TRST, torek 3. marca 1959
teto XV. . Št. 53 (4207)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana r gotovini
Tei jj	ULk	MONTECCHI	»t.	C,	II.	nad.	— TELEFON 93-80» IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it 11 -
OGLASOV t ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — ' CEN* • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda.
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
FLRJ: v tednu 10 Sin. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovor moskovske vlade na zahodno noto o Nemčiji
a	Za	avstrijsko vlad« sta
UČ sprejema tudi konferenco za manjšine dve pravici! štirih zunanjih ministrov
Konferenca naj bi bila aprila v Ženevi ali na Dunaju ob udeležbi Poljske in ČSR ter obeh Nemci j - Nota našteva nekatera vprašanja, o katerih naj bi govorili na konferenci
je i2ro yA> 2- — Sovjetski zunanji minister Gromiko siti odg danes zahodnim poslanikom v Moskvi sovjetsko ifyor na zadnjo noto v zvezi z Nemčijo. Prav slaujj Gromiko izročil odgovor vzhodnonemškemu po-s >atp na noto vzhodnonemške vlade od 19. februarja, tovnp 1° Je ta sprejela predlog za sklenitev ločene mi-»po-.PP.Sndke med SZ in Vzhodno Nemčijo.
javiia f Tas& ->e Pozneje ----------------
izjavii’Q sovi®tska vlada *“ mn* V SV0P noti, da je deC nost Povrniti se k so-
ie NeSje$tirih Vel6Sil gl6‘
ife*? vlada
Eerence na naj-» ki naj bi bila 'ji in te,aevi ali na Duna-
"Gicanjp "l ylaaa predlaga MS ,}* k°nference /»n, ki na.
' in vrtienavi ali na dne	<<rr°da,	če	za-
na a!e n*so pripravlje-f*°Pnji &estanek na najvišji štrene spreiema sklicanje v istem -e 2Unanjih ministrov J bi mC8sp- Na tej konferenca ^ sodelovati tudi *n — kakor edst'av,l-i ?ahodne države —
'tr
Ravniki -aten
enca
obeh Nemčij.
,-jv „ , . - zunanjih mini-°r rh,„ ,s.mela trajati več tej nai K	mesece.	Na
lSi »iirovh razprav^aU 0 nem‘ "dnem t, Pogodbi in o za-,c m Berlinu«.
,--aih i ,-e tz Zahoda res jtožje _	1?,	da	se uporabi
k.; t ’ Pravi —
Sl te
nota dalje, te-
teločii ^oval tisti, ki bi se
?’ Prev?B»:UporablianJe orož‘ i'Lost nase veliko odgo-f sPreio,a n?Y° vojno. Važno 5 se h,' u9inkovite ukrepe, ,*vzeli hi'1'6'"*’ da bi dogodki da SB , varno smer. Zaradi
Ponudbi za sestanek na naj-
** p0š0th?'*ev nemške mirov-kemz;.? omogočila, da bi
j svoj; ^vjetska vlada vrača v?Jvmh Ponudbi za
Ni “tl Voditeljev /Se?1?31"-
r,j bi skle„* Vlada ie mnenja Nj?g°dbe
Nbost^oij'. prevzeli enake obit. 0 itinr^1 b* onemogočile i *8a milu0 Preporoda nem-?ile h ltari2ma in bi zate obel? g0Je za miren razite 6v rePubl'te hkrati bi NtiCKt,e narode velike ?n°vjehi! vojne«. t?A, teka .zveza očita zlasti a. tethi> niS0 odgovorile na iN 0 Predloge Sovjetske i!.h: 1. ,u,as ?dnjih treh toč-
k«V|,e	v nemške mi-
J%eL^be, 2. sklicanje ibi ^lizani- v ta namen, 3. te da položaja v Ber-<r
sovjetska vla'
«a >
' b
ml 111 dprvTiPU1UZa-
le • Sa p j!ltariziranega za-
V fea lahko
9 položaj svobod-
.lamci-
* hrpfc8 *n s0VJets^a jati pripravljenost
W Prizarih0.- temstvih skuP-h, Pom ^ timi državami z i "Uth da o«
‘akole
se doseže spo-
t‘ m' 'izb0,1,® rmdaljujo- «Kar i) d 18 #X? v ameriški no-j(t s°	ruarja,	ki	pravi,
ok Vs,e ■* Pripravljene spre-h‘teitev p°trebne ukrepe za vl,terlina °kupacije zahodne-
zirana. Na podlagi sporazuma, ki so ga podpisali v soboto, bo Z AR plačaja takoj 3,5 milijona šterlingov, 24 milijonov pa februarja 1960.
Sporazum določa tudi, da bo ZAR spet plačevala penzije in zaostanke britanskim državljanom. Prav tako bo vlada ZAR plačevala Veliki Britaniji sto tisoč šterlingov za britanske funkcionarje, ki so bili odpuščeni leta 1951. Na podlagi sporazuma se pologi ŽAR v Veliki Britaniji, ki so bili blokirani, sprostijo.
Minister je zatem sporočil, da bo odpotovalo v Kairo britansko odposlanstvo, ki bo skrbelo za izvajanje sporazuma. Odposlanstvo bo uživalo imuniteto in diplomatske privilegije.
V debati, ki je gledila, je laburistični poslanec Wilson kritiziral vlado, ker ni zahtevala odškodnine za vojaške naprave na področju Sueškega prekopa. Gaitskell pa je pozval vlado, naj sporoči celotne finančne izgube Velike Britanije zaradi napada na Suez.
Kasem napoveduje dobave orožja alžirski vojski
BAGDAD 2. — General Kasem je danes v Bagdadu sporočil, da bo Irak določil dva milijona dinarjev v svojem proračunu (približno 3 milijarde lir) za dobavljanje orožja alžirski vladi.
Številni spopadi v
na razpolago vse, Preš ^	’	da se zava-
odb^ako nevarnostjo
"jejo sleherni na-
®.etskaT^JajJi?..da>je
Hkr-a	nota	našteva	ne-
te ra»?sania' 0 katerih bi te. opravljali na konfe-
»h r
** dfteeUk^1 vprašanji, ki
nota predlaga so; 1. Sovjetski
Gk S	,	■	1	-	ouvjvihhi
te' ^a \t mil'°vno pogodbo Hi^en: me*iama, ki bi o-
1 k, očeni
rJUphi ‘ m nevtralizirani.
•#>0rmUa^
s mi položaj, ki je
rypi, da se odpra-
-Mh s tm noiuzaj, ri jv !*. Pi n? ?. okupacijo v za-,(v teppki,/ u- :!- Sporazum ' k	yarnost:	razoroži-
H Utn
\,?vrot!h aet na obeh strn-. eEa v. , UsEanovitev nea-
i, «a h..
 ................
te’u* tete?,?^r°eia. ter področij Js«av\ka bi se umaknile iitik^šnič? yRa Pakta in NA Siil . 8r). anle oboroženih sil ržav ena ozemlju dru-teis^izki, Prepoved jedr-8^'	s°v in jedrskega o-
Ponudbo, da se te...Pri i-bR!m velikim drža-te	^tvu neodvisnosti
Niklturnrkerlinn in njeg0' Nm Ve?;h’ trgovinskih in te«,.tei 1 z Zahodom in te NeVa(. »Mogoče je tudi Hj tetodn,. udeležbo Združe-K i«stio PI‘ jamstvu. Se-
vUft	I t)1 vsak P°"
Htfteki jhjjanja sile pro-ik *» ne^-'iokrat>čni repu-!ite?WPeli^i8j‘ zvezni repu-teihi Pas,! 0 spopada med fte teitia ntnirna vojaškima i* (N no, ‘n bi človešivu „°Vat k° .v°ino, ki bi hi-°ine# uujša kakor prejš-
Hopolni podatki k..0 sporazumu f.iov in Anglijo
M	Finančni mi-
V br nt!,5 vC°at Amory je iz-K,kkairL!!Podnli zbornici, Vlaa? vlada plačala N Jterhd'jncsek 27,5 mi-teh?a l,- . HV kot odškod-\ • ki • ans.ko privatno ’* bila nacionali-
PARIZ, 2. — Na alžirskem ozemlju se skoraj povsod množijo spopadi, atentati in sabotaže. Alžirci so z minometi obstreljevali mestece Blido, 59 km južno od Alžira. Na progi Bogart-Medes je eksplodirala mina, ko je vozil mimo vlak. Več bomb je eksplodiralo tudi v arabskem delu Alžira in V Setifu.
Francosko vojaško poveljstvo pravi v svojem uradnem poročilu, da so Alžirci v zadnjem tednu zgubili 864 mcž.
Položaj v Alžiriji se ni prav nič izboljšal kljub prizadevanju maroškega kralja in Bur-gibe. General De Gaulle je danes poslal maroškemu kralju pismo, s katerim mu sporoča, da so izpustili pet Marokan-cev, ki so jih lansko leto ujeli v Mavretaniji.
General Masu pa je danes znova zagrozil Alžircem: «Ti-
sti, ki vedo, da njih položaj nima izhoda, tisti, za katere še vedno velja «mir pogumnih«, ki ga je ponudil predsednik v,ade, morajo pohiteti in sprejeti mir, ker naša velikodušnost ni šibkost in naša potrpežljivost ima neke meje.»   «»—
Hroščev bo jutri v
LEIPZIG, 2. — Predstavnik vzhodnonemškega ministrstva za informacije je nocoj sporočil, da bo Hruščev prišel v Leipzig v sredo popoldne. I-stega dne zvečer bo imel ve-
lik govor na stadionu, kjer je prostora ,za sto tisoč ljudi. V Vzhodni Nemčiji bo Hru-ščev ostal tri dni in v petek zvečer se bo udeležil velikega sprejema, ki ga bo priredila vzhodnonemška vlada v Laipzigu. Iz Berlina javljajo, da je predstavnik sovjetskega poslaništva izjavil, da je mo-goče, da bo Hruščev obiskal tudi vzhodni Berlin.
- «»—’■
MOSKVA, 2. -— Agencija Tass javlja, da je bil prvi tajnik CK KP za področja Moskve Ivan Kapitanov razrej-šen. Kapitanovu je bilo odvzeto tudi članstvo CK Kip Sovjetske zveze in mesto v prezidiju vrhovnega sovjeta.
Med Južnimi Tirolci *e že javljajo glasovi, da mora Avstrija rešiti vprašanje predvsem svojih manjšin
CELOVEJC, 2. — Glasilo koroških Slovencev »Slovenski Vestnik* piše v zadnji številki, da se pravice slovenske manjšine v Avstriji lahko rešijo na zadovoljiv način, v sporazumu z zastopniki Slovencev, takoj, ko bo to avstrijska vlada želela. List povezuje vprašanje slovenske manjšine s problemi avstrijske manjšine v Italiji..
»V Avstriji je še mnogo ljudi, ugotavlja list, ki očitno ne morejo razumeti, da obstoja ena sama pravica, ki velja tako za Tirolce v Italiji kakor za Koroške Slovence v Avsti-ji. Med Tirolci, piše »Slovenski vestnik*, se že javljajo glasovi, da mora Avstrija čim-prej spremeniti svoje odnose do svojih manjšin, da bi lahko svojo manjšinsko politiko prikazala kot vzgled Italiji*.
List »Tednik-Kronika* piše
vencev, da jih sprejme kancler Raiab, da je nerazumljivo, da kancler Raab, oziroma avstrijska vlada, niso doslej imeli časa, da sprejmejo zastopnike koroških Slovencev, kj so lojalni državljani Avstrije in ki zahtevajo samo priznanje z mednarodnim sporazumom zajamčenih pravic, čeprav čakajo na sprejem že štiri mesece. Po drugi strani pa je vlada takoj sprejela italijanske državljane nemške narodnosti iz bocenske pokrajine v Italiji.
v zvezi s ponovnim zahtevami zastopnikov koroških Slo-1 so včlanjene v tem paktu.
WASHINGTON, 2. — Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bodo čez nekaj dni podpisali nove obrambne sporazume med ZDA in Iranom ter Turčijo in Pakistanom. To je v skladu z ameriškim sklepom, da sklenejo vojaške sporazume z državami "1 bagdadskega pakta, čeprav ni-
•* * volanipno \r tpm rtalrfn
Vlada danes pred senatom
MU1S in zasedanje CK PSI
Levica KD v Emiliji je nezadovoljna z enobarvno vlado - Zahteve radikalcev
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Jutri se bo začela razprava o vladnem programu pred senatom, ki pa zaradi izglasovanja zaupnice v poslanski zbornici ne bo več zanimiva. Tembolj pa bo važna jutrišnja seja vlade. Ministri bodo namreč razpravljali o deželnem zakonu Tridentinsko -
Visoko Poadižje o dodeljevanju ljudskih hiš. Vlada bo zakon izpodbijala in s tem še bolj razplamtela polemiko, saj je bilo prav dodeljevanje teh stanovanj vzrok, da so v deželnem svetu svetovalci «Volksparteii> izstopili iz deželne vlade.
Polemika se je po včerajšnjih govorih avstrijskih politikov že zepet zaostrila, in po jutrišnji seji vlade ni pričakovati nič drugega, kot poslabšanje odnosov z Avstrijo. Po drugi strani pa je vlada poluradno zanikala vest, da namerava palača Chigi načeti vprašanje revizije pariškega sporazuma Gruber-De Gaspe-ri r.a pobudo desnice. Ce bi se to zgodilo, bi pač pomeni-
Hruščev	in	Mac	Millan
ponovno razjasnitev ozračja med razgovori
Danes podpis skupne izjave in odhod britanske delegacije - Mac Millan pripravljen podpisati izjavo o nenapadanju - Novi predlogi Mac Millana v zvezi s prepovedjo jedrskih poizkusov
MOSKVA, 2. — Mac Millan se je danes zjutraj vrnil iz Leningrada v Moskvo, kjer je nadaljeval razgovore s Hruščevom. Njun današnji razgovor je trajal skoraj dve uri. Navzoči so bili tudi Mikojan, Gromiko in sovjetski poslanik v Londonu Malik. Z angleške strani so bili navzoči Selwyn Llojd in angleški poslanik v Moskvi. Govorili so predsem o vseh mednarodnih vprašanjih, o katerih so razpravljali prejšnji teden. Zvedelo se je, da je Gromiko že včeraj obvestil Mac Millana o vsebini sovjetske note v zvezi z Nemčijo.
Popoldne je Mac Millan govoril po moškovski televiziji, zvečer pa se je udeležil sprejema v Kremlju, ki so ga priredili njemu na čast. Na današnjih razgovorih je Mac Millan predložil osnutek končnega poročila o razgovorih, ki ga bodo verjetno podpisali jutri zjutraj. Jutri opoldne bo imel Mac Millan tiskovno konferenco in bo ob 14. uri odpotoval v London.
Na nocojšnjem sprejemu je Hruščev izjavil, da je bil zelo zadovoljen s svojimi razgovori z Mac Millanom in je do. dal, da so ti razgovori omogočili razčiščenje medsebojnih stališč ter da so bili koristni v zvezi s prihodnjimi pogajanji. Omenil je zatem, da je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe z Veliko Britanijo.
Pogodba bi morala vsebovati: obveznost obeh strani, da se ne bosta medsebojno napadli; obveznost, da se ne bo uporabljala sila za reševanje sporov; obveznost, da se ne bodo ustanavljala nova vojaška oporišča na tujih ozemljih in da se bodo likvidirala že obstoječa oporišča
da so angleški delegati obrazložili «zan'.mive ideje*, zlasti kar se tiče ustavitve atomskih in termonuklearnih poizkusov. Pohvalil je Mac Millana, da se je znal «dvignit; preko a-meriških in angleških predsod. kov* pri iskanju sredstev, ki naj bi preprečila nov spopad.
Kar se tiče poteka razgovorov je Hruščev tudi izjavil: «Naši razgovori so potekali zadovoljivo. Med njimi se je ozračje spremenilo in tako so se tudi spremenila tolmačenja o teh razgovorih. Lahko se upa, da se je položaj sedaj razjasnil. Pri posvetovanjih, ki jih nam.eravate imeti s svojimi zavezniki in pri' naših pt)1 svetovanjih z našimi zavezniki upamo, da se bodo našle medsebojne sprejemljive rešitve, ki naj napravijo konec hladni vojni*.
Kar se tiče Nemčije, je Hruščev izjavil, da. je sovjetska vlada za take rešitve, ki ne bi škodile ugledu ene ali druge strani. To pa bi se najbolje doseglo s sklenitvijo mirovne pogodbe z obema Nemčijama. «SZ hoče likvidirati zadnje sledove druge svetovne vojne*.
»Mi ponovno obrazložujemo svoje stališče v odgovoru na
Zatem je Hruščev izjavil,
 ............................................................................................    nun
Kongres tunizijske stranke Neodestur
Burgiba za sestanek zahodnih držav da se sporazumejo o »dekolonizaciji"
zahodne note. Upamo, da bodo angleška vlada in druge zahodne vlade storile, kar je potrebno, da preneha mednarodna napetost in hladna vojna in da se normalizirajo od-nosti med Vzhodom in Zahodom*.
»Razume se,» je nadaljeval Hruščev, «da med razgovori, ki — kakor ste vi izjavili — niso imeli r amena sprožiti pogajanja, ni bilo mogoče priti' do rešitev. Vendar upamo, da bodo rezultati teh razgovorov prinesli 1 plodove. Ugotovili smo, da je naša trgovinska izmenjava nezadostna in britanski državniki so pokazali zanimanje za to izmenjavo. Angleška podjetja so pripravljena dobaviti nam material in tem bi SZ lahko dala važna naročila. Naš sedemletni načrt temelji na naših notranjih bogastvih, loda če bi Velika Britanija in druge države hotele trgovati z nami, bi bili pripravljeni skleniti pogodbe v tem smislu.*
«Sporazumeli.smo, se :udi o izmenjavi delegacij tehnikov in znanstvenikov med SZ jn Veliko Britanijo. ObnoVitev sodelovanja med obema državama bi lahko prinesla novo zaupanje in preprečila nov spopad.*
Na koncu je Hruščev izrekel upanje, da so se angleški gostje prepričali 0 sovjetski želji po miru, in je zaprosil
na so dejanja. Tretjič poizkusimo iti naprej postopoma. En sporazum pripelje do drugega. Prvi korak je važen. Prav zaradi tega sem tu.»
Zatem je Mac Millan izrekel željo, naj bi se angleško-sovjetski turizem povečal, in je zaključil: «V sedanjem položaju v svetu ne bi vojašk1 spopad med velikimi državami prinesel nikomur zmage, pač pa bi pomenil pobudo za vse. Prav tako bi s politične strani poizkus popolne zmage lahko povzročil katastrofo. Zato delajmo skupno potrpežljivo in pogumno.*
Večina prvega dela svojega govora je Mac Millan posvetil opisovanju gospodarskega in političnega režima v Veliki Britaniji, o uspehih v njegov domovini in je nato pozdravil uspeh Sovjetske zveze, ki je dosegla drugo mesto kot industrijska država na svetu. S tem v zvezi je dodal: «Res je, da v Veliki Britaniji še vedno proizvajamo na osebo dvakrat toliko kakor yi, toda za nas je razdobje naglega razvoja temeljne industrije stvar preteklosti.*
Med uspehi britanske znanosti je Mac Millan omenil ogromni radioteleskop v Jo-drell Banku. «ki je dajal dragocene ppdatke o gibanju Vaših čudovitih sputnikov*.
Neki britanski funcionar v Moskvi je izjavil, da je bil
Millanom in Hruščevom v Kremlju «ves med in mleko*. Dodal je, da je Hruščev pokazal veliko zanimanje za številna vprašanja, ki jih je obravnaval Mac Millan med splošnim razgovorom o mednarodnih zadevah. Pripomnil je: »Za nas pomeni to delna zmaga za Mac Millana.*
V Londonu izjavljajo, da je sedaj gotovo, da bo Mac Millan obiskal tudi Washington, da poroča o svojih razgovorih v Moskvi. Dan tega obiska pa ni bil še določen. Verjetno pa je, da bo prišel v Washington 15. marca.
Zasedanje izvršilnega sveta francoske skupnosti
PARIZ, 2. — V Parizu se je začelo drugo zasedanje izvršilnega sveta francoske skupnosti. V tem svetu so ministrski predsedniki vseh »držav* članic in mu predseduje general De Gaulle.
Na prejšnjem zasedanju, ki je bilo februarja, so določili, da je francoska republika pristojna za naslednja vprašanja, ki so skupna; za zunanjo politiko, obrambo, valuto, gospodarsko politiko in strateški
lo konec normalnih odnosov z Avstrijo.
Prav tako jutri — bo prvi dan zasedanja centralnega komiteja PSI. Poročal bo Nen-ni o političnem razvoju v stranki po neapeljskem kongresu ,o organizacijskih vprašanjih in o strankinem tisku pa bo govoril poslanec nekdanji tajnik stranke Jacometti. Na dnevnem redu bo tudi razprava o kongresnih sklepih za ustanovitev sekcijskih pokrajinskih in državnih kolegijev za nadzorstvo. Predvideva se živahna razprava v zvezi z vstopom v PSI Mat-teottijeve in Zagarijeve MUIS. Znano je namreč, da zastopajo socialistični levičarji stališče, da stranka lahko sprejema samo posamezne člane, ne pa organizirane skupine, češ da bi to spremenilo odnos sil v stranki. Poleg tega pa kritizirajo levičarji pristaše MUIS z ideološkega in političnega stališča. Verjetno pa CK ne bo sprejel nobenega zadevnega sklepa, ker tudi MUIS ni še zrela za združi-
vse opozicijske struje Severne Italije na sestanek, 'ki bo samo en dan pred začetkom zasedanja glavnega odbora.
Pristaši Andreottije ve «Pri-mavera* pa se bodo sestali v sredo. Trdi se, da bi bil Andreotti pripravljen podpreti ponovno Fanfanijevo izvolitev za političnega tajnika.
Oglasil se je tudi Scelba: govoril je v Cataniji in zahteval razpustitev vseh struj v stranki, češ da postanejo nevarne, takoj ko pridejo na oblast. Baje bi hotel Scelba s tem predlogom prizadeti Fanfanijevo strujo z vsem njegovim aparatom, kakor tudi strujo, ki se je ustvarila okreg de-mokristjanskih «veljakov». katerih večina je sedaj zopet na oblasti potem ko so s pomočjo prostih strelcev zrušili Fanfanija.
V ostalem pa se precej govori o vseh raznih možnostih, kaj vse se bo zgodilo na prihodnjem zasedanju glavnega odbora. Nekateri trdijo, da bo novi tajnik Moro, drugi pravijo, da bo Piccioni, tretji pt trdijo, da se namerava tuli stari Zoli umakniti s oredsed-nikega me ta glavnega odbora KD. Toda vse to so le ugibanja, točna ie le starodavna ugotovitev, da so spori v KD
Jugosl. novinarii pri ministru
tev
Radikalna stranka je danes j hudi in da njena notranja kri' zaključila svoj kongres z iz- ! še ni rešena, volitvijo kolektivnega tajniš-	A-	p-
tva, ki ga sestavljajo; Piccar-di, Libonati, Arrigo Olivetti, namestnik tajnika je Scalfa-ri; v vodstvu je tudi Tržačanka Letizia Fonda - Savio. Kongres je sprejel izjavo, v kateri se poudarja, da je v deželi danes dovolj takih političnih levičarskih in demokratičnih sil, ki so sposobne voditi borbo do kraja za gospodarski razvoj, za intelektualni m moralni dvig državljanov m za avtonomijo države. Izjava obsoja sodelovanje krščanske demokracije s skrajno desnico in zahteva; samostojnost civilne uprave in odstranitev «podvlade», gospodarsko politiko polne zaposlitve in borbo proti monopolom, nacionalizacijo električne industrije, nadzorstvo nad RAI - TV in modernizacijo javnih šol.
Demokristjani pa bodo imeli — kot , smo že poročali — zasedanje svojega glavnega odbora 14. in 15. t. m. V zvezi s tem je vprašanje o katerem se največ razpravlja; kaj bo ste ril Fanfani. Ko se je danes vrnil iz rodnega Arez-za, so ga novinarji naravnost preplavili z vprašanji; «Kaj bo storil na zasedanju?* On pa je nedolžno vprašal; «Za 'Kdaj pa je sklicano?* Na nadaljnja vprašanja pa je prosil, naj ga ne silijo dajati nobene izjave, češ da «nič ne ve*.
Po drugi strani pa se vse tri levičarskg struje — »baza*, »obnova* in sindikalisti — razburjajo predvsem v E-miliji, od koder je deželni tajnik Corghi s posebnim pismom vsem deželnim federacijam in vsem članom vlade ter demokristjanskim parlamentarcem iz Emilije pisal posebno pismo, v katerem vabi
Poudarjal je svojo pripadnost zahodnemu bloku in vlogo Tunizije kot stične točke med Arabci in Zahodom ■ 0 odnosih z Italijo
SU6A (Tunizija), 2.
Da-
nes se je v Susi začel pod predsedstvom Burgibe kongres stranke Neodestur. Burgiba je v svojem govoru predlagal konferenco vseh kolonialnih držav, da se začne «operacija za dekolonizacijo*.
Burgiba je izjavil, da bi morala ta operacija biti v skladu z načeli zahodnega sveta. Dodal je da bi omogočila «vstop milijonov ljudi v zahodni tabor, kar bi dalo bi. povod za razmišljanje bolj kakor sedanja moč NATO in bi odpravilo nevarnost svetovne vojne*.
Zatem ‘e Burgiba omenil, da Tunizija, odkar je postala neodvisna, sodeluje z zahodnim blokom. Pripomnil pa je, da pripadnost nekaterih kolonialnih držav temu taboru lab-ko približa Tunizijo vzhodnemu bloku.
Kar se tiče položaja v Alžiriji, je predsednik omenil, da so se v zadnjih, osmih mesecih možnosti rešityg tega vprašanja oddaljile. Vzrok, je dejal, je treba iskati v dejstvu da je francoska politika pod vplivom civilnih in vojaških koloniuilstičnih skrajnežev. »Tl bi morali razumeti, da ne bodo mogli zadušiti alžirske revolucije.* Poudaril je tudi, da bt nadaljevanje vojne v Alžiriji lahko pokvarilo bodoče
odnose Francije ne samo z Alžirijo, pač pa tudi z Marokom, Libijo in Tunizijo.
Izrekel je zatem zadovoljstvo, ker je Tunizija dobila od ZDA, Velike Britanije in Jugoslavije orožje, ki ga potrebuje za opremo tunizijske vojske, in je omenil spor med Tunizijo in ZAR. Obsojal je egiptovske napade na njegovo polit:ko in izrekel upanje, da bo mogoče uresničil politično enotnost vseh arabskih držav.
