št. 26 V Gorici, v četrtek dne 4. marca 1909. Izbaja. trikrat na teden, in sicer t .torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti orejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........ 15 K "/•...........10 » ;^#tviQdi^,'' v. Posamične Številko 'stanejo 10 vin. „S0CV ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Ka#pot po Goriškem In GradlšCanskem" in „&&ilpot pojjrt^rat In 'klaljsMh most|bMM«lf»4jw^: krat v letu „Voini red železnic; parnlkbv in poitnll vm". Naročnino sprejema apravniStvo* v Gosposki uliq-9tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarnic A.'OabrSSek Ha naroČila bret doposlane narofinine se ne oziramo Oglasi in poslanice seuraSanijo^p Petit-vrstaU <5e tiskano 1-krAt 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru.— — Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost >Vie m narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Latrič. . Uredništvo se nahaja v (raDoiki aliol.5t.7 v Gorioi vi. naoUt ¦ Z urednikom j^Mgog? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludae ter*i^jdl2. do 6. popoldne; ob nedeljah in ¦ praznikih od9ičoK. dopoludne. UpravniStvo se na haja v GospoBM^oiSt. 7vl./nadstr. na levov tiskarn - laroSnlnJrfn oglase Jo plačati looo Gorica Dopisi naj se pošiljajo Te uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ns opadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo I« opravnUtvu. „PQIM0RSC" izhaja neodvisno od »Soče -. ^ sak petek in stane vse 'eto S K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Qo i i v haSih knjigarnah in teh-le tobakarnahi 8chwarz V Lo afr ul., Jollorsitz v Nunski 'nI., Ter. Leban na tekaliŠSu s . Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt? pq-kopaliSčni ulici, I. Matiusai v ulici Formica, I. Hovauski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Ofl Maj je mik ieželni jezik ? ! Nekatera' občinska starešinstva na Tolminskem so sklenila, odpraviti n e lusk o-s I o-ve irske, krajevne napise ter nadomestiti jih samo s slovenskimi. O-krajno glavarstvo je zabranilo izvršitev ter naposled razposlalo še naslednjo o-krožnieo: ¦ . .. • Št. 1939. Tolmin 22./11. 1909. Okrožnica vsem županstvom pol. okraja tolminskega. V novejšem času se je pripetilo, da so nektera starešinstva sklenila, odstraniti krajevne table z dosedajnim dvojezičnim nemško-slovenskim napisom ter jih nadomestiti s tablami, ki bi imele s a ni o slovenski napis. (ilede na jasno in nikakor dvomljivo določbo S 9. postave z dne 29. marca 1869. drž. zak. št. 67. je bilo podpisano glavarstvo prisiljeno in dolžno, u-norabiti glasom S 91 obč. reda naloženo mu nadgledno dolžnost, ter ustaviti izvršitev teh sklepov, s katerimi so občinska zastopstva prestopila svoje področje; e. k. namestništvo je tudi spor a z u m n o z d e ž e 1 n im o d b o r o m, razveljavilo te sklepe, katerih se torej ne sine izvršiti. Smatram kot svojo daljno dolžnost, opozoriti na to vsa županstva z dobrohotnim namenom, da opustijo take sklepe, s katerimi se nikakor ne dli doseči odstranitve dvojezičnih tabel in se samo povzroči županstvu, ter glavarstvu in pred-stoječitn državnim in deželnim oblastni-, jam nepotrebno brezkoristno delo; občine pa lahko nastopijo postavno pot in se obrnejo, če smatrajo take korake kot primerne in utemeljene na izključno kompeten-tne oblasti, da potrebno ukrenejo; v tem slučaju bi imele občine tudi pravico do Piavdnega teka v vseh stopinjah. Tako T«Ufo» it, 83. - »Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Pabeio) tiska in zal." ravnanje bi bilo popolnoma pravilno in* postavno in okr. glavarstvo kakor tudi' višje oblasti bi gotovo blagohotno vpošte-vale morebitne utemeljene prošnje, ter jih rešile po natančnem in stvarnem presoje-vanju — Podpisanemu, ki si je svest svoje dolžnosti, leži preveč na srcu blagor zaupanega mu okraja in prebivalstva, da ne bi smatral kot svojo sveto dolžnost, opozoriti občinska zastopstva in županstva na slabe in gotovo tudi obžalovanja vredne nasledke, kateri ne bi izostali v slučaju, ako se bi občine in prebivalstvo, zapeljani od neodgovornih, brezvestnih strani, ustavili utemeljenim, postavnim, nared-bam poklicanih in odgovornih činiteljev, ter nepremišljeno postopali. Zanašam se torej na previdnost županov in občinskih zastopnikov, katera ne bodo' dopustila, da se dajo zapeljati po lažnjivih trditvah, po malovrednih frazah in po zapeljivih besedah neopravičenih in neodgovornih širokonstnih kričačev, ter da se bodo držali le postavne poti, katere jim nikdo in nikdar ne brani; le s tem bodo županstva pokazala, da skrbijo za blagor svojih občinarjev v prvi vrsti s tem, da jih obvarujejo pred nepremišljenimi in mogoče tudi kaznjivimi koraki, povzročenimi po nevrednem hujskanju. Te okrožnico naj da županstvo v prihodnji starešinstveni seji d o b e s e d n o občinskemu zastopstvu na znanje. — C. k. nam. svetovalec: P r i n z i g. Pred vsem moramo najodločneje zavrniti ton te uradne okrožnice. Gospod Prinzig je sedel na svoj visoki uradni stol ter udaril......... po »lažnjivih trditvah, po malovrednih frazah in po zapeljivih besedah neopravičenih in neodgovornih Širo-koustnih kričačev«. —Tako predrzno kri-tikasterstvo ne sodi v uradne spise, najmanj v okrožnice, katere morajo župani prečitati v starešinstveni seji. Zato storijo gg. župani najbolje, ako to okrožnico lepo vrnejo g. Prinzigu v Tolmin. Ali so župani njegovi hlapci, da se drzne, dajati jim take ukaze?! V stvarnem pogledu pa protestujemo proti navajanju § 9. zakona o ljudskem štetju iz I. 1869., s katerim utemeljuje politična oblast svojo prepoved! — Ako je hotelo glavarstvo začasno ustaviti spremembo krajevnih tabel, je moglo to storiti edino le na določbo istega zakona, da se morejo izvršiti vse spremembe le vsakih 10 let in le z dovolitvijo deželne politične gosposke. — Protestujemo pa v obrambo zakona in pravice, da se naslanja politična oblast na § 9., ki pravi, d a d o-loča deželna politična oblast, v katerih deželnih jezikih se imajo napraviti krajevni napisi. — Od kdaj pa je pri nas — nemščina deželni jezik?! — T o n i n i k d a r b i! a i n n e s m e n i k-d ar postati! Ali tudi od politične oblasti si ne pustimo usiljevati