko bodo slikarji ustvarjali na slikarskih platnih, komponiral glasbeno delo, posvečeno edinstveni naravi v Triglavskem narodnem parku (TNP). Letošnja novost sta tudi enodnevna likovna delavnica za najmlajše Trentarje, ki jo vodi slikarka Fulvia Zu-dič, in fotografska delavnica pod mentorstvom Jožeta Miheliča. Pobudnica kolonije je novinarka Kristina Menih. Podjetnik iz Murske Sobote utajil za več kot 2,5 milijona evrov davkov MURSKA SOBOTA - Pomurski policisti so tožilstvu ovadili 45-let-nika z območja Murske Sobote, ki naj bi v letih 2006-2008 oškodoval državni proračun za 2.513.000 evrov. Iz EU naj bi uvozil in prodal 210 motornih vozil, pri tem pa se izognil plačilu davka na dodano vrednost in davku na motorna vozila. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Murska Sobota Janez Lovrec, je ovadeni, ki je direktor dveh družb z območja Murske Sobote, osumljen 37 kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti. Zagrožena kazen za temeljno obliko kaznivega dejanje je do treh let zapora, če je povzročena velika škoda ali pa korist, pa do osem let zapora. Med igro z orožjem otrok ustrelil sovrstnika DOMŽALE - Pri rokovanju s strelnim orožjem je v nedeljo okoli 16.30 otrok na območju Upravne enote Domžale ustrelil drugega otroka, so sporočili s PU Ljubljana. Kot pojasnjujejo, zaradi upravičene koristi otroka in njegove zaščite ter glede na to, da preiskava še poteka, podrobnejših informacij ne bodo posredovali. Po poročanju časnika Dnevnik se je tragedija zgodila v bližini Moravč. Mlajši fantek naj bi se igral s puško, ki naj bi bila v lasti njegovega očeta. Slednji naj bi bil član lovske druži-ne.Po zbranih obvestilih bodo policisti o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo, so še sporočili s PU Ljubljana. Na mejnem prehodu Metlika zasegli skoraj 118.000 cigaret METLIKA - Cariniki so v petek zvečer na mejnem prehodu Metlika v kombiju madžarskega državljana s tremi sopotniki odkrili 117.980 cigaret. Njihova vrednost pri prodaji na drobno bi bila skoraj 14.000 evrov, so včeraj sporočili z Generalnega carinskega urada. Carini niso prijavili ničesar, povedali pa so, da se vračajo z dopusta na Hrvaškem. Carinik in policist sta se odločila za skupen pregled vozila in cigarete našla v podvozju kombija, kjer sta bila dva prostora, prirejena za tihotapljenje. Voznik se je s tihotapljenjem skušal izogniti plačilu 13.450 evrov carinskih in drugih dajatev, ki se plačajo ob uvozu. Carina je neprijavljeno blago zasegla, zoper voznika pa uvedla postopek o prekršku. DUNAJ - Dvodnevni simpozij Slovenskega znanstvenega inštituta o slovenskih odnosih z avstrijsko prestolnico Stoletne vezi med Slovenci in Dunajem Ta se je skozi zgodovino izražala zlasti na izobraževalnem, političnem in kulturnem področju in traja tudi po razpadu nekdanje skupne habsburške države DUNAJ - Simpozij o slovenskih odnosih z Dunajem skozi čas, ki ga je priredil Slovenski znanstveni inštitut (SZI) na Dunaju, je potrdil tesno povezanost slovenskega naroda z avstrijsko prestolnico. Ta se je skozi zgodovino izražala zlasti na izobraževalnem, političnem in kulturnem področju in traja tudi po razpadu nekdanje skupne habsburške države. SZI je dvodnevni znanstveni simpozij, na katerem so predavali strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije, priredil ob 90-letnici patra Ivana To-mažiča, ustanovitelja slovenskega študentskega doma Korotan na Dunaju. Slavljenec, ki se je rodil leta 1919 na Pregarjah pri Ilirski Bistrici in se leta 1953 preselil na Dunaj, kjer še vedno skrbi za bolne in ostarele, se je tako v svojem uvodnem nagovoru spomnil tudi svojih prizadevanj za slovensko skupnost in študente na Dunaju. Kot je poudaril, je v svojem delovanju "vedno videl Slovence pred seboj, ho- tel sem imeti stike z njimi in