te«àiina lista;
CtaJta teto tete
S«
tete SSseedao
lamaf Avstrije :
K 10”-» 5 —
»	2-50
» 1'—
Cete leto
K 15-
Številke «	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserati ali oznanita
se računijo po 12 vraarjsv od 6 redne petitvrste : ari večkratnih oznanilih velik :::	popust s:
„Straža“ izhaja ▼ pea-deljek in petek popoldss.
Rokopisi se se vračala,
in iqiravnIStvo! Maribor eöfcea S. = Telefon St. 113.
M®©d'vimen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more _	_____
vsak dan od 11—12. ure dopsisu
Rusi nimajo moč premoči v Galiciji.
Naš vrhovni poveljnik' upa na zmago. — Avstrijska in nemška armada v skupni bojni črti. — Naši začeli napadali. — Ruši vrženi čez Karpate. — Rusi pošiljajo svoje čete proti Nemcem. — V Srbiji napredujemo. — Pred Parizom se še bitka ni odločila.
Angleži snubijo.
Državniki trosporazuma, namreč Anglije, Rusije in Francije, neprenehoma snubijo' Italijo in Bolgarijo. Veliki politiki teh držav sedaj, ko divja na vseh koncih in krajih vojska, kar obsipavajo Italijo in Bolgarijo z lepodonečimi obljubami. Čudno! iSaj so ravno države trosporazuma Bile tiste, ki bi bile rade zadrževale dalekosežno 1 sredozemsko politiko Italije — ako.bi jo ne krile zaveznici Avstrija in Nemčija — in ki so ob zadnji bal krunski vojski, posebno Rusija, odjedli Bolgariji zasluženo plačilo za velike njene u-spehe zoper Turke. Sedaj pa Anglija, Francija in Rusija prihajajo k Italiji in Bolgariji na eni strani s sladkim obrazom vse dobro obljubljajočega, a hinavskega snubca, i na drugi strani pa grozijo izpod plašča z ostrim nožem. A v enem kakor drugem oziru so ti snubci zelo nerodni.
Angleški list „Daily Telegraph“ trdi v nekem članku, da je sedanja politika Italije, „ko je Avstrija že v razsulu in je Srbija že silno mnogo avstrijskega ozemlja pridobila“, zelo nerodna. Angleški list očita Italiji, da ne čuva svoje koristi, ker noče stopiti na stran trosporazuma. Osorni Anglež kliče Italiji, kakor kakemu Šolarčku: „(Italija se mora kmalu odločiti, sicer bo težko, da bi se poznejje Anglija, Francija in Rusija skazali Italiji hvaležne, Ce bode Italija preložila zaželjeno vmešavanje v sedanjo vojsko, ne bo za njeno orožje ničesar; več preosflajo.
Drug angleški list, „Morning Post“, pa navdušuje Italilo, naj pride Francozom na pomoč „samo“1 s petimi armadnimi zbori. Tako, bi naj Italija v družbi z Marokanci, Arabci, Indijanci ■ in drugimi črnci pomagala reševati gnilo Francijo, ali kakor pravi Anglež: pomagala vršiti civilizacijo na zahodu, ker so ■ Francozi, Angleži in Belgijci za to delo preslabi.
LISTEK.
Ranjen slovenski vojak piše iz bolnišnice.
Kakor je že „(Slovenski Gospodar“ poročal, je bil med drugimi ranjen na gališkiem bojišču tudi (vrli naš pristaš, g. Jože! Pečovnik, posestniki na Smolniku- pri Rušah. Ruski šrapnei mu je zdrobil nogo. Sedaj se zdravi g. Pečovnik v bolnišnici v Košicah (Kaschau) na Gornjem lOgrskem,; odkoder je poslal te dni našemu uredniku sledeče zanimivo pismo:
Košiče, 27. septembra 1914.
Dragi prijatelj!
Tiha luna jasno sije,
Duh moj misli na svoj dom.
Kolikokrat so mi prišle te vrstice na misel, ko sem ob svitu lune, kateri so pomagale goreče vasi razsvetljevati okolico, ležal v bojni črti. Le še pozno v noči so utihnili topovi in nehali metati uničujoče krogle in Šrapnele, pozno le Še je ponehal svinčeni dež, da zato zgodaj v jutro s tem večjo silo začne bruhati smrt in pogin v nasprotne vrste. Khj je vojska, si more predstavljati le tistii, ki je zraven.
Lastavice so jemale slovo, žalostno čivkaje letale nad bojiščem, kot bi si hotele ogledali vso grozoto vojske, predno se podajo na topli jug. ! (Ob tem času sem se tudi jaz preselil z bojnegai polja z zlomljeno nogo nekoliko bolj proti jugu, v; tukajšnjo bolnišnico. Sedaj sem torej tukaj. 'Nogo imam zvezano in obešeno v zrak. Tako sem obsojen na pet tednov.
Pet nadaljnih ,®rm!a/dnih zborov pa. bi naj Italija poslala proti Avstriji ter bi naj končno prevzela uničevanje avstrijskega bojnega brodovja. Angleži in Francozi ne verujejo več, da bi bili Rusi s svojo — večmilijonsko armado v stanu, rešiti „isvojo nalogo.“ Francozom in Angležem bi tudi mnogo bolj prijalo, ako bi mogli svoje brodovje odpoklicati z Adrije ter svojo nalogo prepustiti drugi bojni sili. Naši sovražniki so se namreč prepričali, da imajo 'avstrijske bojne ladje celo take topove, ki se sprožijo ter niso kaki navadni neoboroženi morski svetilniki za tuje ladje. In to, kar si Anglež, ki 'si domišljuje, da je e-dini gospodar morja, ter njegov zavezniki; ne upata izpeljati, to bi naj izvršil njun tekmec v Sredozemskem morju — Italija, namreč: postaviti svoje bojno brodovje v nevarnost. „V, tem slučaju^, tako piše domišljavi Anglež, „bi bilo francosko sredozemsko brodovje prosto in bi lahko ojačilo angleško brodovje v Severnem in Atlantskem morju.“ . Čudno zveni beseda „ojačilo“ ! Čemu bi bilo angleškemu brodovju ojačitev, kio pa, si je Anglija dozaaj vedno domišljevala, da ima celo proti dvema združenima sovražnima silama na morju dovolj laštnih bojnih ladij. In sedaj na enkrat rabi Anglija tujo pomoč?
Ali bo snubcem sreča mila ?
Nadvojvoda Friderik na armado.
t	Dunaj, 30. septembra.
(Uradno.) Vrhovni poveljnik avstrijske armade, nadvojvoda Friderik, je izdal na armado sledeče povelje:
„Položaj je za nas in za zavezniško nemško armado ugoden. Rusko prodiranje v C?aliciji je ustavljeno. Skupno z nemškimi četami bomo sovražnika,
Ne čutim sicer mnogo bolečin, a ležfajti moram mirno kot otrok v zibeljki. Postrežba je prav materinska,. Zdravijo nas profesorji graškega vseučilišča in drugi štajerski zdravniki. Tudi usmiljene sestre in pa strežnice Rudečega križa so tukaj, iz Gradiča. Ranjencev je sahio v tej bolnišnici nad 300. Zbrane so menda vse avstrijske narodnosti. Celo enega Rusa smo nekaj časa imeli. Edini tovariš Sldvenec, doma iz Trbovelj, se je pred enim tednom preselil v večnost. Ljudje, Jd nas. obiskujejo, so večinoma^ Ogri, od katerih le malokateri rajzume nemškjo. Tudi mojo, v zraku visečo nogo si ogledujejo in me pomilujejo, kot mislim, ker ne razumem nobenega. Pav 1 lahko bi me prodali ali celo na smrt obsodili.
Ob istem času, kot jaz, bil.je ranjen tudi moj brat, kateri je žalibog pred pa/r dnevi v aradski bolnišnici rine sto Arad leži na južnem Ogrskem) zadob-lieni rani rodiegei in odpotoval tja, kjer ni več vojske. Bodi mu lahka tuja ogrska zemlja! O domovina, koliko žrtev zahtevaš, koliko nadepolnih mladeničev je že dalo življenje za te! Bog clr' da bi ne bilo zastonj in da bi po tej vojski bil Av. i zagotovljen mir za nedogleden čas.
Prihodnjič nekaj iz mojega; vojaškega dnevnika. Tvoje cenjeno pismo, katero me je zelo razveselilo, sem dobil včeraj, v soboto (dne 26. septembra).
Kako se bije konjenica
Ranjenec J. V. opisuje v Češkem „Venkovu“ dogodek ' iz bojev predstraži v bitki pri Tomaševem. Pripoveduje tak'o-le :
ki je bil poražen pri Krasniku in Zhmoscu, Inster-burgu in Tarrnenbergu, zopet premagali in uničili.
Proti Franciji je udrla nemška glavna armada globoko notri v sovražno ozemlje. Nemška armada bo iz vojevala nad Francozi novo veliko zmago.
Na balkanskem bojišču se bojujejmo istotakto v sovražnikovi’ deželi. Odpor Srbov je vedno manjši., Notranji nemiri, nezadovoljnost, upori, revščina in lakota ogrožavajo naše sovražnike, dočim sta naša monarhija in Nemčija enotni in polni upanja, da bosta zmagonosno izšli iz vseh teh bojev, katere jima je sovražnik na zločinski način naprtil., To je resnica o položaju. Naj se to povelje naznani vsem častnikom in moštvom v maternem jeziku.“
Cesarska hiša in vojna.
Dunaj, 29. septembra.
Pod naslovom „Cesarska hiša in vojna“ piše „Korespondenca Wilhelm“ :
Ena najplemeniteiših tradicij v monarhiji, Ska-
lotrdna enotnost med ljudlstvpm in dinastijo in ne-razrušna skupnost njihove usode, prihaja posebno sijajno sedaj med vojno na dan. Moški in ženski u-dje cesarske hiše tekmujejo v različnih svojih delokrogih,, bodisi pri vodstvu armajde, ! ali na bojišču, bodisi tam, kjer gre za celjenje ran, ki jih je zadala vojna. Znatno število princev iz najvišje cesarske hiše se udeležuje aktivno vojnih operacij. Najvišie poveljstvo na,d armado ima, kakor znano,, nadvojvoda Friderik, in pri njem je tudi nadvojvoda Karol Franc Jožef. Nadvojvoda Josip Ferdinand se bori s svojo divizijo pri armadi Auffenberga, Najdvoj voda Peter Ferdinand se tudi s svojo divizijo vojskuje pri armadi generala Auffenbierga, NadVojvoda Leopold Salvator je generalni artilerijski inspektor in se je, kakor je javnosti že znano, udeležil bojevanja. Nadvojvoda Karol Albreht je dodeljen štabu kavalerijske divizije, ki je že bila v enajstih bojih. Nadvojvoda
Najstrašnejši in najgroznejši vseh bojev, kar sem jih videl, je bil spopad konjenice. Videl sem tak spopad — silen, drzen, krvav — ne pozabim ga nikdar več. Bilo je uro daleč’ pred Narolom, mestecem v Galiciji, ob meji pri Tomaševem, v drugi polovici meseca avgusta,, če se ne motim, dne 18. avgusta. Bil je krasen, solnčen, jasen dan. Solnce je opoldne silno pripekalo in vsa pokrajina, obdana z gozdovi, je tonilfai v valovih solnca- Iz vasi Lovžče je prišla patrulja naših hrabrih ulanov in krenila proti Nar rolu. Za to patruljo je prijahal cel škadron. Nikomur ni bilo znano, da bi mogel biti kje v bližini sovražnik in zato je naša konjenica jezdiLat popolnoma počasi in mirno. Komaj pa je ves oddelek naše konjenice dospel do neke majhne vasice za Lcvžčo, mu je prijahal nasproti v najhujšem skoku ulan od pred-straae in je že od daleč dajal znamenja, da je sovražnik v bližini. Prispel je do poveljnika škadrona, in mu je, loveč sapo, javil, da se v neposredni bližini, ne dalje, nego tisoč korakov pred škadronom, nahaja večje število kozakov, v sklenjenih vrstah, a v dolini da jih je najmanje tri sotnije (škadroni). O naši navzočnosti, kakor se zdi, da ne vedo prav ničesar.
V prvih vrstah, kjer so slišali ulanovo naznanilo, je nastalo po njegovih besedah znatno gibanje in vsakdo je nestrpno čakal, kaj se zgodi. Poveljnik je hladnokrvno pomignil podpoveljniku in trenutek nato je že stal škadron v bojni obliki, rv čelni vrsti. Na obe strani so bili odposlani močnejši oddelki v svrho kritja — sabljo iz nožnic, revolverji in kara-binei pripravljeni. To vse se je zgodilo popolnoma po tihem, po bliskovito hitro.
PoroIHa o vojnih d@go#3h 10 na 3, C
in 6 strani.
Josip, zapovednik ene divizije, je bil že večkrat v sovražnem ognju. Obsežno delovanje ima nadvojvoda Franc Salvator kot generalni inšpektor prostovoljne sanitete. Na istem polju deluje tudi nadvojvoda Evgen, ki se vsled svojega slabega zdravja ne more u-deležiti bojev. Metni nadvojvoda 'Maksimilijan, ki ga je cesar pred kratkim imenoval za praporščaka, je ppejel svoje prvo praktično vojaško izvežbanje.