še novega deželnega jezika! — V tej okrožnici je dalje rečeno, da je c. kr. namestništvo razveljavilo rečene občinske sklepe...... sporazumno z deželnim odborom. — Ali je mogoč tak škandal? Deželni odbor in zbor sta od nekdaj z največjo doslednostjo varovala stališče, da s t a «u*e i e In a j e z I k a e d i no iesloven-š č i n a in i t a I i j a n š Č i n a. Ali je torej mogoče, da bi bil zdaj deželni odbor privolil v razveljavljenje občinskih sklepov na tak način? Temu ne verujemo, zato zahtevamo javnega pojasnila od slovenskih deželnih odbornikov! Kar se tiče dvojezičnih tabel samih, svetujemo to-le: Smo itak v I. 1909., kmalu prično priprave za novo ljudsko štetje. Pri tej priliki naj se popravjo vsi stari grehi; izginejo vse tuje spakedranke, kakor: Ternp-va, Loqua, Oargaro, Auzza, Luico, Ser-penizza itd. Krajevni imenik izčistimo korenito! — Pri tej priliki naj sklenejo vse občine, kakošne krajevne table hočejo imeti, — in ako se bo deželna politična oblast protivila, nastopijo... »pravno pot«, kakor pravi tudi okrožnica tolminskega glavarstva. Prosimo, da se občine vredno pripravijo na tako delol Socijalna demokracija nekdaj in sedaj. Tržaški državni poslanec dr. O. Rybaf je imel v nedeljo v Rojanu obširen govor, katerega smo že omenili. Govoril je tudi o socijalni demokraciji in sic r tako-le: Nekdaj so socijalni demokratje gromeli proti vladi, prof8 vsemu sedanjemu družabnemu redu; po njihovem je bilo vse slabo, ki se mora porušiti, da se potem zgradi nova socijnlistična država. Sedaj pa glasujejo naj-zvesteje za vsaki vladni predlog. (Razni mej-klici.) Celo za nujnost proračuna so glasovali, da-si je v vseh parlamentih običaj, da opozicija ravno ob proračunu manifestira svoje opozicijonelno stališče s tem, da odreka vladi proračun. ¦ •» . Jaz jim tega ne očitam. Naglašam to le zato, ker so oni nam vedno očitali, da smo vladni hlapci, klečeplozci, prodane duše (Nepopisen fcrtlr), da so nas le Črnili in blatili pred javnostjo. Saj pa so tudi oni — vladni hlapci, najtrdneji steber vlade. Še več. Ko se državni zbor po volitvah prvikrat shaja v zasedanje, je navada, da so poslanci pozvani na cesarski dvor, kjer jim vladar prečita prestolni govor. To je nekak program o tem, kar misli storiti vlada in predložiti parlamentu. In glejte, isti socijalni demokratje, ki so nekdaj srdito napadali vse, ki niso mislili tako kakor oni, so določili 10 mož, ki so oblekli frak, si nadeli 4felo kravato in potisnili cilinder na glavo in Slina cesarski dvor. (Viharna veselost). Ali izjavljam, da tudi to ni nikak greh. Samo prosil bi naše socijalne demokrate, naj bodo odslej nekoliko bolj previdni, s; svojimi obtožbami, Če se gremo mi kam .poklonit, da bi kaj dosegli za svoj narod. (Fre- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ===== »Treh mušketirjev". == Francoski spisal: ====== ALBXANDRB DUMA& ========= (Dalja.) Aramis se nasmehne s svojim finim in hkratu odločnim smehljajem, rekoč: — Nič se ne bojte, stavim že svoje pogoje. Jaz ne delam zase, temveč za druge,. treba je, da moja skromna častihlepnost komu kaj koristi. — Prav, si misli d'Artagnan, od te strani se mi d i treba ničesar bati. Stisnil je Aramisu roko ter odšel k Porthosu. — Prijatelj, mu je rekel, vi ste se toliko trudili z menoj vred, da si zgradiva svojo srečo, da bi bilo v trenutku, ko sva na tem, da doseževa sad svojega truda, smešno od vas, ko bi se dali vladati Aramisu, j čegar premetenost poznate, premetenost, ki, med nami rečeno, ni vedno čisto nesebična, ali pa Athosu, ki je plemenit, nesebičen človek, a tudi otopel: on ne želij ničesar več zase in ne razume, da imajo drugi ljudje i želje. Kar bi rekli, ko bi vam eden ali drugi najinih Prijateljev predlagal, da izpustite Mazarina? j — No, rekei bi, da smo ga pretežko dobili, da bi ga kar tako izpustiti. — Bravo, Porthos, in prav bi imeli, prijatelj; z&kaj z njim bi izpustili iz rok tudi svoje baronstvo, ki ga imate zagotovljeno, ne glede na to, da bi vas dal Mazarin, kakor hitro bi bil prost, obesiti. < — Mislite? : .„ — Prepričan sem o tem. — Potem rajši vse pomorim nego da bi ga izpustil. —' In prav bi storili. Ne gre samo zato, da sva delala, ko sva mislila da delava zase, za fronderje, kateri, kakor veste, ne razumejo političnih vprašanj tako kot midva, ki sva stara vojaka... — Ne bojte se, dragi prijatelj, pravi Porthos; gledal bom skozi okno, dokler zajahate konja, spremljal vas bom z očmi, dokler ne izginite, potem pa se vrnem pred kardinalova vrata, pred. steklena vrata, ki gledajo proti njegovi sobi. Od tu bom vse videl, in pri najmanjši sumljivi kretnji ga usmrtim. — Bravo! si misli d'Artagnan, mislim,, da bo kardinal dobro zavarovan. Stisnil je pierrefondskenm gospodu roko ter šel k Athosu. ' — Dragi Athos, mu je rekel, sedaj odhajam. Povedati vam morau* samo eno: poznate Ano Avstrijsko, samo Ma z ar i novo jetništvo je porok za moje življenje; če ga izpustite, sem mrtev, — NI mi bilo treba tega opomina, moj dragi d' Artagnan, da bi se odločil za posel ječarja. Dam vam svojo besedo, da najdete kardinala tam, kjer ga pustite. t , ' — Prav, to mo je pomirilo bolj nego vsi kraljevi podpisi, si misli d' Artagnan. Sedaj, ko imam Atho-šovo besedo, lahko odpotujem. D'Artagnan je odpotoval sam, brez vsakega spremstva; imel je samo svoj meč s seboj in pa od Mazarina podpisan listek, s katerim mu je bila odprta pot do kraljice. Šest ur po svojem odhodu iz Pierrefondsa je bil že v Saint-Germainu. Da je Mazarin izginil, ni bilo Še znano; samo Ana Avstrijska je vedela to novico, a jo je skrbno zakrivala. V šobi, kjer sta bila zaprta d' Artagnan in Porthos, so našli onadva vojaka zvezana, z zamaše-nimi ustmi. Takoj so ju oprostili ter jima odmašili usta, toda povedati nista vedela ničesar drugega nego to, kar sta vedela, namreč, kako sta bila ujeta, zvezana in slečena. Toda kaj sta naredila Porthos in in d'Artagnan, ko sta odšla Bkozi okno, koder sta bila prišla vojaka v šobo, o tem sta vedela vojaka tako malo kakor drugi grajski prebivalci. Bernouin sam je vedel nekoliko več nego drugi. Ko je Bernouin videl, da se njegov gospod ni še vrnil, dasi je že bila ura polnoči, se je ojačil ter odšel v oranžnico. Prva