42. številka.
Ljubljana, v torek 21. febrnvarja.
21.
XXVI. leto, 1893.
Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman zn <i v s t r o - oger s k »■ delale za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na m osim-, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje detele toliko več, kolikor poStninit znaSa. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bb dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli'- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in upravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
irp-■   n ......t-----■•■      ■ ■ .........
Sodne razmere. I
(Govoril posl. dr. Laginja v 201. seji driavnega zbora dne 16. fobruvarja t. 1.)
Tudi jaz moram naglaSati, kakor so to storili že nekateri drugi govorniki, da je materijeloo in formalno nase civilno pravo potrebno korenite re forme. Koj tu pa naj izjavim, da ne pričakujem z ozirom ua sedanje razmere, v katerih živimo, da se bo taka temeljita reforma kmalu začela. Želeti in zahtevati pa je, da se v tem pogledu bodisi tudi le po malih uovelah, vender kaj stori, ako Že ni moči s popolnoma novim zakonom nadomestiti sedanjega civilnopravdnega reda. Radi posebnih razmer, vladajočih v deželi, katero imam čast zastopati, namreč na Primorskem, moram povdarjati, da se v nas ustno postopanje, redno in Bumančno, kar je v praksi naposled jedno in isto, tako zavlačuje, da pravdam nikdar konca ui. Tega, gospdda mpja, nismo krivi samo advokati, ampak — žal — tudi sodišča.
Stranke si morejo vse reči, kar hočejo, ker zaodevajo svoje izjave v slovesno obliko sodnih protokolov; če hočejo, morejo celo sodnika na smrt obsoditi; ta ne vidi in ne sliši ničesar, dokler se akti dotične pravde ne urede in dokler po registra-turni Številki ne pride vrsta, da to pravdo reši. To se godi velic temu, da bi se bilo moralo vse to po duhu zakona ustno obravnavati pred sodnikom.
Po sedanjem razumevanju rečij ne preostane drugega nič, kakor uveljaviti v civilni pravdi velika principa: javnost in ustnost. Bojim se pa, da še nismo dovolj zreli za ustno pravdanje in da za to še dolgo nn bomo zreli. Bagatelno postopanje, o katerem se je upalo in pričakovalo, da bo osposobilo sodno osobje za ustno obravnavanje, se ni po mojem mnenju nič kaj dobro obneslo. Sploh pa moram reči, da bo bagatelno postopauje nikakor ni tako izkazalo, kakor bi se bilo moralo izkazati.
Princip prostega dokazovanja je lep, lepa sta tudi principa javnosti in ustnosti, ali če ni pravega temelja, potem koristijo ti principi po mojih mislih le malo ali pa nič.
Govoriti <> ustnosti obravnav tam, kjer zna bagatelni sodnik le jako malo narodovega jezika aH pa celo nič (Čujte! mej somišljeniki.), to je gola iron>ja. (Poslanec Spinčić: V Istri se to večkrat primeri!)
Za uveljavljanje principa, da naj bodo obravnave ustne, je treba drugih razmer; sodnik mora biti pravi narodni sodnik, mora poznati jezik prebivalstva in najfinejše nuance sa izražanje čuti), ker sicer ni moči govoriti o ustnlNn obravnavanju in o principu ustnosti.
Drug uzrok, da to postopanie ni tako koristno, kakor se je pričakovalo, je to, da se ponekod ne zmatra to za bagatelo, kar sodimo mi, da je bagatela.
Ponekod je svota 50 gld., do katere se obravnavajo prepiri bagatelno, že velik del vsega imetja dotične osebe in tu mora sodnik resno preudarjati in soditi, da nn udušf v prebivalstvu pravnega čustva in zaupanja.
Bagatelne reči sodijo navKdno mladi, časih premladi sodni uradniki. Taki ljudje, ki skoro vedno niBO iz tistega sodnega okraja in torej ne poznajo razmer v prebivalstvu, ne morejo biti dobri bagatelni sodniki.
To je uzrok, da so bagatelne sodbe časih rekel bi premalo resne ali, da govorim brez ovinkov, krivične; in ker se to ustno obravnava in se sodba razglasi v imenu Nj. Veličanstva cesarja, česar ne sliši samo interesirana stranka, ampak lahko tudi sto drugih oseb, upliva to skoro demo-ralizujoče na prebivalstvo. (PobI. Kronawetter: Vrh tega pa niti pravnega leka ni zoper take sodbe!)
Ker se je mislilo, da utrde" izvestne formalnosti temeljne principe pravosodju, dovolila se je pritožba ničnosti za slučaje, da ho ni vršila obravnava formalno pravilno. S tem pa nikakor nista zavarovan pravo in pravno čustvo. (Posl. Krona-wetter: Materijelno pravo sploh ni zavarovano!) Velika hiba ju tudi, da v bagatelnom postopanju ni dovoljen vzklic. (Tako je!) Da je to dovoljeno, imeli bi orožje za obrambo v slučaju, če je sodnik raz-
sodil zoper   zdravo pamet.  (Posl. Kronawetter In zoper zakon!)
Dovolite, gospdda moja, da vam navedem poseben slučaj. Pred nekaterimi leti je neki mladi' mož s prvega nadstropja svojega stanovanja ustrelil sredi vasi na trgu ležečega psa. Gospodar psa je tožil za odškodnino. Tožba je bila zavrnena, ker se je bagatelni sodnik prepričal, da je dotični mož, ki je iz zaprtega stanovanja streljal na mirno ležečega psa ter ga ubil, bil primorao tako ravnati v svojo osebno varnost (Veselost.) in da velja za ta slučaj rek; Qui suo jure utitur, nemini injuriam iacere videtur.
Stvar je bila ta, da je toženec nekaj dnij prej šel slučajno blizu ceste mimo tega psa, stražečega torbo gospodarjevo in da mu je pes  zobe pokazal.
Ker torej po mojem mnenju še ui bagatelno poBtopanje tako ukoreninjeno, da bi mogli sodni princip ustnosti porabljati tudi v drugih civilnih slučajih tako, da bi bilo to v korist prebivalstvu, ne morem verjeti, da bi nam sploh hasmla takojšnja upeijava procedure, suujoče se iz principa javnosti in ustnosti.
Dokler se ue uvedejo občinska Bodišča kakeršna bo na Hrvatskem, kjer dobro uspevajo, in dokler ostane bugntelno poHtopanje kakeršno je sedaj, bil bi vender mnebja, da je mdči uekaj drugega storiti, kar bi bilo prebivalstvu v veliko korist. Privzeti bi bilo k bagateluim obravnavam dva porotnika, katera bi vse videla in slišala, da upliva na razsodbo poleg jiravnega prepričanja sodnikovega tudi pravno prepričanje narodovo, katero ne Boglaša vedno s sodnikovim.
Ako je to mogoče pri trgovinskih sodiščih, potem mi ni umevno, zakaj bi ne bilo mogoče pri bagateluih sodiščih.
Druga velika neudobnost — bagatelno postopanje ie Se vedno moči zmatrati za neko udobnost — zlasti za kmetsko prebivalstvo je način, kako se izvršujejo realne ekBekucij«. Dočim je moči v meBtih   izvršiti mobilarno  rubežen   in cenitev tudi
LISTEK.
F e d o r a.
(Drama v štirih dejanjih; upiral Victorien Sardou.) Sardou je jeden najznamenitejših in najplodo-vltejših francoskih dramat:^n h pisateljev a morda ni nobeno delo njegovo vzbudim toliko in tako opravičene dehzaćiie, lira kor „Fe<l« ratt, katero vidimo jutri zvečer na slovenskem odru. Občinstvo ae za to predstavo močno zanima in ker je glavua, da ne rečemo jedino važna uloga v tej igri v rokah gospe Borštnikove, je to zanimauje samo naravno iu opravičeno. Dična naša umetnica imela bode zopet jedenkrat priliko, pokazati v nje dostojni ulogi svojo nenavadno nadarjenost in da bo to za prijatelje dramatične umetnosti poBeben užitek, o tem ni dvoma.
Sardou je spisal .Fedoro" nalašč za Saro Bernhardt oziraje se pri vsaki malenkosti, sosebno pa v prizorih, v katerih prekipevajo strasti in čustva, na vsa umetniška svojBtva in na vse posebnosti te genijalne igralke. Ponekod je to sicer na kvar psihološki verjetnosti ali tega ui brez globljega premišljevanja niti zapaziti, ker je dejanje sila interesantno, in tudi v tehniškem oziru dovršeno zapleteno in doguano.