Nato je Burgiba izjavil, da se je načrt, na podlagi katerega je Tunizija dobila neodvisnost, pokazal za najboljšega. «Ta načrt, je dejal, se bo nadaljeval, ker borba ni končana. Prej smo imeli opravka z evakuacijo. Jutri bo na vrsti Bizerta in tunizijska Sahara, zatem neodvisnost Alžirije.*
V intervjuju z dopisnikom italijanskega radia in televizije je Burgiba izjavil, da bi Tunizija lahko imela važno funkcijo ravnotežja, ket pripada arabskemu svetu po svoji kulturi in Nahodu po svojem zemljepisnem položaju. »Sicer pa se lahko reče, da je Tunizijo vedno bila stična točka narodov, zaradi česar je tunizijsko ljudstvo vedno pokazalo razumevanje in ni
nikoli kazaio fanatii.ma ali sovraštva.*
Glede možnosti sodelovanja s skupnim t-ži.ščem je Burg. ba izjavil, da Tunizija želi sodelovati z Evropo, ker je to v njenem interesu. «To sodelovanje pa je mogoče v duhu lojalnosti in bi se moralo izvajati z dvigom življenjske ravni tunizijskega ljudstva, z razumno industrializacijo in z otvoritvijo novih tržišč za absorbiranje tunizijskih proizvodov. Na tej podlagi bi bil zaželen sporazum s .skupnim tržiščem v medsebojno korist Tunizije in Evrope*.
Kar se tiče odnosov z Italijo, je Burgiba izrekel prepričanje, da se bo politično in gospodarsko sodelovanje med obema državama razvijalo, ke. Italija nima hegemo-nističnih ali kolonialističnih stremljenj. Vendar pa je obžaloval, da se v treh letih življenja neodvLne Tunizije sodelovanje z Italijo ni razvilo, kakor je bilo prčakovati »Razumljivo je, je dodal, da se med prijateljem, kakor je Tunizija, in zaveznikom, kakor je Francija, izbere* zaveznik. Odvisno je sami, od italijanske vlade, ali bo sodelovanje tesno, tako v interesu Ituiije kakor Tunizije Odvisno je od Italije, ali bodo socialni in gospodarski odnosi tesnejši in i plodni*.
Mac Millana, naj sporoči Vn- današn3i razgovor med Mac material, igleškemu ljudstvu njegova |
(najboljša voščila.
V odgovoru na, te izjave se e Mac Millan zahvalil Hru-čevu, da je posvetil toliko asa pravkar zaključenim razgovorom. «Ne bom komenti-al vsebine naših razgovorov,* e pripomnil Mac Millan. Sedaj nam je znano vaše stali-,če in vam je znano naše. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam sporazume o trgovinski in kulturni izmenjavi.*
Glede morebitne pogoabe o penapadanju med obema državama je Mac Millan izjavil, da je pripravljen podpisati iz. javo, ki bi poudarila, da sta obe državi pripravljeni: da ne bosta druga druge napadli in
Rlivi, 2 — Delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki jo vodi glavni urednik časopisa »Naša stvarnost* dr. Najdan Pašič, je prispela sinoči, po obisku Benetl , Padove, Vicen :-.s, Milana, Turina in Genove, v Rim. Jugoslovanski novinar, ji so gostje italijanske vlade. Dopoldne jih je sprejel zunanji minister Giuseppe Pella v palači Chigi v spremstvu dr. Faponija, načelnika oddelka za inozemski tisk. Podtajnik Folchfpa- ie novinarjem priredil v vili Madama kosilo.
Popoldne pa so jim italijanski novinarji priredili sprejem. Jutri bodo obiskali filmski center in sedež RAI-TV.
Sprejema, ki so ga priredili italijanski novinarji se je udeležil tudi podtajnik pr: predsedstvu vlade Crescenzo Maz-za. Geste je pozdravil najprej podpredsednik zveze novinarjev poslanec Giuseppe Lupiš. Mazza pa je nato izrazil željo, da bi bili stiki z jugoslovanskimi novinarji pogosti in plodni v interesu vzajemnih odnosov ter v okviru mednarodne izmenjave infi rmacij v službi resnice. Obema je odgovoril Djuka Julius.
Jugoslovansko-grški razgovori na Rodosu
Po razgovorih odpotuje Tito že nocoj
V Beograd se bo vrnil v soboto
da bosta v vsakem primeru I movino je predsednik Tito s
...	1	,, — — —— .... , V n . ... rm . * n I 1 W-\ a I '1 »S I lil 
ravnali v skladu z listino OZ/N; da ne bosta ovirali med. sebojnih interesov ter da bosta reševali vse spore s pogajanji in ne z uporabo sile. Mac Millan je pripomnil, da to ne bi za Veliko Britanijo pomenilo takojšnjo odpoved njenih vojaških obveznosti, Te bi ostale, dokler ne bo za ves svet mogoče da »e jim odpove.
«Prepričan sem,* je nadaljeval Mac Millan, «da bodo naši sedanji razgovori pripeljali do obširnejših mednarodnih pogajanj. Ta pogajanja bodo morala sloneti na temeljitem poznavanju medsebojnih stališč in bodo morala potekati z iskreno željo da pride do sporazuma. Nikoli ne bomo pozabili tega obiska v SZ. Zelo sem vam hvaležen za vašo gostoljubnost.*
Mac Millan je tudi ponovil, da so moskovski razgovori pomenili pripravo »za obširnejša mednarodna pogajanja, ki bodo morala slediti*.
V svojem govoru po televiziji je Mac Millan predlagal »tri načine za vzpostavitev zaupanja* med Veliko Britanijo in SZ. »Predvsem je izjavil Mac Millan, bi se moral vsakdo izogniti vsem takim dejanjem, ki W' kjer koli na svetu spremenila položaj na škodo drugega, ker taka dejanja ustvarijo nevaren položaj. Drugič, priznavamo, da na eni in na drugj strani potrebujemo konkretnih zagotovil. Besede ne zadostuje, važ-
soprogo in z ostalimi člani ju' goslovanske delegacije prispel danes zjutraj na Rodos na dvodnevni prijateljski obisk Grčiji. Na Rodosu, glavnem mestu Dodekaneza, so jugoslovanskega predsednika pozdravili predsednik grške vlade Karamanlis, odposlanec kralja Pavla admiral Vandoris in druge visoke grške osebnosti, med njimi metropolit in prefekt otoka in predsednik občine. V trenutku, ko je predsednik Tito stopil na kopno, mu je zadonelo v pozdrav 21 topovskih strelov, po pozdra-,vu s .prisotnimi in pregledu častnega bataljona grške mornarice se je predsednik Tito v spremstvu Karamanlisa v odprtem avtomobilu odpeljal skozi gost špalir ljudstva, ki ga je toplo pozdravljalo, v svojo rezidenco.
Danes popoldne ob 17. uri, po mestnem času, so se v rezidenci predsednika Tita na Rodosu pričeli politični razgovori med Titom in Kara-manlisom in drugimi sodelavci. Z grške strani prisostvuje razgovorom tudi zunanji minister Averof, ki je prispel danes popoldne na Rodos. V razgovorih, ki se bodo nadaljevali jutri, bodo izmenjali mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o grško-jugoslovanskih odnosih. Pričakuje se, da bo jutri objavljeno o razgovorih skupno poročilo. Nocoj je predsednik Karamanlis priredil večerjo na čast predsednika Tita
RODOS, 2. — Na poti v do- | Danes popoldne je predsednik Tito sprejel delegacijo mesta. Ob tej priložnosti je župan mesta Petridis izročil predsedniku Titu zlato kolajno Rodosa s posebno spomenico, ki se daje same poglavarjem držav v znak največjega spoštovanja. Občinski svet Rodosa izreka v spomenici v imenu prebivalstva oto. ka med drugim priznanje jugoslovanskim narodom za dragocen prispevek ki so ga dali pod vodstvom maršala Tita v borbi proti fašističnim silam v drugi svetovni vojni, v borbi, ki je prispevala tudi k osvoboditvi grškega ljudstva. Poleg tega je župan Rodosa izročil Titu klasično amforo iz tretjega stoletja pred našim štetjem.
Tito bo s soprogo in z ostalimi člani delegacije odpotoval jutri po večerji, ki jo bo priredil na čast predsednika Karamanlisa na »Galebu*, v Solun, kamor bo prispel v četrtek zjutraj. Istega dne bo maršal Tito položil venec na grob srbskih vojakov, ki so padli na solunski fronti v prvi svetovni vojni. V četrtek zvečer se maršal Tito vrača iz Soluna z vlakom v Jugoslavijo. Predvideva se, da bo maršal Tito v petek v Skop-lju, oziroma v soboto v Beogradu.
Inozemski diplomatski krogi v Beogradu z velikim zanimanjem pričakujejo predsednika Tita, ki se vrača po dveh mesecih uspešnega potovanja v domovino. Ti krogi namreč
pričakujejo, da se bo predsednik Tito ob prihodu v Jugoslavijo poleg ocenitve svojega potovanja dotaknil tudi protijugoslovanske gonje, ki se je posebno razplamtela za časa njegovega potovanja kateremu je pripisovala izmišlje. ne in tendenciozne namene.
Atensko časopisje pozdravlja danes prihod predsednika Tita na Rodos in poudarja velik pomen njegovega obiska državam Azije in Afrike in razgovorov Tita s Karamanli-som. Predsednik grške akademije znanosti književnik in publicist Spiros Melas piše v članku, ki ga je objavila «E-lefterija*. da je predsednik Tito tribun koeksistence, sporazumevanja in svobodnega razvoja narodov. »Predsednik Tito f— ugotavlja Melas — u-živa velike simpatije v Grčiji in v drugih državah, ne le zaradi junaštva v drugi svetovni vojni, temveč zato, ker je po uresničenju svobode in e-notnosti Jugoslavije začrtal veliko pot, ki jo s hrabrostjo sledi od prvega dne miru. V Jugoslaviji svoboda ni prazna beseda in izraz ljudska republika dobiva svoj pravi smisel, — ugotavlja Melas in dodaja, da je največja zasluga Tita enotnost narodov Jugoslavije, ki jo je uresničil kliub vei> skim jezikovnim in nacionalnim razlikam v šestih jugoslovanskih republikah. »Danes ni državnika, ki bi ga ljudstvo tako ljubilo kot je ljubljen Tito,* zaključuje pred. sednik grške akademije znanosti Spiros Melas,
Pakistanski odgovor sovjetski vladi
KARAČI, 2. — Danes so v Karačiju sporočili, da je pakistanska vlada odgovorila na spomenico Sovjetske zveze od 18. februarja. V odgovoru, ki so ga objavili danes, obžaluje pakistanska vlada, da sovjetska vlada vztraja na tem, da bagdadski pakt m SEATO označuje za »napadalne vojaške bloke*, in prav tako tudi vojaško pogodbo, ki jo misli Pakištan skleniti z ZDA. Pakistanska vlada poudarja, da »ti ukrep: za kolektivno varnost*, ki jih je Pakistan podpisal, krepijo njegovo obrambo in ne bi mogli imeti drugih smotrov.
V noti je tudi rečeno, da Pakistan nima napadalnih namenov proti nobeni državi ter ne bo dopuščal, da bi neka druga država uporabljala njegovo ozemlje v napadalne namene.
Demonstracije v La Pazu
LA PAZ, 2. — Večja skupina je nocoj napadla rezi-cenco ameriškega poslanika v bolivijski prestolnici ter je s kamenjem razbila šipe na oknih in zažgala en avtomobil. Policija je morala streljati, da je demonstrante razgnala.
Za demonstracijo je dal povod članek v reviji «Time». Revija je objavila izjave nekega ameriškega diplomata, da ameriška pomoč sploh ni ko-listila Boliviji, in je- dodal, da bi bila edina rešitev za bolivijska vprašanja v tem, da bi dovolili razdelitev te države med sosedne države.
McElroy o Berlinu
W ASHINGTON, 2. — Ameriški tajnik za obrambo Mc-Elroy je govoril o Berlinu v odboru za vesoljstvo v predstavniški zbornici. Izjavil je, da temelji politika ameriške vlade na tem, da ne dr pobude za vojno dejanje, vendar pa tudi na odločnosti, da ne popusti #mti za ped* pri obrambi pravic Zahoda v zahodnem Berlinu,
PRIMORSKI DNEVNIK
—
Vreme včeraj: Na}viš)a tempe-ratura 14, najnižja 7.9 stopinje, zračni tlak 1023.1 stalen, veter. 4 km zahodnik, vlaga 58 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 2 stopinje.
žasni
2 —
3. marca
1»
dnevnik
Danes,
TOREK, 3. marca
Milena	.
Sonce vzide ob 6.42 in zaton* 17.52 Dolžina dneva 1110. vzide ob 2.18 in zatone o° **•' Jutri, SREDA, 4. marca Kazimir
la
Živahna sindikalna dejavnost
Na organizacijskem zborovanju FIOM bodo razpravljali o važnih vprašanjih
Invazija
pegamov
n
n
p t i 6 e v s Severa
1»	. mm m. m	■	*	*	■	■ O —	-	■■
Predstavnika (G/l pri županu Franziiu - Pogajanja za kamnoseško stroko - Kongres kovinarjev CISL - Na Uradu za delo spor o RK - Sestanek pekov in pekovskih delavcev
Zveza 'Kovinarjev FIOM pri- . nih javnih del, ki so bila že
odobrena.
redi v soboto ob 17. uri na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares organizacijsko zborovanje, na katerem bo tajništvo poročalo o organizacijskih vprašanjih sindikata »pričo sedanjih razmer in nalog te stroke.
Med sedanja najvažnejša vprašanja kovinarske stroke na našem področju spada spor glede novega načina plačevanja v obratih GRDA. Dosedanja pogajanja so bila brezuspešna, 'ker je vodstvo CRDA odbilo predlog obeh sindikalnih organizacij. Na dnevnem redu je vprašanje odpustov v ladjedelnici Felszegy. Tamkajšnji delavci so zelo zaskrbljeni in nezadovoljni. Čeprav je vodstvo ladjedelnice napovedalo številne odpuste o čemer so že razpravljali in še boao na Uradu za delo, in je medtem suspendiralo z dela že 200 delavcev, je te dni naročila nekaterim delavcem nadurno delo. Jasno je, da naročilo za nadurno delo ni u-temeljeno, če primanjkuje naročil, kot trdi vodstvo ladjedelnice v svojem opravičilu za odpuste številnih delavcev.
O vsem -tem in o drugih važnih vprašanjih tržaških kovinarjev bodo podrobno razpravljali na sobotnem zborovanju.
Včeraj sta bila pri tržaškem županu glavni tajnik Pelav-ske zbornice CGIL Bonomo To-minez ter član Izvršnega odbora Albino Gerli, ki sta ga seznanila z nekaterimi perečimi ekonomskimi vprašanji, ki se tičejo delavcev in vsega prebivalstva. Sindikalna predstavnika sta med drugim poudarila nujnost, da se čimprej ustanovi posebna komisija, ki bi proučila sedanje razmere tržaške industrije in pomorstva ter o tem poročala vladnim oblastem.
Zupan je potrdil svojo obljubo giede ustanovitve omenjene komisije in obvestil sindikalna predstavnika o svojem posredovanju pri vodstvih Finmare, Finmeccanica in Fin-sinder. Poleg tega je tudi sporočil, da se sestavlja komisija ki ji bo načeloval on in bo čimprej odšla v Rim, kjer bo pristojnim ministrstvom predložila nujne potrebe tržaškega gospodarstva. Ob koncu pa je župan še pripomnil, da se zavzema, da bi bila Trstu zagotovljena neprekinjena zaposlitev in da bi bili bolj sprošče-
Danes se v Rimu spet nadaljujejo pogajanja glede tarifnih tabel delavcev rudarske in kamnoseške industrije. Kakor je znano, so bila ta pogajanja prekinjena, ker so delodajalci ponujali le povišek pla. čilnih tarif za en odstotek medtem ko so sindikalni predstavniki zahtevali vsaj 15 odstotkov poviška.
V soboto in nedeljo je bil pokrajinski kongres sindikata kovinarjev CISL. Izvoljen je bil nov izvršni odbor in med zasedanjem kangresa so bile živahne razprave o raznih vprašanjih, ki se tičejo tržaškega delavstva, zlasti pa kovinarjev.
Tainištvo sindikata je objavilo uradno sporočilo o kongresu. ki se bo nadaljeval v nedeljo da bo zadevna komisija lahko proučila razne resolucije, ki so jih delegati predložili, ter sestavila sklepno resolucijo.
Tajništvo sindikata FIOM je poslalo kongresu podrobno pismo, v katerem poudarja nujnost, da pride do tesnejšega sodelovanja in enotnega nastopa obeh sindikalnih organizacij za rešitev konkretnih problemov, ki se tičejo tržaških kovinarjev in tržaškega gospodarstva.
Pokrajinsko tajništvo, sindi kata delavcev trgovinske stroke CGIL je povabilo sorodno organizacijo CISL, da bi se dogovorili za sestanek sindikalnih predstavnikov in članov notranje komisije Delavskih zadrug. Na tem sestanku naj bi podrobno proučili razmere, ki so nastale v Delavskih zadrugah, ker je komisar, ska uprava DZ odbila že sklenjeni okvirni sporazum.
Sindikalni predstavniki poU. darjajo, da so se razmere v DZ znatno poslabšale zaradi trmastega stališča komisarske uprave. Sedanje vodstvo DZ je s tem, da je odklonilo podpis na doseženi sporazum, ne samo ponovno povzročilo spor, ampak je sprožilo še vrsto važnih vprašanj, ki narekujejo odstranitev komisarske u-prave ter razpis demokratičnih volitev za novo vodstvo.
Danes bo na Uradu za delo ponovno sestanek za ureditev spora pri RK. Za ta sestanek se je zlasti zavzel ravnatelj Urada za delo dr. Tarentini-Troiani; sindikalni predstavniki pa poudarjajo, da je glav. ni pogoj za nadaljnja pogajanja preklic vsakega sklepa
ni postopki za izvršitev raz-    ..................................................................
Prometne nesreče
Smrt stare ženske ki jo je povo
glede okrnitve reševalne službe in odpustov osebja.
Na Uradu za delo bo danes sestanek med sindikalnimi predstavniki pekovskih delavcev in delodajalci. Razpravljali bodo o sedanjem sporu med delodajalci in pekovskimi delavci, zlasti pa o maksimalni dnevni produkciji, o vajencih, poenotenju plač itd.
Sindikalni predstavniki bodo o pogajanjih poročali delavcem na enotnem zborovanju, ki bo v soboto ob 11.30 na sin-dikalrem sedežu v Ulici Pondares.
Izreden pojav za naše kraje, kamor jate pegamov dospejo komaj vsakih štirideset do sto let
V teh dneh' so zlasti naši prebivalci iz okolice in podeželja opazili velike jate čudno lepih, ptičev —. velikosti našega kosa — ki jih nismo vajeni videti. Gre za tako imenovanega severnega ptiča, ki se mu po slovenekp pravi »pegami), po italijansko pa «beccofrosone» (po nemško Seidenschwanz, kar pomeni (tsvilorepka«), po latinsko se imenuje «bombicvlla garrula«.
Naš slavni naravoslovec Fran Erjavec je o pegamu v svojih «Domačih in tujih živalih« napisal tudi tole;
«V hudih snežnatih zimah dobimo včasih iz mrzlega severa prav lepega, ali jako požrešnega in bedastega gosta. Pravimo mu pegam. Velik je kakor dlesk in je tudi ravno tako trščatega in zajetnega trupla. Rdečkastosivo, na trebuhu bledejše perje je rahlo
in mehljb kakor svila. Grlo in proga nad očesom je črna, ko-
sasto vrezane črne perutnice so -rumeno lisaste in belo
obrobljene, kratki rep je pa na koncu fumeno zarobljen. Se posebno pa ga krase škr-lataste kakor iz pečatnega voska narejene luske, katerih ima 5-9 na zadnjih letalnih peresih; lepo mu tudi pristoji pernata kučma, katero more po volji privzdigniti in spet nazaj položiti. Kratki kljun je stisnjen od zgoraj, gornja plitko škrbasta čeljust je malo daljša in širša od spodnje.
Njegova domovina je hladna Severna Evropa in Amerika, od koder ga pozimi debel sneg požene proti jugu. V takih zimah pride tudi k nam v večjih družbah.
Pegam je jako len, neumen in požrešen ptič. Na dan požre gotovo toliko, kolikor je težak in zoblje vsakršne jagode.
ftvmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiitiiniiiiiiiiiiiiiiniitMtiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiii
Prvo zborovanje MUIS
Sodelovanje s Krščansko demokracijo je samo krepilo	konse
Tako je v svojem govoru poudaril bivši minister Vigorelli Giorgio Cesare pa je v uvodnem govoru dejal, da bo MUIS v
Pritisk	in	zakulisn
okrog volitev na univerzi
Konferenca KPI o SET [ sEKSU',” Krcflmira fcl
»“»r&ss
22.15 Simfonični koncert Tržaške filharmonije, kiis ^ Jonel Perlea s ^delov^uiS. t»a rnstke Marise Tipo — c Uvertura «Anakreont»* ven: Koncert št. 4 ^ jj- 0
Potrjeni sklepi reprezentativnega organa študentov
Trstu nadaljeval politiko struje dniziativa socialista*
 ■■ - ■ ■- ■■"—-	— ■ ... .... ,
Prvo javno zborovanje «E-
notnega gibanja socialistične iniciative«, ki je nastalo po razkolu PSDI in ki je v Trstu potegnilo za seboj veliko večino bivših voditeljev in članov Saragatove stranke, je vzbudilo precejšnje zanimanje tudi med drugimi strankami. V kinematografski dvorani «Arcobaleno», kjer se je zbralo precejšnje število pristašev novega gibanja, smo videli tudi mnoge voditelje PSI, ki jih je zborovanje neposredno zanimalo, saj je bilo predvsem govora o socialistični enotnosti, ki v tem primeru pomeni združitev novega gibanja MUIS s PSI, in člane vodstev drugih naprednih in levičarskih strank in gibanj. Zborovanju je predsedoval Giorgio Cesare. Qb govorni
ški,jB»jj^jy». sorjnlj. vai najvidnejši clam vodstva bivše fedfe-
Trčenje med lambreto in fiatom 600 Trčenje avtomobilov na nabrežju
Virginia Zanetti por. Udina, stara ženica iz Ul. Pondares 5, je včeraj tragično zaključila svoje življenje na II. kirurškem oddelku, kamor so jo pripeljali nekaj minut pred 13. uro.
Udinova je nasproti glavne ribarnice na Nabrežju N. Sau-ro prekoračila cestišče ravno v trenutku, ko je proti Sv. Andreju vozil za volanom fiata 1400 Franco Collino iz Ul. Murat. Collino je treščil v žensko, ki jo je vrglo na tla, vozilo pa je zašlo na levo in se s treskom ustavilo ob železnem drogu na prometnem otoku.
V bolnišnici so Udinovo nujno pridržali na kirurškem oddelku, a zaradi lobanjskih poškodb je ženska ob 16.30 podlegla.
V jutranjih urah sta postala žrtvi prometne nezgode tudi mlada zakonca Annunziata Ruta in Robustiano Zanolla od Sv. M.M. Sp. Zakonca sta se vozila z lambreto, na Largu Baiamonti pa je prišlo do ka-i aru bol a med njima in fiatom 600, last 60-letnega Antonia Cianija iz Ul. della Tesa. Pri nesreči se je samo ZanolloVa ranila, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 do 40 dni na II. kirurškem oddelku.
Na nabrežju se je popoldne pripetila druga nesreča, in sicer zaradi trčenja dveh avtomobilov. Ranil pa se je samo 64-letni Ermenegildo Meloni iz Ul. Commerciale, ki je bil za volanom taksija.
V isti ulici je 64-letna Antonia Grossi s Šentjakobskega ti ga šla pod vespo, s katero je 22-letni Claudio Povh iz Ul. Severi vozil proti S. Soboti. Zensko, ki je imela več poškodb po obrazu in verjetni zlom zapestja desne roke, so pridržali s pognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku.
 «»——
Gluha ženska butnila ob tramvaj
Earadi oglušelosti bi se lahko pripetila 65-letni Ginevri Ferro z Opčin zelo huda nesreča. Na njeno srečo se je rešila le z lažjimi poškodbami, zaradi katerih se bo zdravila 10 ali 30 dni na II. kirurškem oddelku.
Sredi popoldneva je ženska hotela prekoračiti v bližini konkonelske postaje tračnice
openskega tramvaja. Je pa tako gluha, da ni slišala prihoda voza, v katerega je butnila in se zvrnila na tla.
Pridržana prognoza za zlom kolčnega sklepa
Zaradi nesretoega padca v
ku^idji UstAidvafcj« v Drbvoge-jamzlo gf taiolrala 86 let stu-
du S
ra AntoSia Spadaro vd. T%ma-rin v bolnišnico, Ker so ji ugotovili zlo« kolčnega sklepa ifve no«e, %o io-uiBtfifjeli na ortqf>Rilsl9iti oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo.
aj vodijo fJIS. tudi množica je bila v glavnem i-sta kot na preteklih zborovanjih PSDI, kar dokazuje, da so v Trstu zapustili Saragata ne samo člani vodstva njegove |
di velika večina članov stranke.
Takoj moramo povedati, da nedeljsko zborovanje tržaške MUIS, na katerem je govoril bivši minister za delo in socialno zavarovanje Vigorelli ni zapustilo tistega vtisa, ki so ga mnogi pričakovali. Med tem ko je v resoluciji, ki so jo sprejeli na ustanovnem zbo. rovanju MUIS v Rimu, jasno rečeno, da novo gibanje noče postati tretja socialistična stranka v Italiji, ampak da hoče izgladiti pot za čimprejšnjo združitev avtonomnih demokratičnih socialistov s PSI, je bil uvod tržaškega predstavnika Cesareja precej daleč od teh sklepov. Giorgio Cesare je govoril tako, kot bi lahko govoril, dokler je bil še v vodstvu PSDI, Čeprav je v začetku omenil, da so demokratični socialisti z ustanovitvijo novega gibanja hoteli poudariti svojo voljo, da se vključijo v borbo za socialistično enotnost, ki jo je doalej vodila struja v PSDI olniziativa socialista«, je takoj nato izjavil: «V Trstu bomo nadaljevali s politiko, ki smo jo doslej vodili v okviru PSDI.« Nato je pozdravil pokrajinski kongres kovinarskih delavcev Delavske zbornice
(CISL), kateri v Trstu pripa-
dajo tudi socialdemokrati. «Tej sindikalni organizaciji — je dejal Cesare — bomo še naprej pripadali.« Tudi glede sodelovanja z demokristjani v občinski in drugih javnih u-pravah, je dejal, da bodo »nadaljevali po dosedanji poti in po poti, ki so si jo začrtali v volilni kampanji.« S to politiko naj bi po njegovem mnenju MUIS preprečil usmeritev KD na desno.
bodo vsi posredovalci, ki ne bodo redno vpisani v posebni stalež, kaznovani na osnovi zakonskih predpisov. Za podrobnejše ir,.ormacij‘e se zainteresirani lahko obrnejo na prav-
Vse drugače pa je postavil vprašanje sodelovanja s KD glavni govornik Vigorelli, ki je ostro obsodil Saragata zaradi njegove kolaboracioni-stične politike s KD. Za Vigo-rellija se danes za vse socialiste v Italiji postavlja predvsem vprašanje socialistične združitve. Vigorelli je prišel do spoznanja, da je vsako nadaljnje', sodelovanje s KD v vladi jalovo, ker samo krepi demokristjansko konservativ. no politiko. Zato je dejal, da «če hočemo omogočiti delavcem da bodo prišli na oblast.
opij z ar j a vse' zainteresirane, da
ni urad tukajšnje trgovinske zbornice.