vrata, ki so bila zabarikadirana s pohištvom, so mu že vzbudila nekoliko suma; toda izdati ni hotel nikomur svojih sumničenj, in naredil si je pot skozi ves ta nered. Potem je prišel na: hodnik, kjer je našel vsa vrata odprta, tako tudi. vrata v Atho-sovo sobo in vrata v park. Ko je prišel v park, mu je bilo lahko, iti za sledom korakov po snegu. Videl je, da so ti sledovi vodili do zidu; na oni strani zidu je našel iste sledove, potem sledove konjskih kopit in sledove cele čete jezdecev, ki se je oddaljila proti En-ghien-u. Od tega trenutka ni več dvomil, da so trije jetniki odvedli kardinala s seboj, ker so izginili zajed no z njim, in tekel je v Saint-Germain, da pove [kraljici, da je kardinal izginil. netičen aplavz). Masti Se, ko se mi s tem nikakor ne zagrešamo proti svojemu principu, ker mi priznavamo konstituoijo in se nismo nikdar izrekli za odpravo monaphije. Še en slučaj: Ko si je i&rmca izvolila predsedništvo — to je: predfepiika in podpredsednike — je običaj, dalepredsedništvo predstavi ceBarju. In zadnjice za mesto predsednika kandidiral tudi stari, znani soci-jalni demokrat Pernerstorfer, kar dokazuje, da niso več tako hudr (Veselost) in da hočejo tudi oni sodelovati, dočim so nekdaj govorili, da oni ne morejo sodelovati na nobeni instituciji sedanjega družabnega reda. Novoizvoljeno predsedništvo se je torej poklonilo cesarju in Sel je ž njim tudi — Pernerstorfer. (Veselost). Tudi to ni nič slabega. Toda zopet moram prositi naše socija-Hste, naj ne pozabijo na to, kadar se zgodi zopet, da bomo hoteli storiti kaj, kar ni v njihovem programu. Na socijalni domokraciji se uresničuje stara resnica. Dokler so stranke male in ne nosijo nikake odgovornosti, so najhuji kri-Čači. Dokler so bili maii in jih ni obreme-njala nikaka odgovornost, so lahko kričali, da nočejo nič vedeti ne o sedanjem družabnem redu in ne o državi. Čim pa so prišli v državni zbor kakor močna skupina in so videli, kako težko je delati, začeli so se tudi oni prilagodjati in prakticirati marsikaj, kar so prej grajali. (Mej-klici). V Mirnu se ie zgodila velika nesreča. Obzidavali so jarek 140 cm globok, 150 cm Širok, dolg 7 m; Va m od jarka je 2 m visok zid; v varnost se je obzidala jama z novim zidom.- Janez Nemec je odstranil opore pri tem zidu pred par dnevi, držalo je 5 dnij, opora je ostala le tam, kjer zid še ni bil dodelan. Odstranil je Nemec še to oporo. Zid pa se je zrušil ter zasul delavca Janeza Nemca. Prenesli so ga v goriško bolnišnico, kjer je umrl. Družba sv. Cirila in Metoda. Družbe sv. Cirila in Metoda so se spomnili meseca februarija z darovi denarni zavodi: posojilnica v Mariboru, Ribnici, Braslovčah, Velenju, Vojniku, Litgi, Žu-ženberku, Trbovljah in na. Vrhniki, kreditno društvo v Kranju in Južno-štajerska hranilnica v Celju. Veseleč se ugodnega vspevanja denarnih zavodov zahvaljujemo se jim, da se spominjajo, sestav^jajočo bilanco in deleč skrbno pridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega rezervnega zaklada, posebno naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda in se nadejamo, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda 'in da objavimo v letnih družbinih izkazih med podpornimi člani, družbe sv. Cirila in Metoda, vse slovenBko hranilnice in posojilnice. Družba sv. Cirila inr Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih velikonočnih in spomladanskih razglednic. Odlikujejo se po varijjaciji, kakor tudi po svoji dovršenosti. Nobena trgovina, bodisi v mestu, bodisi na deželi ne sme biti brez teh razglednic Čisti dobiček je namenjen ohranitvi in prosveti našega naroda. Vse slovenske trgovca, kakor tudi odjemalce prosimo, da naročajo in uporabljajo v prvi vrsti družbine razglednice, ki se dobe v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Bliža se mlada vse oživljajoča Vesna, ki bo poklicala slednjo kal t življenje, — o da bi se vzbudilo s pomladnim pestrim Življenjem tudi v našem narodu novo življenje narodne probuje in zavednosti! Narodno ligo so si omislili Čehi; za njo se pobira od vsakega Čeha in od vsake Cehinje po dva vinarja. Poleg materijalnega uspeha za narodnoobrambno delo se budi s tem zavest narodne skupnosti in zavest potrebe ogromnega skupnega odpora proti narodnemu sovražniku. Mi plačujemo davke za skupno vojsko in radost nas prešinja, kadar slišimo o naših zmagujočih polkih. Plačujmo tudi mi Slovenci po zgledu čeških bratov splošen davek za našo edino obrambno organizacijo, za našo narodno vojsko, za družbo sv. C. in M. Budila se bode zavest skupnosti in ponosnega veselja, ako bomo videli, da ta vojska zmaguje na polju izobrazbe naSih malih brstov in* sester, na polju narodne pro-svete. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Ločnika. — V hiši A. Brajdottija je prišel 3 letni sinček Jakob preblizu ognja;; unela se mu je obleka, otrok se je opekel po celem telesu ter drugi dan'umrl. Matere ni bilo doma, 11 letna hčerka, ki je imela varovati dečka, se je bila pa za hip odstranila iz hiše. Domače vesti. Goriškemu »Sokolu« je daroval g. J. Jeras 3 K, namesto vstopnine na maške-rado. Hvala! t Včerajšnje predavanje dr. Bogumila Vošnjaka: »O s o c i j o 1 o g i j i« je privabilo zelo mnogo poslušalcev v dvorano k Jelenu. Predavanje je bilo temeljito, a žal premalo poljudno. ._> ; Prihodnje predavanje se bo vršilo j dne 10. marca. V imenu »Goriške podružnice društva slovenskih profesorjev v Ljubljani« bo predaval dr. Karol Ozvald o predmetu: Moderna pesniška« umetnina. (Ob Zupančičevem poemu »D u m a«.) "Za lažje umevanje proizvajanj o- tej grandiozni, a ne lahko shvatljivi pesnitvi bi bilo želeti, da si, kdor se namera-, va udeležiti predavanja, »Dumo« prej prečita. (Samogovori, str. 88—98.) Odlikovanje. — Gospod Fran Parava n, nadcestar v Posušju v Hercegovini, je dobil pred kratkim od cesarja zlati križec za zasluge. Gospod Paravan je naš rojak iz Bodreža pri Kanalu in službuje že veliko let v Hercegovini. — Časti-tamo! Bratom Sokolom! Kakor že objavljeno, uvedemo telovadbo tudi za starejše člane. Vaje se bodo vršile vsaki pon-deljek in četrtek od 6.