Mlada in lepa udova Fedora kneginja Romazov ljubi grofa Vladimirja Andrejevića.   Svet še ne ve
za to ljubezen, izvzemši nekatere služabnike in ožje prijatelje grotove. V prvem dejanji prihiti Fedora v stanovanje svojega ljubimca. Prignal jo je tajinstven strah. Grof je obljubil, da pride ob določeni uri k njej, a ui ga bilo. Fedora poizveduje kje se mudi, a v tem prineBejo sluge in redarii na smrt ranjenega grofa. Ustreljen je bil v ueki samotni hiši. Zdravniška pomoč je brezuspešna. Grof umrje in Fedora priseže, da ga osveti. Preiskava dožene, da je morilec najbrž pokojnikov prijatelj groi Loris Ipanov, a ta je že izginil, predno ga je dosegla roka pravičnosti.
To prvo dejanja se vrši v Peterburgu, ostala pa v Parizu, kamor se je preselila Fedora in kjer je našla morilca svojega ženina Lorisa Ipanova. Fedora ima Lorisa na sumu, da je umoril grofa kot nihilist iu da se maščuje, skuša izvedeti resnico. Ipanov ljubi Fedoro in tudi ona želi, da bi bil nedolžen, a v njenem srci je osvetoželjuost še vedno močnejša ud ljubezni. Fedora neti v Ipanovu ljubezen ker upa, da ji bo ta potem sam razkril popolno resnico in Ipanov prizna res, da je UBtrelil grofa Vladimirja Andrejeviča. Ta prizor, ko razkrije Ipanov Fedori svojo ljubezen iu prizna svojo krivdo ali uekrivdo je krasen. Fedora želi izvedeti vse podrobnosti umora in vse uzroke in prisili Lcrisa, da pride še tisti večer k njej ua dom.
Fedora je zvabila Ipanova na svoj dom, da ga izroči ruskim biričem, kateri gu kanijo na tajnem odpeljati  iz Pariza iu ga ua pripravljeni ladiji od-
praviti na RuBko. Vse je pripravlieno. Fedora naznani še pismeno v Peterburg, da je Ipanov priznal umor in čim je odposlan list, je vse urejeno za grozno osveto. Ipanov pride in razloži Fedori uzroke, zakaj je ustrelil grofa Vladimirja Andreje* viča, ker je ta zapeljal ženo njegovo. S pismi in sliko dokaže Ipanov, da je umrli grot hotel se poročiti s Fedoro le ker je hrepenel po njenem imetju, da je niti ljubil ni. Fedora spozna, da je delala Ipanovu krivico in da ga reši gotove smrti, ga pridrži pri Bebi čez noč in mu žrtvuje svojo čast.
Fedora ljubi Ijianova in ugiba, kako hi ga rešila. Prijatelj Ipanovljev, Barov, odpotoval je na Rusko, da izposluie pomiloščenje in tudi Fedora zastavlja v to uvrbo ves svoi upliv, a zgodilo se je to že prepozno. Oče ustreljenega grofa Vladimirja Andrejeviča dal je zapreti prijatelja Lorisu Ipanovu, Plutona Sokolova iu pa brata mu Valerijana Ipanova. Nekega dnć preplavila je Neva podzemeljske zapore in Va-lerijan je utonil. Mati Lorisa iu Valerijana pa je umrla vsled žalosti. Vse to izve Loiis iz pisem Barovljevih, iz v 6* pa tudi, da sta bila Sokolov in brat Valerijan zaprta vsled piBma, došlega iz Pariza, v katerem se je uazuanilo policiji, da je Loris prisna! svojo krivdo. Loris preklinja vohunko in jiriseza osveto. Fedora mu prigovarja in ga jirosi u ilosti. Sedaj spozna Loris, da je usodepoluo pismo pisala Fedora iu plane v divjem srdu na njo, Fedora popije iaso strupa ui umrje Lorisu na rokah.
I
o**a*a>— I ■ I ■ ■ ■ ■ fc—*ia*
..LJUBLJANSKI lUf
ia vse leto 4 gld. BO kr., za pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 Y\
l mrli so v Ljubljani:
16. februvarja i Marija Alefl, delavka, 49 let, Kravja dolina Št. 11, vitinm cordis.
17. februvarja: K »t a namer, zssobnica, 83 let, Rimska cesta fit. f», plačnica.
18. februvarja. ■ Franc K lotte, glavni carinski upravitelj, 49 let, Kolodvorske ulice ftt. 31, bronchial asthma.
19. februvarja: Alojt Matjaiič, kočjažev sin, 9 me-Kioev, mv. i'etjii < čil* st. 58, hožjast. — Veronika AuJič, tesarjev a hči, 8 mesecev, Kurja vhs St. 20, jetika.
V il ti 1 v I u i I• it I ii i c i: 16. ffbrnvarja:  Jožef Ćuden, gostač, 86 let, ortare-lost. — Luka 1'okoni, pipkrovez, 70 let, plačnica. ,,,, .(J1 17  fr-brmarja: Urfta Muro, goat<ja, 80 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempe ratara	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3 ■rm	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	littai M. 741 3 mm lil ti mm	0 8 C  sL zah. 6 H C   si. vzh. •46 C [si vzh. 1		obl. d. jas. obl-	000 m
ti ©J -T	7. zjutraj 'J popol. 9. zvečer 1	- , - ■ i ■■ ■. .: 7/10-f, u. 737 f) mm. 735T. nm.	1 ' ' — 0 8 C  si. szh. «6 C  si. jzb. 1 6 C 1 brezv.		jasno obl. obl.	0-00 mm
Srednja temperatura +34  in +2f»», za 8 8" in 2-9° nad norma.) oiu.
ZDTjLi^a^eGse, borza
dne* 20 februvarja t. 1.
včeraj         — danes
Papirna renta .....   gld.   9920    — gld. 9926
Srebrna renta.....                       ,     »890    -1 „ 98" 95
Zlata renta......                            ,   118 3ft     — , 11850
5°/0 marčna renta    ...     ,   10OB0     — „ 100*0
Akcije narodne banke  ,   .     „   994'—    — . 994 —
Kreditne akcije    ....     ,   329 '20     — * 330 75
Lordon.......„   12110    — C 121-20
Srebro.......„     —'—     — „ —'—
Napol........                                  ,      964 V, — , 964
C. kr. oekini.....                          „      &69    — » 569
Nemake marke.....                            59 22'/, — » 5925
_ te
•g J %
>■ m te
— s .5
3L£ Z, "p - ¥
te M
« j S
; t «.
Pa
£ .2 ~
0m s
sapnih organov, kaslil, nahoda, hripavostl iu vratnih bolernlh zdravniki opozarjajo na
O LAVNO sKUbliri
a'
najčistije lufns
m h v., a m "k
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomešana. (5—2)
Ima milora7.topljivi, osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno poapeiuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo.
¥ najem se da hiša
V bližini L)ubl|aur, /, dvema sohama, shrambo, kuhinjo, klf toru, hlevom. Hkfilnit'iii, dupo. velikim sadnim  yrltHDi; .m. Ifljo       p^daiu Judi travjuiM-Vec v upravniku s$lov. Narods". (20r>~l)
Lekarna „U zlatem 11 državnemu f ulkolltn".
J.
£1
i>im»j. f.,
.f** Hliigerntru 15.
MMe
Kri čiStilllB krOQliC6   PrH>" imenwvrtue-,,w*ver3,ta,,-e JfcwHg|I«M% kot znano, lehko,|
Od teh kroglic Htann : 1 AkatlJIca m 15 k rog; litra na I SI kr., 1 zvitek s tt »kat-Ificam i 1 yl<l. *» kr., ftn m- po6l]e nefrankovano prot' fiovzet u pa 1 |rl<l. IO kr.
h« popret vpoSliH denarni zneaek, potem utan** poštnine pinRia poSljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr.. 3 zvitki 3 gU. 35 kr . 4 /vitki 4 (jut. 40 kr , 5 zvitkov o gld. 20 kr . 10 zvitkov 9. gld  20 kr.   (Mani ko ledt-n /vitek g" ue ni 10 pošiljati ) 1
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
zahtevati in na to oH/.it.i.  da  ima napis na pokrovu  vMake škntljc* m< mtvi.itilu o uporabi stoječi t m ni t> 1 m «1. INerlioier m s^e1 z ru<l«"iiiii i'.rkum .
Balzam zoper ozeblino f^Kf!«^*
piiAtnine prosto poailjutvijo ''«"• kr.
Sok od ozkega trpotca isS;riorth8tftX Amcncansko mazilo zoper protm,
1 lonček 1 gld. BO kr.
Prašek zoper potne noge, n,"nH lk*ljlfl
50 kr., b pošt-
nino prostu pošiljatvijo 7f» kr.
Balzam zoper golšo, J^^ji^o^eFlS! Angleški balzam,1
Življenjska esenca (Praške kapljice),
1 sti-khi if'ica 22 kr.