421 primerov gripe od 21. do 28. februarja
moramo najprej pripadati de-samo ciam voasiva njego- jansko demokratični sociali. bivše federacije ampak tu- .... .	, . , .	,
stični stranki, ki ne bo vezana
ne na politiko tujih držav, ne na politiko domače buržoazije. V tem okviru se nam danes predstavlja socialistična združitev... S tem bomo lahko dali državi na milijone novih socialističnih volivcev... Po kongre su PSI smo se znašli pred dvema alternativama: nadaljevati politiko podpore Krščanski demokraciji, ali pa okrepiti stranko, ki lahko jutri prevzame vlado v svoje roke. Mi smo se odločili za okrepitev velike italijanske socialistične stranke,« je poudaril Vigorelli.
Včeraj se Je začel v Trstu vsedržavni kongres barmanov, ki mu prisostvujejo tudi delegati iz Avstrije, Švice in Francije. Popoldne Je bil v hotelu Excelsior občni zbor, na katerem so razpravljali o vprašanjih te stroke in izvolili nov odbor; dopoldne pa so kongresisti obiskali tovarno likerjev aStock« kjer so nekateri pokazali svojo umetnost v mešanju cocktailov. Sinoči Je bila slavnostna večerja v hotelu iiEscelsiorn, danes pa se bodo kongresisti odpeljali z ladjo »Vulcaniai v Benetke, kjer se bo zaključil kongres. Slika kaže obiske pri gStockui.
Od 21. do 28. februarja so zaznamovali 421 primerov gripe (influence). V istem razdobju je bilo tudi 17 obolenj za škrlatinko, 3 za davico, 1 za grižo, 3 za ošpicami, 21 za novicami, 3 za oslovskim kašljem, 32 za parotitisom, 1 za rdečico.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Upajmo, u.a je z intervencijo rektorja in zadnjimi sklepi volilne komisije, razsodišča in reprezentativnega organa tržaških akademikov dokončno rešeno vprašanje, volitev in vključitve liste ((Adria«.
Kot smo že .poročali, je tri-buh Scn*~i odpovedal volitve,' nakar se je sestal reprezentativni" orgdt), ki jfe tribuna odstavil in mu (zlasti v zvezi s proračunskimi pomanjkljivostmi) 'odvzel vblilno pravico. Proti tepiu sklejou se : je tribun pritožil razsodišču', ki se je sestalo v soboto in nato še v nedeljo. Člani razsodišča so v nedeljo soglasno podali ostavko in objavili daljše poročilo, ki se zaključuje s pomembno ugotovitvijo, da se je to zgodilo v znak protesta proti številnim mahinacijam in pritisku krogov, ki nimajo nobenega opravka z univerzo. Takoj nato se je ponovno sestal reprezentativni organ, ki je izvolil nove člane razsodišča. To novo razsodišče je včeraj zvečer potrdilo petkove sklepe reprezentativnega organa in torej: 1. Volitve se izvedejo čimprej. 2. Tribun se odstavi in se mu odvzame pasivna volilna pravica in 3. Sprejetje liste «A-dria« je neoporečno.
Na osnovi tega sklepa se le pozno zvečer sestala volilna komisija, ki je sklenila, da bodo volitve jutri in v četrtek v Trstu, v petek pa v Gorici, Tržiču, Vidmu in Čedadu.
Značilno je, da je včeraj popoldne sklical rektor univerze predstavnike «Universita li-bera« (laična grupacija, ki združuje napredne študente in sloni na nestrankarskem programu) in «Intesa univer-sitaria« (demokristjani), ki i-mafa sedaj absolutno večino v reprezentativnem organu. O razgovoru ni bilo izdano nobeno sporočilo, vendar se ču-jejo glasovi, da je bil zače*-ka dokaj buren, nato pa da je rektor zagotovil svoje zanimanje in priznal, da izvoljeni člani reprezentativnega organa zastopam na univerzi študente. S tem je torej rektor ovrgel tezo bivšega tribuna, da naj bi bil samo tribun edini predstavnik študentov.
V zvezi z volitvami študentov na univerzi moramo ponovno obsoditi nacionalistično gonjo, do katere je prišlo zaradi predložitve lište #Adria«, in zlasti napore vseh nacionalističnih. krogov, da bi razdvojili študente in na ta način omogočili volilno zmago desničarskim skupinam. Te
kroge je namreč zelo bolelo dejstvo, da že dolgo vrsto let na univerzi «vladajo» napredno usmerjeni študentje in da se je ustvarilo v določen: meri pomembno strpno ozračje.
PREDAVANJE LJUDSKEM DOMU
Na pobudo Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije bo v petek 6. marca 1959 ob 20. uri- v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 javno predavanje poslanca Marija Roffija, ki bo govoril o temi: «Načrt Rapackega za mirno področje v Evropi«.
Prefektura sporoča, da bodo od danes dalje mesnice ob nedeljah odprte od 6. do 11. ure, in sicer vse do novembra. Ob delavnikih ostane urnik nespremenjen in sicer od 6. do 13. ure, medtem ko bodo mesnice ob ponedeljkih zaprte.
V nedeljo dopoldne je bila v Ljudskem domu konferenca, ki jo je priredil deželni odbor KPI in na kateri so razpravljali o vzpostavitvi skupnega evropskega tržišča ter o eko-nomsko-socialnih posledicah v deželi Furlanija- Julijska krajina. Glavni govor je imel po' krajinski tajnik KIPI Paolo Šema, ki je analiziral nastanek in posledice Skupnega evropskega tržišča, zlasti v državah s šibkejšo ekonomijo. Poudaril je, da bi bilo zaradi SET v Italiji najbolj prizadeto kmetijstvo, na našem področju pa podjetja IRI in kmetje.
Diskusije so se udeležili poleg poslanca Vidalija, ki je tudi otvoril konfergnep, .predstavniki iz Trsta. Gorice in Vidma. Ob zaključku konference so sestavili in odposlali ministrskemu predsedniku Se-gniju protestno brzojavko, ker v vladnem programu ni. omenjena ustanovitev avtonomne dežele.
Čila j te in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiimiMiimiiiiimiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiii niimiiuiii
Vprašanje prometa na Trgu Goldoni
Za pešce Itcdc zgrudili podzemeljske pasaže
Kredit 60 milijonov lir je že odo-bren in načrti bodo kmalu dokončani
Vprašanje ureditve prometa na Trgu Goldoni in sosednih križiščih je zelo pereče. Tu je središče mesta in največji avtomobilski, trolejbusni in tramvajski promet; dnevno pa zabeležijo do 200 tisoč prehodov pešcev. Z uveljavitvijo novega cestnega zakonika je rešitev tega vprašanja še bolj nujna, zlasti kar se tiče pešcev.
Vse kaže, da bo zadevni načrt, ki ga pripravlja občinski tehnični urad, kmalu dokončan. Manjka le še nekaj podrobnosti. Ker je potrebni kredit v znesku 60 milijonov lir že odobren, bodo v kratkem začeli z delom. Predvidevajo, da bodo dela trajala dobrih šest mesecev.
Zaradi velikega prometa, ki ga ni mogoče prekiniti in v celoti preusmeriti, bo delo naletelo na velike tehnične te žave. Najbolj bi bilo primerno, če bi omejili promet z vozili :n prekinili tramvajski promet
  .......................................................
Iz sodnih dvoran
Nato je govoril, kako je o-sebno rotil Saragata, naj stopi na čelo akcije za socialistično združitev, kar pa je Saragat odklonil. «Zato je socialistična združitev zahtevala od nas da izstopimo iz vlade in iz PSDI. Tistim, ki nam očitajo, da stdo razbijači in izdajalci, pa odgovarjamo, da so razbijači oni, ki so ostali v PSDI, ker sipo ipi dejansko odstranili dosedanjo ločitgv z namenom, da vstbpiitio v veliko italijansko socialistično stranko.«
Zatem je Vigorelli ostro napadel demokristjansko vladno politiko, ki j* vedno ovirala vsako pobudo v korist delavcev. Sedaj Pa je KD sestavila vlado, ki jo popirajo ne samo liberalci, ampak celo MSI. KD pozablja, da je italijanska republika nastala s partizansko borbo proti fašizmu. Glede sindikalnega vprašanja bivših pristaš-ev PSDI je Vigorelli dejal, da za sedaj ostane to vprašanje odprto. Po njegovem mnenju pa ga je treba rešiti s čim širšo združitvijo delavcev v enotno sindikalno organizacijo. V tej zvezi je povedal primer, kako se je moral kot minister za delo včasih pogajati kar s predstavniki treh sindikatov, ki so mnogokrat hoteli rešiti spor vsak po svoje. Po drugi strani pa so se delodajalci predstavljali vedno enotno in enotnimi zahtevami. To se
je zgodilo tudi nedavno v Florenci kjer so tri sindikalne organizacije predlagale vsaka svojo rešitev.
Obvestilo trgovinsk« zbornice
Tržaška trgovinska zbornica obvešča vse poklicne posredovalce, da je zadevno ministrstvo izdalo navodila trgovinskim zbornicam, naj začasno vpišejo v posebni stalež vse osebe, ki vršijo in ki nameravajo vršiti poklic posredovalcev, dokler ne bodo uveljavljena pravila, ki jih določa ustrezni zakon od 21. marca lanskega leta. Zainteresirani bodo morali ob vpisu, predložiti vse listine, ki dokazujejo, da se ukvarjajo s po-klicom posredovalcev. To velja tudi za borzne agente.
Hkrati trgovinska zbornica
Oprostitev ženske Benečije ki je nehote povzročila požar
Potrjena pogojna obsodba Furlana za povzročitev telesnih poškodb - Danes prva razprava pred prizivnim porotnim sodiščem
Ko sta si 27-letna Silvana Valent in 40-letna Luisa Maria Liberta Placerani, obe iz Gorjanov v Beneški Sloveniji, zakurili ogenj, si prav gotovo nista mislili, da bosta s tem zanetili enega najobsežnejših požarov, kar so jih v zadnjih letih zabeležili v bližnji in širši okolici njune vasi.
Zenski sta 1. marca pred dvema letoma odšli na posest neke sorodnice, da bi očistili travnik nepotrebnega robidovja. Po dopoldanskem delu sla postali lačni in ker mrzle hrane nista hoteli jesti, sta si ob potoku zakurili ogenj in nanj položili lonec.
Iznenada pa je močno zapihal veter in odnesel nekaj gorečega dračja na grmovje. V trenutku je bilo vse v plamenih in kar je bilo najhuje, so plameni zaradi vetru zajemali vedno več grmovja in tudi dreves.
Na kraj so nemudoma prišli gasilci, ki so skušali s pomočjo domačinov preprečiti, da bi o-genj zajel dolino potoka Pla-valine in vas Luccardi. Ogenj pa je vseeno zajel v dolžini dveh kilometrov gozdove do višine 1300 metrov in je kazalo, da ga bo težko pogatjjti. Plameni so se zaradi močnega vetra razširili tudi na južno pobočje hriba v huminski občini in ker sta bili v nevarnosti tudi občinski cesti Humin-Gorjani in Humin-Artin, so morali gasilcem priti na pomoč tudi karabinjerji in al-pinci. Sele 2. marca zjutraj je bil požar pogašen, a 36 hektarov gozda in 49 ha pašnikov je bilo uničenih.
Valentova je priznala, da je ona zakurila ogenj, medtem ko je Placeranijeva zavračala vsakršno krivdo. Obe pa sta morali novembra istega leta pred sodišče v Tolmezzo pod obtožbami: a) nenamerne povzročitve požara in b) kršitve gozdarskega zakona, ker sta z ognjem uničili občinske gozdove. S požarom sta oškodovali 57 posestnikov za nad milijon lir, medtem ko je bila škoda, ki so jo utrpele občine, skoraj pet milijonov lir.
Sodišče v Tolmezzu je Pla-ceranijevo oprostilo vsakršne krivde, medtem ko je Valen-tovo, pa čeprav je trdila, da je ogenj zakurila v globeli ob potoku, to je na manj nevarnem kraju obsodilo za prvo obtožbo na 5 mesecev in 10 din zapora, za drugo pa na plačilo 4,310.000 lir globe.
Valentova je proti razsodbi vložila priziv, o katerem so včeraj razpravljali prcJ na-
šim sodiščem. Tokrat pa je do. segla zadoščenje, pa čeprav le delno, ker so jo Sodniki oprostili obeh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov.
Preds. Fulco, tož. De Franco, zapisn. Tranquillini.
* # *
Pred istimi sodniki so razpravljali o prizivu Franca Dessonija iz Maniaga, ki je bil decembra 1957. leta obsojen v Tolmezzu zaradi povzročitve telesnih poškodb Pietru Martinuzziju na 10 mesecev in 20 dni. zapora. Kazen je bila pogojna.
Dessoni se je tedaj izgovarjal, da je moža udaril, pa čeprav mu ni hotel povzročiti takih poškodb, ker mu je po-nesnažil dvorišče pred delavnico. Z isto tezo je jiri.šel sedaj pred prizivne sodnike a ti so mu prvotno kazen v celoti potrdili.
* * *
Ivonne Prcdonzani por. Per-tot iz Ul. sv. Mihaela se je naveličala zvonjenja telefona.
In to, ker je bila prepričana, da se nekdo norčuje iz nje in jo stalpo nadleguje. Zadevo je prijavila policijskim organom, ki so s pomočjo TELVE začeli nadzorovati linijo. Tako so ugotovili, da je Pertotovo decembra 1957. leta nekdo klical iz stanovanja družine Šuligoj iz Androna Colombo, Po končani preiskavi sta bili 19-letna Marija Šuligoj in 19-let-na Luciana Rismondo, stanujoči v isti ulici, obsojeni s kazenskim dekretom na 3000 lir denarne kazni. Dekleti nista hoteli plačati, ker je Ris-mondova izjavila, da je ona večkrat telefonirala, vedno za šalo, Pertotovi, ki je njena teta. Pertotova pa je včeraj med razpravo izjavila da je morala kaka druga oseba telefonirati, ker glas nečakinje in njene prijateljice Suligoje-ve dobro pozna. Sodnik je diskusijo kratkomalo prekinil in ker sta bili dekleti v času dogodkov mladoletni, je vse akte poslal tožilstvu. Od tu bi jih morali poslati sodišču za mladoletne za nadaljnji postopek
Sodnik D’Amato, tož. Giral-di, zapisn. Scelzo.
pijanosti na 4 mesece in 6 dni zapora ter na 6000 lir denarne kazni. Razprava proti drugemu, ki je bil obtožen sramotenja naroda in pijanosti, je bila pred istim sodiščem zadnjega junija istega leta in se je zaključila z Rebčevo obsodbo na 8 mesecev zapora in na 6000 lir denarne kazni.
Prizivnemu porotnemu sodišču bo predsedoval dr. Carme-lo Palermo, tožilec bo verjetno dr. Santonastaso, zapisnikar pa D’Andri.
Vse možnosti zdaj proučuje tehnični urad s pomočjo oddelka za promet.
Za pešce bodo na najbolj prometni točki na vogalu trga (Ul. S. Pellico, Korzo, Ul. Mazzini) naredili podzemeljsko pasažo z 8 ali 9 vhodi. Toliko stopnišč bo vodilo na mali podzemeljski trg (30 krat 20 m, sredi katerega bodo mali lokali, trgovine in sanitarne naprave. Podzemeljski prostor bo visok 3 metre, pokrival pa ga bo od 1 m do 2 m debela cementna plošča, ki bo najbolj deijela v gornjem delu proti Korzu. To pa zaradi tega, ker površina trga visi.
Prehod pešcev bo torej u-smerjen po stopniščih na krajih, kjer je največji promet, in sicer na vogalu Ul. Silvio Pellico - Trg Goldoni, ob začetku Korza pred barom Ve-nier, ob začetku Ul Mazzini, na vogalu Trga Goldoni, kjer je kabina prometnika,, nasproti Ul Mazzini ter ob koncu srednjih pločnikov, ki služijo za tramvajske potnike.
klavir in orkester, o^_
“'“V" Ml
Giampiero Boneschi * “g*
solisti; vmes poje govaruni; 23.30 Polnoča*
trst
17.30 Pesmi in proz* ▼ “"JV ..ro,',,,	171»	r:	111 do ceru-*
narečju; 17.45 Guido klavirju.
II. program jjj a
14.00 On, ona m treu'.^ i,, Igra orkester F er r '^niverf1
stran; 19.00 Ljudska 21.00 II Gonfalone.
HAOIO KOPER jjje Poročita v italijanščini-17.15, 19.15 22.30.	3()	jjjl
slov.:
Poročila v ^1700-6.15 in 7.00-7.15 P^fitJ
15 Glasba za'dobro |jl Blaž Arnič: ((Povodni	t
univerza: 13.50 Odlomki iZj) ki 14.20 Sola in življenje.^
ko
za 40-letnico SKOJ«; glasba:	i5.20	Z n a rodno, vp
in plesom po domovini; *• Prenos RL; 17.001 I*r« is (j
1 -- . \ X—i | 1 1 ,	,	-UA	I4	,,
tiarmonikarji; 17.30 Gl*® . jjil 1 mov; 19.30-22.15 Prenos igjjjjl
Hji
>
Igrata ansambla Glzzy	(jijšt*
in Louis Armstrong; 22. za lahko noč.
SLOVENIJA
327.1 m, 202.1 Poročila: 5.00, 6.00,	,»,3i
10.00,	130,	15.00.	17W'	h-
22 00. 22.55.	,	«ia»*
8.05 Prizori iz oper; 8.40 Potopisi in Rodoljub Coiakov.č: Hiš* ^ IX.; 9 00 Na vrtiljaku * ^ melodij; 9.30 Risto SaV!,' punčka — 4 odlomki^^ pre
»5
10.10 Zbor RTV	^
ikrofonom; 10.30 Hav3^ jj®
ki; iu.45 za aom
Leoš Janaček: Na ske^ju- ^
Oddaja za otroke: a)
Nazor: Ming-Cang-Lin aD ^
tfdčui ; lvi 111 g-v_-a 111,	jg	s*»-
nje malega Kitajca ob' * ( pt b) Petnajst minut z J*?, jt# d:mi pevci; 12.00 Vesed^poj
12.15 Kmečka univerza; 1 ■ i!> solisti ljubljanske OP®* 'vj0lJ Priljubljene skladbe za, [j# igra Uroš Prevoršek: i->- giin pa kvartet Milan Stante ‘ # Eftimovo in Dragišem |; vičem; 15.15 Zanimiv^u si » nosti in tehnike; 14■39.rJvljP; slušalci čestitajo in P {.jnJ , 15.40 Humoreska tega_ (f jr
h
•5t!
15.40 Humoreska im- u nr t Agatha Christie: Gospa	»t
nila: 16.00 Za glasbene l)“. lTjjB*< Beethoven v Heiligens>a vaj.' Melodije iz filma “ . nevd v
-" ‘"I SnlH
želenje«; 17.40 Znam m* znane popevke:	18 OT <yrjn(Cl r
pogovori — Franc f jjjO Vzgojna kazen — zakladnice jugoslovans spevov: 18.45 Domače a f
20.00 Koncert akademsk.^. jjJ
skega zbora «Tone Tom° ArdP Radiiska iera —	d
Radijska igra — RpberL.M H Svetilnik; 21.30 Iz kom«rjl;
be; 22.15 Zabavni Mali nočni koncert
TELEVIZIJA spofjj
14.00 Šolska ura; 1| UV 'P
14.00 SOlSKa ura,	»v	(H
za otroke; 18.30 P°r(J. «5 S>{$ D* Kazgovor z gledalci: i	^
nični koncert: 19.45 'LtrtK*
13/vrziAilT OI nn M Od ** m D '
Poročila; 21.00 «Od jjSJj * četrtka« igra; 22.30 pe° pevkah; 23.00 Poročila.
Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je pred dnevi diplomirala iz romanistike tovariSicu ZOFIJA MILIC iz Saleža.
Iskreno čestitamo!
RADI
TOREK, 3. marca 1959 HADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod jn Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Uernoni. ja; 12.10 Za vsakogar nekaj 12 45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Guido Cergoli; 13 30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami- 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: «Zakaj rastejo vrtnice ob gozdu«; 18.10 Brahms: Godalni kvartet v B-duru, op. 67; 19.00 Utrinki iz znanosti In tehnike; 19 20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije iz preteklosti
21.15 Ac.
    .......................
1 OD VČERAJ DO DAIVESi
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. In 2. marca se Je rodilo v 'Prstu 14 otrok, umrlo Je 26
oseb, poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO:	97-letna	Ernesta
VVeisl, 88-1 etn a Antonia Fragiacc. mo vd. Fonda, 45-letna Maria Novel lo por Hanse r, 74-letnl Antonio Gavinel, 76-letna Virginia Ghezzo, 76-letni Alberto Sambu-
V počastitev spomina pok. Justine Colja daruj* družina Simo-nič 1000 lir za Glasbeno Matico.
-	» i v-n.i-11 i (»iui I iv/ OdlllUu*
chl, 65-letni Salvatore Carboni, Antonio Marosim, 79-lrt.
* # *
Danes bo prva razpravo spomladanskega zasedanja jjri-zlvnega porotnega sodišča. Razpravljali pa bodo o dveh prizivih, ki sta ju vložila 58-letni Armando Tuzzi z Jerič-ljevega trga in 64-letni Curlo Rebec iz Ul. Crosada.
Prvega je porotno sodišče 9. junija lani obsodilo zaradi sramotenja oboroženih sil in
70-letid
na Margherlta Zlili, 58-letnl Francesco Žiberna, 58-letnl Bruno Lemutti, 57-letni Romeo Co-stantini, 46-letna Alda Furlan por. Rigonat, 50-letna Anna Prada por. Ambrosetti, 61-letna Luigla llebernardi vd. Pitton, 65-letni Jakob Mezgec, 60-letni Francesco Venturini, 64-letna Maria Marzari por. Pltacco, 78-let nt Francesco Ttisulln, 66-letm Pletro Iarobone, 39-letnl Vittorio Dorigo, 55-lemi Gaetano De Luea, 65-letni Giuseppe Delconte, 77-letna Merrede De Carli vd. Franceschlm, 87-let-na Anna Dalllg vd Pagan, 80-let-na Caterina Grlo vd Rlosa.
• «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Rcvoltella 42; Depangher, Ul. San Glusto 1; Alla M idonna del mare. Largo Plave 2; Zanetti Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; dr. Mianl, Harkovlje; Nicoll, Skedenj
n« —
Valuto
	Milan	Rim
/lati funt	15900 —	6200,— ‘
Marengo . .	4500.—	4650,— :
i Dolar . ! . .	620.—	622,—
Krank franc.	123.—	t25.—
Frank švlc. . .	143.—	144.75
Sterllng . .	1725.—	1750 — 1
Dinar i .	76.—	78,—
Šiling	23.75	24.25 ;
/.UitO ! . a .	704,—	707 —
Zah n. marka	1 148.75	149.75 ‘
1» A KO VI 1M !»lt|»PI V K1J		
Tonček daruje 10.000 Ur za Dijaško Matico. Jože Venlr iz Na-biežlne daruje 2.000 lir za Dijaško Matico.
R-UKA OUVKNTII.A
Glasbena Matica v Trnu vabi starSe fn prijatelje na šolsko pro. dukcijo gojencev, ki bo v sredo
- JOie .	.	______
4. marca ob 20.30 v mali dvorani
Glasbene
29-11.).
Sole (Ul. R. Manna št Ravnateljstvo
Pevski zbor Prosek - Kontovel. Danes odpade pevska vaja.
VČERAJŠNJE CENE NA TRUD NA DEBELO
(V prvem stolpcu so nuj-ntžje cene, v drugem naj-prevladujoče)
višje,
3.
pomaranče-
utarocchi« ,	• •	118	176	147
« rdeče« . , ,,	. . .	59	129	108
(imore« ,	, , ,	118	163	147
dsvetle« . . .	, ,	38	83	71
limone . .		77	106	94
mandarini 1.	...	108	165	141
manaanni 11 jabolka,-	. . .	77	94	83
Kuhbnndanza«	I- .	29	41	36
nabbundanza«	11. .	18	26	24
»de.izia« l.		83	118	108
udelizta« 11. .	. . .	47		65
oimperatori«	I . .	29	'n	41
iimorgendufi«	• . •	41	94	71
hruške . . .	• » .	83	153	118
pesa . . . .	* . .	47	71	85
artičoke (1) .	• . •	20	38	30
zelje . . .	, . ,	83	71	71
cvetača z listi		47	118	88
ohrovt . .	• - -	47	71	65
cikorija . . . .		41	5-9	47
repni vršički	.. i	41	83	71
čebula , , . .	. . i	29	41	32
koromač . . .	. , •	3«	83	71
razna Eolata	...	75	700	125
ktomplr . ,	■ . .	29	58	37
zeleni radlč	. , ,	275	1100 313	
rdeči radlč .	• . .	313	500 388	
šp-nnča . . .	, , ,	88	150	113
motovilec . .	. . .	250 500 4.38		
pevKan; zj.uu i oi
( QI.EPAI^^
VERDI
Danes ob 20.30 tretja »£"^ VVagnerjeve opere «Ke ob isti zasedbi. Abonm „jič parter in lože ter B Nadaljuje se prodaja
prtnidj**
Excelslor 15.30: «LOčCn*jj (|tf
B. Lancaster, D. Kert. . -
on*
vvorth.
Fenke. 15.00:	dTitank.	le„,
širina«. K. More, R. v £
Nazionale. 16.00: «ui^npe danu«, V. Mature, jLjT., F*
Arcobaleno 16.00:
<(Orož£,„,
na«, H. Marshall, H-
«pusl- ^
nemascope.
Supercinema.
16 00:
-----------. ------ cafčf®1
rek«, P. Boone, C. c ^
nemascope.	„ ar,- _
FUodrammatico. 16.0"-	th
steinovo maščevanje .
('olor.	- ,n0» r<#
Grattacielo. 16 00: »EVfTfl! n
či». Teclinioolor	.	*
povedano,	—	Pik«
l-vvrudiiu	ij
Cristallo. 15.30: «Ze0SK--n,co
Teci"’,1
dvakrat živela«
Kirn Novak In J
11
)(
Stil
Capitol 16.00:
...... -
Sohun, B. Lee, J. Grč* m nicoior.	sr
Astra Hoiano 1600: »M«* rello«, B. Bardot.
Alabarda. 16.00:
Hosemarie«, Peter JA Aldebaran 16 00: «Ti*e,r%r.
ger, B. Rush, techn'c ^ Arislon. Zaprto.	f	(	J
Aurora 16.00:	rNevart^fi.	.
Atirora. 16.00: S. Koscina Gray.
Garibaldi. 16.00:
lena boginja«, H Ideale 16.00: »Colnar-J1 m
lneiii' m’
J. Derek, E. Martltogi:
Impero. 1600; «V HubjL ^td'
i«. R. VVagner, n^rik11? _jia 16,00: «Das M’gycKy semarit«. Peter v»n m ji oderno. 16.00:	gol,L/
ce», S. SiRnnret, * v| Fj S. Marco. 16.00: «bin° pH
tlrjev«, C. VVIlde.	>
K Douglas.	60*
Savnna, 16.00: «Teres	^
F. Arnold.	...	M-
Viale. 16.00: «VstaJ^	pM
H. Borholz. ...
Vittorio Veneto 16.30- M® z ljtvi Crichton«, K.