-7. ure zvečer v društveni telovadnici, ulica sv. Ivana št. 7 (na dvorišču). Prva vaja se bode vršila v pondeljek dne 8. t. m. Prijave sprejema načelnik br. Ludovik Kranjc, Trgovski, dom, istotako sprejema tudi naročila: za;; telovadne obleke. : Telovadba za najmlajši naraščaj t. j. za dečke od 6.—10. leta se bode Vršila vsako sredo in soboto od IV2—2V2 tire popoldne. Prva vaja se bode vršila v'sW boto dne 13. t. m. Poživljamo slov. stari-; še, da vpišejo svoje sinove v ta tečaja Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol« v Gorici. Sokoli telOfadCi. — Naznanjamo Vam, da se je pričela zopet redna telovadba in se i ista vrši vsaki pondeljek, sredo in petek od I 8. do 10. ure zvečer v društveni telovadnici. Ker je čas izletov pred durmi, Vas poživljamo, da se telovadbe redno udeležujete. Na zdar! Vaditeljski zbor pokola" v Gorici. StkOlOII naskirada. — Odbor tel. dr. »Sokol" v Gorici si šteje v prijetno dolžnost tim potom izreči najtoplejo zahvalo velecenje-. ni gospe Medvedovi in Jakšetovi za Ijube-znjivo sodelovanje o priliki letošnje maske-rade, istotako veleč. gg. Gvaiz za krasno sliko in bratoma Pavlu in Maksu Detiček za neumorni trud, ki sta ga imela z res krasno vspelo dekoracijo odra. Še enkrat srčna hvala. Odbor. (Z policijski Službe. — Namestništvo je imenovalo mornarskega podčastnika B. Bizjaka za provizoričnega policijskega kancelista ter ga v sporazumu z deželno vlado na Kranjskem pridelilo dež. predsedstvu v Ljubljani ; Na občnem zbora »Narodne Prosiete" 1 Gorici dne 27. febr, 1.1. izvoljeni odbor se je sestavil tako-Ie: predsednik dr. KaroIPodgpr-" nik, tajnik dr. Peter Medvešček, blagajnik Anton Cigoj; odborniki prof. Ferdinand Seidl, Adolf Komac, dr. Alojzij Gradnik, pregledniki dr. Ernest Dereani, dr. Josip Faganelj, dr. Josip Levpnšček. (liri je dne 3. marca t. 1. bbčeznani in spoštovani gospod Anton Race, gostilničar in posestnik v Bodiku v dobi 72 let. Pogreb pokojnikov bo v petek ob 10. uri predpo-ludne. DW je v Postojni Anton Ditrich, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil značajen in izredno delaven rodoljub in kakor človek kaj simpatična pojava. Zato je tudi ne le t PoBtojni, ampak povsodi, kjer so ga poznali, užival največji ugled in spoštovanje. Blag mu spomin! loška podrušaica dražbe it. C. In I. T Gorici bo imela svoj letni redni obfini zbor v soboto ob 8. zvečer „pri Jelenu". Ako obfini cbor ni sklepčen ob določeni, uri, se bo vršil drugi pol ure pozneje ob vsakem številu. — Prosi pa se obilne udeležbe. Razpis natečaial — Za opremo deželne norišnice je treba dobaviti krožnike in skledice, kozarce, steklenice itd. Tvrdke, ki bi nameravale prevzeti dobavo, dobe potrebna pojasnila pri deželnem stavbnem uradu. Ponudbe je predložiti deželnemu odboru do 20. .t. m. v zaprtih zavitkih. ' »Corriere« pred porotniki v Celovcu. — Svoječasno smo povedali, da je tožil deželni poslanec g. Gasser tukajšnji »Corriere« radi žaljenja časti. »Corriere« je dolžil Oasserja volilne sleparije v Berbučevi volitvi, dasi ga niti v Gorici ni bilo in ni imel s tisto volitvijo nič opraviti. _ Mislili smo, da je vsa reč pozabljena, kar nam je došlo včeraj iz C e 1 o v-ea; to-le poročilo: »Prihodnji pondeljek bo pred tukajšnjimi por otn i k i tiskovna obravnava proti goriškemu listu »Corriere Fri-ulano* vsled tožbe tamošnjega deželnega poslanca Gasserja. Vsled prošnje tožitelj- )? najvišja sodnija delegovala celovško poroto. — »Corrierove« priče so: deželna odbornika goriška gg. Ivan Ber-b u č in Anton K 1 a n č i č ter deželni svetnik g. P e 11 a r i n.« To lakonično poročilo je za naše razmere jako zanimivo in značilno. Najbolj strupen laški list, ki žali Slovence na naj-infamnejše načine, ima svojo zaslombo v slovenskih klerikalcih. Več danes ne rečemo. Upamo, da nam bo mogoče po obravnavi še kaj zanimivega povedati! O »Goriški Čitalnici« je prinesla »Gorica« od torka nad jedno kolono dolgo klobasarijo. Revica vidi povsod le Gabr-ščeka. Dasi ga je že stokrat uničila, mu nehote pripisuje tudi v tem članku velikansko mogočnost, o kakoršni sam ni nikdar sanjal. — Na vse njeno čvekanje ni vredno odgovarjati prav nič. Dokler je vladalo v Čitalnici največ 15 do 20 klerikalcev, ki so spravili društvo v dolgove in propad, je bila »Gorica« zadovoljna. Ko se je pa ogromna večina članov postavila na svoje noge ter se ni pustila terorizo-vati od manjšine, je bil seveda takoj ogenj v strehi — in zdaj lop po Čitalnici in Ga-brščekti, ki mora biti seveda povsod zraven! — Toda jeza »Gorice« ne bo nikomur škodovala, najmanj »Čitalnici«. Naj se le lepo razvije na edino zdravi podlagi, na katero se je postavila. Prehodne težave so že minule, naj torej dalje cvete in raste! »Gorica« se je vjela! — »Gorica«. od sobote je priobčila dolgovezen članek na popravek T. o. z. v prejšnji številki. Škoda papirja, da bi odgovarjali na razne pri-smodarije, lotimo se takoj jedra, s'katerim stoji in pade cela stavba. — Čujte, ljudje božji, kakošen račun je postavila ^Gorica« za vzgled. Nekdo kupi hišo za 1000 K; ker ima sam samo 500 K, si izposodi ostalo polovico 500 K in plačuje po 6% t. j. 30 K* obrestij. Ker ima s hišo še 50 K drugih troškov,. znašajo vsi troški hiše 80 K. — Ker prejema od hiše 100 K najemščine, mu ostale le 20 K, k i so č i s t i d o h 0-dek glavnice 1000 K, katero je naložil v hišo. (Torej po 2%). , Izborno! To bi bij način, kako bi človek lahko postal bogataš na troške drugih, ako bi bili namreč vsi ljudje taki tepci, kakoršen se kaže tu člankar »Gorice«. Popravimo malce ta strokovn jaški I račun! — Koliko je založil v hjšo svoje- , ga denarja? Cjdgovor: 500 K. Koliko mu je ostalo čistega dohodka? Odgovor: 20 K. Torej za 50b K glavnice je 4obil-on 20 K ali 4% čistega dohodka. — Qd ostalih 500 K je dobil od najemščine 3Q |C in jih je toliko tudi plačal posojilnici. V hiši, ki je stala 1000 K, ima torej kupec 500 K, posojilnica .500 K; kftpec prejme iz najemščine 20 K, posojilnica 30 K, on 4%, ona 6CA, ali povprečno je hiša nesla 5%. in ne — 2%,.kakor računa »Gorica«. S kakoš-no pravico pa mora pričakovati kupec, da bi od tistih 500 K, ki jih je založila poso-jilnica, on prejemal še enkrat obresti — J za-se?!. EJ, lepo bi to bilo, ako bi bile 1 možne take kupčije. Recimo: Suholazec ima 5000 K, s katerimi se ne more še živeti. Ali Čital je »Gorico« in napravi po njenem vzorcu tako-Ie kupčijo: Kupi hišo z 50.000 K; ker je pri »Centralni« dobro zapisan, mu posodi ta 45.000 K in zahteva okroglih 2500 K obreštij na leto. —• Po odbitku davščin in drugih troškov ostane čistega dohodka hiše — 2700 K. Toda v »Gorici« je čital, da mu mora tistih..... 