Visoke gospe so se z vzorno vnemo posvetile skrbi za žrtve vojne. Več princezinj se je posvetilo strežbi. N c dvoj vod'in j a Marija Terezija iungira kot strežnica v rezervni bolnici Redečega križa, v Heglovi ulici na Dunaju, nadvojjvodinja Marija Jožeia je v palači v Augartenu ustanovila lastno vzorno bolnico. Nadvojvodinja Izabela Marija, hči višjega armadnega poveljnika, deluje neumorno za ranjence kot sestra Rudolfinka na fronti in v Budimpešti deluje neumorno za ranjence nadvojvodinja Avgusta, soproga nadvojvode Josipa. Poleg teh visokih gospe, ki se bavijo neposredno s strežbo bolnih in ranjenih, se druge princezinje cesarske hiše neumorno trudi o. da. z dobrimi deli, z obiski v bolni dah in podporo bolnih in ranjenih prinašajo luč in tolažbe žrtvam vojne, tako zlasti soproga višjega armadnega poveljnika, nadvojvodinja Izabela, dalje nadvojvodinja Blanka s svojimi hčerami in nadvojvodinja Marija Valerija.
Odlog tožb (moratorij).
Glede odloga tožb in plačil (moratorija), je izšel nov cesarski odlok, ki določa, da je iz tirjatve izvzeta četrtina dolga, najmanj pa 100 K ih obresti vsega dolga, to se pravi: Upnik lahko zahteva od dolžnika, da mu poplača vsaj četrtino dolga z obrestmi vred od cele tirjatve ali najmanj 100 kron. Druge tri četrtine mora plačati, če se je tirjatev naznanila med 1, oktobrom in 30 novembrom, v 61 dneh.
Važna je tudi določba, da morajo zavarovalnice izplačati zavarovalnine za življenje do 3000 K, zavarovalnine proti škodi in požaru pa do 5000 K. Zavarovanci, ki ne morejo plačati življenske zavarovalnine, ne smejo izgubiti pravico do zavarovalnine.
Tudi za banke, hranilnice in posojilnice se izdajo nove določbe. Vlagatelji, ki imajo pri denarnem zavodu tekoči račun, lahko zahtevajo mesečno izplačil 5% svoje vloge, kakor je bila 1. avgusta 1914.
Na vložne knjige morajo hranilnice izplačati do 5% (najmanj 200 K) obstoječe vloge z dne 1. avgusta. Iz starejših vlog, ki so znašale 16. septembra več ko 2000 K, se mora na zahtevo izplačati raizun 20%, katere more vlagatelj zahtevati v svrho plačila davkov,, še 20 %' za plačilo drugih obveznosti.
Francoski in ruski bojni načrt.
V dnevniku francoskega častnika, ki je bil pri Verdunu ujet, je zapisan francoski bojni načrt, ki se glasi:
1. Armada Maubeuge, sestoječa iz I., II,, III. in X. armadnega zbora; 2. armada Verdun: IX., XL, IV, in VI, armadni zbor; 3, armada Toul : XX.1 V. in VIII. armadni zbor; 4, armada Epìnal: XIII., XII,, XVII. in XVIII. armadni zbor; 5. armada Belfort: VII., XIV, in XVI, armadni zbor.
Vsaka armada šteje 500.000 mož, ki se lahko rabijo za ofenzivo; v tej številki niso vračunjene teritorialne čete, Skupaj torej 2,500,000 mož za ofenzivo!
Armada Maubeuge se združi z angleško in belgijsko armado, koraka skozi Belgijo, zasede Kolin in Koblenc ter se postavi nemškim četam, prodirajočim iz severne Nemčije, v bran.
Armada Verdun zasede Mec, se obrne proti Saar-louis in Koblenc, kjer se združi s prvo armado.
Armada Toul prodira v Lotaringijo, zasede severne Vogeze in se potem utabori pri Straßburgu.
Armada Epinal zasede ostaje Vogeze in služi potem drugim armadam kot rezervna armada.
Armada Belfort zasede Altkirch in Mühlhausen, se utabori pri Straßburgu, ga vzame ter se združi z armado Toul.
Ostane jo torej 3 armade: armada A v Koblen-cu, armada C v Straßburgu in armada D v rezervi.
Nato se je že vrnil poveljnik, ki je prej skokoma poiahal naprej, da bi videl na lastne oči kozaške sotnije.
„■Pred nami so kozaki“, je dejal, „naskočimo jih in upam, da jih poženemo!“
Potem je glasno zapovedal: „Skokoma naprej.“ Po celi vrsti je nekaj zašumelo. Zemlja je zar donela od udarcev konjskih kopit, konji so rezko zahropli, nožnice sabelj so rožljale — to ni bil več oddelek konjenice, ki je prej mirno jahal, temveč se je po zelenih travnatih tleh vadil živ plaz konj, na katerih je bilo jezdece le težko razločevati. V takem strahovitem skoku je dospel škadron na drugo stran grička. Pred očmi se je pokazala majhna dolina — in tri črne vrste ruskte konjenice. Nato je prišlo povelje. Kakor grom je zagrmelo po vsem velikanskem konjskem rlazu Huraaa! — in hitrost se je očividno še podvojila.
Tedaj so se oglasili prvi streli kozaških pušk, in vse tri sotnije, M so dotlej stale mirno, so se na-
Po bojih, ki so se vršili zadnji čas v Izhodni Prusiji in pri Lvovu, smo tudi na naše strani jasno spoznali sestavo ruske armade, V mirnem času je ruska armada sledeče sestavljena:
1. vojaški okraj Petrograd (garda, I., XVIII. in XXII. armadni zbor); 2, vojaški okraj Vilna (II.,
III.,	IV. in XX. armadni zbor); 3. vojaški okraj Varšava (VI., XIV., XV,, XIX, in XXIII, armadni zbor); 4. vojaški okraj Kietw> (IX., X., XL, XII. in XIII, armadni zbor);' 5. vojaški okraj Odesa (VII,, in VIII. armadni zbor); 6. vojaški okraj Moskva (grenadirji, V., XIII., XVII., ih XXV, armadni zbor); 7. vojaški okraj Kazan (XVI. in XXIV, armadni zbor); 8. vojaški okraj Kavkaz (I,, II, in III, kavkaški armadni zbor); 9. vojaški okraj Turkestan (I, in II. turke-stanski armadni zbor); 10, vojaški okraj Irkutsk (II, in III, sibirski armadni zbor) ; XI. vojaški okraj A-mur (I., IV. in V. sibirski armadni zbor).
Kolikor je znano, ima Rusija v vojskinem času svojo armado sestavljeno še iz 38 rezervnih divizij, katere so sedanji vojski uvrščene v 19 armadnih zborov in dobijo številke 26 do 44. Po poročilih generala Hindenburga je bila Nare w-armada, katero so Nemci juigoizhodno od Insterbiurga pobili, sestavljena iz armadnih zborov št. IL, III., IV. in XX, torej iz vojaškega okraja Vilna,
Poleg tega je bila pobita druga rezervna armada iz okraja Grodno, ki je bila sestavljena iz VI. in III, sibirskega armadnega zbora, To armado so potolkli Nemci pri mestu Lyck na Rusko-Poljskem.
Poleg tega so nemške čete prišle v dotiko na Rusko-Poljskem še s III. kavkaškim armadnim zborom. V bitki pri Tannenburgu vi Izhodni Prusiji so pobile nemške čete 5 ruskih armadnih zborov. Domneva se, da so bili to oni armadni kori, ki se rekrutirajo iz severnega varšavskega vojaškega okraja, torej XIV., XV. in XXIII, armadni zbor. Mogoče, da je bila ta ruska armada ojačena po armadnih zborih vojaškega okraja Moskval in sicer po XIII. in grenadirskem zboru kakor tudi po III. gardni diviziji,, ki stoji v Varšavi. Ostali armadni zbori vojaškega okraja Petrograd, namreč gardni in I, ter XVIII. zbor, so bili očividno poslani zoper Avstrijo, Varstvo mesta Petrograd in Finske pa so skoro gotovo prevzele sibirske čete. Ce pomislimo, da se je I., IV. in V. sibirski kor pustilo na njih stalnih mestih JSot posadke in sta oba turkestanska zbora prevzela varstvo kavkaškega ozemlja,1 tedaj lahko računamo, da le Rusija poslala proti Avstriji svojo glavno bojno silo, ki šteje 18 ali 19 mirovnih armadnih zborov ter kakib 13 rezervnih zborov.
Zakaj vpadajo Rusi čez Karpate.
Budimpeštanski „Magyar Hirlap“ izve iz merodajnega vira: Vojaški krogi so računali s tem, da bodo Rusi, čim dospejo v Galiciji zapadno od Lvova, skušali z manjšimi četami udreti tudi čez Karpate
Ta ruski vpad zasleduje dva namena. Glavni je ta, da si hočejo Rusi zasigurati levo krilo svoje armade, ki prodira proti Pžemislu in proti reki San. Drugi namen pa je, zaposliti veliko število konjenice, ki jo imajo Rusi, ter vznemiriti prebivalstvo ogrske planjave, razdejali dosegljive železniške proge, ter olajšati 'a/provizacijo. 1 Isto taktiko so imeli Rusi tudi v rusko-turškii vojni 1877-1878, ko so poslali generala Gurkaj s silnimi konjeniškimi četami preko balkanskih gorskih prelazov daleč tja v Izhodno Ru-melijo.
Ti vpadi čez Karpate so sicer brezpomembni. Večji oddelki ne morejo čez težavne prelaze. Male podrejene čete pa bo naše vojaštvo vedno z lahkoto odbilo.
Oko podmorskega čolna,
V sedanji vojni pripada v prvič podmorskim čolnom odločilna vloga. V resnici so po pridobitvi zmožnosti gledanja postali podmorski Čolni jako nevarno orožje. Dočim so bili stari podmorski čolni v škrlatni tmini morja slepi, pa imajo moderni oči, s katerimi morejo videti na daleč in dobro.
Predhodnik očesa modernega podmorskega čolna je bil delo nekega Nemca, iznajdba zvezdoslovca
Johannesa Hevelinsa, 'ki jo je v {letu 1647 opisial ta-ko-le :	—
Gre za daljnogled v opazovanje iz vsakega položaja z dvakratno pretisnjeno cevjo, ki pa seveda, ni bil (mišljen pod vodo, ampak za oblegovalce in oblegance v trdnjavski vojni. Oči za podmorske čolne se poznajo od letaj 1854., Enostavne so obstajale z enim gornjim in enim spodnjim pod 45 stopinj poveznjenim ravnim ogledalom; kasneje (1872) so se postavile na njiju mesto popolneje prizme, ki delujejo s totalno refleksijo in dosezajo za to boljih ciljev, posebno pa so bile močneje na luči. Ali jtudi te so še imele ta nedostatek, da se je imelo le pri jako kratkih in debelih ceveh zadostno vidnega prostora,.
Da se pridobi večji vlidni prostor, so morali še poseči k umetelnosti, da so oko preložili v bližino zgornje odprtine cevi. 'To se je zgodilo na ta način, da so neposredno pod takozvanim, vhodnim reflektorjem, prizmo, ki od horizonta, prihajajoče žarke meče v notranjost cevi, postavili objektiv. Ker pa je slika preveč /oddaljena od spodnjega konca cevi, da bi se moglo kar opazovati skozi okular (lečo v optičnem o-pazovalnem instrumentu), je vdeta še druga leča, ali cel sistem leč,, s katerim se slijte iz zgornje ravni prenaša na spodnjo. Takjo oko podmorskega čolna obstoji torej prav za prav. iz dveh aštronomičnih {daljnogledov, id po skupnem 'delovanju I ustvarjata pokončno in stransko sliko. Navadno se deluje z 1.5-nim povečanjem, more /se pa, s primernimi napravami doseči tudi 5- do 6kra;tno povečanje, takb, da sa morejo spoznavati tudi podrobnosti. Kadar podmorski čolg noče gledati, umika svoje oko. Pri 'tem pa igra zveza med gledalno cevjo in ladjinem telesom veliko ulogo. Oko mora biti tako prirejeno, da se more vrteti jn umikati. Ra zu n tega ima, prava gle-dalna cev tudi še vnanjo zaščitno cev. Med vožnjo se namreč gledalna. cev potisne močno v stran in bi se brez zaščitne cevi preveč upirala vrtenju.
Največji napredek v razvoju očesa podmorskega, čolna je uvedba panoramskega daljnogleda, uri katerem se gornji del gledalne cevi vrti z ročico, dočim je snodnji del rritr'en. Jz te panoramske cevi se ie razvila druga, s katero se dobiva ostra slika določenega predmeta in ob enem v zmanjšani meri slika vsega, horizonta,, ki obdaja prvo v obliki obroča*.
Ali, kolikor so si obetali od uvedbe te gledalne cevi, ima vendar velik nedostatek v močnem zmanjšanju obročne slike in težke orijentacije in v spačeni sliki horizonta.
Nemški tehniki, 'kj je v zadnjih letih pri gle-dalnih ceveh podmorskih čolnov prehitela, vse druge narode, se je posrečilo, da je izvrstno izpopolnila, to „oko“ podmorskega čolna/. Možno je celo, vdelati v „oko“ kompas in prirediti stekleno ploščo z delilnimi črtami, 'tako, da. se mora oddaljenost opazovanega predmeta hitro izračunati.
Ali bo vojska dolgo trajala?