Parker	.ii/i	.	..
Parker.	ngi
Belvedere. 15.30- »V'1' ver«, Fernandel. )2cv'»r! . Marconi, 16.00; ‘<0t*cai>rV"
lažnlvke«. I. Corey,
MassimO 16.00: «DlVji
Robertson, M. Coro y color.	..,e	K
Novo cine. 1600:
cldere«, A Dahi. |gf* , Orieon 16.00: «VeliKa	y(g
Lcllobrigida, trrhnR „» lladto. 16 00: «08 rtu Tse«, Richard Todd-
KINO V
«Tramvat p° 5
Verdi. ............
Brando, V. I.r1 K*1.
V nedeljo 1. or«rf za vedno zapustil n* z mož ' in oče
JAKOB
Pogreb nepozabne^' ^ jO nik» ho danes °b jni^
mrtvašnice glavne
ZENA
Večina blaga »e prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
Trst, 3.III. 1959.
— 3 —
3. marca 1959
teSt Političnih in
dJinteresov med
h,,, t “h.°,dn°nevropskega kot tudi med ti C1J0 m drugimi de-
H*i iee*°r£mskimi gru' teki a na> da se
lfaAogodki’ ki sm°
% ]n»a-U pnca' Pogosto
Zš ?Cni' 0 spo™- ki
* dni Nemčiji nastal akupom reakcijskih , P 0 dos>ej že veliko liijj „ *nc02i io Zahodni
Američanf rajnih notranjih
»enda^i iadl Nemci teriška1”6 kUpuiei° draž-r !i is ..r c'jska letala. | : Nema— ’ da Je v Za-
‘ *». 'sedarrladal 3me'
toki ameriškega «zanimanja» vprašanje Zahodne Nemčije
Kum 2 meh,žk0 vla-™ o podelitvi 20
rJIV posojUa za
(F o industrijo «pe-
da jCeep^Vu je sploan° bo v "ashln6ton dol-ket Sn ? al Mehikance Ujem „eta '.938 s podr-
kapiva°ignaU sevarnoa' 12 SVoje Petro' •v tet °dgovor za
M naHiP0S°iila bi mor'
lpr*Ptnju tega tem’ da *
al°i.')eSedo francoska “ Pariza in ne
t! k UCS
r bank iz
zadeve
ne moremo
Si, je Poslovanja niti po-v.„ani Pa poenostav-KlaiVenttarle Zdi, da s0 tvef t ?]0 relativno'in
'i Su ^I’°Jpodporo pri
zaradi ^°dnega tržl*a l ds.tega' ker so ra-
!t * tem n?im stanjem, Kp0U/da b° v teJ e-Hine F, organizacijo 7 l°Pe imela glav-k-Opanje3^"3 NemČ!ia-imel Z njihovega (tar- “
|’vijenr.Vs? gospodar-v Zahod
.*? ze okoli 600 mi-b, arlev.
,vadi se w .
'skupi7 javnosti go-l	naporih svo
Proti inf-n P°trebi
0 »tet raciji komu-
1 Podni>eVaniu demokra-N y Kdor pa vr-
»rihai!”31111180*!6’ d0 it g"8ja Za kulisami,
farske28 Zel° ofiplji"
“ anee- mterese in da ** t„8,Iranie v Evro-bno v Nemčiji
•Pital 7-f' kaifi ameri-^ danr. ,k°dni Nemci-
H m: , .gospodarskega ;ov hplnvih finančnih k bil , eriaki zasebni   'udi v dobi Hit-
'"■Ul
'""»Hillu,
II
gostujejo
' »do*'01 Peuci 'n ltuiinj p°0osto postu-N i.. rx,ak beograj-» » k»1,^S[au CaTi0a-
v rem ie dru' ™ 0 letn j enou,< kjer ” *Iq.i„ ose9e! velik k'Milno,l)n’ nlopi «Bo-
'Npa h*' 0d 1' d"
""»tono ° v aenovski
?Per> v glavni vlo-
'*9a, ,^°Vanščina« Matu *' doh1tero ie pred 1 0 me« "Oktobrsko W “ Be°0rada».
Zeh'ske °pe-
'	„	V
u|0„- peri jn sjcpj- v
po „„.p °Peri «Kar-
gosto
vanju v Pa-
S o lJana Roden od-kjer b0
*S,0lla7rim"’0 le'
1 j W v Haden poje to
Wfu9i ■',br’,i jezikih.
lif n °,p'c’ niarca bo
tlShtl ianske Ope-
'pSiai s lma Buk0' i»ko 1e gostovanje
lerja vezan i nemškim. Čeprav je bilo vse to močno prikrito, se vendarle ve, da je bilo še leta 1943 v Nemčiji angažiranih 513 milijonov dolarjev ameriškega privatnega kapitala.
Potsdamski sporazum o de-kartelizaciji in sorazmerno i-skreno zavezništvo proti hitlerjevski koaliciji takoj po vojni še nista dali pobude za ponoven dotok tujega kapitala v Zahodno Nemčijo, Kolebanje in previdnost sta bili značilnosti vseh tujih monopolov glede investicij v porušeni Nemčiji. Ko pa se je khladna vojna« utrdila kot’ neizpodbitno dejstvo, ki je dalo priložnost in opravičilo, da se politična gesla o «potrebi krepitve Zahodne Nemčije« kot ('trdnjave proti komunizmu«, pojavijo in uveljavijo, je ameriški monopolistični kapital začenjal postajati v Zahodni Nemčiji čedalje gostejši gost m do leta 1950 se je v Zahodno Nemčijo nateklo že 200 milijonov dolarjev, ki so dajali na leto 22 milijonov dolarjev čistega dobička. Pet let pozneje, to se pravi leta 1955, pa imamo v Zahodni Nemčiji investiranih že °30 milijonov dolarjev ameriškega privatnega kapitala, ki lastnikom prinaša 51 milijonov dolarjev dobička na leto.
In ta ameriški kapital se vključuje v vse ključne panoge nemškega gospodarstva. Največje- petrolejske rafinerije v Zahodni Nemčiji spadajo pod «Esso» in ((Rockefeller So-cony yacuum», pa čeprav »nemške« rafinerije nosijo naziv »Mobill and Bavarian Oil Company». V zahodnonemški elektroindustriji dve veliki podjetji »Lorenz« in »Standard Elektrizitaed« — nosita nemški imeni, toda kapital teh dveh podjetij je pravzaprav ameriški in pripada družbi »International Telepho-ne and Telegraph Corporation«. Nemška avtomobilska industrija se je po vojni močno razmhanila, tako da kroži v Zahodni Nemčiji zdaj po cestah že nad 8 milijonov motornih vozil, kar je vsekakor evropski rekord. Toda 30 odst. zahodnonemške- avtomobilske industrije kontrolira ameriški «Ford», ki ima svoje tovarne »Ford« v Koelnu in nemško-ameriško podjetje »Opel« v Ruesselsheimu.
Ameriška intervencija v za-hodnonemškem gospodarstvu pa se ne kaže le v obliki neposrednih investicij. Med Zahodno Nemčijo in ZDA obstaja tudi oblika bilateralnih sporazumov med ameriškimi in nemškimi monopolističnimi podjetji. Med ameriškim podjetjem «Dupont'» in zahodno-nemško «1, G. Farbenindu-strie« obstaja sporazum o monopolističnem izkoriščanju nylona in derivatov. Nekakšen monopol za gumo pa je Nemcem dala ameriška družba (Firestone Tire Rubber Com-pany», ki je Nemcem odstopila licenco. Slovite jeklarne ((August Thyssen Huette A. G.» v Porurju, ki so bile v času vojne do tal porušene, so bile obnovljene s kapitalom ameriške družbe ((American Rolling Mills Company». Pa še nekaj podatkov, ki nam bodo pojasnili tesno in »iskreno« povezavo med ZDA in Zahodno Nemčijo. Krupp je zelo znano nemško ime. Čeprav je bil glavni lastnik in vodja tega podjetja obsojen zaradi kolaboracionizma, je že pred leti prišel na svobodo in tudi v njegovih velikanskih podjetjih je prišel do izraza «nemški čudež«. Toda Krupp se ni dvignil iz ruševin izključno z lastnimi sila-
mi, pač pa tudi s pomočjo a-meriškega kapitala — družbe «Blox Nox». V nemški železarski industriji je bil angažiran tudi ameriški kapital «Repu-blic Steel Corporation«. Imamo tudi primere, da v Južni Ameriki Nemci krepko sodelujejo z ameriškim kapitalom. V Braziliji na primer ameriško podjetje «Mobay» gradi velik kemični kombinat skupno z nemškim podjetjem «Ba-yer«.
Vsa ta dejavnost, ki je seveda vidna le za kulisami, nam pojasnjuje vprašanje, zakaj u-gledni ameriški časopisi kot na primer «New York Herald Tribune« in «Washington Post« v zadnjem času zahtevajo, naj se v skupnem tržišču ((francoski protekcionizem« odstrani. Očitno je, da zahodnoevropska ekonomsko-politična organizacija mora omogočiti nadaljnjo ekspanzijo ameriškega kapitala. Ker pa tega ne more očitno, ji v ta namen služi zahodnonemški partner.
P.
v::
KRATEK POVZETEK IZ PREDAV ANJA PROF. UMBERT A URBANIJA
Pomembnost hivatskega pesnika Silvija Stiahimira Hianjčeviča
Gary Cooper in Marija Schell v prizoru iz filma »Drevo obese n cev« v režiji Delmerja Davesa
V naši četrtkovi številki smo na kratko zabeležili, da je v sredo zvečer pod okriljem Narodne in študijske knjižnice v Gregorčičevi dvorani profesor Umberto Urbani prikazal Uk hrvatskega pesnika Kranjčeviča ob 50-letnici njegove smrti. Danes bomo dali se kratek izvleček iz predavanja, ki ga je občinstvu posredoval zaslužni slavist prof. Umberto Urbani.
Profesor Umberto Urbani je svoj prikaz pesnika začel takole: «Da bi spoznali — prej kot njegovo pesniško osebnost — Silvija Strahimira Kranjčeviča kot človeka in njegovo tetko življenjsko usodo, smatram za potrebno, ustaviti se pri eni njegovih najzgodnejših pesmi, pri pesmi «U katakom-borna«, ki jo je pesnik napisal 1886, ko je bil star le nekaj nad 20 let.«
«V tej, rekel bi avtobiograf-
ski pesmi se pesnik obrača na mesto Rim z vprašanjem, ali se spominja onega jutra, ko je hrvdtski sin v cerkveni obleki in za svet mrtev, taval po njegovih ulicah sit* in presit kruha, toda lačen sreče, miru in pokoja. Onega vedrega jutra, ko ni mogel pomiriti nevihte svoje krvi, je mladi teolog krenil h grobovom prvih mučencev, v katakombe svete Lucije, spuščajoč se vse globlje in globlje in taval po temnih hodnikih pod črnim svodom. V roki mu je drhtela sveča, zaletaval se je kot div-juk, vodile so ga tožne, temne misli kot žalostna in temna bodočnost. Oslanjajoč se. s šibko in trpečo desnico k stenam ledenega zidu, z občutki, da je sam v tujini, daleč od svoje Hrvatske, je mlademu bogoslovcu šlo bolj h kletvi kot k 'molitvi. Zdelo se mu je,
da bi boga žalil, če bi gd molil ...
...Pesniku se je zdelo vse, kar ga je obkrožalo, gnilo in mrtvo. Čuti, a a se mu duh razdvaja, da je njemu prekleto to, kar je drugim sveto in zato se obrača k bogu, da mu
pa je bila 1904 »Nada* ukinjfc na, se je Kranjčevič vrnil na sarajevsko trgovsko šolo. Lata 1898 se je Kranjčevič oženil z Elo Kašaj, učiteljic* francoščine, ki mu je bila dobra življenjska družica in je opisala svoje življenje z njim v knjižici «Moj Silvije«. D ru-
da to, o čemer sanja, naj mu , ga zbirka Kranjčevičevih pe-
    ............................................
IZREDNO LEPA PRIREDITEV PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN CANKAR>
Naši najmlajši so se izvrstno izkazali in njih nastop nam bo še dolgo v spominu
Želeti bi bilo, da bi bilo med nami kaj več takih prireditev
*
icaa i priredil ve najmiajsih ED «1. Cankar«
Sončni nedeljski popoldan je marsikoga vabil in mikal iz mesta, da se naužije spomladanskih sončnih žarkov. Mnogo bolj pa je vseh, ki smo napolnili dvorano ePrvi maj«, mikala predstava naših najmlajših, ki so s svojim prisrčnim a tudi spretnim prikazovanjem lepih spisanih pri zorčkav» prav tako kakor pomladansko sonce napolnili s toplino naša srca, da smo jim za res lepi užitek hualežni Lepih sončnih nedeljskih po-poldnevov bo še mnogo, a tako lepih prireditev je med nami, na žalost, vse premalo.
«Ce bo kaj narobe, so krivi pisatelji in ne mi,» nas je opozoril Stojan Colja, ki je začel prireditev z Bevkovo sPrvo besedo# in je kot napovedovalec dopolnjeval presledke med posameznimi prizorčki, ki so se tekoče razvijali na odru.
Režiserka Ema Starčeva, si je režijo umislila tako, da so vsi nastopajoči bili ves čas na odru ter so za posamezne prizorčke izstopali iz skupine Vsi hkrati so bili deloma i-gralci, ki so požiuljali in se vživljali v te prizorčke ter so si medsebojno pomagali iz morebitne zadrege; deloma pa so bili nleualci. ki so pazlji vo spremljali in presojali i-pranje posameznikov. Ce hočete torej stroge in natančne kritike, obrnite se kar na vseh 35 otrok, ki »o pri nastopu sodelovali. Pravzaprav jih je bilo 34,‘ ker je Nadja Franco ki je imela nastopiti v prizorčku sRačka pri izpitu«, o-bolela. Vsi, ki smo jo videli pri lanskem nastopu t> »Kraljestvu palčkov«, pa vemo, da je zelo pridna, in želimo ji, da bi bila kmalu spet zdrava
«Kar po vrsti kakor hiše v Trsti,« je rekel Stojan. Lahko njemu, ki je vse lepo naštudiral, a jaz, ki sem v dveh urah videl toliko lepo tpranih prizorčkov, sem se preveč zamaknil, ker so se vsi »umetniki« do kraja vživeli v svoje vloge ter jih živo in sliko* vito podajali. Zato pravim tudi jaz da bodo krivi pisatelji, če bom kaj narobe napisal.
Letos je bit mojster harmonike Boris Mikulus, ki je z občutenim izvajanjem venčkov narodnih pesmi odprl in zaključil prvi del programa in je poleg tega sodeloval še pri drugih točkah programa. Pa tudi Alenka Colja, je izvabila iz svoje harmonike lepe melodije narodnih pesmi «Prelena Gorenjska», «£n hrib. ček« in »Izidor ovčice pasel«.
Z lepo recitacijo »Materin crtanček« je Breda Pahor nadomestila prizorček »Račka pri izpitu«, ki je moral odpasti zaradi bolezni Nadje Franco. Breda pa je nastopila tudi v prizoru »Čebelica in čmrlj«. Milica Ceh, Savina Bišček in ona so nas ob veliki rumeni sončnici odvedle na zeleno trato, kjer čebelice brenčijo od cveta do cveta m nabirajo sladkega medu. Zdenka Trampuž nam je letos prisrčno recitirala Mevlje-vo pesmico «Petelinček». Veselje pridnega učenca, ki se je med letom pridno učil in z navdušenjem pozdravlja prihod lepih počitnic, nam je res lepo prikazal s svojo Živahno recitacijo Radko Škerlj; Boris Gombač pa je prav tako živo recitiral Skalarjevo pesemco »Na trati«.
Kdo je kriv, če črke potujejo. Mojca Okorn nam je i2 dna otroške duše v svoji recitaciji dopovedovala, da tega otroci niso krivi. Zato star. it grešijo, če se nanje jezijo, namesto da bi jim pomagali. $e prav majhna Varna Hafner je prebrala «Vrabčkovo pismo« vsem porednim otrokom, ki mečejo kamenje v vrabce in podirajo njihova gnezda. Varna je letos prvič nastopila Njen prijetni otroški glasek je zvenel prav kakor čivkajoča prošnja vrabčkov naj jih otroci pustijo na miru. Poleg tega je Varna zelo živo izvajala prizorček »Kupite rožice«, ki sta ga le-
po poživela še Vojka Trampuž in Sergej Verč.
Mnogo je zabaval prizor »Lokomotiva«, ki so oa mojstrsko podali Sergej Gregorič, Danilo Sibeljc in Andrejček Race. Da je bil prizor bolj živ, je poskrbel scenograf Ivo' Kuferzin, ki je izdelal primeren vlak. Kuferzin je izdelal tudi veliko rumeno sončnico za prizorček «Čebelica in čmrlj«. Izredno lepo in učinkovito scensko sliko, ki je s pisanimi sličicami ponazarjala bistvo prireditve, pa je izdelal slikar in scenograf Jože Cesar.
Boris Mikulus je na harmoniko lepo zaigral in skupno Anico Mikulus igrivo pri kazal Avsenikovo »Večer na Robleku«. Milan Pahor je moj. strsko recitiral Pavčkovo aProšnja za nasvet« in prav tako lepo je Tatjana Siškovič recitirala Zgurjevo »Cicibanček, dobri moj znanček«. Posebno lepo in občuteno pa je Tatjana recitirala Kettejevo »Metuljček«.
Tudi Jasna Rauber in_ Slavica Obad sta letos prvič nastopili, a sta se v prizorčku «Nanča pomaranča« izkazali, kot da sta že dolgo vajeni igranja. Tudi n prizorčku «Katka# se je Jasna lepo izkazala skupno z Ivanko Ginko, ki jo poznamo še od lani Slavica pa je s pravo otroško dušo prikazala prizorček ((Čigava si mala«, v katerem je ljubko govorila svoji punčki.
Sergej in Vanček Verč sta že znana nadarjena igralca. Tudi letos sta se imenitno izkazala. Nastopala sta v prizorih, ki jih je njuna mati Milena Verč priredila za o-der. Vanček se je izkazal v prizorčku «Dva kuharčka), v katerem je tudi Danica Colja navdušila gledalce, medtem ko
je Alenka Colja spremljala na harmoniko. Vanček je potem nastopil še v lepem prizoru »Zakasneli slavec«, kjer je skupno z njim zelo lepo i-grala Nevica Lukeš, ki jo tudi poznamo iz drugih nastopov. In končno ie Vanček nastopil skupno ♦ Stojanom Coljo v prizoru «Mihec in Jakec«; ki ga je tudi priredila Milena Verč. Prizor sta oba res imenitno odigrala, medtem ko ju je Boris Mikulus spremljal na harmoniko.
Sergej Verč se je posebno izkazal kot doktor File Fale. (Tudi ta prizor je priredila Milena Verč). Pa ne samo on.
Nevica Lukeš, Alenka Colja, Boris Mikulus in Stojan Colja so s svojimi posrečenimi vlogami vzbudili mnogo smeha in priznanja
Zelo lepo in posrečeno sta Vida Benčina in Miranda Bra-taševec izvedli točko «Lc pa slovenščina«, ki je vsem zelo ugajala. Olga Ban je priredila prizorček vPiskrovez«, ki ga je njen sin Darko zelo živo prikazal.
Anica in Boris Mikulus ter Andrejček Race so pokazali svoje igralske sposobnosti z Avsenikovo «Ce vmček govori«. Andrejček Race pa nam je tudi pokazal, da se prav
dobro razume na «hula hop« ko je mojstrsko vrtel obroč ob priganjanju Stojana. No, nekaj takega nam je pokazala tudi mala komaj štiri in polletna Sonja Strekelj, ki je pred nastopom baleta v lepi brezhibni pozi vrtela in vrte la obroč, da -je bil baletni moj ster prisiljčn ustaviti jo.
V drugem delu je številen pevski zbor ubrano zapel A-damičevo «Jurjevanje», Hladnikovo »Na zeleni gori«, Kra-molčevo «Veselja dom« in Grebnikovo eDrežniška«. Zbor M. B.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prizor s prireditve najmlajših Prosvetnega društva «1. Cankar« v nedeljo v dvorani na
stadionu «1. maj«
I
da njegov svet, naj mu da življenja. In nebesa niso ostala gluha in dala so mu znak, kajti vtem, ko je Silvije stopil iz katakomb, je na zidovih starega Rima opazil ploščo z napisom; »Martiri di Roma« in tedaj si je šepnil; «Po-nam se, nisem več siromak — tu vidim cilj svoj, o Rim moj stari!««
uKaj ni ta pesem zgovorno poglavje Kranjčevičeve biografije?«
Nato je prof. Umberto Urbani prešel na življenjepis velikega hrvaškega pesnika Sil-lija Strahimira Kranjčeviča, ki se je rodil 17. februarja l.
1865 v Senju kot sin mestnega uradnika. Oče mu je umrl, ko mu je bilo 20 let, mati pa že pet let prej. Ko je pesnik dokončal osmi razred gimnazije, je bil izključen iz šole, ne da oi mu dovolili položiti maturo. Na očetovo željo in zaradi siromaštva je ruladi Kranjčevič — ker je bil brez mature odšel v semenišče, od koder so ga kot posebno nadarjenega dijaka poslali v Rim v uCollegium Germanico-Hun-garieum», kjer pa je o stal le šest mesecev. Od tu so ga odslovili, kajti ((mladenič je bil sicer nadarjen, toda ni bil primeren za duhovniški poklic«.
V bogoslovju se pesnik ni veliko družil s kolegi in ker je pogosto omenjal svoj rodni Senj in senjske uskoke, so mu kolegi nadeli ime «der kleine Seeraeuber« (mali morski ropar).
Kranjčeviču, kot vidimo, življenje v semenišču ni bilo prijetno in iz njega ga je rešil j ko/ Strossmajer, ki ga je poslal v domovino in ga priporočil kanoniku Franju Račkemu, znanemu zgodovinopiscu Hrvatske. Ko je Kranjčevič prišel v Zagreb, je težko živel. Od tod je pogosto zahajal k svoji teti Amaliji Lončarič v Vrhovine pri Otočcu, kjer je pesnikoval in zbiral pesmi, ki jih je objavljal v eHrvatskoj vili«, v «Vjencu» in v sušaški «Svobodi». In leta 1885 je pri knjigarnarju Marijanu ZUpanu izšla njegova prva zbirka pesmi eBugar-kinje«, ki jo je Kranjčevič posvetil «spominu nesmrtnega Avgusta Senoe«, ki ga je pesni k smatral za svoj vzor in za učitelja.
Leta 1886 je Kranjčevič na moškem učiteljišču v Zagrebu diplomiral za učitelja meščanskih šol in istega leta bil imenovan za učitelja na trgovski šoli v Mostarju, od koder so ga že dva meseca pozneje premestili v Livno, ker so ga klevetniki obtožili, da je zanesenjak in da vnaša v ljudstvo zmedo. Po štiriletnem življenju v Bijeljini se je Kranjčevič moral vrniti v «bosensko Sibirijo«, kot so imenovali Livno. Sele v oktobru 1893 je bil nameščen na učiteljišču v Sarajevu. Toda že naslednje leto je Kranjčevič zapustil svoje mesto na učiteljišču in prevzel uredništvo »Nade«. Ko
srni «Izbrane pjesme« je izšla leta 1898. Izdala jo je Matica Hrvatska. Tretja zbirka »Trza ji« pa je izšla v Tuzli 1902.
Kranjčevič je zbolel in bil 1907 na Dunaju operiran. Po op frači ji se je nekoliko popravil, toda ne za dolgo, kajti 29, oktobra 1908 je umrl, ko mu je bilo komaj 44 let.
Ko je bil Kranjčevič že precej slab, mu je Društvo hr-vatskih književnikov hotelo pomagati s tem, da bi izdalo njegove pesmi. Toda zbirka je izšla šele dva mese a po njegovi smrti. Leta 1912 pa je ir sto Društvo hrvatskih književnikov izdalo «Pjesničku prozu Silvija Strahimira Kranjčeviča« z uvodom istrskega kulturnega delavca Milana Marjanoviča.
Do tu smo na kratko orisali življenje tega velikega hrvaškega pesnika, kot nam ga je v predavanju prikazal prof. Umberto Urbani. Tu pa Strahimira Kranjčeviča kot pesnika nismo niti načeli, ker o tefc kratkem izvlečku ne moremo navesti vsega, kar je prof. Umberto Urbani v svojem temeljito pripravljenem predavanju povedal. Toda že v začetku smo navedli citat iz referata, v katerem vidimo duševno borbo in razdvojenost mladega teologa, ki ga mučijo dvomi in ki hlepi po svoji domovini. V nadaljnjem pa ie prof. Umberto Urbani obširno obdelal lik pesnika Kranjčeviča in dobo, v kateri je deloval, vrsto citatov številnih poznavalcev Kranjčevičeve poezije in s citati svojih ('el iz svoje dolgoletne bogate dejavnosti na področju slavistike. iz tega dela predavanja bomo spet povzeli en citat, ki po našem mnenju prikazuje
(Nadaljevanje na 5. strani)
HOROSKOP
.ZA DANES.
    ..........................................................mm.........mn.m
5 elektrarn - vsaka večja od Jablanice
Jugoslavija izpopolnjuje izgradnjo svojega energetskega sistema
Sodobne industrije si ne | skozi masiv Velebita in s pad-
morer/io niti zamisliti brez e-lektričnega toka; spričo tega je za vsako zaostalo deželo, ki skuša pospešiti razvoj svoje industrije, najvažnejše vprašanje izgradnja elektrarn. Po vojni se je tudi Jugoslavija znašla pred tem problemom in se je z največjim poletom vrgla na gradnjo hidroelektrarn, ker so v deželi izredno ugodni pogoji za elektrarne na vodni pogon. Lotili so se tudi največjih načrtov, kakor sta na primer Jablanica na Neretvi in Mavrovo v Makedoniji. Hidroelektrarna Jablanica je zdaj že v celoti zgrajena in ima s šestimi agregati zmogljivost 144.000 kilovatov Na leto more dati tri četrt
cem 432 metrov v strojnico pri Senju in nato dalje v morje. Senjska hidroelektrarna bo imela z dvema agregatoma zmogljivost 218 kilovatov, v povprečnem letu pa bo dajala več kot eno milijardo kilovatnih ur električne energije. O-be akumulaciji Gušič polje in Lipovo polje bosta skupaj zajeli 286 milijonov kubikov vo-de, pri čemer bo enkratna izpraznitev koristne vsebine teh akumulacij dala 93 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Lani v novembru je zvezni izvršni svet odobril prvih pet milijard dinarjev za pripravljalna dela pri gradnji orjaškega hidroenergetskega sil te
milijarde kilovatnih ur elek- ma na Trebišnjici s hidroelektrarnama Grrnčarevo in Dubrovnik, za kar bodo v prvi fazi potrebne investicije okrog 24 milijard dinarjev. Elektrarno Gi-ančaievo bodo zgradili neposredno ob veliki dolinski i pregradi visoki 107 metrov, ki bo zajezila kanjon Trebišnjice tja do Bileče in omogočila velikansko akumulacijo 1,280.000
kubikov vode. Ta akumulacija bo srce celotnega sistema, saj bo omogočila večletno iz-ravnavo potrebne vode. Ob izkoriščanju vodnega padca 83 metrov, bo ta prva elektrarna v sistemu imela zmogljivost sama 160 kilovatov, v drugi topnji pa bo isto vodo z na-
trične energije, kar je mnogo več, kakor so pred vojno proizvedle vse hidroelektrarne v stari Jugoslaviji.