zanje nekaj narediti". Izjemni pomen Dunaja kot univerzitetnega mesta za Slovence je obravnavala profesorica na inštitutu za slavistiko na dunajski univerzi Katja Sturm-Schnabl. Ob Donavi se je eno leto šolal tudi Trubar, zlasti od razsvetljenstva naprej pa je postal Dunaj za Slovence prednostno univerzitetno mesto. Slovenec Janez Žiga Popovič je v 18. stoletju postal celo prvi profesor nemščine na katedri za nemški jezik, ki jo je tedaj dala ustanoviti cesarica Marija Terezija. Slovenski študenti na Dunaju so se sredi 19. stoletja začeli povezovati, med njimi je vzniknilo narodnobudi-teljsko gibanje, in tako je bilo na Dunaju v revolucionarnem letu 1848 ustanovljeno društvo Slovenija. Obenem je v prestolnici habsburške države vse bolj naraščalo število slovenskih študentov in "ob koncu monarhije je na dunajski univerzi vpisana cela ple- jada Slovencev", je ugotovila Sturm-Schnablova. Močno zarezo pomeni razpad avstroogrske monarhije, po odhodu Franca Kidriča na novo ustanovljeno Univerzo v Ljubljani je dunajska slavistika ostala celo brez vodstva. Dunaj je bil po tistem predvsem osrednje univerzitetno središče za koroške Slovence. O izredni vlogi Dunaja za dozorevanje zavesti o slovenskem narodu kot politične nacije je predaval Andrej Rahten. Poudaril je, da Slovenci svoje države niso dobili šele z Jugoslavijo pod vodstvom Karadžordževicev, saj so bili na različnih ravneh že v habsburški državi kot avstrijski državljani del aktivnega političnega udej-stvovanja. Dunaj je bil namreč vse do razpada monarhije parlamentarno središče Slovencev, tam se je vodila odločilna politika. Okolje je bilo ve-čnarodno, zato so Slovenci lahko širše iskali zaveznike. "Majniška deklaracija iz leta 1917 kot dokument na- rodne emancipacije Slovencev je bila prebrana prav v dunajskem parlamentu," je opozoril Rahten. Slovenci so bili tudi del diplomatskega aparata monarhije, saj je bil to odprt sistem, ki je omogočil vstop tudi predstavnikom mlajših narodov. Slovenski diplomati v službi nekdanje Avstrije so bili sicer močneje zastopani na Bližnjem vzhodu in v Severni Ameriki. Slovenci na Dunaju so tudi del širšega slovenskega kulturnega prostora, o čemer je predaval geograf Jernej Zupančič. Slovenska skupnost na Dunaja sicer ne spada med klasične manjšine, saj ne živi teritorialno skupno, imajo pa zgodovinsko kontinuiteto in so podvrženi močnim spremembam. Danes je večina dunajskih Slovencev iz avstrijske Koroške, ki so v prestolnico prišli zlasti zaradi študija in zaposlitve. Po popisu prebivalstva iz leta 2001 živi na Dunaju okoli 3300 Slovencev, skupnost je nekompaktna in neenotna, razmeroma malo pa je tudi sodelovanja med Slovenci iz Avstrije in Slovenci iz Slovenije, je ugotovil Zupančič. V predavanju o Dunaju in slovenski inteligenci v 19. stoletju je zgodovinar Peter Vodopivec ugotovil, da je bila ob prelomu stoletja med slovenskimi študenti polovica Kranjcev, med njimi pa so prevladovali pravniki. Okoliščine za bivanje in pridobivanje štipendij so bile na Dunaju boljše kot drugod, večina slovenskih študentov pa ni bila, kot je splošno prepričanje, kmečkega rodu, temveč iz mestnega okolja. Na simpoziju je podrobneje o duhovni oskrbi Slovencev na Dunaju spregovoril Štefan Ferenčak, pri čemer je posebej poudaril tudi zasluge patra Tomažiča. O aktualnem delovanju Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠG) pa je v prostorih SZI predaval študent etnologije Milan Obid. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Torek, 23. junija 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Začetek prodaje ladjedelnic Miro Kocjan_ Na Hrvaškem vsako leto slavijo dan antifašizma, slovesnosti so v vseh večjih krajih, tako tudi v Istri in na Kvar-neru, kjer je zlasti izstopalo zborovanje na Tuhobiču. Na stotine udeležencev je z avtobusi prišlo iz Reke, Bakra in drugih središč. Spregovorili so reški župan Vojko Obersnel, podpredsednik kvarnerske regije Vidoje Vujič in ba-karski župan Tomislav Klarič. Naglas je bil na tem, da je antifašizem »živa in permanentna politična naloga« in še na ugotovitvi, da se je tudi tokrat udeležilo proslave veliko mladih. Skratka dan antifašizma ni samo dan preteklosti, marveč tudi in zlasti prihodnosti. Tudi neodvisnost Hrvaške je naravna posledica ciljev antifašističnega boja. Množične proslave so bili marsikje tudi v Istri, predvsem v krajih, ki so zasloveli med narodnoosvobodilnim bojem. Osrednja proslava na Hrvaškem pa je bila v Sisku, konkretno v bližnji Brezovici. Marsikje pa so organizirali partizanske pohode, tako zlasti v Gorskem Kotarju, kjer je med vojno v sodelovanju s hrvaško bila navzoča tudi slovenska partizanska organizacija. Ponovni zastoj pri mejni problematiki med Hrvaško in Slovenijo pa so v Istri sprejeli nekako »naveličano«, kakor beremo, skratka iz političnega dimnika se je spet pojavil »črn dim«. Istrski časniki v italijanščini spet komentirajo problem meje in opozarjajo (denimo »La voce del popolo) da ima meja na tem območju še kako žalostno identiteto. Tako na primer negativno deluje stališče o ponovni uvedbi schen-genske meje zavoljo mednarodnega srečanja v Trstu. Pa ne gre samo za psihologijo, marveč preprosto za spoštovanje človekovega dostojanstva. Z druge strani pa se je tudi v Istri in na Kvarneru začela turistična sezona. Turistični delavci so deloma zadovoljni, nekateri pa pričakujejo težave, ker da se bo recesija poznala tudi pri tem obisku. Zadnje raziskave sicer trdijo, da je Hrvaška še zmeraj na četrtem mestu med državami, ki so cilj italijanskih turistov. Prve tri so po vrsti Španija, Francija in Grčija. V Vodnjanu v Istri so medtem podelili priznanja za uresničevanje ekoloških akcij v letošnjem letu. Akcija je sicer bila pod nazivom »Za še bolj zeleno Istro«, sodelovale pa so številne organizacije in ustanove, šole, umetniške skupine in drugi. »Natura bistrica« naj bi prišla do izraza pri turistični privlačnosti in ekologiji. Za umetniške stvaritve rezervirane šolam sta prvo mesto zasedli Marika Turčinov in Kristina Turek iz sedmega razreda šole »Marija in Dina« v Umagu. Glede literarnih del pa se je žirija odločila za Leono Bokulič iz sedmega razreda osnovne šole v Poreču, to pa za pesem »Mači kažun« (Mala hišica). Težave pri turizmu (tudi za domačine) pa imajo na plaži na Kantri-di, v severnem delu Reke. Dejstvo je, da občina med drugim še ni uspela urediti 350 metrov promenade ob morju, pa tudi stanje vsega kompleksa ni na višini. Dragocena novica pa je, da bodo kmalu začeli urejati veliki mednarodni bazen Kostabele, kar bo stalo 70 milijonov kun. Objekt bo, kakor pravijo, vsestranski, to je, primeren za tekmovanja, pa tudi za navadne plavalce, z izjemnim veseljem pa so tudi v Istri in na Kvarneru sprejeli novico, da bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Ustavno sodišče v Zagrebu je namreč sklenilo, da ni sprejemljiv predlog, ki so ga dale nekatere krajevne trgovinske organizacije, češ, da imajo zaposleni v trgovinah preprosto pravico do počitka ob nedeljah. Odbor za narodnosti v slovenskem državnem zboru pa je pripravil popravek osnutka zakona o združenjih, ki ga parlament namerava sprejeti v kratkem. Roberto Battelli, ki je poslanec v državnem zboru, hkrati kot delegat italijanske manjšine, je namreč v znamenju spoštovanja enakopravnosti jezikov (države in manjšine) med dru- gim predlagal, da morebitno združenje, ki ima sedež na področju, kjer živi manjšina, mora pri svojem uradnem nazivu upoštevati »oba uradna jezika«, se pravi, v tem primeru, če gre za italijansko manjšino, »slovenščino in italijanščino«. Skratka tudi jezik