Fijakeri prašek za prsi, 1 it",i"
35  kr., a
ppttiiine prosto pošiljatvijo 60 kr.
Tannochinin-pomada t:- 1*""'»f'"-'"'
>neek
to
ajholjđe sredatvo ca
ra»t. lani j.  1  pus ca 'Z gld
Univerzalni obliž m
pušiliatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol fe^St*^
ujai*e Hredstvu proti slatii prebavi, 1 zavoj 1 gld. Etažen  tu Imenovanih  preparatov so v z*logi še v*■■ v avstrnskih  časnikih oglaš^nn tu- in inogemalre f^rroMcevtiSkH specijalltate ter se iionkrt'e v-*i |iredeidMj  kat^nh morda ii" bi bilo v zalogi, ua /.nhtrvanje toi'no ui najceneje  — l*«»silj:ti %v |>w  poNtl i/,viAute'o se najhitreje proti t«-mu   <i.' ne prej Vjpfisne iloiiar, veci*1 nffrocbe tudi prot' povzetju ^o»-skl^.
4V 149 \ pošlje tseiiar (■■afkolio m poštno nakaznico), potem je poril-
iiiao iuiio^o )ši*. ik'ho |»t i poMiljat viali proti  |»<>vxet|ii. (<*6—4)
C. tr. glavne ravnateljstvo avstr. drž, zelenic.
IzM iz voznega reda
-volja.-vas-egra. od X. olctoTora. 1692.
Nas topna, .omenjeni nrihajalni in odhajal ni časi označeni so v arednjsevropakem «aen.
OčLhod ls IJtiblJane (jnž. kol.).
Ob 6. nrl S8 min. sjotraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tahel. Beljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dnnaj.
Ob U. nrl 65 min. predpolndne osebni vlak na Trbiž, Pontabid, Beljak, Celovec, Frsnzensfeste. Ljubno, Dunaj.
Ob 4. nrl SI min. popolndne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Pariz, Line, iBchl, B&dejevice, TlzenJ, Marijine vare, Eger, Frsnrove vare, Prago, Karlove vare, Draidaae, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Llubljano (juž. kol.).
Ob 7. uri 10 min. zjutraj  osebni vlak z Dunaja via Amstetten,  Draždanj, Prage, Francovlh varov, Karlo vih vnrov, B|Ter, Marijinih varov,  Plznja, Budefevic, Solno^rada, Linoa, Isuhtjs, L juh na, Celovca, Frsnzenn-feste, Trbiža.
Ob 4. url A5 min. popoludoe osebni vlak z Dunaja, Ljubim, Beljaka, Celovca, Franzensfesta, Pontablja, Tibiža.
Ob e. url 97 min. zvečer osebni vlsk s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odbod lz Izubijane (drž kol).
Ob 7. url 16 min., zjutraj v Kamnik. „ 3.        10   „    popolndne v Kamnik. „ 7.   „ OO   „    zvečer, v Kamuik.
PrUiod v Izubijano (drž. kol.)
Ob   6. url 36 min. zjutraj iz Kamnika. 11.   „   06   ,a     dopoludne iz Kamnika.
6.
80
zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropski čas je krajšemu času v Ljubljani
za 2 minute naprej. (12—37)
Pri
Karolu Till-u
j Npitalske ulioe Htc*v. IO,
Velika zaloga
VMOll
L (1024—28)
šolskih potrebščin .
p>o predpisa gg. učiteljev in profesorjev.
Poslovno naznanilo.
(*';ist. mi je p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da aein
čevljarsko obrt
ki jo je moj rajnki soprog, gospod Ivan Zor, skozi 18 let izvrieval iu ki je bila na najboljšem glasit, n ojeiiiu nečaku, gospodu
Alojziju Erjavc-u
ki je delal 10 let v tej poslovnici, odstopila s pooblastilom, da sme tc.rJHtve, ki se niso poravnane, v mojem imenu izterjati.
Zahvaljujem se vsem spoštovanim naručiteljem ua zaupanji, izkazanem mojemu pokojntMuu soprogu in prosim, da bi je prenesli tudi na imenovanega naslednika.
S spoštovanjem
(20«, Ana Zor.
V Ljubljani, dno 2-\ februvarja 1893.
-TTT-rr-
TTTTTT-
livalae
V lastnem, kakor tudi v imenu moje obitelji izrekam vseni stanovnikom v Mozirji tu okolici, kateri so na kakersepkoli način častili spomin mojega ljubljenega ranjceoa sina
Med. dr, Antona PavNčka
di>*ti-iktnega /ibavnika v Mozirju
osobito za darovane vence, pismene in ustne dokaze sočutja, za spremstvo do kolodvora v Rietzdorfu, so-selmo od strani preoastne duhovome in občinskega zastopa v Mozirju, savinjskega Sokola" in pevcev v Mozirji itd. svojo najglobljo in najprisrčnejso zahvalo.
Elizabeta Pavliček.
Tedini avstro-ogerski patent o vani
učni zavod filigranskih izdelkov.
Na poslednji narodni svučanusii v Uncu odlikovan z veliko sreberno svetinjo.
Izdelovanje cerkvenega li^pa, prnili in ovratnih verižic zapestnic, brosov, garnitur za klobuke, lase in plese, kol i l.jim-k i h redov in nukitja za božitna drevesca, vlivanja na obleke, lepot.iC.la zh stenski" .predmete Ju krtače, blazinic «a zol<\ dokora(ij»kih pahljač i. <lr.; dalje se izdelujejo i jerbasčkt za cvetlice od pisane
žioe in volne.
S tem javljam, da som tu otvorila pončevanje v filigranskem delu, ter vabim Častite gospo najuljudneje, da izvolijo isto ogledati v mojem stanovanji
Francovo nabrežje i t. 5 („pri Solnoi") v I. nadstropji.
Delo ni samo zanimivo, temveč se mu vsak lahko priuči; celo začetnice morejo takoj v prvih urah izgotavljati. uakitje,,in ver^žjee. Dčnina za :priučenje , .vseh, dol stam1 za dame 1 gld , za deca 7o kr., in prosto je vsaki učenki, poli časa hoditi, dočim si ni pridobila potrebne spreti«osti za samostojno izdelovanje filigranskih predmetov. Potrebna priprava za to je zel6 po ceni (skrinjica s začetno pripravo stane 8fi kr.1, iu.se, tor* I nudi vsakemu prilika, izgotavljati najlepša darila. UCne ure so vsak dan dopoludne od 8. do 12. ure in popolndne od 2. do 7. ure; za gospe, ki po dnevi nimajo časa, so učn" ure v ponedeljek, sredo in potek zvečer od pol sedme do pol VvW&. .
Gospod Jan. Glontlni na Mestnem trgu mi je iz pripaznosti dovolil, v svojem razstavnem oknu prirediti izložho male zbirke filigranskih Izdelkov.
RazpoSilJHvna prodajaJnica za vso pripravo je na Dunaji, III., Kegrelgas;.« it. 6 v I. nadstropji, kjer se vzprejeraajo tudi naroČila na izgotovljene predmete.
(191—2)
Odličnim spoštovanjem
Izdajatelj m odgovorni urednik: Johi p Nolh.
Lastnina in tisk „Narodne Tsltarne".
proti bolje situviranemu trgovcu skoro brez troškov, tako da ga vaa reč U jako malo velja, postopa se zoper kmetsko ljudstvo aavadoo s realno eksekucijo, ker je itak maloštevilne premičnine lahko zapisati kot fundus instnictus.
Kakor znano, so troski pri realni ekiekuciji izredno veliki. Troški prošnje za intabulacijo so prvi, potem pridejo kolki, upisnina, potem troški za prošnjo in za izvršitev realne cenitve in kar to velja, to je v nebo kričeča krivica (Posl. Kronawetter : Tako je!) sosebno ker ti stroški večinoma niso v ni kakem razmerji s dotičnimi tir j a t vami. (Posl. Kronavret-ter: Cenitve ni treba, naj odpade!)
V zapadni Istri, kjer se žal da ae vedno s popolno opravičenostjo vrSe take realne eksekucije v velikem Številu, velia realna eksekucija oziroma znašajo komisijski troški za cenitev in media 15 gld. (PobI dr. Lan g: Pri nas je stvar Se dražja, po 20 gld.!). Za nade razmere je to jako drago in če Vam rečem, da se naberejo ti troški za posamnega dolžnika po trikrat ia Štirikrat na leto, potem Bi morete predstaviti, kakšne razmere so tam doli pri nas. Pri prodaji prideio potem Se troški za razglasitev v uradnem listu, kar po moji sodbi nima v nas prav nikake opravičenosti, ker pri nas je Se dandanes tako, kakor da amo Se vedno pod beneško vlado, česar čestiti gospodie menda ne veste, namreč uradni list „Osservatore triestino" se tiska Se vedno samo v italijaoskem jeziku. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) (Dalje prib.)