Slavo i največje jugoslovanske hidroelektrarne pa bodo prav kmalu zasenčile druge še mnogo večje elektrarne.
S stališč-' elektrogospodarstva Slovenije in zahodnega dela Hrvatske bo zlasti pomembna hidroelektrarna Senj, saf bo v zračni črti oddaljena od Ljubljane kakor tudi od Zagreba le dobrih 100 kilometrov. Za to elektrarno bodo akumulirali vodo s padavinskega področja Like, zlasti vodo obeh ponikalnic Like in Gaeke V dveh bazenih akumulirano vodo bodo speljali
bo imela pri padcu 272 me- I trov s prvima dvema agregatoma zmogljivost 280.000 kilovatov, pozneje pa 312.000 kilovatov Tako bosta obe elektrarni skupaj dosegli trikratno zmogljivost Jablanice. Po zgraditvi obeh elektrarn bodo hkrati preprečene vsakoletne poplave velikega popovega polja in bo omogočeno njegovo namakanje.
Ze precej je napredovala gradnja orjaške hidroe'ektrar-ne Split, ki bo izkoriščala vodo že zgrajene velike akumulacije Peruča na Cetinji z blizu 500 milijoni kub. metrov koristne vsebine. Ob tej akumulaciji bo že v Kratkem začela obratovati manjša elektrarna Peruča. Toda brez te elektrarne bo bodoča hidroelektrarna Split imela zmogljivost več kot 212.000 kilovatov in bo v srednjevlažnem letu lahko dajala 1.5 milijarde ki lovatnih ur električne er.ergi je, to je še enkrat več, kakor jih daje Jablanica. Elektrarna Split bo zlasti v sušn, dobi nudila korist elektrogospodarstvu srednjega dela države izkoriščanjem akumulacije pri Peruči, saj bo ta akumulacija pri enkratni izpraznitvi omogočila proizvodnjo 300 milijonov kilovatnih ur. Kot že rečeno, je gradnja te elektrarne že precej napredovala: blizu 10 km d >!g dovodni rov skozi nasip pogorje Mosor so že
čeli graditi podzemeljsko strojnico za dve velikanski Francisov! turbini, naročeni v
bodo zajezili z nasuto pregrado v dolžini 200 m, iz zajezit-u pa bodo vodo speljali po
Litostroju, ki bosta izkori- osem kilometrov dolgem do-tili vodni padec 270 m.	vodnem "ovu v elektrarno, ki
Precej je napredovala tud’ no izkoristila 100 metrov vod-gradnja velike hidrocentrale \ nega padca in bo imela zmog-Peručica, ki bo imela v prvi Ijivost 42.000 kilovatov, fazi zmogljivost 72.000 kilovatov, po zgraditvi druge faze pa skupaj 216.000 kilovatov, nakar bo dajala letno blizu nad 1 milijardo kilovatnih ur električne ene-gije.
Po zmogljivosti še nekoliko večja od hidroelektrarne Senj pa bo hidroelektrarna Rajma Bašta, ki bo zgraie.m na gornjem toku Drine. Glavni objekt te elektrarne, ki bo imela zmogljivost 240.000 kilovatov, bo velika dolinska pregrada na Drini pri Bajini Ba-šti, ki bo dolga 454 metrov, visoka pa 66 metrdv m bo zajezila Drino skoraj do Više-grada, s čimer bo ustvarjeno umetno jezero z vsebino 340 milijonov kubikov. V strojnici. nedaleč cd pregrade, bodo j-ostavili tri Francisove turbine, ki bodo izkoristile padec 67 metrov. Stroški za gradnjo te elektrarne so ocenjeni na ‘ 27 milijard dinarjev. V sred-njesušnem letu bo elektrarna lahko dajala 1.170.000 kilovat-rih ur električne energije.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zanimali se boste za neko novo dejavnost, ki vam bo vzela ves razpoložljivi čas.
BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Občudovanje neke zelo inteligentne osebe vam bo prineslo veliko zadoščenje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bliža se čas, ko se boste morali ponovno pečati z neko adevo, ki sle jo zanemarili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nove naloge, ki so vam jih zaupali, vam bodo prinesle mnogo gmotnih in moralnih koristi
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne pripisujte velikega pomena majhnim žalitvam in po* svetite se bolj osebam, ki vas imajo rade.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Imeli boste občutek, da se hoče zlorabiti vaše zaupanje, vendar se ne predajajte pesimizmu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 28.
10.) Splošni optimizem bo u-godno vplival tudi na vaš značaj.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Do sprave, ki jo pričakujete, bo prišlo v kratkem in pretekle bojazni se vam bodo zdele smešne.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaš pretirani ponos bi u* tegnil kompromitirati vaše dosedanje mirno življenje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaše pretirano nezaupanje bi utegnilo skaliti va»* odnose z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Ne jemljite preveč resn* pesimističnih zaključkov nek*> ga vašega prijatelja.
RIBI (od 20. 2, do 20. 3.J| Podati se boste morali b* krajše potovanje, ki se bo zaključilo po vaših željah.
daljnjimi dotoki izkoristila Je I prebili v dolžini 3,5 km, na hidroelektrarna Dubrovnik, ki I južni strani masiva pa so za-
Tretja elektrarna Globočica v zahodni Makedoniji pa bo i rednjevelika in bo izkoristila vodo Črnega Drima, ki odteka iz Ohridskega jezera. To reko
— Zašli smo, bi nam vedeli povedati, kje if nahajamo?..
d
j«
F
s
r
k
č
P
1<
g
7.
V
U
u
n
st
j<
S'
š)
p
li
n
r<
v
A
ts
M
sl
zi
s
n<
ot
n«
d«
šl
le
ži
ta
S’
vi
B
ri
ec
c
m
re
Ti
U
V‘
C€
m
64
U
VI
n
ti
2; s 2 šl zi P v di
K
F
81
n
zi
1(
o<
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
jBlO
{ioriško-beneški dnevnik
V nedeljo v sejni dvorani sovodenjskega županstva
Tretji letni občni zbor
vzajemne bolniške blagajne
Imeli so tudi občni zbor kmetovalcev - Poročili g. Mirka Hmeljaka ■ Previsoke zavarovalne pristojbine
V nedeljo dopoldne so se sovodenjski neposredni obdelovalci sestali na županstvu, kjer so imeli občni zbor vzajemne bolniške blagajne ter občni zbor svoje kategorije. Na sliki del udeležencev med poslušanjem govora predsednika g. Mirka Hmeljaka.
V nedeljo dopoldne je bil v sejni dvorani sovodenjskega županstva tretji redni letni občni zbor sovodenjske vzajemne bolniške blagajne, katerega so se udeležili člani iz vseh vasi. Občni zbor je otvo-ril predsednik g. Mirko Hmeljak, ki je pozdravil vse navzoče ter podal poročilo o lanskoletnem delovanju. Dejal je, da je bilo lani opravljenih na področju občine 73 specialnih zdravniških pregledov, medtem ko je bilo deležnih fcplniŠKe oskrbe 16 članov, za katere so potrošili 418.060 lir. Navedel je tudi število članstva: 1, januarja je bilo vpisanih 143 družin s 460 družinskimi člani, 31. decembra 1958 pa se je število včlanjenih družin povečalo na 148 s 415 člani.
■ Zelo .zanimivo Je bilo tudi pjii*4č{lo 1 o . finančnem f stanju. CŠani, ki ' plačajo (t°' 756 lir članarine letno za osebo, so plačali v 1958. letu 343.500 lir, v' letu 1958 so plačali še 131 tisoč 922 lir zaostankov, tako da je bilo skupno z ostankom od leta 1957, ki je znašal 265 tifcoč 441 lir, v blagajni 740 tisoč 863 lir.
Tudi izdatke je predsednik navedel z enako natančnostjo. Za zdravnika so plačali 227.000 lir (po 500 lir na osebo), babici za injekcije 36.000 lir, skupno torej za zdravniško pomoč 263.000 lir. Ce se k temu prišteje še 3.725 lir za u-pravne stroške, so znašali vsi stroški (skupno js 13.709 hrami za volitve) 280.434 lir. V blagajni je bilo ob koncu lanskega leta 460.429 lir. Po odo-
britvi poročila se je razvila živahna diskusija, v kateri so se prisotni dotaknili najrazličnejših vprašanj v zvezi z bolniškim zavarovanjem. Pritoževali so se predvsem zaradi tega, ker se je povišala pristojbina, ki je za kmetovalce previsoka.
Potem je bil še občni zbor društva neposrednih obdelovalcev, na katerem je g. Hmeljak podal poročilo odbora. Rekel je, da so s pomočjo društva lani nakupili 70 stotov semenskega krompirja, tri sto stotov umetnega gnojila, manjše količine strupa za uničevanje koloradskega hrošča, 38 stotov semenske pšenice ter oddali tropine, za katere so dobili precej dobrega žganja. Društvo ima 45 članov. Federaciji v Gorici so plačali 46 tisoč lir. Društvo je imelo še nekaj drugih izdatkov, tako da je ostalo v blagajni okoli 70 tisoč lir.
Potem so bile volitve novega odbora, ki ne bo več sestavljen iz 11 članov), amjiak iz petih ter s tremi nadzorniki, ki bodo opravljali svoje delo tri leta.
Izmed 16 kandidatov so bili izvoljeni sledeči odborniki; Miroslav Lukman, Franc Pete-jan, Peter Tomšič, Franc Flo-renm in Jožef Ceščut ter nadzorniki Alojz Tomšič, Edvin Kovic in Franc Pelicon.
Seja glavnega odbora Podpornega društva
v neueijo je bila seja glavnega odbora Podpornega dru-
Vinien je uKradel zlat prstan in uro
Pozabil je, kje je pustil prstan
Agenti letečega oddelka go-riške kvesture so v soboto zvečer aretirali v nekem javnem lokalu v našem mestu 49-letnega Giacinta Brumata iz Ločnika, starega znanca policijske oblasti, ki je ukradel istega jutra zlat prstan in zlato uro v restavraciji »Unione« v Ulici Garibaldi. Med pregledom so našli pri Brumatu samo uro. Ker je bil vinjen, ni mogel povedati, kje je pu-prstan.
. Brumat je bil cel dan gost v raznih mestnih gostilnah in krčmah, med temi tudi v «U-mone«. Tam je odnesel iz žepa jopiča natakarja Severina Cogoija uro in prstan. Co-goi je popoldne naznanil tatvino policiji in je tudi opisal osebe, ki... so bile tistega jutra v lokalu.
Policija je takoj osumila Brumata in ga je zvečer tudi našla, kot smo, že zgoraj povedali. Nasjf^njega dne pa so šli policisti, P9 raznih mestnih lokalih in tam povpraševali o Brumatovem popivanju. V gostilni «A1 solo v Ul. Morelli
so našli prsttm, ki ga je Bru-v.-Vars
mat izročil Mariji Fabian
parslvo lastnici
V TRNOVEM “
Dekletce utonilo v škafu vode
Pred dnevi se je pripetil* r.a Trnovem nad Novo Gori* co^plo huda nesreča > V SkafU vobe ' j* ^utonila komaj dve' letk stara Majda Erjavec. Njena iKiti je bila na zdravljenju v, šempetersjfi bolnišnici, cče ife, ki je bil don*h, je bil zaposiVi okoli hiše. <a dekletca ni mogel’ nadzorovan. Hčerka "(ffiinka se je tako zadušila v polnfm škafu vode.
Trčenje motociklistov pri Farri
V nedeljo zvečer sta se v Farri zaletela motociklista, 50-
letni kmetovalec Lutgi Simo-netti iz Ronk ter 40-letni Pie-tro Apallonio s Svetogorske ceste 49 v Bazovici. Z zasebnim avtomobilom so ju pri-jieljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so Simonettija pridržali na opazovanju zaradi poškodbe lobanje in ran na glavi. Ozdravel bo v sedmih dneh.
štva v Gorici, ki je razpravljal o delovanju v preteklem letu ter pripravil poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, ki ga bodo podali članstvu na občnem zboru. ki bo zaradi številnih zavzetih nedelj v tem mesecu verjetno prvo nedeljo v mesecu aprilu.
Danes seja tržiškega občinskega sveta
Načrt za povečanje zmogljivosti vodovoda
Potrošiti nameravajo 190 milijonov lir in položiti v zemljo okoli 10.000 m cevi
Trži&ki vodovod so zgradili spremembami družinskega
leta 1937. Čeprav izkoriščajo vso njegovo zmogljivost', je že nekaj let premajhen za mesto, ki se je v zadnjem desetletju. močno razširilo. Zaradi tega se je občina pričela zanimati, kako bi njegovo zmogljivost povečala. Danes se bo sestal tržiški občinski svet ki bo razpravljal o tem vprašanju. Nameravajo namreč potrošiti 190 milijonov lir, da bi zmogljivost povečali na 12 tisoč kubičnih metrov na dan, kar bi bilo 250 kub. m na o-sebo. Vodovod izkorišča 3.266 potrošnikov, kar je komaj polovico vseh tistih, ki pridejo poštev v mestu, predvsem pa v njegovi okolici. Po novem načrtu bi vodovod speljali v številne predmestne četrti ter na obronke Krasa, kar bi sedanjo dolžino cevi 20.000 m povečalo na 30.000 m
Da bi zadostili potrebam tolikega števila oseb, bodo pred vsem povečali zmogljivost vo-dohramov na kvoti 77 (Colle della Rocca).
-«»
Seznami na vpogled na protokolnem uradu
V skladu s členi 276 in 277 besedila enotnega zakona o krajevnih financah in njegovimi spremembami sta na občinski oglasni deski protokolarnega urada v Gorici za dobo 20 dni na vpogled seznam s
Včeraj popoldne v Ulici Tabaj
V
Motociklist iz Standreža pod tovornikovim
V bolnišnici so Boštjančiču odrezali nogo
Včeraj popoldne sta dr. Sus-si in dr. Gregorig odrezala v bolnišnici Brigata Pavia levo nogo pod kolenom 16-letnemu mehaničnemu vajencu Ivanu Boštjančiču iz Ulice Monte Šesta 9 v Standrežu.
Boštjančič se je ob 16. uri peljal na motociklu znamke ltoma 48 po Ulici Monte Grap-pa proti štandreški cerkvi. Po Ulici Tabay je takrat pripeljal tovornik s prikolico z evidenčno tabliko GO 9386, last podjetja Sacca, ki ga je šofiral 51-letni Mario Medeotfi iz Gradiške. Tovornik je bil namenjen na Tržaško cesto Ne-1 reča je hotela, da sta se motociklist in tovornik srečala na križišču in da se nista mogla izogniti. Motociklist se je zaletel v prednje desno kolo tovornika. Padel je tako nesrečno, da mu je šla leva noga pod sprednje kolo. Šofer je sicer tovornik takoj zavrl, vendar vozila ni mogel ustaviti tako naglo, da bi kolo ne šlo čez fantovo nogo in mu jo zmečkalo.
7, rešilnim avtomobilom so mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer zdravnikom ni preostalo drugega, kot da so Boštjančiču odrezali nogo, ker je bila pod kolenom popolnoma zmečkana. Njegovo zdravstveno stanje • je zadovoljivo. O-zdravel bo v tridesetih dneh.
 «>-------
Nenadna slabost
Nenadna slabost je prijela na trgu pred kolodvorom včeraj popoldne 64-letnega Gio-vannija Fabiana iz Ul. Asco-
Kakor smo že poročali, *o v soboto popoldne otvorili pasa žo v novi palači gorlšlie hranilnice, ki veže Verdijev kor-, zo in Ul. Diaz. Na sliki vidite mogočno pročelje novega' sedeža denarnega zavoda, ko so mu odvzeli lesen plot, ki je- dolge mesece ločil delovišče od cestnega vrveža Poleg pasaže Je tudi stebrišče, edino v Gorici, kjer se bodo ljudj« lahko ustavljali in si dajali zmenke zlasti ob slabih vrem«y nih. V poslopju končujejo zadnja dela. Zgrajeno Je zelp razkošno. Pročelje Je obloženo z marmorjem, okna so napravljena iz aanticoridalaa, notranjost pa se ogreva s centralno kurjavo; tudi poleti bodo imeli v poslopju stalno temperaturo, ki Jo bodo urejale posebne hladilne naprave.
li 11. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši.
— «»——:
Nesreča na delu
Na delovišču za brezposelne v Ul. Giustiniani si je včeraj popoldne ranil sredinec leve roke 27-letni Armando Cosli-ni z Grada št. 13. Coslinija so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia.
Porotno sodišče v Gorici od 5. do 25. maja
Izredno zasedanje tržaškega porotnega sodišča v goriški sodni palači — vhod z Ul. Vit-torio Veneto — bo od 5. do 25. maja.
Rojstva, smrti in poroke
V tednu od 22. do 28. februarja t. 1. se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
RODILI SO SE; Daniela Melon, Sonia Piagno, Laura Guer-ra, Elisabelta Pečar, Marilena Brancasi Zuso, Anna Beltrame, Maria Rosaria Cagliari, A-driana Calligaris, Mauro Mele, Manuela Mininel, Maria Mini-nel (mrtvorojena), Roberto Moretti, Maria Garbi, Emanuela Spessot, Aurelio Gasparut, E-lisabetta Schincariol, Pierluigi Hasparotto, Maria Elisabetta Loricchio, Rita Blanzan, Oli-viero Lenardon.
UMRLI SO: 95-letna gospodinja Vincenza Kežer vd. Do-natich; 79-letna gostilničarka Giovanna Pertotti vd. Špacapan; 90-letna gospodinja Au-relia Cipriani vd. Nardini; 66-letna gospodin. Amanda Schlei-ner por. Duca; 50-letni šolski sluga Vladimir Komavli; 84-letni upokojenec Valentin Milost; 53-letni mehanik Edvino Zanolla; 69-letna gospodinja Teresa Golo por. Compassi; en mesec star Franco Cucovaz; 65-letni upokojenec Rafael Klav-čič; 71-letni upokojenec Gio-vanni Mihesi; 73-letni mehanik Massimino Mochion; 18 dni stara Giuliana Tacchino; 45-let-na gospodinja Romilda Nico-lavčič por. Toroš.
OKLICI: podoficir finančnih straž Massimo Petrini in gospodinja Anna Maria Nestola; trgovec Glauco Camborata in učiteljica Maria Luisa Carbo-ne; avtoprevoznik Gofredo Do-ljak :n uradnica Sonja Vončina. ——«»-----------------
Hud poraz Sovodenj proti Caprivese
davka za leto 1959 in za prejšnja leta ter seznam sprememb prispevkov za odpadne vode za leto 1959 in za prejšnja leta. Kogar zanima, si seznama lahko ogleda med uradnimi urami (od 9. do 12. ure) ob delavnikih.
* # *
Do 14. marca so na oglasni deski protokolarnega urada na vpogled sledeči seznami kmečkih delavcev na področju go-riške občine: posebni ter 11. dodatni seznam za leto 1958 ter 12. dodatni seznam za leta 1959. Seznami veljajo za socialno in zdravstveno zavarovanje ter za družinske doklade. Proti vpisu odnosno za vpis v te sezname je dovoljen priziv na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje v roku 30 dni po objavi.
Slovo ravnatelja INPS dr. Bruna Rosatija
Dr. Bruna Rosatija, ki je 11 let vodil goriško podružnico INFS, so z dekretom generalnega ravnatelja INPS premestili s sedanjega mesta drugega ravnatelja na mesto prvega ravnatelja v Trident.
  «»——
Roditeljski sestanek nižje srednje šole
Ravnateljstvo nižje srednje šole vabi starše in vzgojitelje dijakov na roditeljski sestanek, iki bo v nedeljo 8. marca ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Randaccio.
 «» :
Ne opuščajte po nepotrebnem šolskega pouka
Na podlagi ministrske okrožnice je šolski skrbnik prof. De Vetta sporočil ravnateljem srednjih šol, naj opozorijo dijake na posledice, ki jih utegne povzročiti svojevoljno iz-cstajanje. Šolske oblasti pričakujejo od dijakov in staršev, da bodo s svoje strani skrbeli za reden šolski pouk.
Delovanje PSI po slov. vaseh
V preteklih dveh tednih so bili po raznih slovenskih vaseh sestanki članov Socialistične stranke, na katerih so podrobno prikazali sedanji politični položaj v državi, ki je privedel do ostrih nasprotj v sami klerikalni stranki in do podpore vladi po desničarskih strankah. Razpravljali so tudi o tem, kar našo manjšino najbolj zanima, to je možnosti za izvedbo deželne avtonomije s koristmi gospodarskega in političnega značaja, ki bi jih naša dežela pridobila. Taki sestanki so bili v Standrežu, v Pevmi, na Vrhu in v Doberdobu, v prihodnjih dneh pa bodo še v ostalih krajih.
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Uspela
predavala ljudska univerze
Zadnja predavanja raznih društev, in Ljudske univerze so bila zelo dobro obiskana, zato ni čudno, da se je Ljudska univerza v Kopru odločila, da doslej dalje vsak torek uvede redna predavanja z raznih podrcčij znanosti. Program za marec je že pripravljen. Med ostalimi političnimi in kulturnimi predavanji pa že sedaj zanima občinstvo predavanje, ki bo 24.111., in sicer «0 perspektivnem razvoju o-kraja Koper«.
V tem tednu je nekaj zelo pomembnih obletnic, katerih se spominjamo sedaj ob 40. obletnici KPJ. Taka obletnica je bila v nedeljo 1.3., in sicer je na ta dan leta 1942 u-stanovil Darko Marušič v Pobegih pri Kopru javko; prav ■tako je bila na ta dan leta 1943 prva pokrajinska konferenca ZSM za Slovensko Primorje, medtem ko bo 7.3. poteklo 14 let, odkar je skupina šestih mornarjev začela s 'sabotažnimi akcijami v pristanišču v Izoli
Kot prejšnjo nedeljo tako so tudi zadnjo Koprčani nadaljevali s prostovoljnim delom v proslavo 40. obletnice KPJ.
Tokrat je bilo med prostovoljnimi delavci tudi več žena, ki so hotele na ta način tudi proslaviti svoj praznik. ■
Poleg dela se žene tudi pripravljajo, da čim lepše proslavijo 8. marec. Po delovnih kolektivih bodo priredili raaie proslave, medtem ko bo na navečer praznika . v prostorih hotela »Triglav« družabna prireditev.
B. B.
|	%;N>-	•>'	:
Prešernove proslave, ki je bila v soboto v Dolini.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiHiiiMimiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii111111111111
V nedeljo v društveni dvorani na Kontovelu
tih
ijr
Prosečani in Kontovelci pri**; zelo uspelo Prešernovo prosi'
Po govoru o življenju in delu našega največjega pesnika
so
nastop pevskega zbora, solistov, dolinskih tamburašev in deklamacij
Prešernovo proslavo so priredili tudL Prosečani in Kontovelci, ki sj se v nedeljo popoldne zbrali v društveni dvorani na Kontovelu. Kljub izredno lepemu vremenu in še nedelji povrh je bila dvorana polna, ko je na oder, ki je bil okrašen s staro Prešernovo siiko, stopi) Emil Cibic in spregovoril o našem največjem pesniku. Prikazal je
Basist Mario Puntar poje na Prešernovi proslavi na Kontovelu.
njegovo poslanstvo, njegov pomen in mesto v slovenskem pesništvu, citiral je nekatere verze, ki so danes, 110 let po pesnikovi smrti, za nas tržaške Slovence prav tako
aktualni, kot so bili za vse I renado«.
so igrali Milica^ na Stoka m ^ ^ medtem 3. !aSii« j zaigrala dve ^ ((| m sicer Goun^ j, Marija« W a
ktu
Slovence v času, ko so bile pesmi pisane. Z vzklikom ».Slava Prešernu!« je bil zaključen uvodni del Prešernove proslave, potem pa se je začel odvijati spored, v katerem so sodelovali zbor .recitatorji, harmonikarji, solisti in kot gostje dolinski tamburaši.
Najprej je nastopil zbor, ki ga vodi pevovodja Milan Per-tot. Zjbor je že nastopil na osrednji Prešprnovi proslavi v Trstu in zato ne gre o njem še enkrat govoriti, saj je bil uspeh, ki ga je bil deležen v Trstu, nesporen. Zapel je «Barčica», »Dobil sem pisemce«, »Ti puobč pa ne lumpaj« in «Ribniško». Ljuba Ukmai je recitirala — lahko bi rekli za Prešernove proslave že tradicionalno — Prešernovo »Povodni mož«, potem pa so nastopili harmonikarji glasbene šole na Proseku, ki jih vodi Milan Pertot:	narodne
IllllllllilllllllllUllllllllilllllllllllllflllllllllllllllIftIllllllllllllllllllllllllllllfliiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Problemi naših kmetovalcev in kmečkih gospodarstev
Nerealen in škodljiv načrt za razvoj našega kmetijstva
Kmete naj v ustanovah in komisijah zastopajo le ljudje, ki so neposredno povezani z zemljo - Vprašanje melioracijskega načrta
Točka za Juvcnlino še ni
Juventina je v nedeljo prinesla domov dragoceno točko, vendar se njen položaj na lestvici bistveno ni spremenil, ker o vsa štiri moštva na repu lestvice; Mariano, Sguerzi, Az-zanese in Juventina igrala neodločeno in se tako vsa pomaknila za eno točko naprej.
Prvi polčas je Juventina celo vodila z 1:0. V drugem polčasu je vodstvo povečala na 2:0, vendar so domači potem pritisnili in v 15. minuti treljali enajstmetrovko, potem pa v 20 minuti zanili še drugi gol. Ves drugi del tekme so Krminci močno napadali ter streljali tudi dva kota, vendar obramba Juventine ni dovolila več kot izenačenje. Po kakovosti tekme bi sodila zmaga domačinom, toda ... žoga je okrogla.
Prihodnjo nedeljo bodo i-grali zdoma proti Trivignanu, ki je na polovici lestvice z 19 točkami, medtem ko jih ima Juventina 13 in je še vedno na zadnjem mestu.
 «»——
Sovodnje so v nedeljo u-trpele zelo hud poraz s Caprivese: 6:1. Po 16 tekmah so s 15 točkami nekje na sredini lestvice E prve divizije Trdno vodi Pro Gorizia.
DEŽURNA* LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576.
Kino v Gorici
CORSO. 14.00: »Mačka na strehi, ki peče«, E. Taylor in P. Nevvman, barvni film.
VERDI. 16.30: »Lepotice noči« in varietejska predstava.
VITTORIA. 16.45: «Človek na nebu«, J. Hawkins.
CENTRALE. 17.00: »Upor Se-minolov«, G. Montgomery.