manjšine je »uradni« jezik. Predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Mau-rizio Tremul je presodil, da gre za jamstvo spoštovanja jezika, ki mora ostati v originalu. Tremul pa je v Trstu imel pogovor tudi z italijansko podtajnico v ministrstvu za zunanje zadeve Stefanio Craxi, sicer hčerko pokojnega znanega socialističnega voditelja Bettina Craxija. Craxijevi se je Tremul zahvalil za ravnanje italijanskih socialističnih predstavnikov, ki so v času osamosvajanja Slovenije in Hrvaške storili vse, da je italijanska skupnost v nekdanji Jugoslaviji ostala enotna in je ohranila svoje manjšinske pravice. Craxijevo je seznanil tudi s sedanjimi razmerami Italijanske unije ter se ogrel za čimprejšnjo vključitev Hrvaške v Evropsko unijo, saj bo s tem italijanska skupnost lahko še uspešneje igrala svojo vlogo stičišča med dvema državama. Znano je, da so se končali pogovori med Evropsko in Hrvaško v zvezi s položajem ladjedelnic. Dovoljeno je, da bo šest hrvaških ladjedelnic razpisalo pogoje za privatizacijo, delnice ladjedelnic pa bodo na prodaj po začetni ceni ene kune. Edina ladjedelnica, ki nima izgube, se pravi Uljanik v Pulju, pa je doživela prednost, da bo operacija izvedena, kakor pravijo, na posebni stezi, to je, da bodo 25 odstotkov delnic Uljanika odstopili zaposlenim pod ugodnejšimi pogoji. Dogovor med drugim naglaša, da ni nujno, da bo država privolila v sprejem tistega, ki bo ponudil največ, marveč naj bi zlasti poskrbela za takšno privatizacijo, ki bi zagotovila nadaljnje delo in zaposlitev delavcev v ladjedelnicah. Te dni pa naj bi se hrvaška vlada dokončno odločila o gradnji uplinje-valnika v Omišlju. Zdi se, da so razmere naklonjene Omišlju, kjer naj bi gradnjo dokončali do leta 2014, tedaj pa naj bi naprava obdelovala okrog 10 milijard kubičnih metrov predelanega plina letno. Poletje je obravnava turizma domala nujna seveda poleg novic, ki smo jih že navedli. Torej: nedavno se je pojavila v Zagrebu ideja, da bi zainteresirana središča organizirala nekakšne »turistične dneve«, na katerih naj bi razgrinjali že pripravljene tudi prikupne detajlne kulturne turistične programe. Občina Opatija je že pristana na take dneve, na vrsti pa so zdaj drugi. V Pulju pa bodo imeli 56. edicijo znanega filmskega festivala, prihodnje dni pa bodo pripravili nekak poskus z raznimi »delavnicami«, da bi ugotovili, s čim bi lahko najbolj ugodili turistom. Letos so zanimiva svojevrstna filmska dela, ki so jih pripravili mladi privrženci filma. »Pula film factory« je v polnem teku. V Umagu pa bodo imeli od 25. junija do 5. julija mednarodni festival komorne drame. Naslovi, oziroma teme zadevajo specifiko kraja, kjer bo festival, zgodovino, literaturo, skratka vse kar sodi v vsakdan na tem področju. Gre pa za nagrado »Leon d'oro«, za katero se bo tudi letos potegovala italijanska drama z Reke. Povsem naključno je na zadnjem mestu, čeprav bi sodila med prva kot inštitucija, ki renomirano nastopa kot pomembna evropska bolnišnica v čudovitem kraju na slovenski obali. Gre, kakor se da brž razumeti za ortopedsko bolnišnico Valdoltro, ki slavi stoto obletnico življenja, datum pa je s svojo prisotnostjo in zgovornim nagovorom počastil tudi predsednik države Danilo Türk. Namenoma smo ta čudovit objekt, ki se ponaša z izjemnimi medicinskimi uspehi, vključili na konec tega spisa prav zato, da bi ga še bolj poudarili. JEZIK NA OBROBJU Pogoj za boljšo pisano besedo je tudi boljši govorjen jezik. Kako naj se ga nauči Slovenec na obrobju, denimo v Italiji, če mu niti radio in televizija, tadva najširšim ljudskim slojem namenjena medija ne posredujeta jezika v razumljivi obliki? Zadnje čase je povsod razširjena naglica, vsi hitijo, nihče nima več časa. Ta naglica je zaznamovala tudi radio in televizijo. Vsi zaposleni so se