50.000 K, katere je naložil (!) v hišo, nesti pošten dohodek, zato bi šel in »Centralno« naplahtal, t. j. .tistih 2700 K bi vtaknil v žep. Ali »Centralna« bi se oglasila in rekla: Ljubi Suholazee, imam te sicer rada, ali meni odštej 2500 K, tebi pa ostane 200 K, kajti jaz sem v hišo založila 45.000 K, Ti pa le 5000 K. Ako pa misliš, da moreš ti dobivati dohodek od 50.000 K, — si tepec in zrel za novo norišnico. Taki so računi v »Gorici«. Komur s tem še ni vse jasno, ni pomoči za njegove možgane! Člankar v »Goric'« je torej bodisi lump ali tepec, ali — oboje skupaj. Pika! . Š8 enkrat: Kaj Ja z nabiranjem „za obmejne Slovence"? — Na tem mestu smo že enkrat pozvali tiste, ki nabirajo denar za obmejne Slovence, naj pridejo z računi na dan. Cela stvar se nam zdi čitndalje sumljivejša. Slovenska javnost Se vedno ne ve, kateri možje so za to akciio, a kar je najhuje: dosedaj še niti vnaiv, niso izkazali, kam je šel nabrani den»r. In vendar morajo biti nabrane že lepe svote. Opetovano so takozvani katoliški časopisi poročali, da je odšel zopet vagon užigalic v ta namen iz Ljubljane. Nadalje >e prodajajo v te zagonetne »vrhe koleki, pisemski papir ter se vsiljujejo že celo ra čunski listki po gostilnah. Izdelani nadpisi na teh predmetih: „V pomoč obmejnim Slovencem" premotijo marsikaterega rodoljuba. Nihče bi ne ugovarjal takšni pomožni akciji, še pozdravljali bi jo kot tovarišico v obrambnem delu, toda glavni pogoj so jasni računi. Naša šolska družba sv. Cirila in Metoda izkazuje javno vsak vinar dohodkov in izdatkov. — Bodite tako odkriti tudi Vi »obraejniki"! A dosedanji tajinstveni molk nam vzbuja nehote spomine na — potresni zaklad v Lju bljani, o katerem tudi še danes nimamo računov. Ne moremo sicer prav verjeti govoricam, da gre ves denar „za obmejne Slovence" v žep— katoliškim, tiskovnim društvom, oziroma za naročnino „ Slov. Gospodarja" itd. — Dokler ni v tem oziru jasnosti, pozivamo vse prave rodoljube, naj bodo previdni. Naše edino obrambno društvo za vse Slovence je družba sv. Cirila in Metoda, ki ima jasne cilje in —-: Ciste račune. — In še nekaj! Pri vsej akciji „za obmejne Slovence" poroča ravno sedaj „Slov. Gospodar", da v Št. Ilju Nemci tako grabijo posestva, da bo cela občina pri prihodnjih volitvah izgubljena za Slovence. »Obrambni vestnik". Kolesarsko društvo „Zarja". Kakor je bilo že po časnikih naznanjeno, se je ustanovilo novo kolesarsko društvo »Zarja8 za Ajševico, Kronberg, Ozeljan in Šempas ter se bode vršil prvi občni zbor dne 14. marclja 1909. na Ajševici ob 3. uri pop. v gostilni gosp. Franca Čibeja. Kot proponent kolesarskega društva nZarja" : Franjo Batjel. Vsled velikega snega in dežja so imeli vlaki na planinski železnici te dni obilo zamud. Promet je bil nekaj časa kar ustavljen. Delalo pa se je hitro za odstranitev ovir, tako da sedaj je promet že kolikor toliko v redu. Vlak Dunaj-Nizza je vozil mesto Dunaj-Trbiž-Videm po južni progi. Na progi Celovec-Trst so napravili za meti velike poškodbe. Pri Podgorju je bil vlak obtičal v zametu, tudi proga med Rož-čico in Blačami je bila čisto zametena. Neka pomožna lokomotiva je obtičala pri Pontablu v snegu, druga skočila s tira. Prijazen gospod in velik prijatelj kmeta je batujki župnik, mnogo čestiti gospod Leban. Pred kratkim ga je šel prosit za neko naznanilo neki kmet iz neke bližnje fare. Dru-godi so mu ugodili ter rekli, da naznanijo, kar želi, ali batnjski gospod nune pa ga je zavrnil in, kakor se nam poroča, se je jezil nad kmetom. Kmet je rekel: Kaj je tukaj 1 drugi Bog? To pa je ražkačilo gosp. nunca j Še bolj, da je kmeta habnil v hrbet pri vratih ter ga tako ven vrgel. — Res, lju- j bezniv gospodi j Za trdnjave v naši deželi' in koroški proti Italiji, zlasti za Malborget, Rajbl, Bovec, Predel s« ustanovi nov vojaški komando, takozvani, »Sperrkomando«. Načeloval mu ho višji častnik s sedežem v Trbižu. Dobrodelnost v Gorici. — Društvo goriških gopa v pomoč revežem po zimi, kateremu predseduje gospa M. Boekslaff, naznanja, da je bilo dohodkov lani 4669.03 K, troškov K 4611.57; razdelilo se je 517.1 kg moke ter 8120 povezkov drv, dalo se je-podpo^,v(;^^^ bolnikom tef Izretrhe^podpore >I< 1?99.i0. S strehe na tovarni vžigalic je padel 46 letni Josip Nanut ter si zlomil pri padcu desno nogo. Najbrže je dobil tudi notranje poškodbe, Naduta sp^prenesli hitro v bolnišnico. SkOZl Okno j8 Skočil sinoči iz drugega nadstropja št. 2. na poti na grad Franc Mozetič, bivši razoašalec »Piccola". Bil je baje malce natrkan. Zlomil si je nogo ter dobil tudi druge poškodbe. Sina pa so aretirali radi prepira v družini. bodi m tem mestu izrečena prisrčna zahvala, ker so s tem blaginj činom tudi pripomogli, da se naroči harmonij v najkrajšem času. — Omenjeno bodi tudi, da je pri društvenem plesu udarjal oddelek vrlega tamburaškega I zbora iz Tolmina, ob katerega zvokih se je radostno vrtel mladi svet do ranega jutra. — Tako smo se mi ob odru, ob milih glasih brhkih društvenih pevk in pevcev in ob zvokih slov. taraburic pošteno pozabavali ter s ^T^jSToBi eneffi^Bključili letošnji kratek pustni ,| čas. — Knežani, le oklenite se vsi z vso vnemo prepotrebnega društva, saj vidite, da edino ono deluje pri nas tako za narodno 'j prosveto kot v dobrobit in čast cele Knežke občine. Zveza narodnih društev. Kolesarsko druitfo »Gorica" vabi svoje člane k XIV. rednemu občnemu zboru v soboto 13. marca 1909. ob 8!