Ruski list „Semščina“ poroča iz, Londona, da so na Angleškem prepričani, da bo sedanja vojska, zelo dolgo trajala. To poročilo je Ruse zelo razburilo. Ruski list piše v smislu, po katerem se sklepa, da Rusi verujejo v to angleško poročilo. Za Anglijo je velika prednost, če bo vojska dolgo trajala. Cim delj časa traja vojska, tem bolj bodo srednjeevropske države trpele vsled vojske in bodo postale zelo oslabljene, — Francija in Rusija bosta skušali svojo zaveznico Anglijo odvrniti od namere, da bi se vojska dolgo vršila.
Za razpoloženje v Rusiji je značilno, da celo konservativni list, v katerega dopisujejo in berejo visoki vladni krogi, piše v takem tonu, da je poln nezaupanja napram Angliji.
Samo prekinjeno!
BukareŠt, 30. septembra.
„Agence telegr)aphi,.que Roumaine“ poroča, da izvoz žita in moke iz Rumunije ni bil prepovjedaii, a vendar pa preiđnjen, ker je bilo nemogoče, veliko množino ' vagonov, ki so bili na/menjeni v Avstro-O-grsko in Nemčijo, odposlati naprej.
Med vrstami 'lahko čitamo iz tega uradnega poročila, da se razmere med nami in Rumimi polagoma zboljšujejo.
enkfrat zgenile, v prihodnjem trenutku pa tudi že krenile naprej, proti našim ulanom, kjer je za trenutek nastala tišina, ki so, jo motili streli, hropenje konj in posamezni kriki. Strašna je bila ta tišina in človeku so za trenotek švignile po glavi najrazličnejše misli in ž njimi zmes najneverjetnejših, zmešanih pojmov.
V tem se je razlegel po vsej dolini grozovit v-rišč in žvenket sabelj. Obe konjenici ste planili druga proti drugi . . .,
Nisem videl nič drugegaj nego da se je dir u-stavJjal, da je oslabljal. Sablje in kozaška, kbp,],a so se prekrižala, nekaj konj je ležalo na tleh, nekaj pa jih je brez jezdecev dirjalo naokoli. Obe četi sta prodrli druga drugo, se Zaustavili, se obrnili in zopet trčili skupaj. Nastale so večje ali manjše skupine, ki so se tolkle med seboj. Sablje so rožljale An sekanje je bilo grozno. VMelo se je, kako stoji mož proti možu in da sta se spoprijela, Marsikje je bilo videti za trenutek, kako je dvakrat zažvižgala ula-
nova sablja na kozakovo glavo in kakto se je kozak končno zvalil na zemljo. Grozno so tudi delovali samokresi častnikov, in podčastnikov, Na vsak strel se je zrušil na zemljo človek, ustreljen si konja.
Pol ure je trajalo vse to — meni se je zdela cela večnost.
Končno se je bojišče pomaknilo za nekoliko desetin metrov proti Narolu, kar je pomenjalo, da se kozaki umikajo. Trenutek pozneje je bilo to umikanje popolno. Napi ulani so se tudi zopet uredili in ko je minilo nekako pol ure', je bila zopet tišini tamkaj, kjer se je malo poprej vršil tako krvav spopad med konjenicama.
Naše konjenice je bilo trikrat .manj, a vizlic temu je premafgala kozake) ki so se trdovratno branili. Izgubili so na bojišču 80 mož, večinoma ranjenih, ki pa.so jih odnesli s seboj, celo 10 mrtvih so vzeli na konjih s seboj. Naših je padlo 20, med njimi tri mrtvi; ostali pa so bili večinoma le lahko ranjeni.
Kaj je z Bolgarijo.
Neizmerno veliko se trudijo Rusija, Francija in Anglija, da bi pridobile Bolgarijo na svojo stran. Ne iz ljubezni do Bolgarije, ampak zaradi hude stiske, v kateri se nahaja posebno Rusija. Turčija je vedno bolj pripravljena za vojsko z Rusijo. V tem slučaju bi zdaj mend'd samo Grčija napadla) Turčijo. Toda vkljub temu bi lahko Turčija postavila proti Rusiji še zelo znatno armado, kojo pa Rusija sedaj krvavo potrebuje na severu proti Nemčiji in Avstriji. Toda ako bi tudi Bolgarija nastopila proti Turčiji, potem bi bila Rusija razbremenjena. Ruski rubelj in različni diplomale so na delu v Sofiji, da. bi spravili Bolgarijo na stran trojnega sporazuma. Hvalai Bogu, da sedanje ministrstvo ni tako pristopno, za ruski rubelj kakor je bilo svoj čas Danevovo. Bolgarija se do sedaj dobro drži ter noče ničesar storiti, kar bi bilo, četudi nepo-sredno, proti Avstriji. Bolgari vedo, da smo bili mi v zadnjem delu balkanske vojske njih edini pravi prijatelji. V sedanjem položaju je stališče Bolgarije tole: Ako se Turčija zaplete v vojsko z Rusijo in jo Grčija napade, potem bodo nastopili Bolgari proti Grčiji in si skušali vzeti Macedonijo. Ako Rumunija napade Avstrijo, potem bodo Bolgari napadli Romunijo ter ji vzeli vsaj ono ozemlje, koje jim je. bilo od Romunov odvzeto.
Avstrijsko-rnsko bojišče.
Maribor, dne 2. oktobra.
V	zadnji „Straži“ smo poročali o upadu Rusov čez Karpate na Ogrsko. Prvi hip je javnost mislila, da hočejo Rusi prodreti z veliko silo na ogrsko ozemlje. A' temu ni bilo tako. Rusi so- na treh krajih, in sicer pri Uszoku, Toronyi in Köraszmezö udrli čez Karpate le v manjših četah, ki so bile po ojačenih avstrijskih oddelkih v, pardnevnih bojih poražene in vržene zopet čez mejo v Galicijo.
V	Galiciji se je sedaj vojni položaj spremenil na boljše. Ob Visli so se združile avstrijske čete z nemškimi in stojijo sedaj v skupni bojni vrsti nasproti ruski armadi, ki nima več premoči nad našo armado. Po poročilih, došli-h z bojišča, je torej sedaj konec avstrijskega umikanja.
Skoro gotovo se jev času, k o b o d o naši čitatelji dobili! d aj n a š n j i list v r o K e , razvila v Galiciji in bližnjem Rusko-Polj-skejn velikanska bitka.
Rusi niso več v premoči*
Maribor, 1. oktobra.
Iz poročil, ki prihajajo te dni z bojišča v Galiciji, je posneti, da se Rusi na|pram naši armadi ne nahajajo več v premoči, ampak ,lda je moč obeh sovražnih si armad sedaj precej enaka. ‘Odkar je po drugi bitki pri Lvovu Nastopil odmor v bojevanju, je dobila naša armada velika oiačenja v svojih novih postojankah, 1 Ko se je naša armada, po zadnji bitki pri Lvovu umaknila v svoje nove okope, se je uradno trdilo, da se je umikanje vršilo Vsi e d varnih vojaških razlogov in ker je upanje, da bo naša armada, ko stopi v novo bitko, močno ojačena, ]To se je baš sedaj zgodilo in mi zremo kot dobri Avstrijci z veselim zaupanjem na nove dogodke na bojišču v Galiciji.
Naše čete v Galiciji so polne zaupanja na dober izid.
Dunaj, dne 1. oktobra.
V	Galiciji pričakujejo vsi naši krogi polnega zaupanja v našo armado, najlepšega izida bližajo-čihsevelikihbitk. Riusi so imeli v dosedanjih vojnah toliko izgub, da je njih premoč strta. Tudi se čuti, da ne morejo vsled oslabljenjaveč prodirati. Slabo vreme jih ovira, da ne morejo oskrbovati čet z živili. Po bitkah pri Grodeku in Rava-Ruski so zavzele avstrijske čete jako ugodne postojanke. Skupno z nemškimi četami, ki so se pridružile na severu, je upati, da pridemo v bojih, ki se bodo pričeli, do sijajne zmage.
Kako sodijo Rusi o položaju v Galiciji.
Berolin, dne 30. septembra,
(Uradno.) List „jVossiscJie Zeitung“ priobčuje sledeče poročilo., ki je došlo preko Stockholma iz Petrograda: „Svenska Tagbladet“ piše: ‘Nova avstrij-sko-nemška bojna črta bo gotovo že kmalu postala trdna in stalna. Na ruski strani so prišli po svojih poizvedovalnih četah do prepričanja, da so postojanke Avstrijcev in Nemcev med Przemyslom in Krako-
vom tako močne, da bi morale ruske čete te sovražnikove postojanke, oblegati kakor kake trdnjavo. Rusi so sedaj, ko je avstrijska armada po nemških četah dobila ojačenja, po številu slabši kot Avstrijci, Rusi so namreč morali poslati močne svoje oddelke na Poljsko in Izhodno Galicijo, da se tako doseže skupen nastop in zveza, z onimi ruskimi četami, ki se nahajajo v Bukovini. Ako se, bo potrdilai vest, da so Rusi res poslali del svojih čet na Poljsko proti nemški armadi, potem je pomenil uspeh Hindenburgove nemške armade tudi uspeh za avstrijske čete, S tem;, da Rusija vrže del svojih čet iz Galicije na Poljsko proti nemški armadi (kakor o tem že pišemo na drugem mestu), se je ruska bojna’sila, ki stoji proti avstrijski, glene na "število žeto poslabšala.
Boj
avstroogrskega In ruskega zralcoplovca v zraku.
Rim, dne 1. oktobra.
Peterburški listi opisujejo boj glasovitega ruskega zrakoplovna Nesterova na gališkem bojišču z avstrijskim pilotom. Naš pilot je poskušal preleteti Nesterova, da . ga napravi neškodljivega, Nesterov je pa ta načrt preprečil. Nato se je avstrijski zrakoplo-vec z vso silo zaletel s svojim aparatom v višini 1000 metrov v ruski zrakoplov. :Oba zrakoplova sta padla na zemljo in pokopala pod seboj letalca,
Rusi odpeljali lvovsko knjižnico.
Dunaj, 28 sèptembra.
Rusi so zaplenili v Lvovu glasovito knjižnico osolinsko in so postlali knjige, kakor tudi druge zgodovinske umetnosti v Petrograd, Knjižnica je obsegala mnogo tisoč zgodovinskih knjig in starinskih predmetov izza poljske zgodovine. Poljaki so bili na to knjižnico posebno ponosni.
Rusi v Lvovu.
Glasom zadnjih poročil so spravili Rusi umet-no-historične feaklaide in redke 'knjige lvovskega Os-aoiineja v Petrograd. To veliko izgubo bodo čutili še zlasti poljski krogi. Sicer je bito pričakovati, da se bodo hoteli Rusi na tak način odškodovati, zlasti še, ker isi niso bili svesti trajne polsesti Lvovia\' in ker bi bila tudi vsaka vojna kontribucija za Lvov brezuspešna.
V nemški brošuri, namenjeni, za poljsko prebivalstvo, naslovljeni „.Vstajenje Poljske“, se naglasa, da živi car v Petrogradu bredi velikanskih zakladov, ki sta jih zbrala knez Radziwill in grof Zaluš-ki, in ki so jih na' roparski način zaMiekli v Eremi-taž. Ravno tako so romali tja zakladi knezov Czar-toryskib in mnogo poljskih zbirk neprecenljive vrednosti.
Sedaj so pobrali tudi zaklade 'Ossolineja,. Ta Ossoiinej je ustanovil leta 1817 Josip Maksimilijan grof Ossolinski, javnosti pa je bil dostopen še Je od leta 1833. Stavbo je izvršil inženir Josip Bern, poznejši general, ki se je boril; leta 1831 na Poljskem, leta, 1848 na Dunaju in leta 1849 na Sedmograškem, od koder je po porazu pri Schässburgu zbežal v — Turčijo ter tam kot Armirat paša leta 1850 v Alepu umrl.
Začetkom leta 1914 je obsegal Ossoiinej kakih
142,000	knjig, 5000 rokopisov, 5300 avtogramov, 1700 listin, velikansko zbirko starin, spomine na poljske kralje, 28.000 bakrorezov, 17.000 najrazličnejših komadov denarja, 4300 medalj, 1034 slik, med njimi znamenite slike slikarjev:	B aie c 1 ,a r e II i j a, Raffaela,
Mengša, Giorgiona, Tintoretta, Giordana, Chpa.leta, Matejka,, Brandta, Gerarda in drugih., Najdragoce-nejši komadi te velikanske zbirke so s,edaj odpeljani v Petrograd in najbrže bodo odpeljali tudi znamenitosti iz drugih zbirk, taire iz U„Narodnega muzeja kralja Sobieskegai“1, . iz „Mestne galerije Jslik“, iz vseučiliške knjižnice in z gradu Podhorce.
Kako sodijo Rusi o položaju avstrijskih Slovanov.
Olomuc, 29. septembra.
Ceiško-agrarno glasilo „Selške Ijisty“ poroča: Med ruskimi ujetniki v Novem Benateku na Češkem se nahaja tudi ruski učitelj, ki se zelo čudi, dai v naših krajih v mnogem oziru čisto [drugače izgleda, kakor se je o nas v Rusiji sodilo. (Ruski ujetniki so bili mnenja, da Cehi sploh nimajo svojih šol, kratko, da se nahajamo Slovani v Avstriji ravno v takem položaju, kakor Poljaki v Rusiji. Ko so se ruski u-jetniki malo poučili o čeških razmerah, so dobili takoj drugo mnenje.