Državni zbor.
Na Dunaj i, 20. februvarja.
Zbornica je v današuji seji dognala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva in začela generalno debato o proračunu finančnega ministerstva. Jako zanimiv je bil govor odličnega mlado-češkega poslanca Masarvka o Spinćićevem vzkliku. Zbornica je sicer zavrgla Masarvkovo zahtevo, s tem pa je večina le dokazala, da nima jasnega čustva za pravičnuBt in da le po osobnih ozirih sodi vse, kar hi« dogodi v parlamentu. Spinčić je zaveznik liladočebov, torej — le po njem!
Začetkom seje odgovarja nuančni minister dr. Steiobach na nekatere interpelacije, potem pa naznani podpredsednik Chlumeckv, da ne dovoli popraviti zapisnika glede vzklika poslanca Spinčića. Preiskava je dognala, da je Spinčić rabil besedo „ h a n 1111. * in ta beseda zasluži, da se pokliče poslanec, kateri jo rabi, k redu.
PohI Mamii} k ugovarja podpredsedniku, poudarjajoč, da ne gre za posamne besede, ampak za ves ensemble. Spinčić n i vzkliknil „Rinaldo Rinal-dinr, to je vzkliknil nekdo drugi iu sicer humoristično. To potrjuje devet svedokov in sicer devet poslancev proti dvema stenugrafoma. Taka je mtu-vacija. Sicer pa Tržaškemu namestniku ni ime Ki-naldo, ampak Božidar. Poslancu Spinčiću se je zgodila krivica. Tu gre pa Se za nekaj drugega. Zapazilo se je, da neki čudui zbor dobrovoljcev naznanja predsedniku besede posamnih govornikov netočno. Dobro bi bilo, da predsednik dotičnika vselej imenuje, da bi se zbornica mogla ž njim pomeniti. Govornik predlaga, da se dotično mesto v zapisniku popravi in sicer naj slove: „Klici: Rinaldo Rinal-diai!   Posl. Spinčić: To je bil bandit!"
Pri glasovauju udkloni zbornica nasvet poslanca Masarvka. Posl. Brzorad vzklikne: Resnica se je odklonila!
Zbornica prestopi potem na dnevni red. Poročevalec za proračuu pravosodnega ministerstva dr. Madevski dokazuje, da grof Kounic ni popolnoma preklical svojega vzklika, prizna pa, da ga je pravosodni minister krepko, četudi v dostojni obliki zavrnil. Proti poslancu Vašatvju, kateri je apeliral na rodoljubje Poljakov, pravi govornik, da se tem ni treba učiti narodnostne politike od stranke, katera ima za končne svoje politično smotre in ide-jale ravno to, kar je v direktnem nasprotji s političnimi idejali Poljakov. — Ukaz predsednika najvišjemu eodišču, o katerem je bilo te dni toliko govorjenja, ni materijelno premeuil dosedanje prakse, ker se tudi do sedaj pri sestavljanju senatov ni postopalo korektno. Tudi izraz ntuji jeziki" nikakor ne odgovarja pravnim in konstitucijonalnim naSim nazorom in zato je smeti reči, da raba tega izraza v uradnem spisu ni korektna. Govornik se bavi potem z reforn o civilnopravdnega reda in z reformo advokature. Izreka se za numerus clausus a proti uv edbi mirovnih sodnikov in izreka h koncu upanje
da bo pravosodni minister tudi finančnega ministra pravniSka čutila obudil iz sedaoje letargije.
Po kratkem odgovoru poslanca dra. Vašat/ja vzprejme zbornica proračun pravosodnega ministerstva in začne debato o proračunu finančnega ministerstva.
Posl. dr. Schlesiuger dokazuje, da je leta 1892 vsled novih trgovinskih pogodeb in zlate valute postal import inozemskega blaga dosti večji, eksport pa dosti manjši, kakor prejfluja leta. Panamski kanal je oSkodil francoski narod za 1000 milijonov frankov, reforma valute pa bo avstrijske narode Se za več ofikodila. To ne bo več francoski panama, niti italijanski panamino, to bo avstrijski velepanama. Pomagati je le moči, če se plačajo državni dolgovi. Potem bo čas za nacionaliziranje in polemiziranje, prej pa ne. Ako se začne plačevanje z gotovino, je državni bankerot neizogiben in prebivalstvo bi bilo na milost in nemilost izročeno veliki financi. Ako bi se narod uprl zoper izsesovalce, tekla bi kri curkoma. Na to, kar govori finančni minister, ni pokladatl nikake važnosti, ker tudi on ni vreden zaupanja.
Posl. Weig I govori o določevanju zemljiškega davka v GaliSki in toži, da prebivalstvo ne zmore prevelikih davkov, zlasti ker se še zviiavajo hišno-najemni davek in dobodarina. Davčni-bakcilus je tako nevaren, kakor koma-bakcilus. Nekdo je bil pri finančnem uradu zaslišan Sest ur in je moral ves čas Btati. To je brezobzirnost, neke vrste tortura. Starega krošnjarja so zaprli za več tednov, ker ni hotel priznati, da je iz Nemčije dobil za 15 gld. stare obleke. Nekdo je imel od erarja tir-jati 1400 gld., a svojega denarja ni dobil, češ, da je njegov unuk nekaj erarju dolžan. Finančni minister naj ne dopušča, da se vzame siromakom zadnja srajca, ampak uaj spominja davčne organe na besede, katere je rekel cesar nekemu davčnemu nadzorniku: Ne stiskajte mi naroda zadnjo kapljo krvi.
Posl. Kaiser želi, da se kmalu začne reforma pristojbinskih določeb, katere so tako zmedene in nejasne, da se niti dvorni svetniki-strokov-njaki ne spoznajo. Davek na petrolej in na sladkor je prevelik in bi ga bilo zmanjšati. Jako vroča je želja prebivalstva po premembi zavarovalnih ustanov.
Posl Promber -govori o pomoči nižjim državnim uradnikom. Minister je v to postavil v letošnji proračun jeden milijon goldinarjev, a to svoto bo leto« pravičneje razdeliti, nego lani. Govornik razpravlja obširno o gmotnem stanju uradnikov in želi, da se vlada že loti pravične regulacije uradniških plač.
Razprava se na to zaustavi. — Posl. Hofmsnn-Wellenhof interpelira o nekih razmerah pri južni železnici. — Prihodnja seja jutri.
Pol i liri 11 razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20 februvarja. L» državnega »bora.
V parlamentarnih krogih ae govori, da je pravosodni minister grof Schdnborn nevoljen, da ga zoper napade posl. Vašatvja ni branil noben član Hohenwartovega kluba. Neki prijatelj Schdabornov je lo sporočil odličnemu članu Hohenvrartovega kluba in dobil nastopni pomembui odgovor: Češki veleposestniki bi se bili potegnili za Schonboroa, da so ledini, kar pa 2e davno niso več. Sedaj se že bo|e Mladočehov, sosebno ker se je v njih rodila posebna frakcija, katera pritrja v principu Vašatvju in He-roldu in se zelo upira sedanji taktiki veleposestnikov. — V sredo, če ne že danes, predloži finančni m niater budgetni provizorij. Pri tej priliki je pričakovati večje politične debate.
Poslanec dr. Merold o položaju.
V nedeljo ustanovilo se je v Ričanu na Češkem novo politično društvo. Na ta shod je prišel tudi mladočeški poslanec dr. Herold in govoril o politični aituvaciji. Kritiko val je jako ostro vladni program in dokazoval, da bi bila morala vlada odstopiti, ker razven Poljakov ni tega programa odobrila nobena stranka. Vlada ni tega storila, ker jej to ni treba, saj tako nobena tistih strank, katere so odklonilo vladni program, ne uiihIi na opozicijo. Jedino korektno bi bilo, da so vse te stranke začele odločno opozicijo. Mladočeški poalanci si ne morejo dovoliti takega luksuea v nemoralnosti in bodo še nadalje tirali opozicijo. V tem so vsi jedini, le glede* taktike niso popolnoma jednih mislij. Često-krat se povdarja, da |e brez zaveznikov vsaka opozicija brezuspešna. A bi Ii zveza z nekdanjo desnico bila zmatrati jamstvom, da bi ona delovala na pre-membo sedanjega političnega sistema. Ako bi nekdanja desnica tega ne storila, bi bo narod češki
le ponižal, če bi «e jim pridružil. Dokler so Morava bi in Veleposestniki aa vladai strani zoper narod, ki hoče opozicijo, je zveza nemogoča, resolucija pa, sklenena na shoda teških poslancev meseca novembra, brez vaakega pomena.
Wekerle na Dunaji.