/t uri zvečer v hotelu „zlati jelen". — Dnevni red po pravilih. Kolesarski Odbor. Tambura%peL,Q društvo Mmu i Podprl bo imelo v soboto, dne (5. t. m. svoj letni občni zbor v prostorih otroškega vrtca. Društvo »Skala« v Dolu pri Rubijah je imelo v nedeljo 28. m. m. ustanovni občni zbor. Odbor se je konstituiral sledeče: (iorjan Jož. preds., Stepančič .Janez, pod-preds., Frandolič Jožef, blag., Ferletič Kari, tajnik., odborniki: Ferletič Elizb., Peric Anton in Ferletič Anton;' preglednika: Vižintin Janez in Faganeli Anton. — Društvo šteje dosedaj 18 članov in 8 članic, kateri jamčijo, da se »Skala« ne bode majala, ampak ostane zvesta svojemu i-nienu. — Odbornike pozivamo na delo in jim želimo najboljših vspehov! Pevsko In bralno društvo „!pmu i Mlrnu vabi vse člane k letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 7. t. m, ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Odbor. KnBŽa. — Druga veselica, katero je priredila tekom enega leta noše mlado a čilo drnStvo „Narodna Čitalnica" dne 21. febru-varija t. L pod vodstvom g. nadučitelja iz Podmelca, je vspela vsestransko prav dobro. Že pri prvi veselici, prirejeni dne 10. maja lansk. leta je pokazal društveni pevski zbor: kakor tudi igralci svoje vrline, katere so le- Trgovsko-obrtne in gospodarske, vesti. Občni zbor deželna skupine osr. društvi poštarje! In poštnih Odpravnikov za Kranjsko in Primorsko bo dnt$ 7. marca t, 1. ob 3. pop. v hotelu Ilirija v Ljubljani. Volitev v predstojnico dolinske zavarovalnico proti nezgodam za VI. kategorijo delavcev je odrejena za dan 31. t. m. Naša kandidata, o-; staneta ista kakor pri zadnji razveljavljeni volitvi in sicer Jeriha Anton, delavec v papirnici v Vevčah; njegov namestnik Fran Gomišček, delovodja mizarske zadruge v Solkanu. Glasovnice, ki morajo biti podpisane od delodajalca in zaupnika delavcev, naj se nemudoma vpošljejo predsedniku volilnega od-, bora dru. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu. Vinska razstava bo na Dunaju, kakor že naznanjeno, 15. in 16. aprila t. 1. Goriški Lahi pod Pajerjevim vodstvom se pridno pripravljajo na to razstavo, in ni dvoma, da bo Furlanija kar najbolje zastopana na razstavi. Kaj pa bo s slovenskimi vinogradniki? Iz razglasa družbe za varstvo avstrijskega vinogradništva je razvidno, da so dopuščena na razstavo le izbrana pristna vina, ne sprejme pa se vin »aus Frischsatzen«. Vino iz novih nasadov je torej izključeno. Kaj bodo torej i-incli goriški slov. vinogradniki od te razstave, ako ostane pri omenjeni določitvi?! EkSportna zadruga za Goriško je imela v, St. nndrežu v nedeljo svoj občni zbor. j Kljub slabemu vremenu se je zbralo v dvorani g. P. Lutmaaa nad 70 udov in drugih. Zastopane so bile vse občine iz okolice, razen Solkancev. Zborovanje je otvoril g. predsednik A. Lutman s primernim nagovorom 1 uro pozneje, kakor je bilo zborovanje napovedano. Potrosilo se je skupno 11924 K. Deležev ima zadruga 1800. Ko sporoči g. predsednik vse druge podrobnosti o delovanju zadruge, odda besedo g. Ant. Streklju, ravnatelju km. šole v Gorici. Ta obrazloži, da do sedaj zadruga ni v pravem pomenu še ničesar delala, ampak le vzdrževala cene krompirja, kolikor je bilo mogoče. — Dasi — nadaljuje tos odsevale v zdatno lepši luči. Prav e>. tovo bi delale take moči čast večjim odrom. ' govornik — nima zadruga nobenih kapitalov, " ' vendar bi morala vsaj deloma prevzeti trgo- vino v svoje področje. V ta namen bi bilo najbolje, če bi stopili v dogovor z raznimi zanesljivimi trgovci, kateri so že kupovali krompir tod. Nato govori g. Mrmolja natančno, kako naj bi se to izvedlo, če bi zadruga začela kupčevati. Svetuje, naj bi se za njegov predlog glasovalo; medtom pa se je začelo debatirati radi istega. Povdarjati pa moramo,, da niso vsi natančno razumeli predloga; zato pa so bili nekateri proti. Končno pa so vendar le glasovali za predlog, naj se vse to poveri skupnemu načelstyu v pretresovanje. Eksportna zadruga namerava v mesecu maju, ko se bo že približno vedel izid letine, imeti: shode po okolici. — Omeniti moramo, da so se Vrtojbenci vdeložili zborovanja v res velikem številu. Reklamni odbor za Izvoz vipavskih vin a kranjske strani pridno deluje. Zastopane so v njem vse občine po županih, kmetijsko društvo in vinorejsfca zadruga. Sedaj pošljejo svojega potnika na Gorenjsko in druge nevinorodne kraje po Kranjskem. -- Kako pa se dela v naši deželi za razpečavanje vina, katerega so polne kleti?! Deželnemu odbaru kranjskemu je dovolilo mi-nisterstvo za otvoritev špeeijalnega tečaja za zadružništvo v zvezi s slov. trgovsko Šolo v Ljubljani državne podpore 290D K in 1500 K kot delno pokritje za vzdrževanje tečaja za 1. 1909. Slamnate strehe neizgorljive. — Na ______________ .„..„ ,,. _ ., , Nemškem so lansko jesen pod oblastvo- in MIh. Kenda iž Temljin 1 K, za kar ji m nim nadzorstvom izvedli več poizkusov- bkoda, da nimamo Knežati pri prostora, da bi zamogli pokazati tudi širjemu občinstvu res lepe zmožnosti društvenikov. — V igri „Mutec" sta bila gosp. Trdež in njegova gospa soproga vprav na svojem mestu, katerima so prav dobro sledili tudi sluga Luka in drugi. Posebno pa je občinstvu ugajala druga igra „Kje je meja", v kateri sta svoji vlogi prav dobro pogodila gg. Križ in Kraž, kakor tudi prvega žena gospa Marjana. Vrhunec dovršenosti pa je dosegel g. Zveriga s svojo namišljeno Polonico, katera se mu je pa naposled vendar le zverižila. Na splošno željo bi se morala cela te igra še enkrat ponoviti, a se radi odmerjenega časa tej želji ni moglo ugoditi. —• Štiri pevBke točke, katere so bile na vsporedu, pele so se lepo in dokaj precizno. Posebno ste ugajali P. Hug. Sattrierja, možki četverospev »Pogled v ne-dolžno oko0 in Janeza Laharnarja „Pri zibeli", kateri ste se morali ponoviti, kar je očiten dokaz, da ima naše ljudstvo res smisel za kaj plemenitega, vzvišenega. -~ Pa tudi v gmotnem ozira je vspela veselica prav dobro, — pa saj je bil slehereft kotiček obširnih prostorov gosp. Ivana Kenda napolnjen občinstva. — Ker je prejšen čisti dohodek namenjen v nabavo novega društvenega harmo-nUa, so se tudi preplačila sprejemala. Pre-plačali so sledeči g&: Ivan Luznik iz Poljubna 5 K, Peter Kokošar iz Podmelca 2 K, Jarnej Drekonja iz Ilovice 2 K, Josip Osmič, orožniški stražmešter na Grahovem 1 K, Ifr n«cij in Zenon Božič iz Klavž vsak po 1 K pri gradnji novih slamnatih-streh', katere kljubujejo ognju kakor sedanje strehe, narejene iz običajne trdne tvarine. Poizkusi so uspeli nad vse pričakovanje; varnost in neizgorljivost teh slamnatih streh je.taka, da so se zavarovalnice odločile dovoliti za.te strehe ravno take premije kakor za navadne trde strehe. V Kansašu na smejo alkohola predajati niti v IflidICinska SIfha,..