Karpati.
Neizmerne težkoče 'sta. morali premagati armadi generalojv Danki a in Auffenberga med svojim prodiranjem proti Lublinu In Cholmu. V enakem ali še težavnejšem položaju se nahaja sedaj ruska armada v (vzhodni Galiciji, Na ozemlju Lvova, Samborja . in Kalusze se nahaja močvirje za močvirjem, ki so velike ovire za gibanja čet, še večje naravno utrjene zapreke pa delajo sovražniku Karpati,
Rasprostiranje Karpatov, ki pripadajo po svoji večini Ogrski, ima proti Moravski in Slezlji kratke veje, proti Galiciji se pa spuščajo strmo in obsegajo spodnji del Bukovine;; (samo najzunanejši deli segajo v Romunijo., Karpati so za Alpami največje pogorje. Njihova širina obsega v različnih odcepljen^ jih samo 12 kvadratnih kilometrov, drugače pa 70—
370. Do snežene meje se vzdigujejo, samo nekateri vrhovi. Doline proti Galiciji so mnogo krajše, kakor na Ogrskem, strani Karpatov so strme, zajto so tudi težko prehodne. Najbolj visoki vrh v Karpatih, je visoka Tatra. Razen tega se menja karakter višin od holmcev do visokih vrhov, vendar prevladuje sredogorje z poti, katere ima v višini od 600 do 1000 metrov, in s sedli od 500 do (800 metrov. Karpati so za-, raščeni z gostimi gozdovi. S svojo veliko širino, gozdovi tost. fo, ‘ostrostjo klime in pomanjkanjem živeža so Karpati posebna vojaška, oviral vza vsakega sovt-ražnikai.
Rusija izganja Avstrijce in Nemce.
Berolin, dne 29. septembra.
(Uradno.) Iz Petrograda se poroča, da je poveljnik ruske trdnjave Kronstadt pozval oblastnike (guvernerje) okrožij Kronstadt, Petrograd in Wiborg, da morajo naznaniti vsem- Nemcem in Avstrijcem, ki se nahajajo v okoliških ruskih trdnjavah, da imajoi iste takoj zapustiti, sicer se bo ž njimi ravnalo kot z ovaduhi, Prepovedano je tudi, govoriti v tem ozemlju nemški jezik.
Pomanjkanje premoga na Ruskem.
Na Ruskem se čuti veliko pomanjkanje premoga. Največji ruski premogovnik Dombrova je sedaj v nemških rokah. Drugi premogovniki pa so večinoma ustavljeni. Na železnicah in na ladjah se že čuti pomanjkanje kuriva. Ruska vlada hoče storiti potrebne korake, da bi se uvažal premog z Angleškega, A to ho šlo težko, ker bi bili prevozni parniki v nevarnosti, da jih nemške ladje zajamejo.
Iz pisma nekega topničarja.
Krakov, 27. septembra.
Iz pisma nekega topničarskega podčastnika, ki piše svojim staršem sredi boja, je posneti naslednje zanimivosti: Vse nas je prevzeto neko čudno čustvo, ko smo prekoračili mejo in ko smo izdrli ruski mejni kamen ter ga nadomestili s črno-nimenim železnim kolom. Takoj zraven se dviga prvi grob 3 kozakov, ki so jih bili ustrelili naši ulanci. Tu so nehala dobra pota, Gaziti smo morali po globokem pesku; konji so se vdirali do kolen. Naši pionirji in ženijske čete so imele ogromno delo. Despeli smo do gozda, ki smo ga posekali. S posekanim drevjem smo potem napravili zasilno pot čez pesek. Tako smo zmagali oviro, s katero se je hotela, Rusija zapreti pred Evropo in svojimi sovražniki. Potem smo prišli v majhno mesto. Kmalu pa smo zaslišali gromenje topov in jaz sem videl prvič bojni prizor. Bil sem pri našem poveljniku in videl v daljavi sovražne čete ter topniški ogenj. Naša pehota je v sovražnem ognju hrabro prodirala. Ponoči smo videli vse vasi v okolici v plamenih. Rusi so jih zažgali. Bil je to nepopisen prizor. Nenadoma zaslišimo v neposredni bližini pokati puške, Ulan-ske patrulje so zadele na kozake, ki so nameravali napad. Tu sem prejel ognjeni krst.. Nekaj kozakov je bilo ujetih, drugi so ušli. Zjutraj se je boj nadaljeval. Prvič smo videli ruske ujetnike, med njimi enega častnika. 'Sedaj vihra boj naprej.
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Budimpešta, dne 30. septembra.
(Uradno.) Budimpeštanska korespondenca, javlja:	Naše napadalno prodiranje v Srbijo napreduje
zmagovito. Srbski poskus, motiti našo ofenzivo z novim upadom čez Savo, se je popolnoma, ponesrečil, ker so naše, v bližini se nahajajoče čete, takoj pregnale z dežele čez Savo došlo srbsko vojaštvo, ki je bilo slabše in v manjšem številu.
Na potu v Srbijo.
Iz Sarajeva se poroča dne 29, septembra: Srbski ujetniki, ki so prišli v Sarajevo, pripovedujejo so-gtoisno, da je v Srbiji le še mal del oficirjev vnet za vojsko; le na vspodbujanje Rusije še vzdržujejo z veliko težavo red v armadi. Velika večina prebivalstva in armade se je že davno naveličala vodnih bojev in je pripravljena, takoj potožiti orožje. jDia bi Srbija prikrila te razmere, trosi lažnjiva poročila v svet.
Nedavno so v bojih Srbi zopet izgubili veliko število topov. Približno 5000 ujetnikov so odvedli Avstrijci in avstrijske čete prodirajo vedno globokteje v srbsko ozemlje.
Poveljnik timoške divizije odstavljen.
Dunaj, dne 28. septembra.
„Südslalw, Korrespondenz“ poroča iz Solije :
Ker je bila timoška divizija popolnoma uničena,, je bil njen poveljnik, general Kondič, odstavljen in mu odvzeto poveljstvo,
Srbija ne ve kam z ranjenci.
Dunaj, dne 30. septembra.
(Uradno,) „Polit. Korresp.“ poroča iz Soluna: Srbska vlada se je baje obrnila na grško vlado, da ji da svoje bolnišnice za srbske ranjence in bolnike na razpolago. Grška vlada tej prošnji ni ustregla.
Ogrski orožnik ujel 3 srbske častnike.
Iz Bileka poročajo: Tukaj se vsi smejejo zvijači, s katero je neki semkaj prideljeni ogrski orožnik ujel 3 srbske častnike. Orožnik je nekega večera patruljiral in je prišel na svojem potu do neke samotne kmečke hiše. Ker mu je bilo dolgčas*, je odprl vrata hišice in videl v veliko začudenje, sedeti okoli gospodarjeve mize 3 srbske častnike, ki so ravno pili. Hitro se odloči, kakor da bi vodil močno patruljo in da povelje, naj se hišo obkoli. Ko je dal še povelje „los“, stopi z bajonetom v roki k častnikom in zahteva, da vržejo orožje skozi okno ter da gredo nato na dvorišče. Vsakega posameznega častnika je spremljal na dvorišče, kjer ga je hitro zvezal, Srbi so se bali premoči in so sledili povelju, orožnik jih je pa vesel pripeljal k našim četam.
Nemško=rusko bojišče
Rusija se vrže z vso silo na Nemčijo.
Rim, 29. septembra.
Pariška izdaja lista „New.york Herald“ poroča z dne 15. septembra iz Peterburga, da je vojni minister izjavil, da se bo Rusija vrgla: z vso silo na Nemčijo in zato odpoklicala mnogo čet iz Galicije na nemško mejo.
Poraz Rusov v Izhodni Prusiji.
Berolin, dne 28. septembra.
Poraz Rusov v Izhodni Prusiji je mnogo večji, kakor je bilo dosedaj dognano. 6 armadnih zborov, 2 brigadi strelcev, 6 rezervnih in 2 kavalerijski diviziji je bilo popolnoma uničenih.
Nad 159.000 Rusov je našlo smrt v Mazurijskih jezerih, veliko jih je padlo na bojišču ali: jih je pa bilo ujetih. Ruska armada je bila daleč notri v notranjost Rusije porinjena nazaj.
Nemci ujeli poveljnika
13.	ruskega armadnega zbora.
List „Germania“ poroča: Neki podnarednik je s 15 možmi pri Mušakih v Izhodni Prusiji patruljiral. V nekem gozdu je mala. četica, skrita za drevesi, opazovala, kaj da se godi. Kmalu Zapazi nek avtomobil. Nemški vojaki skočijo na cesto in kličejo: „Stoj!“ Ker avto ne obstoji, zadoni povelje: „'Ogenj!“ Auto se u-stavi. Narednik z> revolverjem v roki skoči k njemu in odpre vrata. Predno je mogel preprečiti, se je starejši častnik ustrelil. Mlajši obeh častnikov, major, je nato izročil naredniku svoj meč in svojega predstojnika, Povedal je, da je bil starejši častnik poveljujoči general 13. ruskega armadnega zbora.
Ujeti sovražniki na Nemškem.
Do 25, septembra je bilo ujetih : 2050 francoskih častnikov in 123.000 francoskih vojakov; 2150 ruskih častnikov in 92.000 ruskih vojakov ;	470 belgijskih
častnikov in 30.850 belgijskih vojakov; 180 angleških častnikov in 8600 angleških vojakov; med temi je e-den belgijski, 3 francoski in 16 ruskih generalov.
Nemško=francosko bojišče
Berolin, 30. septembra.
Uradna se poroča iz glavnega nemškega vojr nega stana dne 29. septembra! zvečer:
Na desnem krilu nemške armade v Franciji so se danes vršili boji, v katerih še pa ni padla odločitev.
Ob bojni črti med rekama Oise in Maas vlada v obče mir.
Nemška armada, M (obstreljuje utrdbe ob reki Maas, je odbila ponovne napade francoskih čet iz Verduna in Toula.
Včeraj je začela o b s t die 1 j e v a t i nemška oblegovalna artilerija dele utrdb Antwerp n a.
Izpad belgijskih Čet iz A n t w e r p n a je bil
odbit.
Na izhodu so se izjalovili vsi ruski napadi, ki so se izvršili v smeri reke Niemen. 1 v vladno okrožje Suwalki.
Težka artilerija je včeraj obstreljevala rusko trdnjavo Osowiece.
Francosko poročilo o bitki ob Aisni.
Kristianija, 29. septembra.
Francosko uradno poročilo, izdano dne 26. t. m.,; poroča o bitki ob reki Aisne sledeče: Bitka je trajala osem dni. Ni prav nobenega vzroka, da bi se temu čudili, če pomislimo na rusko-japonsko vojsko. Bitka ob Marni je bil boj na odpdtem polju, ki se je začel s splošnim defenzivnim gibanjem proti sovražniku, ki tega ni pričakoval in ni imel časa,
da bi po tem uravnal svoje defenzivne pozicije. V bitki ob Aisni pa niso bile take razmere, ker je sovražnik na umikanju zavzel (pozicije,) i ki so na več točkah že naravno utrjene. Poleg tega je imel sovražnik dovolj časa, da je dobil ojačen j a, Bitka ob Aisni je imela vsled tega 'značaj trdnjavskega boja, enako kakor operacije v Mandžuriji, Treba je bilo osvajati jarke, 'drugega, za drugim; vsi so bili močno utrjeni Vsled tega’ je pričakovati le počasnega napredovanja. Pogosto se zgodi,, da pridejo napadalci dnevno za 500 do 1000 m naprej.
Pred odločitvijo bitke na Francoskem.
Berolin, 1. oktobra.
Poroča se, da bodo boji na Francoskem vsak čas odločeni. V sredini bojne črte stoje Nemci par sto metrov pred sovražnikom.
Poročila z zahodnega bojišča so zelo ugodna. Pariški listi naznanjajo, da bodo afriške čete poslane domov, ker so nesposobne za vojsko po zimi in ker jih v Maroku in Tunisu sami. prav nujno potrebujejo.
Berolin, 1. oktobra.
(Uradno.) Veliki vojni stan, dne 30. septembra ob 9.40 zvečer:
Severno in južno od Alberta v veliki premoči prodirajoče sovražne sile so bile s težkimi izgubami na njihovi strani vržene nazaj.
Iz (cele fronte bojne črte ni nič novega poročati.
V Argonih napreduje I naš napad trajno, čeprav počasi.
Pred zapiralnimi utrdbami na črti reke Maas ni nobene izpremembe. Na AilzaJšIko^Lotarinškem je sovražnik včeraj v srednjih Vogezih napravil sunek naprej. Njegov napad je bil krepko vržen nazaj.
Pred Antwerpnom sita: dva obstreljevana forta porušena.
Z izhodnega bojišča ni nič posebnega poročati.
Nemci zavzeli belgijsko trdnjavo Mecheln.
Amsterdam, 29. septembra.
(Uradno.) Danes popoldne so Nemci obstreljevali p red utrdb e Wälhem, St. Katerina in Waver belgijske trdnjave Mecheln.
Po noči so pa že vkorakale nemške čete v Mecheln.
Belgijsko mesto Moll zasedli Nemci.
Rotterdam, 30. septembra.