MODERNO. 17.00: «Vaba za može».
temperatura včeraj
Včeraj so na goriškem leta-lišču zabeležili najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 15. uri, ^najnižjo 1 stopinjo ob .7.. uri.
Na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze je inž. Pečenko v svojein poročilu obravnaval tudi vprašanje predstavništva naših kmetov v raznih ustanovah in komisijah, predvsem v trgovinski zbornici ter se dotaknil vprašanja podpor, ki bi jih morali u-živali kmetovalci. Iz poročila povzamemo naslednje:
Menda je vsem dobro ?na-no, da neposredne obdelovalce v izvršnem odboru zbornice predstavlja ^ravnatelj Federacije neposrednih obdelovalcev., ki imn svoje urade v U-lici Roma 20.
Kako predstavlja interese naših kmetov g. Rtistia Trni-ne?
Navedel bom primer, vsak pa naj sam zase povzame zaključke.
V nekem članku, ki je izšel v listu «11 Piccolo« 4. 2. 1958, dr. Rustia Traine ugotavlja, da eden od vzrokov gospodarske krize v Trstu je tudi pomanjkanje plodovitne zemlje (territorio agricolo), zaradi česar se občutno zmanj-ša potrošnja vseh dobrin kmečkega prebivalstva. Nadalje članek ugotavlja, da je na našem področju veliko število »ezulov«, ki občutno bremenijo državni proračun.
Zaradi pomanjkanja zemljišč prihaja večina kmetijskih .pridelkov, ki se prodajo na našem tržišču, od zunaj, in- s tem v zvezi je možno beležiti odtok denarja iz našega področja.
Za rešitev tega vprašanja predlaga omenjeni članek povišanje proizvodnje in vključitev v proizvodnjo nezaposlenih ezulov. Načrt trgovinske zbornice predvideva ustanovitev 300 do 350 malih posestev in vključitev v kmetijske pro. izvodnjo približno 3000 oseb:
S tem v zvezi se nam vsiljujejo naslednja vprašanja;
1. Ce obstajajo pomanjkanje plodovite zemlje (terreno a-grario), kje bodo dobili približno 400 ha zemlje za ustanovitev 300 novih posestev?
2. Ali se mislijo ti ljudje posluževati zakona «o razlastitvah za občeljudske koristi«, katerega nuši kmetje že predobro poznajo?
3. Ali se ne zavedajo, da bi se v vezi z izvedbo tega načrta še nadalje zaostrila
konkurenca, ki bi utegnila pore ne bi smele predstavlj
le škodovati razvoju kmetij stva?
Cesar ni, še vojska ne vzame!, pravi stari pregovor. A mi vemo, da to danes ne velja več, ker je zakon našel možnosti za razlaščevanje zemlje naših kmetov.
Lahko trdimo, da kdor misli na tako rešitev prav gotovo ne more predstavljati interesov naših kmetov. Lahko koristi državi s tem, da ji olajša breme, ki ga le-ta nosi za plačevanje podpor ezulom, ampak ne vidimo, kakšne koristi bi imel naš kmet od poostrene konkurence.
To so načrti tako imenovanih uradnih predstavnikov naših kmetovalcev. Ugotavljamo, da ti ljudje predstavljajo lahko le sami sebe. Prepričani smo, da bodo kmetje znali zavzeti svoje stališče v tem vprašanju in odkloniti rešitve in načrte, ki se krojijo brez sodelovanja resničnih predstavnikov kmečkega življa našega področja.
Ponavljamo, da lahko naše kmetijstvo predstavljajo v trgovinski zb irnici samo oni, ki so neposredno povezani s kmetijstvom našega področja.
FODPvUE
Danes bi bilo odveč načenjati vprašanje investicij v preteklih letih. Mnogo vode je že preteklo in mnogo se je o tem govorilo in pisalo. Nismo zato, da bi tarnali in slokali o tem, kar je bilo nepravilno. Mi moramo gledati naprej in paziti, da se storjene napake ne bi ponavljale. Naloga tistih, ki so postavljeni za reševanje teh problemov je, da najdejo pot tudi do malega kmeta, do tistega kmeta, ki s pridnostjo ustvarja dobrine, ki so neuničljive. Priznavamo, da je to vpraša-nie zelo težko, če upoštevamo, da večina strokovnjakov tip kmetijskem nadzorništvu ne obvlada jezika naših kmetovalcev. Do malega kmeta moramo tudi najti pot zato, ker si je on z lastnim delom in s pridnostjo ustvaril dom in potenciral proizvodnjo na majhni površini. Danes naš kmet potrebuje še mnogo, da bi lahko še povečal sadove svojega dela. Dodeljevanje podpor bi moralo biti bolj načrtno in male podpore bi morale biti v skl.niu s širšim melioracijskim načrtom. Pod
ti nek vrste injekcij hirajočemu kmetijskemu gospodarstvu. Vemo, da je naše področje kot celota proglašeno za melioracijsko področje. V tem okviru bi bilo pričakovati mnogo večjo dejavnost in izdajanje širših izboljševalnih načrtov. Naj ne bo dodeljevanje podpor sestavljanje mozaika, za katerega ne vemo, kakšen bo. Najprej je treba sestaviti širši melioracijski načrt v skladu s stanjem na našem področju in le v okviru tega načrta naj se dodeljujejo podpore posame-nikom. Reševanje našega kmetijstva leži le v osnovanju in uresničitvi širokopoteznega načrta, v ka-tirem naj bi bilo zapopadeno tudi pogozdovanje goličav, zboljšanje travnikov, urejevanje vodnih tokov in zasaditve vetrozaščitnih pasov.
Nesreča Miljčana pri podiranju stavbe
Verjetno se bo moral 37-letni Claudip Bertos iz Milj zadržati kakih 40 dni na ortopedskem oddelku, in sicer ker so mu ugotovili zlom desne noge. Nesreča se mu je pripetila pri podiranju stavbe v Miljah, kjer so se mu udrla tla pod nogami.
Sledila Je
del
kla**
ruma ^e^*ainaah P*lh|
"■> “ “aSTfI
ruenjene t-0 Marta Kapun
»ikup110 !■-
Slednji Je > t
Ukmar recitb Ajd
st0>>’ ki i0icot s‘c" <
gradilo — j i ostale točke	^
skanjero.	^	,
Med Pre°5fflO / t sporeda m°rai:sto« Stop dveh sol*, basista Man* ., ;ipel Vilha»ev vij|
iel
tenorista/( zaPel „ ke. ki je jjatzet« ,,
ja«, in
«Ružici» i" .ela l:a». Oba sta
prav tako »J,!.*
ki ju je spre ^6
Spored
f ki
tamburaš1' ^,a
rigent
IgnacU
so že prej
in
na 1
navdušili Pr' kom«, saj so ljati.
ivs e1"
«dV>i
Prešernova
ro'1* 1,1
Pr°\6 t0
di na Kontove
ela !>■
spela, saj ^ presesko . stv»
HriiS1". i(
svetnega ar m f itober Progra.bčiasl H
bčim
lji! številno 0^ h,
v
0
ih
o tri v
v Milana
predsednik ejin»
rodnega vel koa' sio tiskov ai o |t; kateri Je ietošaJeg[r
čilnosti te le* ^ ae>
tednik je P^ sejein v tes*.
mi’ tržaškimi^
nrvi vrsti, *	0	K	•
prvi v zvezi
bi pofd d,
vib perspf>oPS
skupno _ctal
ker naj n stična t°c:	v	SUj
sc vključene i>,, k, se v.anJ.ele<i
Tržaški •	p09.-
urniku jji .
sred°;inl>J>
jem
se;mov in	jrf
gpttckp.	.~rn	^tsu
bodo pri?'
ska P° ^fJvilj l vala v vendavjt’!
t0riev' 1 na ud<h ^
pomembna j^h
znano, - o0 vsako let°iega f\e{
i :
od
  °“V!V,
: AvstrUjbjjijJ. ^ f;
azi’‘Ja. odte"1, i $ rdan; I",isotn<vr/»
ležbo mi:
Brazi'
Jordan; ‘■•:isoti"Yr>|u do bodo P ics, jpt'
delki
HoUn^lii*
gija,
tugalska, e< navske dr
predvaja danes 3. t. m. z začetkom
Igrajo: TOM TRVON, JAN MERL^b in MARZIN MlLJ^
w
5®SKI dnevnik
— 3 —
3. marca 1951
Pismo iz Nemčije
(PtUeben dopis)
“*rca. - «Herr
ni nobena dolo-i	to	J* s*mo ime,
J(8a	"8Vadi za P°vpreč-
*?«««<*, človeka
cloveka z ulice: ,^a Slehernik je »srednja oseb-i,,. Zahodni Nemčiji. Za-
ls «d*šo*mre^ usodna bit' litev za lntirnno opre-
iveka i ra2vrst>tev malega
fclavrl . rne> iz “rada.
^rni^,,6’ } Pr°dajalnice.
J® > na milijone
lCfe
Tnikov
IhSfr'0 vojsko davko-"fr ®o »rmada voliv. Utaj * er® je končno od-Vtlik, . * in sistem.
'ivanje n* slstema za Pri' se J*. Povprečnega Nem-fc _ °s j imenoval «po-ivoi .0“P°darski čudež«.
' l !"!Uokt'“e °.smih letih je Zlvljenjsko '
v zad-prinesel
-minn .	raven toda
ravnovesje)) in raz-NslT ” ~ katera so u-I Drin ,®0sPodarskega ču-
'< t°VaU ~ nis£a bila
'Mškj a , asprotno, zahodno-'iiol VCi’ vznemirjeni
WSt°V Z dela in za" •a l'etartJSa,”'’a Proizvodnje 'N Vednr, I®! zaradi priti-, 1 Wernm°Čnejših Pustov '	mečejo rado-
■ irago N -<<Čez ograjo«, % u{ "emeijo, v kateri 5iJU° vsem pridržkom osti aniu. več socialne
'iti Nemega se morajo za-vPlivom S?dai spoprijeli ■1 s°ciali^t-r-UZbenih reform '"Jih v,i. .lcmb koncepcij Lirskim b rojakov. Go-fr11* Zab"« polltičnim vo-
nikoli ;“‘cva zataji, •nori«; .. nemogoče tudi
kar
*<?££ ~ kater°
i\ o, ■
ehernik0V7
'■ S sWhri°br,RenU d°SalaJ°
i?11* Privat ^eviti zag0" fltali«:! atne pobude n
»sanje ležno
e se
večje in bolj %ni‘‘° kot Pa so bile * lrgovskar°PagandPe bitke. a sreča zataji
^ričo
izbrali mili-
&•&* -raZPOtja
se v ministrskih
«w,aimičn;;iane .pobude
i pmučuieL ema paz' i k,'' ruarkci, m analizira-i i.^embe tem. ln družbene i .‘nem v’ “l llh prinaša so-k ča n« ; ffazumlji-
b. ’ no . ................. ovazumijl-
'	sir«arad* nekakšnih
fr-'	d0	teh re-
li t!e,ller i5Jaradi Potrebe,
vi0
nacin, kako
.Ptišli « in, kon4ho — kh 'ieiaim s formu-7alWhm° Slehernika v
lllfrija, ki h
1». k 'ir nro V Prihod-, .an’«e, i, P'avila tovarni, ! 80 vsej z ’n denarne - _ ej Zahodni Nem-
‘“ftiUf , *male
ki ' delnice«. •vU m ne zasluži več k,;/, glavni letno - to J pfr nradniki delavci in
•' **>	«°st. da ~ se nudi
^ v elnii-o p0stane delni-
* v 'k*CiaPr0dal
»Privatna
a
da bo
vlada,
prene-
: «<>a Po’ kl
rrfse celo vršo bila po-
4 Kfrr!tvo°Kl POd drzav'
^ Č letake ^ na velikc
kj^ejo
veliko
wffa.rr«
» • društvo delni-
‘irifrmVlaČni: eno del-^itla aez noltk 1 obljut>o,
'Mi o0 mark a p m.esecev ’ ' a ena ’ redpisano ‘i Več , oseiJa ne mo-
s^lnio, fr, Pet taltlh
> Srene '».razproda-Vržavnep£ prej del-Sfrg#’ k? koncerna
S 'Prem?' Proizvaja ne-
S s^lavei8,1" na£to - z
Jv* mul- nim 'Pdo ori 3°n“v
So
Uu
prome-marki z 7 odstot-• -j»a « . lku *itd.»
^frndlnoS a:fr.,klm'
A
:fr^e^addeiku-;ud:
*tfi lft *t Dost
fr
Ov
jih
Potrebnih
srk za mve-
t Qelnt #va ne *e-luTS ei ra,. tega kon-k\;, Pr°raču?° jajo d(s
^Mi;,'a«td.:;: ,se g>asi: hi 6tl
'h ;iI>u -'v mora i >?. te; k ■*
I
i
apital
bi bil
država
htX'Zarnimri.;U- Rezul-
in .■>ni:
hlu1 CVaJn\:
C C eiaVei '1‘zava. kon-
kapitalizma!)) Delnice tega koncerna z meteorsko perspektivo na avtomobilskem tržišču Evrope in drugih celin so bile najbolj privlačna vaba na vseh borzah sveta, in bi brez dvoma očarale »male delničarje* v Nemčiji. Načrt ni uspel in je padel v vodo. Pravijo, da je nuspro-tovala deželna vlada v Hannovru. Bolj verjetno pa je, da se poslovni ljudje v Zahodni Nemčiji niso navdušili idejo, da bi eno izmed najbolj dobičkonosnih podjetij Evrope prišlo v roke «malih delničarjev«.
Na ta način je padla izbira na koncern «Preussag» in čez dva, tri tedne bo moč kupiti «male delnice«. Vso o-peracijo je do podrobnosti obdelal in pripravil minister državne blagajne Lindra,t, ki je prevzel nase nalogo, da zakrpa tisto, v čemer Er-hardtov »gospodarski čudež« ni uspel. Lindratova vloga je tipična za vse tisto, kar se sicer dogaja v današnji Nemčiji. Več kot pet let je bil Lindrat funkcionar v Vzhodni Nemčiji in je pozneje prišel v Zahodno Nemčijo ter postal končno Adenauerjev minister — dober poznavalec vzhodnega sistema. S to kvalifikacijo. ki jo v mednem-ški hladni vojni zelo cenijo, se je vrgel na izdelavo načrta, kako naj bi se v Zahodni Nemčiji preprečil vpliv Vzhodne Nemčije. Formula o malih delničarjih je končni proizvod njegovega načrta.
Z razprodajo delnic dvajset do trideset državnih podjetij bi dobili po Lindratovi zamisli več sto tisoč malih delmčsrjev, ki bi bili nova Vojska stražarjev privatnega gospodarstva in sistema. Na a način bi vlada uresničila svoj program vračanja državnih podjetij v privatne roke — kar zahtevajo industrijski in finančni magnati — z druge strani pa bi se predstavila kot zaščita pred I-reti’ano koncentracijo kapitala in delnic v rokah male skupine velikih tbusine.,sma-nov« in bi s tem zadovoljila zahteve delavcev in malih podjetnikov.
Ta poskus, ki ga zamišljajo kot injekcijo za pomlajevanje krvi v »gospodarskem čudežu« in kot sredstvo ideološke bitke, je med nedavno razpravo v Bundestapu pokazal, da se v tem vprašanju stranke opozicije v bistvu ne razlikujejo dosti od vladne koalicije. Vsi so za privatno lastnino Slehernika — razlike so samo v metodah. Poleg tega so vladne stranke i« opozicijski liberalci za privatizacijo, celo za bolj hitro kot jo izvaja vlada. Socialni de-mokratje — čeprav zastopajo malo drugačne gospodarskp-socialne koncepcije kot pa A-denauerjeva vlada, nočejo nastopiti bolj odločno proti privatizaciji. Oni samo zahtevajo, naj ostanejo velika podjetja še nadalje v :okuh drža. ve. Namesto svojega proti-prdErama vidijo socialdemokrati izhod v znižanju cen. Ideje o ‘ nacionalizaciji ključnih gospodarskih panog, ki se začasno pojavljajo v enem krilu socialdemokratov so ob tej priložnosti zopet odrinjene daleč v ozadje.
Sindikati, ki ni morali bolj neposredno govoriti v imenu zahodnonemških delavcev, pa sploh ne povedo, kaj mislijo.
Kakšna bo pa vloga teh delpičarjev v praksi, je napovedal ravnatelj koncerna za razprodajo oPreussag« Kre-mer, ko je dejal: «Za skupščino novih delničarjev, ki jih bo moralo biti 60.000, bomo morali vzeti v najem nogometni stadion v Hannovru...« »Mali delničarji« bodo samo — opazovalci.
Da «male delnice« vendarle ne bi padle čez nekaj časa v roke velikih borznih špekulantov, pa ni varnih jamstev, čeprav je predvidena kontrola. Sicer pa spadajo podjetja, ki jih država razprodaja »malim delničarjem«, med zelo nerentabilna podjetja, ki so vladi samo v breme.
B. D.
Sta-'ku~veH-
f^V« 0dne Nem-
S.‘ >£?'•*
Bj i ‘< “
A bolj deh‘nsko
in Ab-1 gospo-državno
»e-
i* Abi*** Po Zj,^0 Zahodne
* fr banklr'
>ioni°bdrži -«mo V 6o>lih drzavljanov
fran‘ s ,nifan*v»
V
C
*'stemom.
S04
Nul "",j vdezi ta-
^	“«55
gijo Vzho-
r»n h ' ld«oi0
kfrku, ,. ^,iMsfr»*ael 1**
So' *rho Ra čud ?lrifirnt v č dt sfr *" ml-fkJjSto •' zS(.n °*rel za *'t» z thin^ Vračnnje SX,L**Prod?' drži|vmh
Ck». *A» .ah* delni,.
•. r...-.,-,.....-J,-.,•.■c-;.’,.--. •
:' -'
■/"/ ' '
km
laietek nove Jobe na otoku Cipru
Med Makariosom in Footom včeraj prvi daljši razgovor
Povratek nadškofa na Ciper v nedeljo je bil zanj pravi triumf ■ Ni znano> če sta Makarios in Foot govorila tudi o primeru polkovnika Crivasa
Ce Je toplo pri nas, je pa še topleje na Siciliji. Tako so se predstavile manekenke v starem grškem gledališču v Taormi-ni, ko so se te dni zbrale iz vse države na nekem zborovanju.
NIKOZIJA, 2. — Guverner Cipra in nauškof Makarios sta se danes dopoldne sešla v vladni palači. Po razgovoru, ki je trajal približno poldrugo uro, je Makarios izjavil novinarjem, da sta imela koristno in konstruktivno diskusijo. Foot' pa je dostavil, da upa, da je to prvi v daljši vrsti razgovorov. Obadva sta se dlje časa pustila fotografirati, ne prvi ne drugi pa ni hotel povedati, če sta se pogovarjala tudi o primeru polkovnika Grivasa, poveljnika EOKA. Preden je Makarios stopil v avtomobil, se mu je Foot zahvalil za obisk in izrazil upanje, da se bosta kmalu zopet videla.
Danes so bile vse šole, vse trgovine in vsi uradi zaprti, ker je grško - ciprsko prebivalstvo praznovalo zaradi povratka Makariosa na otok.
V nedeljo je Makariosa ob njegovem povratku na Ciper sprejela ogromna množica več
kot' 100 tisoč ljudi. Ze v so--boto so se začeli z vseh strani otoka zbirati ljudje v Nikoziji. V nedeMo so vsi Grki na Cipru nosili zastavico, klobuk, kravato, kokardo ali kaj drugega v modri 'in beli barvi, v barvah grške zastave Povsod so se tudi videle fotografije Makariosa m polkovnika Grivasa. Za rea so skrbeli Grki sami, medtem ko so bile britanske čete v vojašnicah, angleškim civilistom pa je bilo nasvetovano, naj se raje drže doma.
Ob prihodu na letališče so etnarha sprejeli guverner H. Foot, škof Antimos iz Kitiu-ma, ki je bil Makariosov namestnik v času njegove odsotnosti, ter grški generalni konzul na Cipru. Pričakoval pa ga je tudi njegov oče.
Vožnja z letališča v mesto je bilk za Makariosa pravi zmagoslavni sprevod. Ko je prispel do nadškofijske palače,
je spregovoril z nekega balkona. «Bratje, je dejal, dvignite glave in veselite se! Ciper je svoboden; Seme, ki smo ga posejali, je bogato obrodilo. Vaše trpljenje je dalo življenje naši državi. V vaši borbi za svobodo je bilo mnogo herojev, nad vsemi pa je Georgi} Grivas«. Ljudstvo je stalno s ploskanjem prekinja-‘o -'adš-kofa, ko pa je omenil Grivaša, je prišlo do dolgotrajnih ovacij.
V sredo dopoldne bo Makarios sprejel dr. Kučuka, voditelja ciprskih Turkov. To bo njun prvi sestanek. Kučuk je Oejal, da je Makariosov govor v nedeljo napravil nanj ugoden vtis. Rekel je tudi, da ga usoda GriVasa ne zanima, vendar je dostavil, da bi lahko njegova navzočnost postala o-vira za pomirjenje; za korist dežele je bolje, če Grivas zapusti Ciper.
  ...........................................
Po precej dolgi dobi negotovosti, ko se je sicer zdelo vse v redu
V soboto izstreljeni satelit se je le oglasit Očitno radijske naprave ne delujejo najbolje
V ZDA skoraj pripravljeni za ponovno izstrelitev rakete proti Luni - Junija pa nameravajo izstreliti dve raketi na Venero - V desetletju 1970-80 bodo ZDA že popolnoma varne pred medcelinskimi raketami
Naši najmlajši
(Nadaljevanje s 3. strani)
je letos skoraj prenovljen in v njem poje mnogo npvih zelo majhnih otrok. Zato zasluži Frida Vale tičeva, ki zbor vodi, še posebno priznanje za svojo potrpežljivost in prizadevnost.
Tudi balet je občinstoo nav. dušil. Sodtlovah so Danica Colja, Nevica Finderle, Mojca Okorn, Slavica Obad, Bariča Kralj, Ana Marija Kralj. Tanja "Raztresen. Mara Rogelja, Tatjana Siškovič, Preda Pahor, Milan Pahor, Radko Škerlj, SavPna Biška in Milica Ceh. Prikazali so:	Boc-
cherini: «Menuet Celebre», Ley har:	valček «Vesela vdova«,
valček iz filma uStekleni čeveljček# in Schubertovo »Serenado«. Točke je spremljala s klavirjem Savina Valetič. Vse točke so bile zelo dobro in dovršeno podane iti »si izvajalci so se res potrudili. B a. letni mojster Adrijan Viles je pokazal, da zna v kratkem času s sod jo potrpežljivostjo in sposobnostjo mnogo doseči, ta kar mu moramo izreči vse priznanjei	'
Požrtvovalnost članice SNG Eme Starčeve, ki je z izredno potrpežljivostjo in vztrajnostjo dolge mesece vadila 35 nagajivčkov in tudi priredila posamezne prizorčke, zasluzi še posebno pohvalo in priznanje. Za lepo prireditev pa se moramo zahvaliti tudi vsem požrtvovalnim materam, ki so spremljale svoje otroke k številnim vajam in so pomagale pri pripravah s šivanjem in krojenjem obleke.
Tudi prosvetnemu društvu elvan Cankar«, ki skrbi za razvedrilo in pouk najmlajših, naj gre naše prizrlanje in pri tem še posebej nadvse požrtvovalni članici društva Emi K erševan.
•——«»—L— Strahimir Kranjčevič
(Nadaljevanje s 3. strani)
INGLEWOOD (Kalifornija), 2, — Ameriško letalstvo je objavilo vest, da so ujeli pretrgane signale, ki naj bi potrdili, da «Discoverer», ki so ga izstrelili 28. februarja, dejansko kroži okrog naše Zemlje.
Oddelek za medcelinske rakete ameriškega letalstva, ki ima svoj sedež v Inglewoodu, je objavil izjavo, v kateri se zatrjuje: »Naknadna proučitev podatkov, ki smo jih dobili skozi 9 minut po izstrelitvi, dokazuje točnost prvih vest: glede krožne poti satelita. O-pazovalne postaje so nato ujele pretrgane signale na frekvenci, na kateri oddajajo radijske naprave na »Discovere-rju«. Poročilo dodaja, da so po globlji proučitvi signali potrdili, da je »Discoverer« stopil na predhodno določeno krožno pot, ki gre v smeri obeh tečajev. Naknadni radiofonski stiki s satelitom bi morali omogočiti določitev točne krožne poti »Discovererja«.
Najbolj jasne signale so ujeli na letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji, na oporišču A-nette na Aljaski in na oporišču Vandenberg v Kaliforniji.
Na podlagi sedanjih znakov se zdi, da «Discoverer» napravi krožno pot okoli Zemlje v 90 minutah, največja oddaljenost od Zemlje znaša 883 kilometrov, najmanjša pa 234.
Predstavnik odseka za balistične rakete pri ameriškem letalstvu je izjavil, da je mogoče razlagati slabo delovanje radia na satelitu s tem, da se pokrovka anten ni odstranila. Antene so bile namreč pokrite zaradi zaščite pri letu v prvih fazah in skozi gostejše plasti atmosfere. Poročajo še, da je znake z «Discovererja» sprejel tudi ing. Lengruesser iz Bonna. Ta je dejal, da je danes dvakrat poslušal znake in da bo sporočil podrobnosti.
Izstrelitev ameriške rakete na Luno, ki bi se morala izvršiti jutri med peto in šesiu'
Hallstein in Blankehorn
pred sodniki kot obrekovalca
Toži ju visoki funkcionor gospodarskega ministrstva, o katerem sta 1.1952 poročala da je v Turčiji prejemal podkupnino
•ka
8«na
delnic tVolks-le. geslo: do Volks-
MAXWE1.L ANDERSON ameriški dramatik, ki ga Je v četrtek zadela kap. Je v nedeljo ponoči umrl v starosti 71 let. Več njegovih dram so filmalt.
BONN, 2. — Pred sodiščem v Bonnu sta se danes nahajala predsednik komisije Evropskega skupnega tržišča profesor Walter Hallstein ter nemški veleposlanik v Parizu Walter Blankehorn. Obtoženca nista pred sodniki zaradi kakih nerednosti v opravljanju svojih sedanjih funkcij, temveč zato, ker ju zaradi obrekovanja toži dr. Hans Strack, visoki funkcionar gospodarskega ministrstva.
Predvsem sta oba diplomata obtožena, da sta 1. 1952, ne da bi se prej prepričala o utemeljenosti, dala poročilo o izjavi nekega turškega konzularnega funkcionarja, da je Strack sprejel denarne vsote za podkupnino. Na podlagi te izjave je bil Strack poklican v Bonn iz Turčije, kjer je kot načelnik oddelka za zunanjo trgovino v gospodarskem ministrstvu vodil pogajanja z ankarsko vlado. L. 1953 je vložil tožbo zaradi obrekovanja in po šestih letih preiskav so bili Hallstein, Blankohorn ter baron Wollrath von Maltzan, bivši nemški veleposlanik v Parizu, formalno obtoženi o-brekovanja in natolcevanja. Von Maltzan pa je sedaj bolan in bo proces proti njemu posebej.
Hallstein in Blankehorn sta
na procesu že govorila, sklicevala pa sta se na svojo politično dejavnost.