Ogerski ministerski predsedsik Wekerle in minister za deželno brambo Fejervarj mudila sta se v nedeljo nn Dnnaju. Oficijosi so hoteli zatrjati, da niata pnSIa, kakor se je naznanjalo, radi cerkveno-političnih vprasaui, ampak radi državnega proračuna za delegaciji. Weksrle je bil dopoludne v avdijenci pri cesarju, potem pa je bila pod predsedstvom grofa Kalnokjja vkupna ministerskm konferenca, na kateri se je določil vkupni državni proračun za leto 1894. V ponedeljek sta se Wekerle in Fejervarj vrnila v Budimpešto.
Slovački shod.
Dne 16. t. m. priredili so v Tisovcu ogerski Slovaki velik shod, ua kateri so prišli zastopniki 85 občin. Skupščina je vzprejela jednoglasno resolucijo ssperjeno zoper civilni zakon in civilne matice. V tej resoluciji se izreka vladi popolno nezaupanje in zahteva se narodna avtonomnn uprava, splošno vohlsko pravo in tajno glasovanje pri volitvah. Z ozirom na sedanje razmere aa Ogerskem izrekel se je shod za nadalajo popolno paaivnost pri državnozborskih volitvah in volil posebnega odposlanca za kongres nemagjarskih narodnostij.
T n a n fe <lrž4tre.
Panamino.
Poslanec de Zerbi, kateri je bil v preiskovalnem zaporu, ker je bil podkupljen od sleparskih upraviteljev romanske banke, je predvčerajšnjim ponoči nagloma umrl. Ker je njegova krivda dokazana in od bivšega upravitelja banke Tanlonga priznana, je zanj še najbolje, da je umrl In tako se rešil sramote. Ostali zatoženci so vsi zdravi in pričakujejo sodbe nenavadno ravnodušno.
Home-rule.
Drugo čitanje home-rule predloge določeno je na dan 13. marca. Vladna in nasprotna stranka se močno trudita, in obžalujeta iavno mnenje pro, oziroma contra. Stranka irskih protipsrnelitov je razposlala poseben oklic na rojake, bivajoče v Ameriki in v Avstrsliii, v katerem prosi denarne podpore. Irski voditelji utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da bo za borbo za samostalnost Irske treba še velikih gmotnih žrtev, ker so nasprotniki te samostalnosti močni, uplivni in imajo mnogo sredstev in bo torej boj za pravico trajal še dolgo. Važen je v tem oklicu zlasti zadnji odstavek, v katerem izjavlja stranka protiparnelitov, da zmatra Gladstoneovo home-rule predlogo dostojnim završetkom dolgoletne borbe in za zadostno zadoščenje, ker ta ustava jamči Irski vse to, kar more po pravici zahtevati.
Zopet revolucija v Ameriki,
Svetovno znsni list »Novojorški Herald" naznanja, da je v provinciji Esmeraldas v republiki Ekvador nastala revolucija. Uporaiki, katere vodi obligatni nezadovoljni general, zbrali so večjo vojsko in se polastili državnih poslopij ter sestavili novo vlado. Dosedanja vlada ima večino prebivalstva na svoji strani in je odposlala večjo vojsko nad ustaše. Prišlo je do krvavega boja, pri katerem so zmagali vladni vojaki. Ustaši so se umaknili v gorovje. Vlada je proglasila obsedno stanje v vsi provinciju Novi boji so neizogibni.
Dopisi.
H Ponikve ob južni železnici 18. februvarja. [Izv. dop.] (Občinske volitve.) Politično življenje v naši občini bilo je dosedaj mirno in tibo. V lepi složnosti in zastopnosti živeli so občani mej seboj in nihče ni poznal nikakih strank. A po zadnjih volitvah v občinski zaetop zginil je mir in preti nam razpor, kakoršnega imate onkraj Save. In kdo je vsemu temu uzrok ? Kdo je tisti, ki hoče zasejati prepir mej mirno ljudstvo in ki hoče imeti boj političnih strank V Nihče drugi kakor ravno poklicani oznanovatelj vere, miru in sprave g. kaplan Ponikovljanski Alojzij Arzenšek. Vredno je, da se takoj pokaže na istega, ki je prvi zanetil iskro narodnega prepira in mejsebojnega sovraštva na Ponikvi, vredno, da se to zapiše v večni spomin, kajti izkušnja naB uči, da taki gospodje pozneje kaj radi utaje svoja dela*). — Ko je prišel g. kaplan k nam, bil je prijazno izprejet in povsod so bo mu odpirala gostoljubna vrata, sosebno, ker se je kazal delavnega narodnjaka in je nam UBtanovil „Kmetako bralno društvo*. Nihče ni takrat slutil in mislil, kako da se bo ta gospod sprevrgel in da bo tudi njega vjel v svoje zanjke zloglasni Goriški prerok. Sedaj je vse očito, kar je nameraval g. kaplan. Mož je zelo častihlepen. Kaj čuda torej, da mu je prikraj-
*.) Vide § 19. t. z., na katerega zlorabo smo tudi v tem slučaji pripravljeni. Uredništvo.
Sevala spanje slava vojevitib kranjskih kaplanov in da je on tudi tukaj hotel uprizoriti narodni razpor; tnj ae je on sam večkrat izrazil, da ae bode najprvo sa Štaierakem začel prepir na Ponikvi. Zakaj neki je storil ta izrek?   Spoznal je bil že takrat, d« ga Ponikovljani ne  poslušajo  brezpogojno, da znajo tudi saraoatojao misliti in soditi.   V bralnem društvu mu ni Ho vae po volji in vedel je dobro, da so se odborniki le navidezno in saradi ljubega miru adali vsem njegovim zahtevam in predlogom. Kar je g- kaplan Bprevidel, da na narodni podlagi ne more priti do kakšnega upliva v občini, skušal je to doseči na verski podlagi in začel ie razširje-vati tretji red na Ponikvi.   S pomočjo slepo mu udanih tretjiredaikov in tretjirednic hotel je sedaj vse doseči.   Brigsl se je sedaj za vse zadeve, za vsako hišo, za vsacega človeka.   Celo dekle je priporočal.   Kdor ni bil tretjerednik, ni našel milosti pred kaplanovimi očmi.   Ta je bil njegov zopernik in tega je hotel uničiti. Bazumevao je po vsem tem, da je glsvno svojo pozornost obrnil bil na občinske volitve, kajti tukaj — mislit je — je najugodnejša prilika, da ugonobi tiste, ki mu niso po volji in da pride sam do nekega vpliva v občinskem svetu. Delal je ns tihem. Lovil je volilce za se in za svoje pristaše.   Nihče ni o tem vedel, ker so bili občani dosihdob vajeni zaupati svojim dušnim pastirjem in tako bi se mu bilo skoraj posrečilo, da bi bil zasejal tudi v občinski saatop razkol in narodni indiferentizem po receptu Mahničevem. Imel je vse lepo pripravljeno in napeljano.   Na dan volitve so njegovi pristaši delili listke, na katerih so bili zapisani kaplanovi kandidatje in seveda mej njimi  g. kaplan sam. Smešno je bilo videti, kako je g. kaplan vsscega volilen, katerega je imel za svojega privrženca, pričakal prt vratih, mu urinil listek v roke in mu še posebej naročil, naj le njega, t. j. kaplana voli. Najlepše pa je bilo videti, kako so bili pri volitvi v lepi slogi skupaj, Nemec in protestant Adolf Auffartb, nemški kramar Dolfek E chberger in slovenski duhovnik Alojz ArzenŠek.   Tem trem pa sta ministrirala nadučitelj Dobnik, rojen Sladkogorčao, ki je pa zapiaal kot občevalni jezik »deutscn und slovenisch" — in učitelj Šetinc.   Le-ti so rekli, da ae morajo v občinski zastop voliti taki, ki kaj razumejo in ker imajo ti gospodi same sebe za najbolj razumne, je naravno, da so sebe predlagali za odbornike. Da bi pa ne bili samo veliki razumniki v odboru, volili so tudi take, oziroma jih predlagali v iavolitev, ki bi jim prikimavali. Glavno zaBlugo ima seveda g. kaplan. Najbolj po godu bi pa bila taka volitev dosedanjemu Županu Jožetu Zdolšeku, ki se je Že zelo bal, da bi ne prišel ob svojo dobro službo in bi tako ne mogel več zaračunjevati različnih svojih potov, občini pa napravljati nepotrebnih dolgov. Sedaj "vprašamo, kaj pa hoče g. kaplan, da ae je tako Sivo pobrigal za volitve? Kaj pa so mu storili tisti možje, katere je hotel spraviti iz občinskega odbora ? Kaj pa hoče tak mladenič, ki je od danes do jutri tukaj, atarim, za blagor občine zasluženim možem, katerih rod obstoji že sto let v občini? Ali niso ti možje dovolj sposobni za poBel odboinika?   Mar li niso pošteni občani in verni katoličani?   Kaj jim pa zamorete očitati, g. kaplan?   Ali ne zahajajo v cerkev in ne opravljajo dolžnosti, katere jim nalaga cerkev?   Mar li Vam ne dajajo bire? Vprašamo torej, kaj hoče g. kaplan v občinskem odboru in kaj išče tamkaj? Ničesar druzega, kakor gospodstva in razkola. Gospodoval bi rad nad nami in strahoval mas bi rad. On hoče, da bi tudi v posvetnih zadevah njegova obveljala in zato je hotel priti v občinski odbor in spodrioiti tiste, kateri imajo še toliko možatosti, da bi ne ubogali slepo g. kaplana. Kmetje, bodimo toliko ponosni in pametni in ne dajmo se od drugih komandirati.  Svoje občinske zadeve Bodimo sami. G. kaplan ima hvaležnega dela dovelj, učitelji pa naj bo brigajo v prvi vrsti za Solo in naj ne delajo zdražbe.   Za izvolitev v občinski zastop pa naj bo odločilno zaupauje ljudstva in ne kaplanova agitacija.