(Uradno.) List „Rotterdaimscher Courant“ sporoča iz Eindhovena. z dne 29, t. m. : ! 'Sem je prišlo 300 ubežnikov iz Molla,, ki je bil v nedeljo zaseden po oddelku belgijske pehote. Dozdeva se, ,da je močna nemška četo s topničarstvom osvojila ta belgijski Kraj-
Ostende, 30. septembra.
(Uradno.) Prebivalci so zapustili belgijsko mesto Alest.
Nemški velikanski topovi pred Verdunom.
Frankobrod, dne 29, septembra.
Listu „Frankfurter Ziehung“ se poroča iz Stockholma: Londonska poročila priznavajo, da je Nemčija spravila pred trdnjavo Verdun velikanske oblegovalne topove kalibra (premer topove cevi) 42 cm in da nemška oblegovalna armada oklepa vedno ožje trdnjavo Verdun.
Avstrijske motorne baterije pred Ant-,	werpnom.
Iz pisma nekega avstrijskega* artilerista je razvidno, da so odposlali tiste avstrijske motorne baterije, ki so tako uspešno obstreljevale francosko trdnjavo Maubeuge, sedaj pred belgijsko trdnjavo Antwerpen, kjer že nekaj dni obstreljujejo prednje tri antwerpenske predutrdbe
Naše. motorske baterije.
.„/Pesti Hirlapu“ brzojavlja njegov vojni poročevalec iz Metza z dne 26. septembra sledeče:
„jV petek sem bil v bojni črti in tako očividec bojev okoli Verduna. Na prve znake in grozovitosti vojne sem naletel par kilometrov od Cbambleya. Popoldne sem dosegel črto delovanja težke nemške artilerije. Dobil sem dovoljenje, da ostanem pri baterijah. Težka nemška artilerija je bombardirala pri Verdunu ležečo vas Mesnih Pri vsakem strelu topov se je razvil grozen zračni pritisk. 'Čutil sem, da je detonacija topa, poleg katerega sem stal, tridesetkrat močnejša, nego grom pri nevihti. Kroglja odleti po tej detonaciji iz cevi z glasom, kakor da bi velikani tulili proti nebu. Od artilerijske črte sem šel proti gozdu, v katerem je pred par urami divjal o-ster infanterijski boj. V gozdu so v 'kupih ležala trupla francoskih vojakov. Videl sem neštevilna prestreljena debla dreves. Od tu sem šel v smeri, ki je ne smem označiti. Ko sem prehodil par kilometrov, sem videl avstro-ogrsko motorsko baterijo pri delu. Težka sovražna artilerija je obstreljevala naše baterije s šrapneli. Strel zh< strelom je žvižgal nad našimi glavami. Mučen glas je to, zelo oster in podoben dolgemu kriku. Cez Gravelotte sem prišel sem v Metz, da odpošljem to brzojavko. (Takoj se vrnem naf zaj na drugo krilo. Včeraj sem videl pri naših baterijah tudi ogrske vojake.“
General Joffre priznäva svoje poraze.
Berolin, 29. septembra.
Rotterdamski list i„!Courant“ je prejel od svoje-
ga vojnega poročevalca z francoskega [bojišča, sadeče poročilo: Francoski vrhovni poveljnik Joffre priznava sedaj uradno o stanju borbe na Francoskem, da so začeli Nemci na celi bojni terti prodirati proti francoskim postojankam.
Francija namerava utrditi mesta okrog Pariza.
Berolin, (30. septembra.
Iz Nizozemskega se poroča: Francija namera^ va utrditi vsai mesta, ki se nahajajo v okolici Pariza, da ne padejo tako lahko v roke sovražnikov, kakor se je to zgodiloi pri prvem prodiranju (Nemcev proti Parizu. Francoski general Gallieni, vojaški u-pravitelj mesta Pariza in poveljnik pariške posajdke, je izdelal načrt za brambo celega okrožja Seine, katerega je francoski vrhovni poveljnik Joffre že tudi odobril. Mesta okrog Pariza bo Gallieni Itako močno utrdil, da bo prodiranje Nemcev zelo oitežkočeno in zahtevalo mnogo časa. Izkopali bodo globoke strelske jarke in zgradili okope; na (primernih mestih bodo, jpa post avidi topove.; Vofjajšiki nov&nci nabornega letnika 1914, katere so že predčasno poklicali pod orožje, bodo skupno z armado generala Pau, ki se nahaja v južni Franciji, branili ta utrjena mesta. Prebivalcev vseh mest v okolici Pariza se je vsled te odredbe lotil grozen Strah in se pripravljajo na beg. Razne umetnine, kot slike, zbirke knjig itd., spravljajo že v' mesta, ki so pred Nemci varna. Ni tedaj čuda, da krožijo po Parizu ! (vsled ,feh priprav najrazličnejše razburljive vesti, ker nihče ne ve, ali naj uradnim naznanilom, ki pravijo, da je položaj francoske armade zelo ugoden, še kaj verjamejo, — ali ne.
Bogata Francija v denarni stiski.
Bordeaux, dne 29., septembra 1914.
(Uradno.) Ministri so Poincareju predložili v podpis odlok, v katerem se določa, katera mesta smejo izdajati mestne vrednostne papirje, ker so vsled vojske njih denarne razmere popolnoma v neredu. — Država je namreč sebi pridržala vsled vojske ves denar. — Kako da je že vojska bogato. Francijo oškodovala, kaže najbolj tud(i dejstvo, da niti najmogočnejša francoska banka „Credit Lyonais“ niti delničarjem dividend ne more izplačati.
Francoske pšice.
Francozi so v sedanji vojni uvedli novo orožje, pšice, ki se mečejo iz zrakoplovov in letal. Nad neko nemško četo, ki je leže streljala, sta se dne 1. sept. prikazala v višini 1200 do 1500 m, dva aeroplana. Kakih 15 vojakov se je nenadoma zvilo v bolečinah, ki so jih večinoma začutili v nogah, in bližnji konji so se splašili. Ko so vojaki pogledali na boleče mesto, so z začudenjem opazili, da jim tiče v mesu železne pšice, ki niso mogle biti sprožene od nikoder drugod, nego iz aeroplanov. Dognalo se je, da je bilo vrženih kakih 50 pšic in da so zadetki znašali 33%. Rane niso bile večinoma nevarne in so se kasneje gladko zaredile, le en vojak, ki ga je zadela pšica, v glavo, je bil na mestu mrtev. Tudi en konj je bil zadet v glavo, Letalske pšice so 10 cm dolge palčice iz stisnjenega jekla, debele 8 mm; tretjina spodnje dolžine je masivna in se končuje v silno tenki konici; gornji dve tretjini dolžine sta; le ogrodje iz 4 tenkih palic. S tem je doseženo, da leti pšica s konico naprej. Vsaka psica tehta 16 gramov.
Grof Karolyi o svojem ujetništvu na Francoskem.
(Madžarski državni poslapec Mihael grof Karolyi, ki so ga na povratku iz Amerike na Francoskem ujeli, je bil sedaj nenadoma izpuščen in se je vrnil v domovino. Dunajskemu časnikarju je pripovedoval o svojih dogodljajih. Prvlokrat je bil aretiran v Havru, toda kmalu zopet izpuščen, ker še Avstrija ni bila iv vojnem stanju. Ko se je napotil v Španijo, so ga zopet prijeli in zaprli v Bordeaux. 1 Bordeaux je bil poln neresničnih poročil o zmagah. Toda vsakdo je čutil, da poročila ne morejo odgovarjati dejstvom. Grofa Karolyja bi izpustili, ako bi zastavil častno besedo, da ne bo ves čas vojske ničesar storil proti francoskim interesom. ITiega pa ni hotel storiti, čeprav ni vojak, toda kot strankin voditelj (neodvisne Košutove stranke), ki se veliko peča z zunanjo politiko. Da je odklonil častno besedo, je hotel tudi dokazati, da je to, kar ga je v mirnih Časih ločilo od vladne stranke, zapostavljeno in da i-majo vse stranke sedaj le en cilj: Vreči sovražnika ob tla in zmagatli!
Nova angleška armada.
Amsterdam, 29. septembra.
v nekem včerajšnjem članku piše „Times“: Na Angleškem zelo dvomijo o vrlinah nove angleške ar-m!ade. Vsekakor tudi zelo nedostaja častnikov, najbrže zato, ker zaradi, velikanskih izgub že sedaj večina častnikov odhaja na Francosko. Zia novo armar do ostane potemtakem le malo častnikov.
Belgijski kralj ustrelil svojega šoferja.
Berolin, 29. septembra.
Po nemških listih kroži sledeči dramatični dogodek:	Kakor poročajo francoski listi, je belgijski
kralj pred nekaj dnevi na avtomobilu nadzoroval u-
irdhe v okolici Antwerpna. Kralj je opazil, da se je Šol or približeval 6rti, kì ìso jo zasedli Nemci Kralj potegne revolver in ■— šofer je mrtev.
Vojna odškodnina belgijskih in francoskih mest.
Iz Bordeaux-a, kjer biva sedaj francoski predsednik in vlada, se poroöa, da so Nemci naložili dosedaj premaganim mestom te-le odškodnine : Bruselj bi moral plačati 200 milijonov, Lüttich 60 milijonov, Löwen 100.000 frankov, Lille 7,200.000 frankov, Lens
700.000	frankov in Roubix 1 milijon frankov. Bruselj je že plačal od zahtevane svote 30 milijonov.
Vojni stroški Anglije.
London, dne 28. septembra.
Londonski list „Financial News“ poroča, da je imela Anglija v dosedanji vojski vsak teden 90 milijonov mark vojnih stroškov.
Angleži ne držijo besede.
Rotterdam, 29. septembra.
Iz mesta Kairo v Egiptu se poroča, da so domorodni častniki in moštvo tamošnje posadke protestirali proti kazni, da se jih prestavi v Sudan. Svoj protest utemeljuje moštvo kakor tudi častniki s tem, da je egipčansko (vojaštvo bilo določeno samo le za Egipt.
Anglija odstavila vlado v Egiptu.
Aneiija je storila zdaj zadnji korak, da izgine popolnoma samostojnost Egipta, odstavila je namreč kratkotaulo angleško egiptovsko vlado in jo nadomestila z angleško vojaško upravo. Ta korak Anglije, ki utegne postati za njo usodepoln, je vzbudil v srcih celega mohamedanskega sveta obilo ogorčenja.
Sodba Amerikanca o Angliji.
London, dne 29. septembra.
(Uradno.), Amerikance Herman Ridder piše v j, News Yorker Staatszeitung“ sledeče: Nemški podmorski čolni so potopili 8 angleške križarke, iz česar je razvidno, da je Nemčija jela spoznavati svojega nespravljivega sovražnika. Junaški čin nemških podmorskih čolnov bo Angležem odprl oči in jih prepričali, da se bori Anglija proti Nemčiji le zaradi tega, da bi uničila nemško svetovno trgovino in napolnila angleške blagajne. Nemčija da ima od sedaj naprej samo enega sovražnika, in sicer nespravljivo Anglijo, V boju zoper Anglijo bo zastavila Nemčija vse' svoje sile, Začetek je že storjen. Potop treh angleških križark je samo začetek od konca. S tem, da je hotela Anglija uničiti nemško trgovino, si je zadala, sama smrtni udarec.
Poraz Rusov v Perziji.
Carigrad, dne 29. septembra.
(Uradno.) Ob rusko-perzijski meji so napadli Perzijci rusko obmejno postojanko Sirdžik. V tem boju sta padla 2 ruska častnika in 200 ruskih vojakov, ranjeni pa so bili 4 častniki in 40 vojakov. Ostale ruske čete so zbežale. Perzijci so zaplenili 4 ruske mitraljeze, dosti orožja in mnogo streljiva. Perzijski listi poročajo, -da se Rusi splošno umikajo iz Perzije. Ob rusko-perzijski meji se vrše neprestani boji mod Rusi in Perzijci.
Perzija in Avganistan proti Rusiji in Angliji.
i Carigrad, 30. septembra.
(Uradno.) Carigrajskji uradni list )„Ikdam“ se bavi na uvodnem mestu s prijateljskimi odnošaji, ki vladajo med Turčijo in Penzijo. List izraža globoko sočutje nad trpljenjem, katero je morala Perzija prenašati v pretekli dobi pod rusko in angleško nadvlado. Izraža tudi zadovoljstvo nad napredkom Perzije pod sedanjo. vlado.
V politično poučenih turških krogih se zatrjuje, da je perzijska vlada pozjvbla Rusiijo,1 da takoj izvede pogodbo glede Turkmen e-Tšaj a, ki jo Še vedno ni izpolnila. V Carigrad je do šib več odličnih perzijskih politikov.
Tudi v sosedni perzijski državi — Avganistan — je završalo. Kakor v Perziji, tako, so tudi v Av-gamistanu nezadovoljni1 z rusko nadvlado. Avgani-stanski list „Aradjulah Barulafghan“ poroča, da je emir (podkralj) avganistanski zbrali 400.000 vojakov, katere je pod poveljstvom svojega, brata, Nasr-Ullah-Khana odposlal proti angleški Indiji, da zasede an-gleško-lndijsko trdnjavo Pashawar ob seiverno-iindij-sko-avganistanski meji, ki brani uhbd v severno Indijo.
Zopet druga, 300.000 mož broječa avganistan-ska armada pod poveljem prestolonaslednika pa prodira proti Rusiji.