«-. S JJ3 proti 1 glasu je senat države Kansas sprejel najstrožji prohibi-cionističen zakon, kolikor jih je dosedaj v Kansasu postalo pravomočnih. Glasom tega zakona se mora v Kansasu uvesti najstrožja prohibicija, tako da se ne sme prodajati in rabiti alkohola niti v medicinske in znanstvene svrhe. Vsled novega zakona zgube tudi Jekarnarji pravico prodajati opojne pijače, katere se čestokrat rabijo pri nevarno bol nih ljudeh. Predlog bode v dolenji zbornici brez-dvomno odobren. Na Balkanu. Črnogorski knez je naznanil angleški vladi, da vstraja na vsak način pri zahtevi, naj se Spič odstopi Črnigori ali pa vsaj da v najem ; potem bi bil knez Nikola pripravljen, ločiti se od Srbije?!? — Srbskemu vojnemu ministru Živkoviču sta dala ministerski svet in skupščina v vojaških rečeh polno - moč. Straže ob meji so pomnožene. — O kaki splošni mobilizaciji ni govora v Srbiji, tako se govori zopet z jedne strani, z druge pa se zatrjuje, da je cela Srbija pod orožjem.— V Beligrad je prišlo te dni zopet 13 avstrijskih dezerterjev. ~ Srbski kralj je pomi-lostil vse politične obsojence,* kar je napravilo v Srbiji najboljši vtisek. — Avstro-ogr&ki poslanik grof Forgach, ki se mudil na Dunaju in v Budimpešti, se je vrnil na svoje mesto v Beligrad, kar se smatra za dobro znamenje za mir. Današnja poročila trdijo, da je vojna neizogibna. K srbskemu .ninistru zunanjih del dr. Milovanoviču je prišel 2. t; m. ruski poslanik Sergejev ter mu svetoval v imenu ruske vlade, naj Srbija odneha od svojih zahtev glede teritorialnih kompenzacij ter glede aytonomije Bosue in Hercegovine, češ, da velevlasti ne morejo podpirati teh zahtev. Pozneje so svetovali Milovanoviču istotako poslaniki Anglijo, Francije, Italije in Nemčije. Nato je bil sklican ministerski svet; predse-(lovni je kralj Peter. Posvetovali so se 3 ure ter sklenili, da Srbija pod nobenim pogojem ne more odnehati od svojih zahtev, določenih od narodne skupščine, gledd teritorialnih kompenzacij ter glede avtonomije Bosne in Hercegovine. Iz tega sledi, da je vojna neizogibna. Morda izbruhne že v par dneh. Z angleške strani pa se zatrjuje, da se Srbija odreče zahtevi teritorialnih kompenzacij, in sicer na nasvet Rusije, vendar pa ne v polnem obsegu. Med tem pa Srbija nadaljuje z oboroževanjem. "Pri Žljebcu ob Drini je bil ustreljen avstrijki orožnik Kova-čevič od Srbov s srbske strani Dri ne. Politični pregled. .¦.-. Slovenski kandidatje za deželnozbor-ske volitve na Koroškem so siedeči: V kmečkih skupinah: 1. V e.l i k o v e c-D o-.forlavas: grebinjski župan g. Fl. Elers-.dorfer v Ravžu; 2. PJ iber k-Želez-n a k a p 1 j, ac - &: Frv»Grafenauer, -drž. poslanec in posestnik na Brdu,'event. g. Val. 'Podgorc V Celovcu; 3. B e I j a k-P a t e r-riion-Rožek: g. Jan. Vošpernik, posestnik v Zg.'Je.;ercih pri Vrbi; 4. Tr-bWt*odklošter: g. Josip Škrbina, p! 'd. Kazin, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vratah. — V splošni skupini: 5. Celovec-Velikovec, D'o-brlavas, Pliberk in Železna-k a'pl j a: gospod Fr. Grafenauer, drž. poslanec in posestnik na Brdu. Bosanska vlada germanizira. — »Hrv. Dnevnik« javlja, da je bosanska deželna vlada dovolila Koloniji Dubravapri Bos. Gradiški, da spremeni svoje ime »Dubra-va«v -7 »Konigsfeld«. Gibanje ruskih čet ob avstrijski meji. — Ruska cenzura je prepovedala listom, cja pod kaznijo ne smejo več poročati o premikanju ruske vojske, ob avstrijski^ meji. Kakor znano, je »Narod«Lpisal, cja; je ob gališki meji- koncentriranih 70.000 mož ruske vojske in da je poveljnik kijev-skega.-žboja proslavljal čas, ko bo njegov zbor pokazal Evropi, da hoče Rusija izvršiti svojo zgodovinsko nalogo. Imenovani list. trdi, da prihajajo dan za dnevom nove.čete na mejo. Rizprm proti »velelzdijilcom«. - 8. t. m. je pričela kazenska razprava proti srbskim „veleizdajnikom\ — Braniteljl so predlagali,' naj se povabi na razpravo 250 nrifi; skupno Število prič bi torej znašalo okrog Sest sto. Glavne priče Nastiči ne moiejo najti. Razne vesti. Društio Jugoslovanskih železniških uradnikov, vabi na I. ustanovni občni zbor, ki se bo vrSil v nedeljo dne 7. suSca t. 1. ob 2. uri popoldne v Trstu v Sokolovi dvorani (Narodni dom) Piazza della Caserma St. 2. — Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. NaS program. 3. a) Društvena pravila; b) PoBlovni red; c) Podružnična pravila. 4. Članarina rednih članov za i/upravno leto. 5. Volitev osrednjega odbora. 6. Razno-torosti. — Zborovanja se udeleži več g g. drž. in dež, poslancev in drugih povabljenih gostov — med temi krog 30 Čehov in Poljakov z damami. — Zvečer ob 8. uri družaben sestanek y Sokolovi dvorani. Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev je tovarnar in trgovec gospod Ivan Jebačin v Ljubljani zopet daroval znatno svoto 100 kron, za kar mu odbor tem potom izreka toplo zahvalo, priporočujoč slovenskemu občinstvu, naj velikodušnega darovalca krepko podpira sosebno z naročevanjem njegove izborne kavne primesi. Veleizdajstvo na Češkem. V Rečanih poleg Prage je ukrenilo društvo vojaških veterancev, da noče več delati nepotrebne parade pri raznih slavnostih, ker se ne spodobi starim ljudem, da bi se hodili vojake igrat; zato je podarilo svoje uniforme slabo oblečenim pometalcem. Vest o tem pametnem činu čeških veterancev je prišla tudi v dunajske nemške liste, ki slutijo v tem veleizelajo in protivojaške namere. — »PoŠum«. Plaz zasul 25 vojakov in 6 častnikov. -—Iz Inomosfa poročajo, da je zasul pri Lauframu snežni plaz 25 vojakov in 6 častnikov polka1 deželnih strelcev; med zasutimi je tudi poveljnik. Vsi so rešeni. Poreškl škof Flipp je izdal pastirsko pismo v laškem in hrvatskem jeziku; V hrvatskem besedilu je nič manj in nič več nego 260 slovniških, stilistiSkih, pravopisnih in tiskarskih napak, tako da se na mestih ne razume pastirskega lista prav nič. LaSki tekst je seveda Čist napak. Torej celo ob taki priliki se zasramuje hrvatske vernike iz škofijskega ordinarijata 1 Ali bi bilo mogoče kaj takega v kaki drugi cerkvi? V ierje seusfe letos zi nišo merairico dve novi ladiji, to je „Radecky", in pa rapidna turbinska križanca „ Admiral Spaun". Tretja bojna ladija se spusti v morje prihodnje leto. Ko bo „Spaunu že v uporabi, se napravita najbrže Se dve taki ladiji. SIlTOl UČtRjak Novton j» leta 1650. študiral in dostikrat ni imel kaj jesti; 200 let potem je kupil lord Shre\vsbury zob tega učenjaka za 16.595 fr. V fllll dO JlDOlro se zgradi gledališče edino le za otroke. Vse,- kar ae bo v. njem igralo, bo vzeto iz otroškega življenja ali kar se bo tega tikalo. Književnost. Britanska svetopisemska družba, u- stanovljena 1. 