Značilno je še o g. kaplanu tudi to, da se je po končani volitvi odpeljal s komisarjem na obed k protestantu in nekdanjemu načelniku podružnice nemškega »Schulvereina" — Adolfu Autlarthu.
Dne 23. svečana bode volitev župana. Glejte, možje, če Vam je mir ljub in če se hočete jeden-krat za vselej odkrižati kaplanovega gospodstva in mu dati plačila za njegovo zavratno postopanje pri zadnjih volitvah, tedaj si volite županom moža in ne kakega kaplanovega kimovca.
Domače stvari.
— (Povodom veselega dogodka v najvišji cesarjevi obitelji) poklonil se je včeraj deželni glavar, gosp. Detela, voditelju del. vlade, dvornemu svetniku baronu Heinu, ter ga prosil, da v imenu det. odbora in dežele Kranjske izjavi najudanejŠe čestitke do najvišjega prestola.
— (Solnograška univerza in slovenski bogoslove i.) Sinočni „ Slo venec" priobČuje neko jako previdno in diplomstično Hestavljeno izjavo zoper članek, kateri je eni list prioeael pred par tedni pod tem naslovom Ta izjava ne pobije nobene stvarne trditve našega članka in uprav tistim 67 Mariborskim bogoa lovcem, ki bo baje podpisali to izjavo, je najbolje znano, da Brno pisali čisto in golo resnico. Zategadelj imel bo za to .prostovoljno in neprisiljeno" izjavo le pomilovalen smehljaj vsakdo, kdor ve, kako železna disciplina vlada, kadar treba, v duhovskih semeniščih. Mi glede na to za sedaj ne čutimo potrebe polemizirati zoper ta pojav — cerkvene pokorščine v necerkvenih zadevah ter prepuščamo sodbo o tem, na kateri strani se je vedoma trdila neresnica zgol — krščanski vesti gg. Mariborskih bogoslovcev samih. »Slovencev!" hinav-Ščini pa bi bil vsak odgovor nezaslužena čaat.
— (Slovensko gledališče, j Opozarjamo vse prijatelje slovenskega gledališča ua jutršnjo predstavo Sardou-ove .Fedore", o kateri govorimo obširneje na drugem mestu. Brez dvoma bode ta senzacij one I na igra, katere glavni ulogi Bta v spretnih rokah gospe" Borštnikove in g. BorStnika, privabila prav mnogobrojno občinstvo v gledališče in nam podala izredno zanimiv gledališki večer.
— (Novo poštno poslopje v Ljubljani.) Kakor se nam poroča, ae je poStoa uprava končno odločila, da kupi Lackmancovo hišo nasproti hoteloma »Pri Slonu" in „Pri Mali'u" in da zgradi tam nujno potrebno novo poštno poslopje. Erar in prodajalec sta se baje že zjedinila radi kupne cene. Veseli nas, da se je ta stvar že dognala, zlasti ker bo vender že izginila grda hiša Luckmannova, kar bo mestu samo v olepšavo.
— (Zbirke deželnega muzeja Rudolfi nuni a) bodo od 1. marca t. I. namesto v sredo, vsak četrtek popoludne od 2. do 4. ure pri ugodnem vremenu brezplačno na ogled.
— (Tamburaški koncert.) Kakor emo že naznanili na kratko, priredi tamburaški zbor »Obrta radn. društva „Sloga" iz Siska v četrtek dne 23. t. t. v vrtnem salonu .pri Maliču" koncert. Vspored je nastopni: 1.) Novosad: Jugoslovanska koračnica. 2.) Mascagni: Intermezzo iz opere »Caval-leria ru8ticanaa. 3.) Šesta k: Hrvatska četvorka. 4.) Dr. B. Ipavec: „Mrak". 5.) Ivanoviči: .Uzdah valova". 6) Iv. pl. Zaje: BNemanjino kolo". 7.) Leibold: ,Junak iz Like. 8.) F. S. Vilbar: »Slovenac i Hrvat", za moški zbor in tamburice. Iz navedenega vsporeda je razvidno, da so »Slogini" tamburaši jako spretni glasbeniki, da bodo torej prijatelji narodnega glasbila imeli izredni užitek. Pri koncertu bode sodelovalo iz prijaznosti tudi delavsko pevsko društvo »Slavec", katero je »Sloga" naprosila za to. Ves vspored se bode prijavil na posebnih oznanilih.
— (Občni zbor Marijine bratovščine) vršil se je včeraj dopoludne ob 10. uri v magi-stratni dvorani o navzočnosti kakih 250 moških udov. Predsednik društva g. Lahainer poroča o računskem zaključku. Društvo je imelo v preteklem letu dohodkov 10194 gld. 36 kr., stroškov pa 10172 gld. 13 kr. — Društveno premoženje znaša koncem leta 24407 gld. 90 kr. Novih udov je v teku leta brez vsakega prigovarjenja pristopilo 103, bratovščina je imela torej koncem leta 1892. skupaj 2529 udov, 657 moških in 1872 žensk. Po sklepu predlanskega obč. zbora predložil je odbor načrt prenarejenih pravil deželni vladi v potrjen je. Z odlokom z dne 12. aprila 1892., št. 3354, pa je dež. vlada društveno vodstvo obvestila, da je po obstoječih zakonih drnštvo premeniti v zavarovalno društvo v smislu patenta z dne 26. nov. 1852. leta. Odbor je po vsestranskem preudarku prišel do sklepa, da pravil vnovič ni predložiti, ker je vsako povik-Sanje letnih doneskov nemogoče. Da se pa tudi pri obstoječih pravilih društveno denarno stanje varuje, Bklenil je odbor premem bo opravilnega reda tako, da zadobijo na novo vstopivši društveniki pravico do brezplačnega pogreba šele po preteku petih let, od kar so se upisali. Ta prememba je potrebna, ker je društvo vsled negospodarskega poslovanja in
nezadostne varčnosti v prejflajib letih z narastkom premoženja tako zaostalo, da ni več v primerju z velikim številom ndov. O tem poročilu ae vname obširen razgovor. Gosp. Kune pojaaajuje i številkami, da društvo ne stoji nikakor tako dobro kakor je trdilo prejšnje vodstvo, menda zgolj zaradi tega, da mu je občni zbor priaojal velike remuneracije. L 1870. je bilo 1468 članov in 20 168 gld. premoženja, 1878 1. 1772 člaaov iu 21.423 gld. premoženja, 1888. 1. ko ie oddati moralo prejšnje vodstvo oprava društva sedanjemu odboru, pa je bilo že 2524 članov in le 22.968 gld. premoženja, torej za 754 članov več, a le 1545 gld. premožeaja več, in vender velja vsak pogreb najmanj 33 gld. Sedaj šteje društvo 2529 članov in 24.407 gld. premoženja. Gospodarstvo prejšnjega vodstva je bilo tedaj jako slabo in zatorej treba sedaj previdno postopati. Pri glasovanju se potem skoro jednoglasno pritrdi petletnemu pridržku. V odbor se izvolijo gg.: Matija Kune, Gregor Ter dina in Ivan Bonač. Za pre-gledovatelje računov gg.: Valentin Ar zel in, Makao Benda in Franjo Delakorda.