Ni bil navzoč dr. Strack, pač pa njegov sin, ki je sam sodnik. Hallstcina je branil odvetnik Roesen iz Duesseldorfa, Blankehorna pa odv. Dahs. Zastopnik tožitelja pa je socialdemokratski poslanec Hei-nemann, ki je h:l notranji minister v prvi Adenauerjev! vladi,
Argentinska in poljska naročila v jugoslovanskih ladjedelnicah
SPLIT, 2. — Jugoslovanski ladjedelnici «3. maj« na Reki in «Split» iz Splita bosta zgradili za argentinsko trgovsko mornarico šest 11.000 tonskih ladij. Argentinska vlada je zaupala izgradnjo ladij jugoslovanskim ladjedelnicam po licitaciji, na kateri so sodelovale tudi druge inozemske ladjedelnice.
Poleg tega je ladjedelnica »Split« sklenila pogodbo s poljsko prekomorsko družbo iz Gdinje za izgradnjo treh 12.800-tonskih tramperjev v vrednosti okrog 10 milijonov dolarjev. Z novimi naročili se je števjlo ladij, ki jih ladjedelnica «Split» gradi za poljsko mornarico, povečalo na sedem.
 «»------
Tatovi so prišli najbrž z avtomobilom
TURIN, 2. — Tatovi, ki so to noč obiskali neko vilo na tu-rinskem griču, so morali gotovo priti z avtomobilom, da so lahko odnesli ves plen. Odnesli so srebrnino, preproge, starinske predmete, kipce, dragulje in druge stvari.^ežko je navesti trgovsko vrednost u kradenih predmetov, vendar pa gre za vrednost med 5 in 10 milijoni. Lastnica, vile, ki ima v Turinu zlatarno, se je vrnila zelo pozno domov in je ugotovila, da je imela neljub obisk.
uro iz Cape Canaverala, so odložili iz «tehničnih razlogov«. Ce teh težkoč ne * bodo premostili do prihodnjega četrtka, bodo morali preložiti izstrelitev za kakih 28 dni, ko bo Luna ponovno v sedanjem položaju.
Združene države nameravajo izstreliti 3. in 4. junija dve raketi na Venero. Tako je izjavil sinoči predsednik vsemir-tske komisije amerikega parlamenta, Overton Brooks, med intervjujem, ki ga je dal televizijski mreži CBS. Prva raketa naj bi nosila za 35 kilogramov naprav in bi dosegla planet v 150 dneh; druga raketa pa naj bi služila za to, da bi spravila na krožno pot okrog Venere satelit, ki bi vseboval okrog 150 kilogramov znanstvenih naprav.
Brooks je dodal, da bodo ZDA 15. aprila izstrelile umetni satelit «Able III«, ki bo vseboval okrog 150 kilogramov znanstvenih naprav, medtem ko bodo izstrelili v avgustu umetni satelit, ki bo krožil okrog Lune. Vse te izstrelitve se bodo izvršile pod nad-1 zorstvom «National Space A-gency».
Neki vladni funkcionar, ki so ga vprašali, kaj je resnice na tem, je izjavil, da izstrelitve, k: jih imajo v načrtu, niso še uradno objavili, ker so še negotove. Dodal je, da bodo izstrelitvi na Venero izvršili le, če bodo do junija zgradili dovolj močno raketo. Ce bi do junija ne mogli izstrelit: take rakete, bo treba počakati do januarja 1961, ko bo Venera ponovno v ugodnem položaju.
Ameriko obrambno ministrstvo je na tem, da začne z novimi raziskovanji, da bi pripravilo nove metode za učinkovitejšo obrambo pred medcelinskimi raketami. To je izjavilo obrambno ministrstvo samo. Po mnenju revije «A-viation Week», kr je prva objavila to vest, naj bi ZDA do-
segle popolno obrambo pred takimi raketami približno V razdobju 1970-1980.
primanjkuje penicilina
SOFIJA, 2. — Edina tovarna, ki v Bolgariji, in sicer v Rusi ob Donavi, proizvaja penicilin, je mqrgla prenehati s proizvodnjo že pred dvema tednoma, ker ji primanjkuje stekleničk. Bolgarski uradni tisk, ki je objavil to vest, dodaja, da je nad 200 delavcev brez dela zaradi pomanjkanja koordinacije med tovarnami. Isti časopisi napadajo proizvajalce stekla, ker niso Znali izračunati potreb farmacevtske industrije. «Bo njihovi krivd: — piše «Rabotničeško delo« — so tisoči bolnikov brez zdravil«, in to prav v trenutku, ko je v deželi huda epidemr-ja influence.
Baronica Riva
•	L	1	•	•	OSTKUnju	vv gsvz	*■»	“^
Z materjo V umobolnici|l°, dr. Frangei všteva tudi pe-
*	min	Tiirnnnnsn	hi	in	if
pesnika Kranjčeviča v njegovi najznačilnejši potezi. Prof. Umberto Urbani je rekel: aVrnimo se še enkrat h Kranjčeviču kot pesniku dela. Vprav pod tem naslovom je zagrebški ttVjesnik« v svoji prvomajski številki prinesel odličen članek, v katerem je dr. Ivo Frangeš poudaril, da je vprav odnos do dela ena izmed novosti, ki jih je Kranjčevič vnesel v hrvaško poezijo in da je oda «Radniku» prva tovrstna poezija v hrvrški književnosti. Med Kranjčevičem pesmi, v katerih imata osrednjo vlogo človek in de-
NEAPELJ, 2. — Baronica Paola Riva de Landerset, ki ima 31 let in njena 60-letna mati Anna Mussetti Sernagiot-to, Sta prispeli sinoči v spremstvu karabinjerjev V sodnij-sko umobolnico v Požzuoli.
Karabinjerji •šo ’'JU pripeljali v avtomobilu i* Trevisa. Baronico ln njeno mater, ki sta obdolženi hudih kaznivih dejanj proti materinstvu in nravnosti, so takoj po njunem prihodu V umobolnico izoVi-fall.
Danes zjutraj Je vodstvo u-mobolnice obvestilo o njunem prihodu državno pfavdništvd v Neaplju, ki bo imenovalo izvedenca za psihiatrični pre^ ^led.
sem «fn Tprannos«, ki jo je Kranjčevič napisal že 1884. leta in je bila tedaj objavljena brez zadnjih 12 stihov, prvič v celoti pa šele v zadnjem času v eVjesniku»
So tudi druge Kranjčeviče-ve pesmi, v katerih je člouek glavni junak in delo njegova glavna značilnost, O človeškem delu Kranjčevič poje v obupnem eZadnjem Adamu» in v optimistični pesmi »Misel sveta«, v tej himni večni zlati zvezdi, h kateri je Adamovo pleme težilo s krvjo in solzami še v motni dobi pod Himalajo in pozneje, ko so se kralji igrali s piramidami in še pozneje, na vznožju Akropole in na ravnini pred Kapitalom. Toda oblaki so še nadalje krili zlato zvezdo, dokler ni zrasel junak, ki je oblake razgnal...
  ...
Altricham napada Commonvvealth in želi dr. Bandi mnogo uspeha
Če Commonvvealth, ki ga je lord imenoval dezorganizirano hinavščino, spolh zasluži, da še obstaja, mora biti proti plemenskemu razlikovanju in za parlamentarno demokracijo
LONDON, 2. — Lord Altricham, ki je znan po svojih kritikah angleške monarhije, je sinoči na neki konferenci napadel angleški Commonwealth in ga označil za »dezorganizirano hinavščino« in za «dome-io zbirko suverenih držav«.
Altricham je zahteval, da se Conmmonvvealth radikalno spremeni ali da ga razpuste. Sedanji Commomvealth je po mnenju Altrichama »neživa
parodija Commonwealtha», ki bi bilo bolje, da bi nehal obstajati in bo » časom dejansko prenehal obstajati, če ga ne bodo spremenili. Leta 1956 je angleška vlada skoraj zrušila Commonvvealth s svojim napadom na Suez, ker ni niti obvestila svojih prijateljev V Commonvvealthu o tem, kaj namerava storiti.
Commonvvealth, je dodal lord Altricham, obsega sedaj
V-'
||X:'	■	"fr
tt; frsfrvt, •	4^4’	.00k	t’,	t	**■
Ameriški transatlantik Constitution (na sliki) se je približno 5 milj od newyorške*a pristanišča zaradi goste megle zaletel v norveško petrolejsko ladjo Jalanto. Najmodernejši transatlantik (29.500 ton) se Je le malo poškodoval, pač pa Je presekal petrolejsko ladjo (12 000 ton) na dvoje. Človeških žrtev na srečo ni bilo.
nekaj zelo bogatih dežel, med katerimi je Anglija, in določeno število zelo revnih dežel; bogate se ne brigajo za to, da bi pomagale tistim, ki so v težavah. Ce Commonvvealth mora in zasluži, da še nadalje obstaja, mora biti proti plemenski diskriminaciji in za parlamentarno demokracijo; obe tl dve načeli pa -sta sedaj v nevgrnosti v Južnj, Afriki, je poudaril lord Altricham. Končno je dal priznanje dr.1 Bandi, voditelju afriškega nacionalnega kongresa j Njasi, ki gni proti belcem, ampak proti dominaciji belcev«, in mu želel mnogo uspeha v njegovi borb:.
 «»--------
Za 25 milijonov zlata in draguljev so ukradli iz zlatarne
MODENA, 2 —' Iz zlatarne Martinelli, ki je prav v centru mesta, so preteklo noč vlomiN Ci odnesli Sa 25 milijonov dragocenosti. V trgovino so prišli tako, da so naredili luknjo iz Urada, ki se nahaja nad trgovino. S posebnimi pripravami so odprli dve močni blagajni ter odnesli vse zlato in dragulje, ki so jih našli. Lastnica je tatvino opazila davi ter u-gotovila, da so tatovi odnesli približno 2,5 kg zlatih prstanov, nekaj desetin kg srebrnine ter na desetine gramov dragim kamnov. Pustili bo samo nekaj gramov težak zlat križec, ki ga najbrž niso opazili, in pa nekaj srebrnih svetinjic majhne vrednosti, po prvih policijskih preiskavah se pa zdi, da so bili zlikovci vendar tako nerodni, da so pusti-i U za seboj prstne odtise,
Pretiravanje v obrambi latinščine
Vsakemu svoje! Priznajmo tudi latinščini določei-o važnost in pomen, toda pri tem ni treba pretiravati. Plenarno zasedanje rimske sekcije sindikata ravnateljev in profesorjev pa je izglasovalo posebno feSoluci-cijof zaradi nedavnega ministrskega odloka, da se pri srednješolskih maturah opusti prevajanje iz italijanščine v latinščino. Resolucija stereotipno poudarja, da je študij latinščine in še zlasti prevajanje iz italijanščine v latinščino (!) neizogibno potrebno za kulturno izoblikovanje mladih generacij, nato pa protestira proti ministrskemu odloku. O benem so zborovalci BPO-ročili ustanovitev stalnega odbora za obrambo latinščine. Dne 10. marca pa bo zborovanje profesorjev in učencev, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. Referat bo imel tajnik sindikata prof. Chiarpotto. To pot smo pa vendar odločno na strani vlade ne samo zaradi tega, ker ne vidimo nobenega smisla in koristi od nepotrebnega oteževanja zrelostnega izpita, temveč tudi zato, ker je ministrski odlok vsaj skromno upanje na nekoliko modernejše gledanje na šolo in njeno vlogo. Pri tem se pa o-menjeni profesorji kažejo v zelo klavrni luči.
Kraljevska
krona
(za 600 lir) prepovedana
Angleški «čarovnik» Watson nastopa s »kra-ljevskoji krono. Ta njegova krona je vredna le šest šilingov ali okrog šest sto lir in je narejena iz pločevine in vate. Na njej je tudi šest žarnic, ki jih »čarovnik požre« med svojo predstavo. Watson in njegova žena sta si nadela ime »kraljeva čarovniška dvojica«, kar jima je kolikor toliko pomagalo k uspehu na televiziji in v raznih nočnih lokalih v Londonu. Toda sedaj je prišlo od državne cenzure strogo pismo, naj Wats0n pri svojih nastopih ne uporablja več kraljevske krone, ki je preveč podobna pravi kroni kraljevske družine. Watsonova žena, ki je očitno nekoliko bolj realistična kot državna cenzura, je vse skupaj označila kot mnogo neumnega hrupa za nič in pristavila:	»Prepričana
sem, da se kraljica ne vznemirja, če midva u-porabljava to krono«.
Izognil se je stoti obsodbi
Franco Monico nekje iz Lombardije bi lahko včeraj doživel svojevrstni in gotovo redki Jubilej: 100. obsodbo. Mož, ki ima šele 37 let, pa si je najbrž mislil, da je tudi za to še čaš in je za sedaj raje ostal ker pri 99. obsodbi. Pred prizivnim sodiščem v Bologni se je zagovarjal zaradi lieke goljufije, ki naj bi jo napravil 5. decembra 1953 v Parmi. Toda mož je prinesel prepis s sodišča v Cata-niji, kjer je bil lani 4. marca obsojen na 10 mesecev zapora zaradi neke goljufije, ki jo je napravil 5. decembra 195S y Cataniji. Ker se je izkazalo, da je dokument točen in da Monico ni Obdarjen z Vsepričujoč-nostjo, ni kazalo drugega kot oprostiti ga.
Čudno veselje ob novem stanovanju
Kričanje, hrup in rat-bijanje se je slišalo iz neke hiše v Pozzuollju pri Neaplju. Ljudje, ki so šli mimo in vse to slišali, so opozorili bližnji policijski komisariat. Agenti so prišli v hišo ter našli 57-letnega možakarja, ki je s palico razbijal po pohištvu, vratih in oknih svojega stanovanja. Ker pa se jim je upiral, so ga še aretirali. Mož, ki se piše Della Ragione (!), je začel razbijati od veselja, ker je končno dobil nakazilo za stanovanje v neki novi zgradbi
PRIMORSKI DNEVNIK
V Madridu enako kot v Rimu
Španija B-Italija B 0:0
po izključni zaslugi obrambe
Epilog kolesarske dirke po Sardiniji
Igra se je praktično odvijata v italijanskem kazenskem prostoru. Anzolin nepremagljiv
ŠPANIJA: Araquistain; Sastre, Irulegui; Isidro, Bartoli. Rivilla; Herrera, Biempica, Peiro, Del SoK Camps.
ITALIJA: Anzolin; Capra Guarnieri; Gasperi, Tagliavini, Bolchi, Stacchini, Di Giacorno, Rozzoni, Corso, Petris. SODNIK: Barberan (Francija). KOTI 7:* za Italijo. GLEDALCEV: 40 tisoč.
MADRID, 2. — Neodločen rezultat mlade italijanske reprezentance proti mladi formaciji «rdečih furij» predstavlja pedvomno lep uspeh, vendar pa ima zanj izključno zaslugo cgaramba. Tekma je namreč potekala v stalni terenski prerr.o-ej Spancev tako, da se je sre-čpnje praktično spremenilo konstantni dvoboj španskega
—
A LIGA
TEKME S. 3. 1959
Alessandria-Milan, Bari-Ge. noa, Bologna-Padova, Inter-Fiorentina, Juventus-Roma, La. nerossi _ Napoli, Lazio . Spal. Sampdoria-Ddinese, Triestina-Torino.
B LIGA
Rezultati
5-3
2-9
1-9 1-1
2-9
•Brescia - Lecco •Cagliari - Como •Palermo - Marzotto •Parma - Venezia •Reggiana - Vlgevano •Sambenedet. - Messina 9-9 •Snnmenth. Monza-Prato 1-9 Taranto - Atalanta	1-1
•Verona - Novara	3-1
•Zenit Modena - Catania 2-1
	Lestvica						
Atalanta	23	10	10	3	36	19	30
Palermo	23	11	7	S	30	11	29
Lecco	23	11	7	5	32	26	29
Cagliari	23	11)	1	5	32	30 21	
Marzotto	23	10	7	6	11	13	27
Novara	23	11	5	7	33	21	27
Reggiana	23	10	5	t	31	24	25
Venezia	23	10	s	t	29	26	25
Messina	23	9	7	7	30	23	25
S. Monza	23	9	6	1	22	17	24
Brescia	23	7	f	7	27	25	23
Taranto	23	t	7	t	25	25	23
Como	23	10	3	10	29	30 23	
Verona	23	9	4	10	31	21	22
Parma	23	7	7	t	27	39	21
Modena	23	7	7	9	16	24	21
Catania	23	4	10	9	23	20	11
Samben.	23	2	13	1	17	30	17
Vigevano	23	s	(	12	16	26	16
8rato	23	2	3	11	14	41	7
TEKME I 3	1959
Cagliari-Parma, Como Reggia. na, Leeco-Simmenthal Monza, Marzotto-Brescia, Novara-Sam-benedettese, Palermo-Atalanta, Venezia-Verona, Prato-Taranto, Vigeva-no-Catania, Zenit Mode. da-Messina.
▼
Spori ne stave
TOTOCALCIO
Brescia - Lecco Cagliari - Como Parma - Venezia Reggiana - Vlgevano Sambenedett - Messina Taranto - Atalanta Verona - Novara Zenit Modena - Catania Carbosarda - Cremonese Legnano - Mestrina Lucchese - Forli Piacenza - Siena
1
1
X
1
X
X
1
1
1
X
1
1
Sanremese - Pro Vercelli 1
KVOTE. 13 točk 460*00lir, 12 tdčk 25 0«« lir.
TOTI P
XI 12 XX 12 21 21
KVOTE: 12 točk 1.521.497 lir, 11 točk 45.592 lir, 19 točk 4999 lir.
napada z italijansko obrambo z redkimi in skoraj vedno nenevarnimi vdori italjanskega napada.
Spanci so imeli nešteto priložnosti za realizacijo. Nekajkrat so se njihovi streli odbili od drogov vrat, mnogokrat so zdrseli za las mimo cilja,
brez moči. Strel je bil tako močan, da je Capra za nekaj sekund izgubil zavest. Minuto pozneje je Anzolin celo prestregel predložek Campsa. V 33’ je v proti napadu Stacchini slabo streljal, v 34’ pa je Anzolin z drznim skokom rešil izpred Herrere. V 35’ je Corso streljal visoko.
V 26’ zopet nevarna gneča pred italijanskimi vrati; bilo je zelo razburljivo toda brez posledic. V naslednjih minutah dva napada Italijanov. Prvi se je zaključil z lahko pa-
še večkrat pa so postali plen rado Araquista,na, v drugem izredno razpoloženega vratar,a pa je malo manjkal0j da vra.
tar ni izpusti! žoge iz rok. V
Anzolina, ki je s svojimi krasnimi paradami navdušil gledalce. Pa tudi branilci so izvrstno opravili svoj posel, kar velja za oba branilca Capro in olimpijsko mirnega Guar-nierija kot predvsem za nepremagljivega srednjega krilca Tagliavinija, ki je bil skupno z Anzolinom ter krilcem Bolchi-jem najboljši mož na igrišču.
Toda če je imela itajijanska obramba res levji delež zaslug za neodločen rezultat, pa je tudi res, da ji je mnogokrat priskočila na pomoč sreča in po nesporno dejstvo, da španski napadalci v zaključnih fazah niso bili dovolj odločni in precizni, razen tega pa tudi niso bili dovolj vigrani. Skratka, več kot enkrat so pognali k vragu izvrstne akcije, ki jim jih je pripravila krilska vrsta, ki je predstavljala najboljši del španskega moštva.
V ostalem pa razen dobre obrambe italijansko moštvo ni pokazalo drugih odlik. Napad nraktično ni obstajal. Stranska krilca sta igrala stalno v defenzivni funkciji in nista mogla zalagati napad s koristnimi žogami, razen tega pa sta bili konstantno vpreženi v voz obrambe tudi obe zvezi in pogosto tudi obe krili. Tako je v redkih ofenzivnih akcijah bil v napadu Rozzoni preveč izoliran, da bi mogel nevarno groziti špansko 'obrambo. Kliub temu pa ie prav Rozzoni bil kupno s Stacchinijem najboljši napadalec.
Kratka kronika tekme je naslednja:
Začetnj udarec je imglš Ita-ija. toda Šoanri so takoi prevzeli pobudo. Prvo akcijo pa so izvedli šele v 3’, ki jo je no Rolchijevi napaki zakliuč1' Herrera z visokim strelom. V 5’ ie Anzolin ubranil na tleh močan strel Del Sola na predložek Peira. Dve minuti pozneje je izvedel solo - prodor Peiro, ki ;e preigral Tagliavini ia in slovito streljal, toda Anzolin ie bil spet na mestu.
V 8’ so Italijani dosegli kot, ki je ostal neizkoriščen. V 12’ lepa akcija Corso - Rozzini -Di Giacomo, ki se je zaključila s stretom posedniega mimo vrat. Takoj nato je Araqui-
tain blokiral žogo .izpred Pe-trisa. V 14' je Bolchi spretno zaustavil, Peiro. Minuto pozneje so Italijani dosegli drugi kot, v 17’ oa j« Di Giacomo i i«oVim strelom zaključi alf čilo B-dch’ - Rozzoni - Petris.
V 18’ kot za Spance. Razči-
41' je Peiro zaradi pretiranega individualizma zapravil lepo priložnost. V 43’ je Corso z dolgim predložkom poslal v napad Petrisa, ki je trčil skupaj z Iruleguiiem. Žoga je odletela v kot, Irulegui pa je obležal poškodovan in zamenjal ga je Pr.chino. Takoj nato je Anzolin slabo zaustavil strel Biempice, toda nevarnost je odstranil Capra. Že trenutek pozneje pa se je Anzolin rehabilitiral s krasno parado.
V nrvi minuti drugega polčasa )e hotel Corso podati nazaj lastngmu vratarju, toda pri tem je podal žogo naravnost Herreri, ki je na skoraj ne-verieten način zgrešil prazna Vrata. V 2’ druga nevarnost pred italijanskimi vrati. Herrera je sam pred vratarjem silovito streljal, toga žoga se je odbila od prečke. Prestregel jo	je Peiro	z	glavo,	Anzolin
pa jo je očjtil v kot.
V 4’ je Bolchi izvedel kazenski strel precej mimo cilja. V 7’ Petris ni znal zaključiti o-se-bnega protinapada. Italijani so se v tej' fazi nekoliko otresli pritiska Spancev in izvedli nekaj lepih akcij, toda že v 10'	je Herrera	prodrl	in slabo	streljal.	V	lfi’ protinapad
Petrisa in Stacchinija z zaključnim strelom Rozzonija mimo vrat. V 18’ je prečka ponovno odbila strel Campsa, v 20’ pa je Capra še enkrat odbil	žogo z	gol črte.	Minuto
pozneje je Herrera streljal iz neposredne bližino in Anzolin je odbil žogo z dlanjo v kot. V 22\je odvrnil nevarnost, Tagliavini, v 23' pa Anzolin s plastično parado. V 25’ je Corso streljal iz težkega vogalne-
ga položaja mimo vrat in prav tako Camps v 26’. V 30’ je A-raquistain zanesljivo prestregel polvisoki strel Stacchinija, v 31’ je Biempica streljal visoko, v 32’ pa je Bartoli rešil v kot izpred Rozzonija.
V zadnjih minutah so Španci podvojili pritisk in igra se je praktično odvjala v kazenskem prostoru Italijanov, kjer pa je bilo toliko nog, da žoga nikakor ni mogla v mrežo. Bilo je še mnogo nevarnih trenutkov za italijansko ob-ambo in mnogo priložnosti za Špance, toda rezultat se ni spremenil.
Sorgeloos pred Faverom v dirki Sassari-Cagliari
Strelsko tekmovanje na stadionu «Prvi maj»
Svetoivanski
Se 17 drugih s časom zmagovalca
ŠAH
Tečaj za začetnike
Šahovsko društvo Alabarda sporoma, da se bo 4. marca začel v njegovem sedežu v Ul. Crispi 18 (bar) šahovski tečaj za začetnike.
CAGLIARI, 2. — Belgijec Sorgeloos je zmagal na tradicionalni kolesarski dirki Sassari-Cagliari. katere so se udeležili skoraj vsi udeleženci dirke po Sardiniji. Ze takoj v začetku je postalo jasno, da se veliki favorit Van Looy ne misli potegovati za prvo mesto in z njim vred še nekaj drugih, med katerimi Louison Bobet. Vannitsen, Nencini in drugi.
Dirka se je začela s silovitim tempom in kmalu je bilo v ospredju 8 kolesarjev, med katerimi Defilippis, Moser, Ba-hamontes, Pambianco itd.
Na prvi vzpetini je ušel Ba-hamontes, ki je potem vozil sam 37 km in šele pri Torral-bi ga je dohitelo lg kolesarjev, ki so se medtem združili s prvotnimi Bahamontesovimi spremljevalci. Med temi je bil tudi Sorgeloos.
Ker favoriti v ozadju niso forsirali, se je borba za prvo t mesto omejila na prvih 19 ko-
lesarjev. Na vzponu Campeda si je Bahamontes spet pridobil nekaj prednosti in je osvojil gorsko nagrado pred Bonijem, Battistinijem, Moserjem in drugimi. Pri 71. km so imeli ubežniki 2’24” prednosti pred drugo skupino. Pri 133. km je njihova prednost narastla na 4’49”.
Cilj je bil na stadionu. Pri vhodu v stadion sta Fantini in Defilippis padla, vodstvo kolone pa je takoj prevzel Fa. vero. Tesno za kolesom mu je sledil Sorgeloos ki je na zadnjem ovinku pred ciljem prehitel Favera in z izbornim sprintom prvi dosegel cilj.
Iz Cagliarija so mnogi kolesarji takoj po prihodu na cilj odpotovali z letalom v Pa. riz na start za dirko Pariz-R<m.
Vrstni red: 1. Sorgeloos, 225 km v 5.43'8” s povprečno hitrostjo 39,341 im; 2. Favero; 3. Canesi, 4. Fornara; 5. Moser; 6. Fabbri; 7. Rolland; 8. Boni; 9. Bahamontes itd.
osvojili vse nagni
Po prvem dnevu so bila dekleta boljša od fantov. Med
posamezniki najboljša Violica Novak in Ivan Luki*
V soboto in v nedeljo je bilo v dvorani na stadionu «Pr-vi maj» strelsko tekmovanje, ki ga je organiziralo prosvetno društvo »Slavko Škamperle«. V moški konkurenci je nastopilo šest ekip, v ženski pa dve kar je sicer precej manj kot na prvem tekmovanju pri Sv. Jakobu, vendar pa je bilo zato tekmovanje toliko 'bolj kvalitetno. Za zmagovalce so bile pripravljene lepe nagrade v obliki pokala, diplom in kolajn.
Prvi dan tekmovanja so pripravila veliko presenečenje dekleta pd »Škamperle«, ki so kot ekipa dosegle najboljši rezultat in pustile za seboj vse moške ekipe. Vse članice sveto-ivanske ekipe so iz stoječega položaja streljale zelo zanesljivo in kar dve od njih sta zbrali v eni seriji 79 točk.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  ..............................................................................................................................................................................................................................