1804, je izdala že več kot deset milijonov kron za prevode, tisk iii** razširjanje sv. pisma. Izdala je prevode sv. pisma v 400'jezikih. Družba ne služi nobeni posebni cerkvi in se ne peča s propagando za kako posebno krščansko, kpn^ fesijo, marveč dela samo na to, da dobi vsak narod sv. pismo v svojem jeziku in to v dobrem, natančnem prevodu. Že pred 30 leti je izdala ta družba slo v en.Siki prevod sv. pisma nove zaveze'.'Tisti prevod je oskrbelJpsip S tr i t a r. Zdaj je navedena družba priredila drugo, temeljn to popravljeno izdajo tega dela, pri ka|eri se je zlasti gledalb na tO, "da bi se sloVej^ sko besedilo popolnoma ujemalo z ii4jt boljšimi grškimi rokopisi. Prevod:je le^i-kc^no-^oreB^jn^nj^ven tudi priprostetnu Ugodna prilika! | ||V Gorici je na prodaj hiša tik državnega kolodvora. V isti se nahaja dobrovpeljana gostilna. Hiša se proda z pa-teuto gostilne vred. Natančneja pojasnila se izve v restavraciji »TRIGLAV" na Mirodvorski cesti. Pijanosti ni ueč Usorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se pošlje brezplaCno. Moro se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta frašek deluje tako mirno in gotovo, a mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sran. .a in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi, ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem-onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv COZfl IStltlltC. London^! (Anglija) Ha pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto Le v Gorici -+- tekal Jos. Terflija 11. HI firfl, trst Corso 4. Sp6CijaIna tTCdka gumijastih predmetov. Cevi za vodo, vino, pivo itd. Irigatorji, gumijaste vloge za postelje, nepremočljivo blago K 4-—-, blazine iz'gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od 60 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gnmijaste okovi za b.erglje. Higenične tunivalne gobe' iz gumija, zelo .trpežne: Bideji. Higenični predmeti. Predmeti Za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri, r- Kompletni. irigatorji od K 2"50 više. — Brizgalnice za nos, ušesa in oči. Prsne kopeli za nos. — Nočne posode tudi za bolnike. — Aparat za bolnike, kateri močijo. — Nosi se na životu. — Aparati za sferiliziranje mleka za otroke. — Žakljiči za led. -*- Prisnitz-obkladki — Billrot & Mossetig-batist. - .... EirnrgiČDi predmeti, — Pravat-brizgalmce, berglje, aparati za inhaliranje, vata dr. Brunsa V« kg 80 vin., */a kg K 1'50, I kg K.3 — — Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krčne žile. Ortopedičai predmeti. .Nogovice iz elastike za krčne žile. — Kflni pasovi. — Preveze za život. — Ortopedični moderci (Geradehalter), naramnice in podveze za nogovice. Dišave za mila, tu - in inozemstva. Toaletni predmeti. — ŠCetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — RazpraŠevalci za dišave. Dežni plašči pristno angleški, garantirana nepremočljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K više. Cene brez konkurence! Diabolo-lgre. Dianoio-lgre. Tr^ov^ko-obrtna zadruga V Gorici reglstrovana eadruga ¦ neomejenim Jamstvom. NafielBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne Mdrnge v Gorioic Je z ozlrom na premenjena In dne 39. decembra 1906. v zadruini register vpisana pravila, pri skupni ¦eji dne 80. decembra 1906. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreBtovanjn. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpoBojevalc<* določi tudi na 10 ali več let. Vsak izpoBojevaleo plača pri zajetna posojila enkrat za vselej, meuto uradnine */¦* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v VBakem znesku, jih obrestuje Ipo 4*/,%, večje, Btalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Iz Ljubljane t> Tlein-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin Cecilio. Kaiser IVilhelm II. — Kronprinz Willielm, Kaiser Willielm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedricli lVillielm, KOnig Albert, Prinzess Alice, Friedricli der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdaiue ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da" vsakomur FrlV/)Pfl TflVPflP Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani JjllV tli U 1 d V UUl , nasproti stari TišlerjeVi gostilni. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. • Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20. više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon.. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. . . Pozor pri nakupovanju šivalnih strojev! # Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako ku-pite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jos. Dekleva, trgovec, Gorica nI. Bnnicipio št. 1. '_________edino zastopstvo._______ Poprava in komisijska zaloga 4 dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koneorte in go-. stilne ter vsako-vrste plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjeni pri Batjel-u Gorica Stoina ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki franVo Udlikovana pekarija in sladčifiarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Predaja različna fine vin« In llkarjo na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~*+m Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovafftče nlrnberikeg« In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojače in Sevljatfd. STetluJlce. — Rožni renči. — Mučne knjlilce. fišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih In treih *«» — deloll. 9 r - GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustana^ijajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske gospodinje! PosMajte milo iz te ta* tovarne! IzdeM je izvrsten. Cene oMfiajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite in sodite J Svoji k.svojim i