morali naučiti govorne tehnike, za katero je značilen hiter globok vdih in zelo počasno izdihavanje s smotrno uporabo predpone. S to tehniko je mogoče povedati med enim in drugim vdihom celo več povedi skupaj. Že zdavnaj so jo poznali pevci, pa tudi dramski igralci in govorniki, ki so se nekoč učili retorike. Danes se je ta tehnika povezala z nepotrebno naglico, preplavila ves svet in prodrla tudi v Slovenijo. Vsi se trudijo, kako bi kolikor mogoče hitro povedali čim več. Pri tem jih prav nič ne zanima, ali jih poslušalci sploh razumejo. V italijanščini to hitro govorjenje ni spremenilo melodije stavka, v slovenščini pa se je zgodilo prav to. Njena naravna melodija se je skoraj popolnoma izgubila, govorica se je spremenila v hitro zaporedje izrečenih besed brez logičnih miselnih poudarkov. Za veliko število poslušalcev je postala skorajda nerazumljiva, še več, slovenska večerna poročila poslušalca celo uspavajo, saj ne more slediti miselnim nitim povedanega. Tržaška slovenska televizija dolgo ni stopila na to novo pot, hodila je po starih tirnicah z jezikovnimi napakami in napačnimi vokali. Potem pa so se tudi v Trstu, čeprav z zamudo, pridno naučili nove tehnike in z njo povezane naglice. Prej razumljivo poročanje se je spremenilo v niz nerazumljivih sporočil. Najbolj so se pri tem izkazale novinarke ženskega spola, medtem ko so moški ostali pri svojem normalnem govoru in jezikovnih napakah, ki jih zaradi »počasnosti« takoj zaznamo. Še tako izpiljena govorna tehnika, ne sme postati sama sebi namen. Upoštevati mora vse jezikovne zakonitosti in logične poudarke, kar pa je pri današnji naglici sporočanja skorajda nemogoče. Poročevalec mora poslušalcu omogočiti, da slušne vtise pretvarja v žive podobe. Za dosego tega je potrebna razločnost, smi- selnost in plastičnost povedanega. Ko so pred pol stoletja italijanski delavci z juga prihajali v tovarne na sever države, niso mogli brati časopisov, ker niso razumeli »jezika«, poznali so samo svoje narečje. Jezikovno so se izobraževali ob televiziji. Danes bi bilo to nemogoče. Enako velja za Slovence z obrobja. Padec meje in končno spet enotni kulturni prostor bi morala ljudi zbliževati in prispevati k enotnejši govorici prebivalcev, ne pa jih oddaljevati. K sreči prikazujejo na televiziji tudi oddaje, kjer govorijo razumljivo, a na žalost so ob poznih večernih urah. Lahko pa upamo, da bodo tudi poročila bolj sprejemljiva, saj nekaj znakov kaže, da se nekateri že začenjajo zavedati nesmiselnosti pretirane naglice. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Občan »B« razreda Kot oče šoloobveznih otrok sem prejel s strani urada tržaške občine, (področje Vzgoja, univerza in raziskovanje), ki skrbi za šolsko menzo, obvestilo, kako bomo morali v bodoče plačati šolsko menzo. Ni mi všeč, da občina sega v moj žep z vnaprejšnjim plačilom, ker bi moral podobno kot pri predplačilnih karticah za mobilno telefonijo vplačati kar 50€, ki se dajo dopolniti vedno samo po 50€. Pri tej zadevi mi ni jasno, kaj pomeni poračun (ita: conguaglio) na koncu šolskega leta, ker ni obrazloženo, kako se bo izvršila poravnava med dejansko prejetimi obroki in preostalim denarjem na računu, pri čemer ne smemo pozabiti, da je novi način plačila nastal prav zaradi tega, da bi bilo plačilo obrokov šolske men-ze hitrejše, točnejše in čim bolj avtomatizirano (bodo morali morda otroci ob vstopu v šolo žigosati svoj vstop na elektronskih napravah?). Nikjer tudi ne piše, kam naj se starši obrnejo, v primeru, ko bi s plačilom nekaj ne bilo v redu ali kaj se zgodi z denarjem v presežku. Mimo vseh teh ugotovitev oz. pomislekov, se čutim že spet kot občan »B« razreda: že res, da je obvestilo dvojezično, torej tako v italijanščini kot v slovenščini, in dvobarvni tisk pripomore k temu, da je lažje najti in prebrati obrazložitve v enem ali drugem jeziku. Žal pa je prevod izredno slab, na nekaterih mestih zgrešen, na drugih neustrezen, česar se lahko zave celo nekdo, ki ni obiskoval slovenskih šol. Pa še to: je mogoče, da zadolžena tiskarna ne pozna črke č? Naj prizanesem občini, ker se je potrudila, tudi če ni prav vse brezhibno? Ne, ji ne prizanesem: kajti to, kar počenja, dela z denarjem davkoplačevalcev. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je nemudoma vložil svetniško vprašanje naslovljeno na odbornika g. Rossi-ja, za kar se mu zahvaljujem. V le-tem sprašuje, kdo je prevedel informativni list, kajti v slovenskem tekstu so prisotne tako slovnične kot tudi pravopisne napake;kdo je poskrbel za tisk informativnega lista, v katerem so prisotne mnoge napake in s tiskalnikom, ki očitno ne razpolaga s slovensko abecedo; ali bo uprava list ponatisnila in kako bo ukrepala, da se v bodoče izogne takim težavam. Sem radoveden, kaj bo odgovoril gospod odbornik. Naj še dodam: v uvodu piše, naj bi se z novim sistemom izboljšala že obstoječa šolska menza (ita: migliora-mento del servizio di mensa scolastica gia esistente). To je ali nepravilno ali zavajajoče: tu gre namreč izključno za način plačila. Naj občina raje poskrbi za to, da se kakovost hrane in organizacija menze izboljša! Igor P. Merku Program SSG Prebrala sem pismo Borisa Ko-bala o gledališču in se popolnoma strinjam z njim. Rada pa bi dodala nekaj besed o intervjuju novega umetniškega vodje gospoda Beblerja, ki ga je pred kratkim predvajal naš radio. Najprej naj omenim, da sem že ob Beblerjevi izvolitvi čula, da je Sosičev somišljenik in nadaljevalec njegove gledališke politike. Po radiu pa je ta gospod med drugim izjavil, da morajo biti programi našega gledališča pro-gresistični, moderni in menda eksperimentalni. Glede osipa gledalcev pa si ne dela skrbi, ker je napolniti dvorano nepomembna stvar, to znajo tudi cirkuške predstave. Pomisliti je treba, da Trst ni Ljubljana, ki ima nad 300.000 slovenskih prebivalcev in torej raznoliko publiko primerno za različne tipe gledališča. V Trstu pa se program ne sme omejiti na eno samo, kot je napisal Kobal »dekadentno depresivno« zvrst, ampak mora zadovoljiti z raznolikostjo programa razne sloje in okuse ljudi. Želim poudariti, da gledališče brez gledalcev ne obstaja, za program pa bi želela v bodoče bolj posrečeno raznoliko in zakaj ne, včasih tudi zabavno izbiro. Vera Sardoč FOTOGRAFIJA - Razstavo so odprli včeraj Na Radiu Slovenija Šelhausove fotografije jazzovskih festivalov LJUBLJANA - Muzej novejše zgodovine Slovenije je ob 90-letnici legende slovenskega vojnega in povojnega fotore-porterstva Edija Šelhausa pripravil razstavo Glasbeni svet 60-ih. Prvi del, fotografije z jazzovskih festivalov, so včeraj odprli v avli Radia Slovenija. Po 10. juliju jim bodo sledile fotografije s festivalov popevk s poudarkom na Slovenski popevki. Potujoča razstava je sestavljena iz dveh glavnih delov in dodatka. Prvi vsebuje fotografije s prvih jugoslovanskih festivalov jazza, drugi fotografije s festivalov slovenske popevke ter nekaj fotografij z drugih jugoslovanskih festivalov popevk, predvsem v Opatiji. V dodatku so fotografije nekaterih znanih osebnosti iz glasbenega sveta (pianistov, dirigentov, skladateljev) in štiri fotografije iz vojnega časa, ki so jih dodali na posebno avtorjevo željo. Glavnina posnetkov glasbenih dogodkov je iz nostalgičnih šestdesetih let 20. stoletja. Šelhaus je bil eden redkih fotoreporterjev, ki je fotografiral prve festivale jazza na Bledu, zanimivost njegovih posnetkov pa je, da je fotografiral tudi marsikaj v zakulisju. O tem je bilo v publikacijah objavljenih nekaj zanimivih posnetkov ter celo foto zgodb, ki so sicer značilne za njegovo delo. Fotografije na razstavi so iz