Z mednarodnih nogometnih igrišč
Genoa - Partizan 4:2
Trije neuspešni nastopi
jugoslovanskih moštev v Italiji
Vojvodina izgubila v Milanu, Partizan v Genovi in Lokomotiva v Padovi
Inter - Vojvodina 2:0
Strelci: v prvem polčasu v 36’ L.ndskog; v drugem polčasu v 4’ Angeliljo
Inter,- Mateucci; Masiero, Va-lade:	Invernizzi, Cardarelli,
Venturi (Galbiati); Bicicli, Lindskog, Angelillo, Rozzolini (Venturi), Skoglund.
Vojvodina; Vasič; Roganovič, Svinjarevič (Duvandič); Bena, Nikolič, Malešev; Rajkov (Takač), Ivoš (Rajkov), Sekereš (Ivoš), Veselinovič, Radičevič.
MILAN, 2. — Inter in Vojvodina sta prikazala lep no-
MIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIItlllllllllllllllllllllimiinillllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII
Državno smučarsko prvenstvo zaključeno
Alberti prvi v smuku Zulian pa v slalomu
V štafeti 3 x 10 km zmagala ekipa Cauriol (Steiner, Federico in Giulio De Florian)
stil ie Tagliavini J, gl»vo, kj je či« •*
kmalu nato na enak pači vrnil neveren conter Camusa.
70' je Tntrllaviiji izkoristil renutno neprisebnost Imlei»rri» a in ušel z žoeo proti vratom. Z roba kazenskega pros*ora j« ilovito streljal, toda Araqui-stem iP ubranil v padu.
V 24’ je Caora odločno raz-il nevarno kombinacijo Peiro - Del Sol. Minuto pozneje
» Gasoeri odbil v kot iznred Herrere. V 27’ ie prodiral Di Giacomo. a ie bil zrušen. Kazenski strel ie izvedel Corso točno do Stacchiniia, iznred katerega je v zadnjem trenutku rešil Irulegui.
V 30’ kritična situacija nred itapianskimi vrati in Capra je
nrsi zaustavil žogo na sami
^SPORTINIA, 2. — S smukom se je danes v Sportiniji zaključilo državno smučarsko prvenstvo za 1. 1959. Proga je
bila dolga 3500 m z 950 m vi-
išinske razlike in z 12 usmerjevalnimi vratci.
Pričakovanega dvoboja med mladimi jn, starimi ni bilo, ker tehnična komisija za spuste ni dovolila nastopa mladim, ki bodo konec tedna sodelovali na evropskem juniorskem kriteriju v Nemčiji. Tako je imel dosedanji prvak Bruno Alberti dokaj lahko konkurenco in si je z zanesljivo in stdno dovršeno vcžnjo ponovno zagotovil prvo mesto pred Burri-nijem, ki je zaostal za 6 sekund in pred Pedroncellijem. Izredno smolo je imel včerajšnji zmagovalec v slalomu Zulian, ki je v začetnem delu
gol - črti ko je bil Anzolin že proge padel, zlomil smuči in
se tudi nekoliko potolkel.
Od 70 prijavljenih tekmovalcev jih je startalo samo 40, štirje pa so bili diskvalificirani.
VRSTNI RED:	1 Alberii
2’42”, 2. Biirrint 2’4»”, 3. Pe-droncelli 2'49"6, 4. Agreiter 2’49"8, 5 Viotto 2’50”2, 6 F. De Florian 2’50”8. 7. David 2’ in 50"9, *. Fill 2’S3’’3, 9. Col6 2’54 4. 10 Milianti 2’55”2.
Vrstni red v včerajšnjem slalomu:	1. Zulian 127”9, 2.
Siorpaes 129’8, 3. Picchiottino 130”3, 4. Miiianti 130”4,-5. Fill 131"1 -itd.
Vrstni red v štafeti 3x10 km: 1. AS Cauriol (Steiner, F. in G. De Florian) 1.48’16'f6,	2.
Fiamme Gialle (Pomare, Fat-tor, De Dorigo) 1.48’53”, 3. Fiamme d’oro (Chatrian, Mar-tinelli, Schenatti) 1.49’52’T itd.
gomet, poln duhovitih kombinacij in tehničnih, fines. Razlika je bila samo v tem, da je Inter imel realizatorje, Vojvodina pa ne. V moštvu Inter-ja je po daljši odsotnosti nastopil Angelillo. Igral je zelo dobro. Poleg njega je igral dobro tudi Skoglund. Kot moštvo je Vojvodina ugajala. I-grala je hitro z lepimi kombinacijami in globokimi napadi, toda njeni napadalci so preveč kombinirali v zaključnih fazah. Najboljše moči je imela Vojvodina v Ivošu, Veselinoviču, Rajkovu, Nikoliču in Roganoviču. ki je popolnoma onemogočil Skoglunda.
Začetne minute so pripadale Interju in Lindskog bi lahko že v 3’ dosegel gol. Sledilo je več protinapadov Vojvodine z lepimi, »oda premalo učinkovitimi zaključnimi streli Veselinoviča. Po prodoru Lindskoga v 13’ sta Ivoš in Rajkov še dvakrat zaposlila budnega Matteuccija. V 34’ je Veselinovič na prediožek Bene zgrešil cilj, dve minuti nato pa je Inter prešel v vodstvo. Invernizzi je diagonalno podal Skoglundu, ta pa Lind-skogu, ki je popolnoma prost preusmeril žogo v mrežo. Kmalu nato je Skoglund streljal v prečko. V 41’ je Angelillo banalno zapravil lepo priložnost, v 44’ pa je vratar Vasič v krasni paradi prestregel Lindskogov kazenski strel z roba kazenskega prostora.
V začetku drugega polčasa je Inter dosegel drugi gol. V 4 je Bicicli centriral ;n Angelillo je v skoku prehitel Nikoliča in z glavo poslal žogo v mrežo V 9’ bi lahko povečal rezultat Skoglund, pofem pa je prevzela premoč Vojvodina in jo obdržala do konca. V 27’ je Matteucci ubranil o-■ster strel Rajkova iz nepo-s edne bližine.
Padova - Lokomotiva 4:0
Strelci; v prvem polčasu v 42’ Vomiero- v drugem polčasu v 9’ Zerlin, v 25’ Massei, v 27' Massei.
Padova• Bologr.esi; Blason. Scagnellatto (Marii: Mari Ferrari), Secco, Celio; Boscnlo (Galdarossa), Luosi, Zerlin,
Massei, Vomiero.
Lokomotiva: Manestar (Ha-rar); Balan, Ožegovič; Feld (Bobek), Kesejič, Jukič; Raus (Mežak), Abadžič, Ivkov ,c (Sobočan), Zuban, Lakovič
PADOVA, 2. — Padova je o-bilno poravnala ctari račun z drugorazredno zagrebško Lokomotivo, ko jo je ta premagala 1. 1957 v Zagrebu. Lokomotiva ni veliko moštvo, vendar pa igra lep nogomet. Posamezne igralce odlikujejo fizična kondicija, dobro obvladanje žoge, hitro odkrivanje in izmenjavanje mest'«ter smisel za prodore, ki pa niso bili uspešni zaradi izredno razpoložene o-brambe domačih. V odsotnosti reprezentanta Jerkoviča se je odlikoval Feld kot koordinator, v napadu pa Zuban.
Padova je nastopila brez Rose, Pisona, Pina m Mora, toda pojačena s članom Trie-stine Masseijem, ki je bil skupno s Celiom pobudnik skoraj vseh ofenzivnih akcij, obenem pa tudi njen najboljši realizator.
Tekma je bila lepa in obojestransko zelo korektna. Lokomotiva je bila enakovredna do konca prvega polčasa, ko je v 42’ prejela prvi gol, v drugem polčasu pa kljub prizadevanju ni mogla vzdržati močnega pritiska, ki je popustil šele v zadnjih 15', ko je imela Lokomotiva nekaj lepih priložnosti za zmanjšanje poraza, posebno tedaj, ko je Lakovič sam pred vrati streljal čez prečko.
MEDNARODNI NOGOMET
PARIZ, 2. — Francija-Betfli-ja 2:2 (1:1). Strelci: v 2’ Vincent (Fr.), v 32’ Lippens (B.); v drugem polčasu v 24’ Vincent (Fr.), v 35’ Piters (B.)
COURTRAI, 2. — Belgija B-Francija B 2:1.
PARIZ, 2. — Belgija jun,-Francija jun 3:1.
PEKING, 2 — Peking-CCA Bukarešta 2:2.
GUADALAJARA. 2 — Gua-dalajara-Haeisingorg 2:2
MONTECARLO. 2. - Bolo-gna-Montecarlo 3:2.
MEXtCO CITY, 2. — Melv-ka-Kostarika 3:1	(2:1).	80.000
gledalcev.
Strelci: v prvem polčasu v 15’ Pantaleoni (G.), v 20’ Ab-badie (G.), v drugem polčasu v 15’ in 24’ Abbadie (G.), v 37’ Kaloperovič (P.), v 43’ Vukelič (P.).
Genoa: Ghezzi (Piccoli); Ma-gnini, Becattini; Leopardi (Ri-vara), Bruno (Baveni), Delfi-no; Dal Monte (Nezzi), Abbadie (Leopardi), Maccacaro (Dal Monte), Pantaleoni, Fri-gnani.
Partizan: Stojanovič; Belin, Jusufi; Kaloperovič (Jončič). Mitič, Pajevič; Cebinac Z., Ce-binac S., Radovič, Miladinovič, Vukelič.
GENOVA, 2 — Zmaga Ge-noe nad močno jugoslovansko enajstorico je bila povsem zaslužena in bi lahko bila še večja. Glavno zaslugo zanjo ima Urugvajec Abbadie, ki je s svojo mojstrsko igro navdušil okrog 10.000 gledalcev. Abbadie je igral samo 60’, potem pa je zapustil igrišče, da se ne bi preveč utrudil. Poleg njega je bil odličen Magnini v obrambi in vsi mladi, ki so vstopili v igro v drugem polčasu.
Partizan je igral dobro v polju, kjer je spretno kombiniral. Povsem pa je zatajil v napadu. Obrambo je imel nezanesljivo. Med posajnezniki so izstopali Kaloperovič, Radovič in Vukelič.
Tekmovanje je začela ženska ekipa pd «Ivan Cankar«. Any Grizon je dosegla 64 točk, e najstletna Vilma Grizon pa 43 točk, kar je spričo dejstva, da je le malo vadila pred nastopom, kar dobro. Tretja predstavnica «Cankarja» Podgornl kova je bila izvrstna. Dosegla je 76 točk in vse je kazalo, da bo to najboljši posamezni rezultat v ženski konkurenci. Toda presenečenja so šele za-čela z nastopom Svetoivan čank. Novakova je začela desetico in po odlični seriji zbrala 79 točk. Samo malo slab ša je bila Mariza Lugnan'
74 točkami, za njo pa je Stroz-zijeva izenačila rekord, Nova kove. Skupno torej 232 točk.
Vse moške ekipe so se potem ves večer zaman prizadevale, da bi prekosile ta odlični rezultat. Začeli so Dolinčani, Zbrali so 196 točk, kar bi jim na prvem tekmovanju zadoščalo za prvo mesto. Najboljši med njimi je bil Janko Žgur s
75 točkami. Sledili so Prose-čani - Primorje. Lukša je streljal izvrstno. Dosegel je 82 točk, prav toliko pa tudi njegov tovariš Sabino Cibic. Tretji tekmovalec Karel Cibic je bil nerazpoložen. Streljal je slabo in onemogočil svoji e-kipi boljši plasma. Škedenjci so napredovali, vendar niso mogli poseči v borbo za bolj. ša mesta. Izvrstno pa so se odrezala svetoivanska moštva. V prvi ekipi je bil najbolj uspešen Inamc Aleksander z 81 točkami. Sledil mu je Lucijan Kovačič s 77 in Glavko Švab z 69 točkami. Z 227 točkami je prva ekipa «škamperla» prevzela vodstvo v moški konkurenci prvega dne. Drugo me sto je z dvema točkama prednosti pripadlo ekipi »Škamperle II«, v kateri je bil najboljši Louis Abram z 79 točkami. V tretjem svetoivan-skem moštvu se je izkazal Bruno Černivec z 78 točkami
Lestvica tekmovanja po prvem dnevu je bila naslednja:
ZENSKE: 1. Škamperle 232 točk, 2. Cankar 183 točk.
MOSKIr 1. Škamperle I 217 •očk, 2. Škamperle II 213 točk, 3. Primorje 211 točk, 4. Škamperle III 204 točke, 5. Dolina 196 točk, 6. Skedenj 170 točk.
Drugi dan tekmovanja so streljali s klečečega položaja in Skamperlovci so še bolj u-
  milnimi
2;1 v prijateljskem srečanju v Pordenonu
Pordenone premagal nepopolno Triestino
Zadovoljili so samo Rtimich, Merkuza, Brunazzi in Tulissi
PORDENONE, 2. — Triesti-na je odigrala včeraj v Pordenonu prijateljsko tekmo z lokalno enajstorico in jo izgubila z rezultatom 2:1. Obe moštvi, posebno pa Triestina, sta vložili v igro le malo (ruda, zato je bila tekma tudi na nizkem kvalitetnem nivoju kljub nekaterim lepo izvedenim akcijam.
Triestina, v kateri je manjkalo nekaj titularcev, je nastopila v naslednji postavi:
Rumich; Brunazzi, Simoni; Tulissi, Merkuza. Rimhaldo (Degrassi); Comisso (Puia), Puia (Rimbaldo). Clemente, Cazzaniga. Santelli.
Tržačani so začeli z zelo hi-
1 ANDREJ	BUDAL 		
1 Žui )	*AN ŽAGAR1
	
«Kdor ti je to vero dal», je rekel oče, «n»j ti jo blago-slovi in uresniči. Vendar pa ne boš tajil, da ubiraš zelo nenavadne poti do tega, k*r ti imenuješ zmago pravice«.
»Nenavadne razmere — nenavadna sredstva«.
»Le glej, da si pri tem vesti ne obtežiš. Kaj je s pravim Tinkatonko?«	,
«Ta, je na varnem. Ni se mu bati ne bomb ne topov Naša vas leži — kakor pravijo — v mrtvi fronti, ki ne bo nikdar posebno živa. Njena usoda se odloča na severu^ in na jugu. Ce padejo gore i-n pade Kras, se mrtva fronta brez posebnih žrtev sama ulekne. Vojaštva ni ne na tej ne na oni strani bogve kaj in ga tudi nikdar ne bo, ke • ga ni treba. Zato so naši ljudje lahko brez skrbi doma, če imajo kaj takega zavetja kakor vi tam na dvorišču. V takih odsekih se posreči marsikatera prav kratkočasna šala. Tako smo pred nekaj dnevi v tistem zapuščenem Repičevem seniku, kamor je hodil Tinkatonka spat, tega siromaka ukradli in ga...«
»Pa saj je bil še danes pri meni. Kruha sem mu dal in ga podil v barake«.
»Hvala za kruh«, se je nasmehnil sin. »Res ste ga dali, pa ne pravemu beraču, temveč — temule«, je pokazal nase. »Pravi Tinkatonka ima zdaj novo berglo in boljšo obleko *in mu ni treba več prosjačiti. V begunskem taborišču na oni strani kuhajo tudi zanj. Da ste ga videli, kako Je natezal ustne v smeh, ko sem stopil v njegovi opravi in z njegovo berglo predenj, da se naučim tudi njegove hoje in njegovega pačenja!«
»Dobro si se naučil«, ga je pohvalil oče smehoma.
»Tinkatonka je dobro pokazal«, je povzel sin. »Ko sem se
v njegovi šoli dovolj izuril, so me spravili zanesljivi tovariši spet nazaj čez bojno črto, da vidim, kaj tu počenjate«.
»Moj sin — ogleduh?« se je namrdnil oče.
»Zaničujte moj posel, kolikor vam drago, jaz vem, da je potreben«.
♦Ukazovati ti ne morem. Svetujem pa ti lahko. Tvoja zvijača mi ni všeč. Ali ne moreš dostojneje služiti pravici? Če te ujamejo, te ustrelč...«
»Vem. Padel bi v službi pravice. Vaši pomisleki me ne plašijo. Nisem sam. Na stotine, na tisoče nas je. Kar se je primerilo Tinkatonki, zadene lahko vsakega človeka na tej strani bojne črte od najvišjega poveljnika do poslednjega župana, do zadnje beračice«.
»Pretiravaš«, je pomilovalno skomizgnil žagar.
»Ne, oče. Moji tovariši so prepregli vse cesarske dežele s svojimi mrežami. V njih caplja vsa armada, vsa uprava. Naši uspehi so neizbežni. Prodirali bomo počasi, a gotovo. Kmalu se o nobenem človeku na tej strani ne bo več vedelo, ali je zares on, ali ne tiči kdo drug v njegovi zunanji podobi«.
»Pa tudi cesarski imajo na oni strani take mreže«.
»Imajo jih, pa ne toliko. Mi jih poznamo«.
»Ali pa si le domišljujete, da Jih poznate. Kjer se ljudje lovijo s takimi zvijačami, niti lovec ne ve, ali je še lovec, ali ni morda že divjačina, ki o prvi priliki obtiči v zanki! Zato mi ta tvoj posel ni všeč«.
»Tudi jaz bi rajši stal na oni strani v fronti. A človek se mora žrtvovati, ne more si izbirati službe. Sicer pa je prav tako častno za domovino streljati kakor iskati topovom najboljše smotre, da streli ne bodo zaman. Višje koristi zahtevajo tak posel od mene. Prepričan sem, da se z mojimi podatki posreči prebiti fronto z manjšimi človeškimi žrtvami kakor brez njih«.
»Sin, odpovej se temu poslu, materi in meni na Hubo. Poglej —».	J
Oče je vstal, prinesel iz	druge sobe ženino pismo	in prebral sinu nekaj odstavkov, zlasti vrstice, ki	so	govorile o Ivanu
»Pusti te nevarne poti!	Bodi vojak,	če	hočeš, a	ne zapletaj se v te čudne mreže«,	je prosil oče
Ivan se je zamislil. Zaželel si je malo papirja in odložil gnjat in nož. Pri omari stoje je napisal na list;
«Draga mati! Doma sem pri očetu na kratkem dopustu, zal mi je, da ne morem tudi do vas. Ne bodite v skrbeh ne za očeta ne zame. Godi se nama dobro. Upam, da se bo vse srečno končalo. Iskreno Vas pozdravlja Vaš sin Ivan«.
«Denite to v svoje pismo, ko odgovorite materi«, je ponudil očetu zganjeni list. «še bolje bi bilo, če ji moj Ust sami izročite, ko pridete do nje. Pisma pregiedujejo; moje vrstice bi lahko kje obtičale«.
«Torej —?» Očetove oči so prosile, naj sin usliši prejšnjo prošnjo.
»To ni mogoče«, je odločno odkimal Ivan. »Zevezal sem se. Dane besede ne prelomim«.
»Komu si se zavezal?«
♦Svoji bodoči domovini in tisti, ki mi ni nič manj draga — svoji bodoči ženi«.
»A tako?« se je začudil oče. «Kje pa jo imaš — bodočo ženo?« je vprašal hladneje.
«Na vaši strani. V velikem mestu ob Savi. Naše krvi je našega rodu«.	’
»Ce je tako, morajo očetove želje seveda molčati«, je Žagar pobito sklonil glavo. »Nauki in svet so te odtujili očetu in domu. Le na to te opozarjam, glej, da se ne boš nikoli kesal zaradi tega, kar zdaj delaš«.
»Upam, da se ne bom. Se nekaj. Glavno, zaradi česar sem prišel in se vam razodel, bi bil skoro pozabil. V hiši imate poveljništvo. Jaz bi moral na oni strani to javiti. To je moja dolžnost. Kakor hitro to storim, vam granate porušijo dom. Ce hočete, da vam ostane hiša cela, odpovejte tem Hudem svojo streho«.
»Ko bi mogel! Sami so se vgnezdili tu. Nič,me niso vprašali«.
»Potem se je treba pripraviti, da bo ta hiša v kratkem groblja. To so, <jpe, take bolesti: sam naj si človek poruši dom, če ga hoče osvoboditi...«
»In ti se ne bi pomišljal in bi ga porušil?«
,	ni	mogoče	zmagati. Draga mi je ta
hisa kakor le kaj Toda v skupnem okviru naše bodoče domovine je vsa naša vas le neznaten, droben prašek Zaradi njega se ne morem izneveriti svoji dolžnosti«.
tro igro rn že v 4’ so imeli priložnost za gol, toda Santelli je po akciji Puia-Clemente streljal visoko čez prečko. Minuto pozneje se je obramba Pordenona rešila v kot, natj pa so večkrat prodrli domačini, katerih napade je dobro zaustavljal Merkuza. Sledilo je 5 zaporednih kotov (3 .za Triestino in 2 za Pordenone), ki niso spremenili rezultata. Rumich je večkrat izvrstno posredoval pred svojim svetiščem in polčas se je končal brez gola.
V drugem polčasu je Triestina nekoliko spremenila postavo in prav tako tudi Pordenone. V 6’ je Triestina prešla v vodstvo. Cazzaniga je izvedel kazenski strel v smeri proti Degrassiju, ki je brez težav posla! žogo v mrežo. Pordenone je močno reagiral in v 12’ je Simoni odbil žogo z gol-črte, v 13’ pa so domači izenačil, ko je Ricalcone prestregel kratko odbito žogo vratarja Rumicha.
V naslednjih minutah 1e Triestina zaigrala nekoliko bolje, vendar pa so domači v 40’ dosegli še drugi gol. Mladi debutant Jaconissi ie streljal v prečko, odbito žogo pa je prestregel Ricaldone in jo brez težav plasiral v mrežo.
Pri Triesttnl so zadovoljili samo Rumich. Brunazzi, Tu'is-si in Merkuza, zelo slabo pa je igral napad.
 «» ------
POKAL «E. DE MARTINO*
trdili svoja vodilna Močno pa so popusti«
ta, ki streljanja v PJ čitno niso vajena. med posameznicami J* (($ no bila Novakova z
mi.	,
V moški konkurenci
V	1	+	otP	P
ekipe izboljšale reztilta ga dne. Najbolj je n “-
la ekipa Škamperle ■ > ■ je prebila na tretje ^
drugem svetoivanskem mi
pa je Walter Afric _s ^ mi dosegel najboUsl tekmovanja. Tudi .	ujcš»
se dobro odrezali.	.-J
dosegel 83 točk, nekoliki
pustil Sabino Cibic, J bic pa je dosegel P j
tico. škedenjci so n**
z dvema tekmovalce®*
di tega močno zaos .
KONČNA L
točk^J1!
zaradi tega močno ^"cA ZENSKE: 1- SkamP*!1*
- 191, skupaj 423 ‘"^''336.. kar 183 - 153, skupaj ■!
MOŠKI: 1. Škamp« 5U
- 233. skupaj 460 tock, | £ perle II 213 - 23L “V ^ točk; 3. Škamperle skupaj 430 točk; *■,
M
k
SKupaj -tov	,7c toujti
211 - 215. skupaj	p,]	2
Dolina 196 - 203 .5*^^
točk-"e. Skedenj 17# 'l3* pa.j 306 točk.	se	je	t
Med posamezniki ^
kša še enkrat	dDe' Hi
boljši strelec. V oj taliit' ( zbral 165 točk. Med0*,,*' bila oorba dokaj i.ze,.stvit(,J*t: je razvidno tudi ?? pjo ^ ŽENSKE: I. V'0'^ l 148 točk. 2. Mana * ^ j
i lieni""
točk. 4. Mariza :
»tl
6. Vilma Grizon »a ‘,,,1(5)' i, MOŠKI: 1 IVP.nhic ]59 točk. 2. Sabino C ion -
3. Aleksand-r IaalJlq tAj »1
4, Louis Abram	(	A,
Valter Afric 158	„ j
vačič Lucijan 157	8	J) t
no Černivec 152 ‘^.-vlt0 t J Zgur 146 točk. preic ^
H it
144 točk, 10. J°ze točk itd..
Organizator tf'k ekiPf. i vse sodelujoče.. ^0'^ razdelitev nagrad^ y ^ 1»
do 4. t. m ob nih prostorih.
20,30 v
ATLETIKA
Lorger” za Uia"«*,,^
jssrffiig
nju v Dortmund „50 1 fe
tudi Jugoslovan tfifdS
ger v teku na 1 tei(U )Je!, ?l virami. V prvem	l
gal evropski P geriLjj j!
času 7.2 pred Lheno® j t?i ^ Francozom	7.0- l’.v
Angležem Sha* ,altt> 1	|!
gt tekmi JCjPf , boj-.rfdi
Lauer, vendar z ^1
som - 7.1, Pa v pr
bil boljši kot , saj je dosegel 7.3.
Lakota naFp alpski smučar i
POBOVA SAPKA’ SaP*!® jugoslo'
raj se je na_^°ov*Pojili
ključilo
čarsko prve
nstvo
disciplinah.	_	»j
(smuk, s'al£nler L^°CŠLf
vel*
je zmagal	1'	i
senic pred Dor ,„10®,-' '
-£du STsr
bil na sp^-v. tea zmagal Dornik
Lakoto. ..„«i je ^
Med članicam _J z A „
pančičeva slalomu tudi kombinaciji
dosego' ^
 «»^
S
Zidar II
Slovenije * ^ v /\ J.
PO K LJ L K A,	[Alij:	Jt,
?jjk.i,hiS:koki j« bUv^
Slovenije
Pokljuki
na
--	-	-	„	zrnas”;	.	.
skakalnici. Je prej jjA
ni Jože z,d” d ^ V
D/sitnfl. I**	-*
.n Rojino Pečar pred
fiaj "j*
im
40), 2. Jernej
Triestina - Udinese 0:1
(Nadaljevanje sledi)
V nedeljski tekmi mladinskih moštev za pokal «E. De Martino« je enajsterica lldt-nese premagala enajstorico Triestine z rezultatom 1:0. Zmaga Videmčanov je bila za služena, čeprav so edini gol dosegli iz U-metrovke v 32’ prvega polčasa, ki jo je realiziral Birtig. Z umirjeno igro na sredini grišča so Videmča-ni takoj prevzeli igro v svoje roke ln bili v premoči skoraj ves prvi polčas. V drugem polčasu so domači igrali nekoliko bolje, vendar pa niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti. Ttiestina je nastopila v naslednji postavi:
Paone; Carpeneti, Varglien;
Bi, ni, Dudine, Rocco; Auber, Brazzato, Valentin, Attilli! Foue,
- Ro ji na
Šlibar 192.7 (■ p,,far
 	.7	l	peč«r,s$,	d
Mladinci: '• lflg,7.[ 4 j
38),'”2. Eržen 'jjj' 34 K j) Trening Trira)
ff
'kem start op«	v	j
se K» ud‘. „,so s P
tularci, ki n’s
dgnonu.
rali vsi ' ‘j'no n'fj
la'.,kiJ"no bort^Vf
V nedeljo - v v-,, stine nastopu (ekpU ,
Lanerossiju
stvo rezerv^. ,11—
S
odbor naci“" sp
(Formoze) J
trn naC. K ’ LiVO® I1 J
bo naC.	Zalotišl«y
1,mpi.jSpHjavo fd*1 jf
FIFA.,
nirja javno ri*-j vni ključkom PrlJ
f1
stani m-AV&r ooso^ot1 liska (UMr9