V Perziji in v Avganisfenu so izdali ondotni cerkveni poglavarji na prebivalstvo oklic, v katerem pravijo, da je sedaj napočil dan, kq 'se bo jnoglo prebivalstvo otresti ruskega jarma. Boji pa, ki so se že
vršili ob perzijsko-avganistainskòMruski meji in v katerih je že padlo več ruskih, čajstnikov in vojakov1, so le začetek splošnega uptora Perzije in Avganistana proti ruski in angleški nadvladi.
Italijanska vlada proti vstopu Italijanov v vojaško službo vojskujočih se. držav.
Rim, 29. septembra.
Uradni list priobčuje razglas, da vlada ne odo-
bruje postopanja onih državljanov, ki so vstopili v vojaško službo vojskujočih se držav, ali ki nameravajo to storiti, (ali ki na kakoršenkoli način podpirajo nabiranje vojakolv, teh držav in sicer zato ne, ker ta dejanja ne odgovarjajo, njih dolžnostim, na katere so vezani vsled nepristranosti države.
Dva nova vojaška zaslužna križca.
Dunaj, dne 28. septembra.
Naš cesar je izdal sledeče povelje:
Zaukažem, da se ustanovita dva nova reda vojaških zaslužnih križcev in sicer: Zaslužni križec I, razreda (brez traka) se mora nositi na prsih, zaslužni križec II. razreda pa, kakor dosedaj običajno, o-krog vratu. Tretja vrsta pa odgovarja dosedanjemu vojaškemu zaslužnemu križcu. Vsi trije vojaški zaslužni križci se bodo tudi podeljevali v mirovnih časih.
Vojaški zaslužni križec I. razreda naj bo velik približno 60 mm, drugega razreda pa približno 40 milimetrov. Na mesto I. razreda se vojaški zaslužni križec v zmanjšani obliki ne sme nositi.
Na morju.
Nemška križarka „Emden“ potopila 5 angleških parnikov.
London, 30. septembra.
(Uradno.) Angleška admirtajiteta objavlja, daje nemška križarka „Emden“ v zadnjih dneh v Indijskem oceanu zopet potopila 5 angjleškiih parnikov in sicer: „Tumerico“, „King Lud“, „Riberia“ in „Toy-le.“ Zaplenila je tudi nek parnik, ki j(e vozil premog. Posadke teh angleških parnikov je „(Emden“ spravila na parnik „Gyfedale“, katerega je tudi zaplenila, a pozneje zopet izpustila, da spravi posadke potopljenih parnikov v pristanišče Colombo.
Nemške vojne ladje ogrožujejjo angleško pomorsko trgovino.
Bazel, 30. septembra
(Uradno.) .„Nationalzeitung“ poroča,, da pišejo angleški listi vedno več o tem, kako ogrožujejo nemške vojne ladje ! angleško pomorsko (trgovino. Listu „Daily Post“ se poroča iz Liverpoola, da so se angleški trgovci obrnili do vlade ter zahtevali, da stori angleška vojna mornarica vse, da le uniči nemške vojne ladje v Atlantskem morju. V listu „Times“ se pritožujejo angleški trgovci, da. je vozilo 200 nemških trgovskih ladij, katere so Angleži zaplenili, in 150 takih nemških trgovskih ladij, ki sp se zatekla v nepristranska pristanišča, skoraj izključno angleško blago; na katero sedaj trgovci zastonj čakajo. Nujno je potrebno, da angleška vlada fdovoli trgovskim ladjam z angleško posadko, da odplujejo, alj pa, da jih proda nepristranskim državam. List „Westminster Gazzette“ opozarja na velikansko škodo, katero trpi uvoz zmrzlega mesa iz Argentinije. Paroplovna družba ;„Nigh-Land-Line“ bo v kraitkem ustavila ves promet na morju. S tem bi odpadlo na teden 6 milijonov funtov zmrzlega mesa iz Argentinije. Slično je z uvozom mesa iz Avstralije. Ker je pa to meso namenjeno večinoma za angleške čete na bojišču, bi bilo to usodepolno za vso angleško armado.
Angleška velika križarka potopila.
Rim, 30. septembra.
Rimskemu listu „Italie“ se poroča iz Londona: Angleška a,dmiraJite|ta 1 naznanja uradno, da se je angleška ■ križarka „Australia“, Idi p bila prideljena angleško-avstralskemu .Vojnemu brodovju, iz neznanih vzrokov potopila.
* *
%
Velika angleška križarka „(Australia“ jet bila zgrajena leta 1911. Njena tonaža znaša 19.500 ton, njena hitrost pa 26 morskih milj v eni iuri. Oborožena je biillaj z 8 topovi kalibra 30.5 cm, z 16 topovi Kalibra 10.2 cm in s 4' topovi kalibra 4.7 cm. Njena posadka je štela 800 mož.
Angležke izgube v Severnem morju.
Angleški morn ar leni urad javlja, da so Angleži izgubili v zadnjem tlednu zopet 5 malih trgovinskih ladij, V Severnem morju so Angleži dosedaj izgubili 25 srednjih in malih ladij ter nad 30 parnikov, ki so bili namenjeni za ribji lov,
Japonci napadajo Kiaučau.
Tokio, dne 30, septembra.
(Uradno,) Pri nekem napadu na Lingtao v bližini Kiaučaua so imeli Japonci 3 mrtve in 12 ranjenih. V nedeljo* dne 27, septembra, pa so Japonci napadli Nemce pri Tsingtau, 5 milj jugozahodno od Ki-aučaua,	: j J Hi
Ruska bojna ladja se potopila.
Berolin, dne 29. septembra.
Iz Stockholma se poroča, da je pri mestu Baltischport trčila neka oklopna ruska bojna ladja, ob skalo in se razbila.
Novi albanski knez.
Albanski senat v Draču je oklical sina bivšega sultana, princa Burhan Eddin zai novega kneza-Posebna komisija z Ali-ago iz ElbaJsana in; Muiti-effendijem na čelu se skoraj poda; v Carigrad, da princu ponudi krono in začne pogajanja) s turško
vlado. Burhan Eddin je sin prejšnjega sultana Abdul Hamida.
V Albaniji so sedaj glede vladarskega vprašanja tri stranke. Ena se še drži VJljema Vida, ki u-pa, da se knez po končani vojski vrne in spravi deželo zopet v red. Druga stranka je za Burhan Eddi-na. Na njegovi strani stojijo okraji Elbass|a,n, Ka-valla in 'Tirana, (Tretja stranka dela, ' da postane Albanec vladar, in sicer Esad paša. Ž njim držijo posebno okraji Dibra in 'Mali.
Vse skupaj nam nudi jasno sliko zmed in zmešnjav, ki še vedno trajajo v Albaniji in se po odhodu Viljema niso zmanjšale, ampak pomnožile.
Rudeči križ.
Podružnica Rudečega križa za celjsko okolico. II. izkaz daril. Od začetka vojne do danes se je v prid omenjenemu društvu nabralo, oziroma darovalo: hranilnica in posojilnica v Galiciji 10 K; občina Žalec nabrala 446 K; Majdič Peter, posestnik paromlina v Celju 2000 K ; ; | občina IVojnik nabrala 360 K; Westen Adolf, tovarnar ,v Gaberju, 2500 K; Mitrovich Georg, zasebnik v Zagrebu, 20 K; Lenko Jožef, posestnik v St. Petru, 100 K; Habianitsch Siegfried idr., ravnatelj tovarne na Zidan, mostu, 100 K; vitez Haupt Karl, grajščak v Strausseneggu, 50 K; dr. Kolšek Josip, odvetnik na Laškem, 100 K; nadučitelj H. Hribernik v Zgornji Rečici nabral 12.40 K; župnik Ogrizek F. iz Dramelj 20 K; : okrajni šolski nadzornik Josip Supanek nabral 95.60 K; ravnatelj Franc Jurkovič iz Šmarja nabral 90.30 K; Falter Heinrich, grajščak v Jurkloštru, 350 |K; Puthon Eleonore, grajščakinja v Zalogu, 100 K;I župnijski urad St. Rupert nabral 45 K; Hallada Marija, udova na Ponkvi, nabrala 6 K; občina Gotovlje nabrala 67.90 K; Zanier (Nortbert, veletrgovec V Št. Pavlu, 200 K; Cimperman Avgust in Taučar Josip na Polzeli nabrala 162 K; občina Gomilsko nabrala 440 K; občina Slivnica nabrala 30 K; pl. Hornik Theodor, maršal-poročnik na Zidan m mostu, 50 K; občina Braslovče nabrala 300 K; šolsko vodstvo Letuš nabralo 54 K; podružnica Rudeče križa celjske okolice nabrala 58 K; občina Velika Pirešica nabrala 148 K; občina Braslovče nabrala 18.10 K; Cidrich Marija, učiteljica v St. Petru, 24 K; vojaško veteransko društvo v Trbovljah 250 K; društvo tehničnega nadzornega osobja iv Trbovljah 50 K; nadučitelj Tone Gnus iz Dola nabral 324.68 K; učenka Drotlenik J. iz Lemberga nabrala 22.52 K; občina Št. Peter v Savinjski dolini nabrala 30 K; podružnica r. kr. v Št. Rupertu nabrala 100 K; občina Jurklošter 10 K; Peer Anton, trgovec v Štorah, 30 K; ravnatelj Franc Jurkovič iz Šmarja 10 (K; podporno društvo pazniškega osobja v Trbovljah 20 K; pl. Pongratz J. na Polzeli 500 K; plemenita Gossleth-Werkstätten v Celju 50 K; Karl Te-pei v Celju nabral 62 K; občina Svetina nabrala 139.92 K; g. nadučitelj Matevž Žgajner na proseniškem 9 K; Flere Pavel, nadučitelj, nabral v Letušu 10 K; podružnica !R. kr. v celjski okolici 18 K; Uhlich Rudolf v Rimskih toplicah 100 K; Robert Senica v Žalcu 7 K; Heinrich Hribernik, Išolski vodja na Zg. Rečici, 10 K; občina Polzela nabrala 118.55 K; '• občina Žusem nabrala 75 K; občina Slivnica nabrala (56.30 K; občina Grajska vas nabrala 112 K; občina (Novacerkev nabrala 101.60 K; občina Dol nabrala 50 K; krajni komite na Zidanem mostu nabral 600 K; nadučitelj Josip Stritar v Št. Vidu nabral 47.58 K; Tlaker in Burzon v Peharjih ‘6.20 K; Hallada Manija na Ponikvi nabrala 132.39 K; župnik! Zdolšek v Št. J]ui(iju na Taboru nabral 400 K; gospi Hallada Marija in Oscblag na Ponikvi nabrali 278.60 K; občina Teharje nabrala 230.60 K; pl. Fiedler Marija 50 K; odvetnik dr. Sernec Josip V Celju 60 K; južnoštajerska hranilnica v Celju 500 K; hranilnica in posojilnica v Celju 200 K; pl. gospa Beck in pl. g. Hauser, grajščina Plevna 200 K; katoliško žensko društvo v Celju 100 K; neimenovan 10 K; Hans Jeschounik v Arjivasi 200 K; superior pri sv. Jožefu v Celju Frane Javšovec 20 K; Cednik lAnion 2Q K; Hallada Marija na Ponikvi 4 K; občina Velika Pirešica 50 K; občina Dobrna nabrala 1026.91 K; Ružička na Dobrni 100 K; Hoppe E-manuefl, tehnik za tzobe V Celju, 10 K; občina Trbovlje nabrala 1600 K; Janič Karl, posestnik v Žalcu, 100 K; uradniki c. kr. okrožnega sodišča v Celju 69 K; Zänker Ida 10 K; občina St. Rupert nabrala 86.26 K; pl. (Antens Elize, grajščakinja v Šmarju, 100 K; podružnica Rudečega križa občine Šmarje 50 K; grajščak Franc Schaur v Brodeh nabral i350 K ; podružnica Rudečega križa v občini celjske okolice nabrala 60 K in 251.20 K: občina Griže nabrala 152.60 K; gasilno društvo v Bočni nabralo 154.07 K; podružnica Rudečega križa v Vojniku nabrala 141 K 51 v; župnik dr. Jančič v Sit. Petru v SavinjskS dobni 50 K: grofinja Neuhaus Irma Weixelstätten 20 K; pl. Lapp Klara 10 K; nadučitelj Anton Farčnik na Polzeli 20 K; ravnatelj Jurkovič Fr. v Šmarju 10 K; podružnica Rudečega križa v celjski o-koHcd nabrala 1842 K; podružnica Rudečega križa v S tl Pavlu nabrala 381.80 K; župnijski urad na Laškem nabral 33 K; u-radniki okrajnega sodišča na Vranskem 11.43 K; nadučitelj T. Kurbus v Slivnici nabral 19.20 K; Ulčnik Franc v Braslovčah 4 K; Podgoršek Roza v Braslovčah 9 K; Peniž Anton v Braslovčah 6G7 K; grajščak Schaur Franc y Brodeh 20 K;j nadučitelj Brinar Franc 20 K; Hallada Marija na Ponikvi 50 K: nadučitelj Lovro Šah v Tehaifjih 20 K; občina Braslovče nabrala 45.40 K; kaplan Doberšek Franc v Žalcu 121 K; nadučitelj Felix Pečar v St. Pavlu 20 K; župnij Ivan Gorišek na Zgornji Ponikvi 20 K:	kaplan Doberšek v Žalcu 32.80 K;', župnik
Kukovič Fritz na Dobrni 15 K; Jeschounig Hans, posestnik v Arjivasi, 100 K; občina Škofjavas nabrala 167.40 K; lesotržec Karl Teppei v Celju 100 K; . šolsko (vodstvo Pristova nabralo 54 K. — Podpisani predsednik podružnice Rudečega križa za celjsko okolico se vsem v II. izkazu daril označenim darovalcem najtopleje zahvali za velevrlo patrijotično pomoč ter ob enem še vse darovalce tem potom prosi, morebitne pomanjkljivosti v izkazu blagohotno semkaj v svrbo naknadge poprave naznaniti. — V III. izkazu se bodo tudi razven denarja izkazab vsi darovi v blagu (živila, obleka itd.). — Za nadaljne darove prosi ujudno predsednik: Altgraf Salm,
Okolica Celje. III. izkaz daril družbi Rudečega križa — Poslal g. učitelj Levstik: čisti dobiček čajevega večera, prirejenega v prid Rudečemu križu. 218.63 K; po 50 K: Ana Majdič, Adela dr. Dečko; po 20 K: Regina pl. Vašič, Ax P.; po 10 K: profesor Kardinar, dr. Božič kot poravnavo Vengust—Plakar, lesni trgovec Cezar (Clonfero, gospa dr. Sagadin, Josip Sina, o-skrbnik tovarne Fran Confidenti, tovarnar Viktor Sehmab, mesar Rudolf Umek; 9 K: Simon Wutt, c. kr. naddavkar; 6 K: Hanti Viktor; po 5 K: Majdičeve hčerke: Anlifca, Petka, Ruša, Milena in Deša (skupaj 25 K), neimenovan, Cec, pl. Knapitscb, f general Seconjak, dr. Breschnik, mesar Junger;, po 4 K: Cec. Wischbng, igralca Wutt—Cremožnik; 3 K: Karol Teppey; po 2 K; nadoSicijal Mirnik Anton, Luiza dr. Wünscheva, Wirth, A-gricola, Ramschak, Mar. Roth, Sucher, .Hübl, Ana Vrečer, T.. Škofič, Beti Megbč, A. Wohlmut, Ivan Likar; ,1,30 K: Josip Becker; po 1 K: Mirnikove hčerke (Tončka, Dragica, Hanca, Meta), J. Krajnc, J. Egger, Diamant, F. Sima, Reberšak Valter Ramschak, M. Gross, K. Vodep, G. Eckschlager, Iglar, Supan, Gabrič, Confidentijeve hčerke (Anica, Zofka, Mina), Legvart R., Cremožnik, J. Plečovnik, Mila Sernec, Pačnik, Tavčar, Veber, M. Pavčič, Pleničar, Rozman, Ana Cepin, P. Supanc, Cečko F., J. Omladič, Zdolšek; po 80 v: Lončar, (Kandutsch, Rajhar; po 73 v: neimenovan; j po 60 v: Camevnik, Selišek, Kokol, Conč, Grosičar, Kurz; po 50 v: Zavevšek, Mar. Cečko, Kreisky, Colavi, Peer. Martinček; po 40 v: Bornšek, Tramšek, Dobnik, Reberšak, Gumzej, Gajšek, nečitljiv, Brinar, Novak, Streicher, De-
ring, Mlinar, Koštomaj, Haveka, Kolšek, Vrešak, Košič, Born-šek; 37 v: Kovačič; po 30 v: nečitljiv, Podgoršek, Vengust, Kozjan, .'Schneider, Koler, Kulliich; po 20 v: Žilnik, Anuž, Besch:, Brenež, Jurhar. Škorjanc, Polutnik, Lubej, Suppaai, Blasutto, Strouchal, Herič, Suppanz, Turin J., Turin N., Jerič, Stipčič, nečitljiv, Filipič, Žerjav, Sternad, Sitrouchal, Pobec, Guzej, Zupanc, Bajhar, Jazbec, Godunc, Klachoj; po 10 v: Pečnak, Viz: jak, neimenovan, Podrgajs, Konestbo, Schoscber, Komerički. — Skupaj 414 K 63 v. — S poprej izkazanim 2886 K 16 v.