obsežne fotografske zbir- ke, ki jo je avtor leta 2000 podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije, nekaj pa tudi iz zbirke, ki jo je maja letos muzeju podarila časopisna hiša Delo. Pri časopisu je bil od samih začetkov izpred 50-ih let zaposlen tudi Šelhaus. Fotografije z znanimi pevci, dirigenti, orkestri, zasedbami in ansambli tako iz Slovenije, bivše Jugoslavije, pa tudi tujine so izjemno redke, mnoge med njimi celo unikatne. Na njih je mogoče videti Marjano Deržaj, Majdo Sepe, Staneta Mancinija, Jelko Cvetežar, Eldo Viler, Lada Leskovarja, Ljubljanski jazz ansambel z Urbanom Kodrom, Atijem Sossom, Juretom Robežnikom in drugimi. V objektiv pa je ujel tudi zagrebški jazz kvartet in beograjski jazz orkester, Louisa Armstronga, Johna Lewisa, Hellen Merrill, Ljiljano Petrovič, Beti Jurkovič, Terezo Kesovijo in mnoge druge. Oba glavna dela razstave bosta pred postavitvijo na Ljubljanskem gradu, kjer si ju bo mogoče ogledati od 13. avgusta do 14. oktobra, predstavljena v avli Radia Slovenija, in sicer prvi jugoslovanski festivali jazza do 10. julija, festivali popevk pa med 10. julijem in 10. avgustom. Nato bo razstava do konca leta potovala še v Festivalno dvorano na Bled, v Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani in končno v Muzej novejše zgodovine Slovenije. 6 Torek, 23. junija 2009 GOSPODARSTVO TRST - Posvet organizacije Confcommercio Če je trgovina živahna, je živahno tudi mesto ... Govor tudi o projektih, ki so jih trgovci uvedli pri Sv. Jakobu in na Opčinah TRST - Na zaprte rolete in prazne izložbe v tržaškem mestnem središču se kupci počasi privajamo, trgovinska zveza Conf-commercio pa očitno ne. Njeni člani in člani sorodnih organizacij so se včeraj zbrali na sedežu Trgovinske zbornice, kjer je potekal posvet o mestni trgovini. Sporočilo je bilo jasno: ulice z zaprtimi trgovinami ne privabljajo obiskovalcev, zanemarjeni mestni predeli pa tudi ne. Privatniki in javne ustanove naj zato poiščejo skupne sinergije, ki naj pripomorejo k razvoju nekaterih mestnih predelov, njihove družbene in kulturne ponudbe, a tudi ovrednotenju konzorcijev trgovcev. Deželna funkcionarka Antonella Manca je napovedala, da je med prioritetami deželne uprave podpiranje tovrstnih projektov: razpoložljiva sredstva bi se lahko zato kmalu povečala. Predsednik tržaške sekcije Confcom-mercio Antonio Paoletti je v svojem dolgem uvodnem posegu spregovoril o tako imenovanih naravnih nakupovalnih centrih (pravijo jim tudi »centri in via«): nova imena, za katerimi se skrivajo stare navade. Pao-letti je namreč prepričan, da sodobni veliki nakupovalni centri, ki so večkrat postavljeni zunaj mestnih središč, ne morejo nadomestiti majhnih in srednjih trgovin. Opustošena mestna jedra škodijo tako trgovcem kot okolici, zato je v interesu vseh, da so mestni rajoni čim bolj živi, saj trgovine zaposlujejo prodajalke in prodajalce, ki nato nakupujejo v bližnjih trgovinah, vstopajo v bližnje bare ali frizerske salone. Paoletti je predstavil pozitivne izkušnje, ki so jih na trgovinskem področju uvedli v Liguriji, Piemontu, Toskani, a tudi v avstrijskem Salzburgu. Tu so se manjši trgovci združili v konzorcije, predstavili so se na svetovnem spletu, kupcem ponudili posebne »kartice zvestobe«, nagradne igre, kulturne dogodke. Za nekaj podobnega so, sicer v manjši meri, poskrbeli tudi trgovci, ki delajo pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Šentjakobsko izkušnjo je predstavil Danimir Mikolj (Asso-ciazione San Giacomo), ki upa, da bo obnova šentjakobskega trga dala zagona tudi trgovcem. Glede na lansko pozitivno izkušnjo je napovedal, da bo združenje, ki šteje okrog štirideset včlanjenih obratov, tudi letos ponudilo svojim kupcem loterijo. Na Opčinah, kjer se je okrog petdeset trgovcev združilo v odbor Insieme