— (Deželna trtnoušna komisija) je včeraj zborovala pri deželni vladi pod predsedstvom g. barona Heina. Navzoči so bili: dr. Vošnjak,. dr. Mencinger iz Krškega, vodja R. Dolenc z Grma, dež. inž. VVitschl, G. Pire, komisar Reichl in kot vladni referent g. vladni svetnik Dralka. Posvetovalo se je o vladni naredbi gb'do prometa z ameriškimi trtami, kateri se naj slobodno vrši po celi deželi, ker so malone vsi kraji okuženi. Nadalje se vladi priporoča, da daje vinogradnikom jednake podpore za napravo ameriških vinogradov, kakor dežela in sicer dogovorno z deželnim odborom. Za napredoine ali posojila, za katere vinogradniki lehko prooijo na podlagi dotičnoga državnega zakona, naj deielni zbor postavlja primeren znesek v deželni proračun. Vlada in deželni zbor se naprosita, da dovolila potrebna sredstva za posebnega potovalnega učitelja in nadzornika del pri ameriških vinogradih, kateri bi hodil po deželi in poučeval o napravi ameriških vinogradov, pa tudi o sadjarstvu. Po izkazu finančnega ravnateljstva se je 6410 vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila vinograde, odpisalo 1. 1892 5649 gld. 28 kr. zemljiškega davka. Desetletno oproščenje od zemljiškega davka za novi ameriški vinograd dovolilo se je samo jedoemu posestniku, ker se jih menda ni več oglasilo.
— (Hripa na Gorenjskem.) Ker se v občini Ovsiše razširja vedno bolj hripa, zaprla se je na podlagi zdravniškega poročila ljudska šola v Dobrovi pri Kropi za osem dni.
— (Iz St. Petra na Notranjskem) se nam piše: V proslavo petdesetletnice papeževega jubileja je bil dne 18. t. m. zvečer tudi Št. Peter sijajno razsvetljen. Posebno odlikovala bo se tukajšnja poBtaja kakor tudi druga okrog stoječa poslopja s svojo krasno razsvetljavo.
— (Celjski okrajni zastop.) Pri včerajšnji volitvi iz skupine kmetskih občin voljeni so bili jednoglasno slovenski kandidatje n a r o d n e stranke: 1. Zanier Norbert, župan v Št. Pavlu; 2. dr. Gre-gorec Lavoslav, kanonik in župnik v Novi cerkvi; 3. VoSniak Mihael, državni poslanec v Celji; 4. Pečoak Josip, posestnik na Teharjih; 5. dr. Filipič Ludovik, odvetnik v Celji; 6. Baš Lovro, c. kr. notar v Celju; 7. Praunaeis Franc, veleposestnik v Št. Juriju; 8. Lipuš Jože, župan v Višnji vasi; 9. Pospeh Jurij, posestnik v Kasazih, 10. Ledenik Martin, posestnik v Mali Pirešici. — Živeli zavedni narodni volilcil
— (Nesreča) V Lappovem premogokopu na Skali pri Šoštanju eksplodiral je zopet plin in nevarno poškodil več delavcev. To je v kratkem že drugič, kar se je v tem premogokopu primerila taka nesreča. To pot je Se več delavcev ranjenih, kakor zadnjič.
— (Akad. društvo »Triglav" v Grade i) priredi v četrtek 23. februvarja 1893 svoje 7. redno javno zborovanje se sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Kritika o predavanji g. jur. Šnvnikii. (Kritika gg. Faganelja in Ilešica) 4. Predavanje g. Ilešiča. 5. SlučajnoBti. Lokal: »Hotel Kaiser Krone". Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— (Podpornemu društva zaslovenske vi sok o šol ce na Dunaj i) so došli ti-le darovi: g. Luka Svetec, c. kr. notar, deželni poslanec itd. 5 gld.; g. Alojzij Kremžar, magistratni svetovalec na Dunaj i, 10 gld.; g. Maks Pleteršnik, profesor v Ljubljani, 5 gld.; g. Florijan Hostnig, upravitelj pri
av. Štefanu na Dunaji, 5 gld.; g. Jožef Mnbej, pristav v pomorskem minist. odsekn, 5 gld.; g. Jožef Pirec, pristav v pomorskem minist odseku, 3 gld.; g. Andrej Pavlic, uradnik pri državni železnici, 3 gld.; g. A. Vavpotič, poštni oficijal na Dunaji, 3 gld.; g. dr. Peter Defranceschi, zdravnik na Dunaji 2 gld.; skupaj 41 gld. Bog plati in vzbudi mnogo posnemalcev!
— (Hrvatska ro dul j u b ki n ia. ) V Za grehu pokopali so te dni sedvmdek tletno iskreno hrvatsko rodoljubkinjo Jellsavo Prasnifiko, ki si je pridobila pnaebn'b zaslug za ustanovitev družbe sv. Jeronima, kajti npr ižita fe prva misel, naj se narodna knjiga god v posehno zs to nsn<»^abem druStvu. Ta misel, katere bo se poprijeh tud« drugi rodoljubi, oživotvorila se je zares in daueB tiakaio se nekatere društvene knjige v 40 000 izvodih. Do svoje smrti zanimala se je stara gospa za društvo. Pogreb njen bil je Bijajen in se ga je udeležilo več narodnih društev, ki so položili kraime vence na grob pokojnice.
— (Ustavljen promet.) Ravnateljstvo ogerske državne Železnice naznanja, da je zaradi preobilo nakopičenega blaga, ki je nastalo na Reki, ustavljeno do nove odredbe vsakovrstno pošihanje le80vja v vseh relacijah za omenjeno postajo.
— (Razpisane službe.) Pri dež. sodišči v Ljubljani izprazujeno je meBto svetniškega tajuika z dohodki VIII. čin' razreda, oziroma drugo svetniško tajniško, okrajnosoduiško ali sodnega pristava m Hfn Prošnje je poBlati do dne 2. marca pred aedsrvu dež. soiišča v Ljubljani.
UaziH1 vesti,
* (Nesreča ua železnici.) Kurirski via c z Ii.um a povozil je v nedeljo po noči blizu postaje Neunkircheu neki voz, ki je bil ravno na tiru ko je prihajal vlak. Strojevodja čutd je sunek in takoj ustavil vlak. Ko so prihiteli sprevodniki z bakljami pokazal se je grozen prizor. Na desni iu levi strani tiru ležali so ostanki zdroblieuega voza in pod n; im SloveŠko truplo, vse krvavo in brez življenja. Jeden konj je bil tudi povožen, drugi pa je stal mirno, kakor omamljen od strahu. Železniška ograia je biia odprta. Stroj )e bil le mulo poškodovan in ie pri vsi nesreči bila sreča, da viak ni .skočil il tiru, kar bi bilo lahko prouzročilo ka taatrpfo.
* (S i 1 a kola lomi.) Za razpisano službo občinskega tajnika v občin* Weidlingau Hadersdorf, za katero je določena letna plača 600 gl i , prosili so poleg mnogih drugih tudi Ulije Dunajski advo kati, kateri imajo na Duuaji svo|o pisarpo, pa menda nič u ■ zaslužijo.
* (Ruski ii i i a k > v B e r o I i n u.) Zarad suma, da so udeleženi pri nihilistiškib spletka!), zh-prIn. je jirunka policija v Beiolmu 10 ruskih dijakov iu dve /enaki Prej se je vršila hišna pr< isliava pri dotiču kih. Ruska policija zahtevala je pomoč liruske polici ie, ker ho |i doSla v roke koiupromi-tujoča pisma.
* (Vojak n h straži ustrelil je vojaka) v soboto po noči pri vojaškem skladišči na Šve-hutski cesti nasproti Dunajskega centralnega pokopališča« Proti 11. uri pri bližal se je infantenatu Knpeckemu od 81. polka, ko je stal na straži nekdo, ki ga pa v t ni1 ni mogel spoznati. Kopecki zakli cal |e trkrat „Stoj! Kan je?" Ko pa ui hilo nobenega odgovora in se je šumna osoba vedno bližal;«, ustreli vojak <n z glasnim krikom zgrudil se je neznanec na tla. Na strel priletela je straža in modi so, da je ustreljeni bil infanterist Drapela Istega pidka. S kakim namenom se je bližal molče svoiemu na Straži stoječemu tovarišu^ ni še dognano, eumi pa se, da je hotel z nekim tovarišem, ki je b;l ž njimi strast. Kopt-ckega. Truplo ustreljenega pietiesli so v vojaško mrtvašnico Preiskava, katero vod-, stotnik Viktor Braunar, bode morda raziasuila to stvar, ko zasliši|o voiaka, ki je bil v družbi ustreljenega
* (Potresi ua Grškem.) ŠtirinaiRt dni pozneje, ko je bil gro/ni potres na otoku Zunte, zmlela je lednaka katastrofa tudi otok Samot brake Ves otok ie opustošen. V Kastu nijedna hiša ni ostala nepoškodovana, večina hiš pa je popolnoma razrušena. Tudi mnogo ljudi) prišlo je ob življenje, 6000 nflob na je brez domovju in mora prebivati pod milini nebom. Potresi Čutili eo se tudi na bliz njih otocib.