Raznoterosti.
SLOVENCI!
»STRAŽA« stane odzdaj do novega leta 3 K! »SL. GOSPODAR« odzdaj do novega leta 1 K!
Mariborska kn.-šk. bogoslovnica. V prvi letnik so prišli do sedaj sledeči gospodje abitudienti : Bab-šek Josip iz Makol, Ciglar Alojz od Sv. Marka niže Ptuja, Gašparič Janez od Velike Nedelje, Hrastelj Franc iz Zagorja ob Savi, Ludvig Josip iz Braslovč, Piree Andrej od Sv. Duha pri Krškem, Po-prask Ferdinand iz Skal pri Velenje, Prejtner Jože! iz Gorja pri Bledu, Rojnik) Vinko iz Braslovč, Stiper Štefan iz 'Maribora. Sunčič Alojz od Sv. Križa na Murskem polju, Šketa Josip iz Braslovč. Nekateri so še pri vojakih in bodo prišli, ako se jim dovoli. Gospodje prvoljetniki stanujejo v kapiteljski hiši, kjer bodo tako dolgo, dokler ne odidejo vojaki iz bo-goslovnice na Glavnem trgu.
*	Duhovniške vesti. Nastavljeni so kot kaplani sledeči novomašniki : Hanžič Ivan v Skale, Kozar M. v Smartin pri Slovenjem Gradcu in Sajovic Jakob v St. Rupert pri Laškem.
*	Mlad doktor. Promoviran je bil v Gradcu doktorjem prava jurist g. France Hrašovec iz Celja, sedaj prostovoljec pri c. kr. topničarskem polku št, 37 v Zagrebu.
Izpred deželnohrambnega sodišča. Iz 'Gradca se {poroča: Iz preiskovalnega zapora sta bila nadalje izpuščena: Franc Polak, kapla/n v Hočah, in F. Serajnik, učitelj v Ormožu. — Mesar H. Gril iz Sl. Bistrice je bil tožen zaradi zločina po § 222 dr. r., ker se je baje dne 26, julija t. 1. v neki gostilni v Slov, Bistrici razgovarjai s korporalom Franc IGam-šekom o o podraženi krmi in v zvezi s tem o političnih dogodkih. Ko sta, šla iz gostilne, je baje rekel Gril tiho korporalu: „Na brate vendar ne boš streljal!“ Pri obravnavi je priča Gamšiek priznal, da bi bil 'Gril tudi lahko rekel: .„.Na bra)t;- vendar ne boš streljal!“ Dejstvo je, da je šel Gamišekov brat, s katerim je v hudem sovraštvu, tudi ma vojsko. Sonni dvor (predsednik polkovnik Ha|tzy, vodja obravnave majort-avditor Pokorny) (se ni mogel prepričati, da bi bil Gril kriv zločina in ga je oprostil. — Hlapec jO-že Ehgartner iz Neumairkta na. Zgornjem Štajerskem je bil pred deželnobrambnim sodiščem obsojen na 14 mesecev strogega zapora radi žalitve cesarja in cesarske rodovine. — Stefan Geiritzer iz nemškega dela Štajerske je bil radi žalitve cesarske rodovine obsojen od istega sodišča) na 11 mjdsecev težke ječe.
*	Proti obrekovalcem. Iz Slov. Bistrice se nam poroča izpred sodišča: Marjeta Jevšenak, p. d. Ka-terčka, je pravila, da je č. g. župnik iz Sv. Venčesla pobiral za Srbe in da bo kmalu zaprt, Za to obrekovanje je dobila imenovana teden dni zapora s postom, trdim ležiščem in temnico. — Druga ženska Eva Petek je istega g. župnika dolžila, da je rekel: Ce zmagajo Srbi, bomo vsi srečni. Ker pa bodo zmagali naši, bomo vsi nesrečni. Za to je dobila ta ženska pet dni zapora z enini postom. — J. Hölbl, posestnik v Vuzenici, se je dne 4. septembra 1918 [izrazil, da je v Vuzenici dosti Srbov in da je občina tudi nabirala za Srbe. Navzoči Janez Kričej je odgovoril, da to ni res, kar lajiko dokazujejo občinski računi, na kar pa Hölbl pristavi, da so računi lahko pretvorjeni in da je vsa občina taka. Občinski predstojnik A. Mravljak in občanski odbornik Janez Kričej sta vložila. zar sebno obtožbo zoper Hölbla, ki je bil dne 30. sept. pred c. kr. okrajnim sodiščem obsojen na 80 K globe ali pa osem dni zapora ter mora plačati tudi vse stroške.
*	Ne verjemite vendar vsaki čenčariji! Dan na
dan čujemo skrita namigavanja o vojski. Kot gobe po dežju, tako rastejo krivi preroki in begajo sebe in pa druge. In vendar je splošni položaj tak, da ni prav nobenega povoda, misliti na take. stvari. Zato ljudje ne. verujte tistim vsevednim politikunom, ki zajemajo vso politično učenost z veliko žlico. Vsakdo naj veruje raje svoji pameti in nasvetom izkušenih in učenih mož, ko pa da verjame vsakemu žalostnemu preroku. Kako prazna so tudi vsa taka prerokovanja, se vidi najbolje iz tega, da napovedujejo nekateri vsak dan take dogodke, pa vedno ostane vse pri starem. Zato pa, ne razburjajte se po nepotrebnem in bodite mirni!
*	Pisma ranjencev. Naše prijatelje prosimo, da nam odstopijo v prepisu pisma, ki jih dobijo z vojske, v katerih se popisuje kak zanimiv, ali junaški dogodek naših slovenskih vojakov.
*	Izkaz mrtvih in ranjenih vojakov Št. 12, 13, 14, 15 in 16 je ravnokar prišel od c. in kr. vojnega ministrstva in se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Stane pa 12. štev. 84 vin. ; 13. štev. 30 vin. ; 14. štev. 34 vin. ; 15. štev. 43 vin, ; 16. štev. 24 vin. Poštnina za vsako številko stane 10 vin. Vseh pet izkazov skupaj obsega 665 strani.
*	Zemljevid o bojiščih se dobi v tiskarni sv. sega vso Evropo in poda lep pregled čez vsa bojišča. Ta izdaja stane s poštnino vred 40 vin. Druga izdaja ima žepno obliko in obsega posamezna bojišča ter stane s poštnino vred 25 vin. Po pošti se dopošljejo ti zemljevidi le tedaj, če se pošlje denar v znamkah naprej, ker ni vredno, za take male zneske pisati računov in pošiljati položnic.
*	Ruška koča na Pohorju. V nedeljo, dne 4. oktobra, je Ruška koča zadnji dan v tem letu oskrbovana.
Padel je na severnem bojišču nadporočnik 17. pešpolka Alojzij Korže, sin nadučitelja v, Ribnici na Pohorju.
Vojaški kurat — žrtev griže. Kaplan Stefan Grabenschweiger, doma iz Niižjeavstrijskega (škofija Sv. Hipolit), ki je bil pozvan kot vojaški kurat k pešpolku št. 49, je dne 18, septembra v: Przemyslu v Galiciji umrl na griži. G r ab eh s oflilwe iger je obolel pri izvrševanju svojega poklica. ,Tri dni je bil na vozu zdravniškega oddelka. Stregel mu je: njegov sluga. Ko je došel voz v Przemysl, je bil oboleli duhovnik že tako slabi, da je takoj, ko so ga spravili v bolnišnico, umrl,
*	Cesar za ranjence. Cesar je odredil, da se mora vsa divjačina, kd jo ubijejo v cesarjevih loviščih Gödölö in Višegrad, S oddati tamošnjim vojaškim bolnišnicam.
*	Vojska naučila Parižane moliti. V nedeljo,
dne 20. septembra, so v cerkvi, Notre-Dlame v Parizu molili za srečen izid vojske. Pobožnosti se je udeležilo do 30.000 oseb. Trgi in ceste okoli cerkve so bili polni ljudi. V cerkev so prišli vsi poslanci, generalni svetniki, častniki ih uradniki, ki bivajo v Parizu. — Prej je bila oficielna Francija brez Boga, brez križa in veronauka v šolah!
Odlikovan Slovenec. G. Martin Žmavc, okrajni orožniški poveljnik za obmejna kraja Cajniče— Gorazda v Bosni, je bil odlikovan s srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost: (obramba Cajniče dne 8. avgusta t. L). Odlikovani je štajerski Slovenec, brat profesorja g. dr. Jakoba Žmavc ter ima že srebrni in zlat križec za zasluge.
Slovenski konjeniki. Iz Celja se nam piše: V dosedanjih bojih si je stekel posebno slavo tudi dragonski polk štev. 5, v katerem služijo večinoma slovenski fantje. Dve eskadroni teh dragoncev, ki ste garnizonirali v, Slov. Bistrici, štejete že danes v svojih vrstah celo vrsto odlikovanih junakov. Taim so med drugimi dobili hrabrostim svetinje: kadet pl. Arbeser, štabna stražmojstra Rat in Kiencrt, četovo-dja Ror, desetniki Plaši, Mezotič, Pšeničnik in Osel ter dragonci Simanler, Krmle in Puff.
Nadomestni orožniki. Da se spoznajo nadomestni orožniki, ki bodo za časa vojske opravljali po nekod orožniško službo, se je določilo, da bodo na levi roki nosili 45 cm širok črn trafc, M bo obrobljen z dvema vijugastima, pasoma iz cesarsEo-lžolte žid|e in imel napis „Gendarm.“
*	Slike cesarjeve in sina prestolonaslednika.