a Opi-cina - Skupaj na Opčinah, pa bodo po besedah Laure Stojkovic ponovili uspešno poletno pobudo: večer nakupov in glasbe na openskih ulicah. Opensko sodelovanje med Confcommercio in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem je pozdravil tudi Andrej Šik. (pd) Številno občinstvo je pozdravil tudi predstavnik SDGZ Andrej Šik kroma FINANCE - Izpolnjevanje pogojev iz pakta o stabilnosti in rasti Evropska komisija bo jutri predstavila oceno programa stabilnosti Slovenije BRUSELJ - Evropska komisija bo jutri predstavila oceno programa stabilnosti Slovenije, izhaja iz koledarja komisije. V programu stabilnosti države z evrom opredelijo, kako bodo izpolnjevale pogoje iz pakta o stabilnosti in rasti, s katerim so se države članice EU zavezale k vodenju vzdržne proračunske politike. "Ocena Evropske komisije bo temeljila na podobnem obnašanju cele skupine držav, ki so ukrepale proti recesiji z ustreznim proračunskim primanjkljajem," je pred nekaj dnevi v Luksemburgu finančni minister Franc Križanič odgovoril na vprašanje, kakšno oceno programa stabilnosti pričakuje iz Bruslja. Julija bo slovenski program stabilnosti predvidoma obravnavan na zasedanju finančnih ministrov EU. Slovenija je v programu stabilnosti pripravila tudi strategijo za obrzdanje javnofinančnega primanjkljaja. Ta bo po napovedih letos in prihodnje leto presegel mejo, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti. Minister Križanič pričakuje postopek Evropske komisije proti Sloveniji zaradi prekomernega javnofinan-čnega primanjkljaja v jesenskih mesecih. Ta postopek sicer po njegovih besedah čaka vse države članice EU, razen Luksemburga, Nizozemske in Finske. Poleg slovenskega programa stabilnosti bo Evropska komisija jutri predstavila tudi ocene programov stabilnosti Belgije, Avstrije in Slovaške ter konvergenčni program Romunije, ki še ni uvedla evra. Omenjene države so med zadnjimi, ki so programe posredovale v Bruselj. Večino programov je komisija že ocenila in proti skupini držav tudi že sprožila postopke zaradi kršenja pakta o stabilnosti in rasti, a začela je pri tistih, ki so pakt kršile že lani. V sredo bo predvidoma tudi nadaljevala postopke proti nekaterim članicam. Bistvena določila pakta o stabilnosti in rasti, ki je bil sprejet leta 1997 in leta 2005 prenovljen v smislu večje prožnosti, so: zagotoviti srednjeročno uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom; proračunski primanjkljaj posamezne članice ne sme preseči treh odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP. Ključno določilo pakta je tudi vzpostavitev mehanizma za preverjanje izpolnjevanja meril, ki Evropski komisiji omogoča, da proti državi, ki krši pravila območja evra o proračunskem primanjkljaju in javnem dolgu, uvede postopek; ta se lahko končna z letno globo v višini največ pol odstotka BDP te države. Programi stabilnosti za države z evrom oziroma konvergenčni programi za države brez evra so del tega mehanizma. (STA) PRISTANIŠČA - V Luki Koper bodo preverili vse posle v zadnjih petih letih Začetek revizije prihodnji teden Potreben je samo še podpis pogodbe z revizijsko hišo PricewaterhouseCoopers, katero so za revizijo izbrali delničarji marca letos EVRO 1,3858 $ -0,53 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.6. 19.6. ameriški dolar japonski jen 1,3858 133,02 94728 1,3932 134,84 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,4100 671140 9,5242 43,4098 66,8880 II lUlJjKa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int 7,4444 084255 UUjOOOU 7,4434 0 84715 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 11,0785 8,9860 10,9725 8,8995 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,019 1,5074 26,357 15102 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 278,62 15,6466 279,50 1 1 la