Telegrami   Slovenskemu Narodu'1
Šoštanj 21. februvarja. Vsled eksplozije v rudniku na Skali pri Šoštanju ubitih osem delavcev, sedem delavcev je težko, sedem lahko ranjenih, sedem jih pa še pogrešajo.
"W"els 21. februvarja.   Cesar   prišel k današnjemu krstu novorojenega sina nadvojvo dinje Marije Valerije v Liclitenegg.
Lvov 21. f bruvarja. Pri papeževi slav-nosti v m atomskem Narodnem domu demonstrirali dijaki zoper metropolita Sembratoviča in zoper papeža.
Rim 21. februvarja. Sinoči eksplodirala v hiši poslanca Ferarija, nasproti stanovanju Giolittija dinamična bomba. Ranjen ni nihče. Škoda se ceni na 4000 lir.
Lizbona 21. februvarja. Ministerska kriza je akutna. Kralj se posvetuje z vodjami raznih strank.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotain prebav I jun |h in vsem nuslodkom mnogega sedenja iq napornega duse.vnuga dola je uprav neobhodna potrebno domače zdravilo pristni „MoJl-ov 8eidlitz-pra3ek", ker upliva na prebavljen je tra no in uravnovalno ter ima olajševalen i» topjleo učinek. Škatljica. velja 1 gld Po pofttnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. M0LL, e. in kr. dvorni aalagatelj, na DUNAJI, Tnohlauben ». V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati M0LL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 ikatljic se ne poftilja 3   (18—3)
IM9 ZVON"
atoli
aa vse leto 4 Hlrt. 60 kr.; za pol leta gld 3Q k  ; sa ćet: t leta 1 gld. 15 kr.
*......w mimift?
Prvikrat!
stev. 4i.    Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.sis.
V Bredo, dne 22. februvarja 1893.
FEDORA.
Drama v Štirih dejanjih.   Spisal Victorien Sardou. Preložil Režiser g. Iguacij Borfitnik.
Začetek točno ob ^,8  uri, konec ob 10. uri zvečer.
1>i-:i m«« i i<-ii<> društvo.
Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pespolka baron Kuhn St. 17.
TJstopnlna:
Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste »0 kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste 50 kr. Balkonoki sedeži I. vrste «><■ kr. Balkonski sedeži II. vrste 50 kr. Balkonski sedeži III. vrste 40 kr. Galerijski sedeži :10 kr. Dbtopnina v lože BO kr. Parterna stojišča 50 kr. Dija&ke nstopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Seleoburgo^e ulice, in pri blagajni.
Prihodnja predstava bodo v soboto, dne 25. februvarja 1^93.
Blagajnica se odpre obl 7. url zvečer.
Tujci:
20. februvarija. Pri Malici t   Kohu,  Grliiiblut«   z   Dunaja. — Kle-mond iz Celja. ' — ttrUnhut.  Klotz 1/. Gradca. — Belani, Jaklič iz Kočevja. —  Sebeuikar iz Rakeka. — Kvvetkovič iz Rudnlfovega.
Pri Slonu t Her/., VVeinraan, Kraker z Dunaja. — •Stampf, Grab ii Pra^e. — Brus« iz Idrije. — Mlukuž iz Starega t'ga. — Mevor iz Berobua. - Močnik iz Kamnika.       Kir ili'  iz Opatije.
Pri  bavarskem  dvoru:  Zoreč iz  Starega trga. Braune, Porubaki Iz Kočevja.
Pri iu/.Hfiii kolodvora : Oborlass iz Pulja.
Umrli so v LJubljani:
20. februvarja:   Prano Kozinc, delavcev  sin,  4 mesece, Kravja dolina St. 2. hožjast.
Meteorologično poročilo.
J , CaB "Pft- baromara zovanja mm_
7. zjutraj i '.'32 9 2. popol.    .'(1 (J 11 9. zvečer    <"31'6 usi
Temperatura
Ve t rovi
Mo-
Neho   krina v mm.
1-2 C  si. zah.   obl.  j 2 00 mm
74 C  si. zah. obl.
5-2 C   si. zah.   obl.   ! dež),i-
Srednja temperatura 4'ti", /.a 50" nad normalom.
ID-cLinaoslsa, "borza,
dne" 21 februvarja t. I.
včeraj danes
Papirna renta.....gld.   9925     — gld. 99'flO
Srebrna renta..... ,     98i»5     —    . 9880
Zlata renta...... „   118^50    —   „ 11835
f>°/„ marčna renta    ...     „   10060     —    „ 10060
Akcijo narodne banke .   .     „   91J4-—     —   „ 990'—
Kreditno akcije   ....     „   33075     —    „ 880'40
Lordon....... „   12120    —   „ 12125
Srebro....... „     —'—     —   „     —]—
Napol......... 964     —   „ 964
C. kr. cekini..... „      569     —   „ 5*09
Nemško murke.....51)'25     —   _ 5927'/,
4°/0 državne srečko iz 1. 1854   .   250 gld.   147 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    „     199 „   50 „
Ogersku zlatn renta 4°/«...... 116 „   15 „
Ogeraka papirna renta 5°/0..... 101 „   75 „
Donava rog. srečke 5°/0   .   .       100 gld.   131 „   — „
Zemlj. obč. avbtr. 41/,0/0 zlati zast. listi .      119 „   25 „
Kreditne srečke......100 gld.   196 „ „
Kudolfove srečko.....10    „       "5 „   — „
Akcije auglo-avst. banke .   .   .   200    „     154 „   — „
Truinway-diu6t. volj. 170 gld. a. v. .   . "J49 b   — „
C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
vol^avnegra od tU otetoVsrst 3.S@2.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni čast označeni so v sradnJeevTopakem o asu.
Odhod is 10ubijane (juž. kol.).
Ob O. nrl 38 min. zjutraj oaebni vlak na Trbiž, Poni tahel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoludne osobni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, InomoBt. Pariz, Lino, iBcht, Bndejevioe, Plzenj, Marijine vara, Eger, Fran- ove vare, Pntgo, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Priliod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url IO min. zjutraj  osebni vlak z Dunaja via
Amstetten, DraŽdanj, Prage, Francovih. varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, PIShja, Bndejevic, Solnograd h, Linoa, Isehlja, Ljubna, Celovca, Franseni-feste, Trbiža.
Ob 4. url 56 min. popoludne osebni vlak z Dunaju, Ljubu«.   Beljaka,  Celovca,   Kranzonsfesto, Pontablja,
Ti biža.
Ob 9. url 97 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljtibna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odliod is Izubijane (drž. kol.).
Ob 7. url 15 m ta. zjutraj v Kamnik. „  2.   „  IO   „    popoludne v Kamnik. „  7.    „  OO   ,,     zvečer v Kamnik.
Prihod v IJubijano (drž. kol.)
Ob   6. url 36 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   oe   „    dopoludne ie Kamnika. „   6.   ^   20   „    zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropski čas je kraj imuni času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—38)
rs
BEHE8 «ai»€* i a
■    za Julie
dobiva se v izvrstni kakovosti pri Ivana Luelcmann-u.
.5J7)-
AGGI
Hiša, krčma in trgovina.
Hifia tik farne cerkve, s krčmo in trgovino z mešanim hlagom, daje ae lakoj v najem. - Kje? po^e iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskega Naroda".      (202—2)
Prodajalnica
v trgu   ua OoreujHkeni   odda  ae poti ugodnimi p<*uj*pM v nitjem.
Ponudbe pod „Trgovec" vzprejema iz prijaznosti upravniStvo ^Slovenskega Naroda". ('M7—1)
^r^«_» %^tt^ iL^nr^€^anrv ns^rv^e a
Gostilnica
„Pri avstrijskem cesarji".
Vsako sredo in petek
sveže morske ribe.
Dobra domača in hrvatska vina, pristni črni istrijaneo.
Točna poatrežtni in Molidne cone.
Na razpolaganje je tudi kegljišče.
Iva,n Tosti
Fjffi  (1H3—3) gostilničar.
\ Mm dalmatinska Tiia. i
X rumena, Brna iu temnoi deca wSil**r" priporoča X
♦ pu ,aU<» nizki ceni B
♦ Marin Naflilo, ♦
J (89—18) vmotrž"c v Lbgattfi. ^
♦
KARL TILL
Ljubljana, SpitaLske ulice 10.
Potezna peresa, tus, plovec, svinčniki, v?iro-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, baronov prašek, usiije in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tus, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčUi, peresnice, držala za peresa, peresni uožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-10Jl)    cenje pisal, zeleni volk tekoč,  li (24)
Izdajatelj iu odgovorni urednik; ,1 o h i j> NoIIi.
LuHtimia iu tiak „Narodne T skarne".