Na prošnjo pokroviteljice vojnega oskrbstva v Avstriji in Ogrski, nadvojvodinje Cite, jo Njegovo Veličanstvo dovolilo, da, se smete uporabljati za vojno-oskr-bovalne namene posebej v to svrho napravljeni fotografiji Njegovega Veličanstva in sina nadvojvode prestolonaslednika^ mladega Franca Jožefa Otona. Fotografijo je napravili dvorni fotograf, ces. svetnik Košek Pričakovati je, da postane ta slika med prebivalstvom kmalu splošno priljubljena in da jo bö smatralo vse prebivalstvo kot spomin na težke dni, ko je bil naš prevzvišeni vladar vzgled narodom. Vojno-pomož-na pisarna notranjega ministrstva bo prodajala sliko povodom godovnega dne Njega: Veličanstva, dne 4. oktobra kot okras za sobe s primernim okvirjem po 1 K, kakor tudi kot razglednice po 20 vin. Naročila na osrednjo vojno-pomožno pisarno na Dunaju, I. Hoher Markt, št, 5. Pri naročilu najmanj 2-5 slik ali 100 razglednic 20% popusta.
Mesto časnikov — kričači. Iz Petrograda poročajo, da se -vsled tegai, ker je tiskarnalm v Lublinu zmanjkalo papirja in ne morejo vsled tega več tiskati časnikov, vesti z raznih bojišč objavljajo ruskemu občinstvu potom posebnih kričačev., Ei po mestu kričaje naznanjajo bazne vesti. Se non e vera, e ben’ trovata!
Kolera v Avstriji. Dine 30. septembra so se določili po poročilih notranjega ministrstva; ti-le slučaji : 3 slučaji na Dunaju, 1 slučaj v Brnu, 2 v Bielički,
1 v iTišnu in 1 Biali. Vse oseb so prišle s servier^ nega bojišča, — Na 'Ogrskem se je na novo pojavilo 10 slučajev, na deželi in v, Budimpešti 24 slučajev kolere.
Izpiti na vseučiliščih. Naučni minister vitez Hussareek je izdal na vseučilišča odlok; glede olajšav pri prošnjah za poljaganje izpitov od' strani slušateljev onih vseučilišč, ki tačas še ne bodo otvorjena.
Dobra letina na Hrvaškem. I Iz Zagreba se u-radno poroča dne 29, septembrac Vlada je potrebno odredila, da se v celi deželi polje pravočasno obdela. Pozimna setev je ponajveč že dovršena.. Češpelj je letos na Hrvaškem in v Slavoniji izvanredno veliko. Po,vsod se sadje v veliki množini suši ter vkuhava:. Skoraj po vseh krajih je bila letos dobra srednja žetev. Vinogradi kažejo vobče zelo dobro, otave je bilo izredno obilo ter se je ob suhem vremenu spravila. Živine je dosti, cena iste je primerna. Velika množina drobnice in prašičev je pripravljena za izvoz. Živeža za ljudstvo in Maje za živino je v o-bilici.
*	Ustanove za posle in zasebne uslužbence. DL
krajno glavarstvo v Mariboru objavlja, sledeče: Bliža se čas, ko se bodo razdelile ustanove štajerske-hranilnice v Gradcu za posle in druge zasebne uslužbence, ki so ubogi, dela nezmožni in ki dokažejo dolgoletno zvesto službovanje na enem in istem službenem kraju. Prošnjam za podelitev te ustanove je podeliti službena spričevala (družinske knjižnice) in jih morajo glede službenega: časa pri enem in istem gospodarju potrditi občinska, predstojništva. Prošnje je semkaj poslati najkasneje do 10. oktobra t, 1. Z ozirom na vsakoletno veliko število prosilcev za te ust ar 'nove, poslati je semkaj samo one prošnje prosilcev,'ki so služili najmanj 25 let pri enem in istem delodajalcu, kar pa, mora biti potrjeno s službenim izpričeva-lom.
*	Nerodov cvet v jeseni. V Veržeju je na nekem travniku sedaj koncem septembra neko nerodovo drevo (akacija) v najlepšem cvetu. Dopisnik je sam videl cvet.
*	Poljski begunci pri nas. Na Štajersko in pa Kranjsko ter druge dežele na jugu je prišlo več tisoč galiških beguncev, Poljakov, Riusiuov in judov.
*	Sodna razprava proti morilcu prestolonaslednika Franca Ferdinanda in rtjegove soproge, Prinči-pu in tovarišem se zaključi meseca novembra z glavno razpravo, h kateri, bo pripuščeno le po oblasti določeno število poslušalcev.
Začetek šolskega pouka v Mariboru. V Mariboru so večinoma vse šolske prostore uporabili in pripravili za vojaške bolnišnice. Radi tega se še ne more sedaj Idoločiti začetek pouka v raznih šolah. Kakor hitro bo mogoče pričeti v kakem-zavodu s poukom, bodo to ravnateljstva pravočasno objavila ■ v listih.
Maribor. Milka Šmid, doma iz Podgorja,, kon-foristinja v Rušah, je bila pri tukajšnjem okrožnem sodišču obsojena napet mesecev težke ječe radi žalitve člana cesarske hiše.
*	Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne- 25. septembra smo pokopali našega nepozabnega mladeniča F. Pečovnik, ki je bil dne 10. septembra kot vojak težko ranjen na bojišču v Galiciji. Franc Pečovnik je umrl dne 23. septembra v bolnišnici v mestu Arad na O-grskem. Njegovi telesni ostanki so bili tam pokopani v vojaškem sprevodu, kakoršnega si zasluži vojak, kateri žrtvuje življenje za našo slavno Avstrijo. V duhu mo ga pa tudi tukaj spremljali z vsemi cerkvenimi obredi. Lepa uvala vsem za udeležbo, posebno pa preč. <■>. župniku za njihov ganljiv govor. Rajni slovenski junak pa naj sladko spava v tuji zemlji!
Sv. Lenart v Slov, gor. Piše se nahv. Tukaj razširjena vest, dia bi bil tudi g. učitelj Prom in njegova soproga v preiskovalnem zaporu, je neresnična,
*	Sv. Anton v Slov, gor. V sredo, dne 23. sept. smo spremljali k večnemu počitku posestnico Marijo Kukovec iz Brengove, ki je zapustila 5 nepreskrbljenih otročičev, njih oče pa, je pri vojakih. Pokojni sveti večna luč! — Na sedmini je, nabral Matija Kukovec za R/udeči križ 3 K 4 vin.
*	Sv. Jurij ob- Ščavnici, Nagle smrti je umrl v nedeljo, dne 27. septembra, 71 let stari krnet ifc Dira-gotincev, Janez Vrbnjak. Po sv. opravilu je šel v gostilno, kjer mu je košček mesa ostal v goltancu. Pribežal je še z žemljo v roki na cesto, kazal na: svoj hrbet, pa pomoči ni bilo. Padel je in izdihnil.
Ljutomer. Na gališkem bojišču je bil ranjen in leži sedaj y eni izmed budimpeštanskih bolnišnic poročnik dr. Marko Stanjka odvetnik v našem trgu.
Celje. Umrl je v Celju dne 29. septembra kar pucinski provincijal P. Eduard Beryar. R. I. P, !
*	Žalec. Žalčani so bili iznenađeni dne 26. septembra zvečer. Na večer se je pripeljalo 8 vozov samih galiških ubežnikov, večinoma železniških uslužbencev, v trg. TVžani so ubožce prijazno sprejeli in jim (Mkazali bivališča.
Dramlje. Umrl je v graški bolnišnici naš učitelj Jakob Hrnko.
Slovenjgradec. Voditelj c. kr. okrajnega; glavarstva v išlovenjgradcu, g. baron Neugebauer, nam je poslal obširen izkaz (II.) o 'darovih za avstrijski Rudeči križ iz okrajnega! glatvarstva Slovenjgradec. Izkaz priobčimo v eni prihodnjih številk,___________
Zadnja poročila.
G r a d:,e c, dne 2. oktobra. 1 Naša ajrmafda je sedaj v Galiciji v tako ugodnem polo'žaju, da ji lahko v slučaju potrebe pride hitro več' nemških korov na pomoč. Avstrijske in nemške Čete prodirajo ramo ob rami zoper Ruse.
Be roli n, dne 1. oktobra. Nemška armada je s strojnimi puškami uničila 8000 Zu avo v, ki jih je Francija poslala iz lAfrike proti Nemcem.
R i m, dne 1. oktobra. Papežev državni tajnik Ferrata je obolel na slepiču.
Sofija, dne 1. oktobra, Srbskji Čajstoiki so v Nišu streljali na PašiČa, ki se je peljal v avtomobilu. Palšič ni zadet. Častniki so pobegnili.
Rotterdam, dnse 1, oktobra- Japonci so izgubili v dosedanjih napadih na nemške naselbine o-krog Kiaučou-a 312 (mož in 9 vojaiških zrakoplovov,
Rotterdam, dne 30.. serltembda- Belgijci so izpadli iz Antwerp n a, a šo bili krvavo odbiti od nemških čet.
■
■
POZOR!
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIÜA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. IMnOTijeilO 1880
Za veselica no prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni- Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Karte sa tombolo
Zalepke ra šaljivo pošto
Naj večja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
Goričar & Leskovšek Cüü
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem
Pozor Pozor
Najnovejši ter najcenejši aparati za kuhanje s špiri-tom.Patentovani z varstveno znamko „ J W“ Mala poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vajda Ljubljana
Sv. Petra cesta 43/20
§€yharica, ki je dobra
gospodinja, se takoj sprejme v župnišču šmarinu pri Celju.
Velika izbor
pletenin T
zdalira	rti miro nnfn-
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne karbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenahor vozove Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthofstrasse 21.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fočnd iQ
solidne po najnltjlh cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.
POZOR !
Wse
omili v teh revnih časih splošno ‘do, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
GOSPOSka Ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko eeneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
A. Wesiak, Maribor
„Pri železnici**
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen ini vse deželne pridelke po najvišjih| dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah vi trgovin! s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
POZOR !
INF" Nainoveiše poročilo:
. Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kaleri so bili poklicani pod orožja podpora pa zadostuje komaj za hrano, mnogim zelo težko kupiti otrokoma v. ?o trebnejšega perila in obleko za
, ' 8
Znano je, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini ne sa «o po ceni smsak tudi pray dobro«
S&kOMC v]3g0 rit n. t. ir.
N*»o***5!,4 vein« s» ženske In 'dekleta.
Hsjfietv;-;. .--rKatt blage za obleke in jdmre;-.. . J Hatse v - =i pfeK? **	■ i*. spodnje Mače,
B e# za postelje Ja rjehs, bres šiva fc mateace,
StÄfee t^twt|NN vseh velikosti aa stoike in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst I blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih j cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre-I dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
[K. Worsche Maribor
I Gosposka ul. D. (Herreng.D)
Veletrgovini $ špecerijskim blagom io del. pridelki.
0
I
>0
Ivan Ravnikar : Celje
Graška ulica itev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Naznanjam v odsotnosti svojoga moža, da je ljubi Bog vzel k sebi našega
Tugomera
v nežni starosti 6 meseev. Pokopan bode v petek dne 2. oktobra ob 2. uri popoldne.
Maribor dne 30. sept. 1914.
Ljudmila Pivkova.
fc
p
*
o
t
s
Solidna in točna postrežba.
Za poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo — — vse p© jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.	I8
Tesa i*| i Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
se sprejmejo za
stalno delo.------
Vpraša se pri stay-b en emu moj* stru Nasimbeni, Gartengasse 12 Maribor.
Delire ideci ko*
tacili z upravo
Vrači* se da v najem dne 1. novembra 1.1. pri Sv. Magdaleni v Mariboru Tržaška cesta štev. 26. Ugled pri lastniku, ravno tam, gostilna »Zur Stadt Triest.«
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna »Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje?, pove upravništvo tega lista.	106
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošil j sinica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbodn® na ogled.
Ilnstrovani C8niki brezplačno!
Ure! Ure! ***
V villici izbiri in po nizkih cettsh.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 1 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamčit
Precizijske ure, Schafhansen. Zenith, Omega, Sterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
panto gyres Marlbor
urar, zlatomer in očalar,
Tegettlsofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
ska posojilnica v Mariboru r.
sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4'/»*/•, proti trimesečni odpovedi po 47.7»- Obresti se pripisuje k Infittii . januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi »e njih obratovanje kij prekinile, !iine položnice (97.078) na razpolago. Bentni davek plača posojilnica sama.
2 ä le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po S1/*0/« na vknjižbo sploh po SVi°/oi n* vknjižbo in poroštvo p® J" SV,«/, h» na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj oj e na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zarodih ;i povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ore dopoldne izvzemši praznike. V uradnik arah se sprejem
uje denar.
tfk 'n Pr°8nja prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
*	■*	mf* Posojilnica ima tudi na razpolago tfomaSe hranilne nabiralnike.
ed Glavnim trgom in stolno cerkvijo),
niča in posojilnica v Celju
rigistrovina zadruga z ne©m. zavezo
Obrestuje hranilce vloge po
11	°
12	0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri balam volu*) v Celju. Graška cesta 9, l.nadstr
Denarni zavod spodnještaj. trgovstvo in obrtništva — Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
41°
O
o tvar j a tekoče račune* eskompiuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.