Leto LXVn., št. 79 LJubljana, sobota 7. aprila 1934 Cena Din 1.- Lznaja vaaK dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.ft0, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta DiD 4.-. Popust po dogovoru, inseratni lavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3126 m 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. TURŠKI ODGOVOR MUSSOLINIJU TevSik Ruždi bej o italijanski ekspanzivnosti na bližnjem vzhodu — Mussolinijev umik — Turčija bo v vsakem primeru branila nedotakljivost svojega ozemlja Ankara, 6. aprila. AA. V odgovoru na interpelacijo, ki jo je poslanec Mahni u d Esad vložil glede na nedavni govor Mussolinija, je zunanji minister Tevfik Ruždi-bej izjavil v parlamentu med drugim: Z vso pozornostjo, ki mu gre, smo ocenili govor, ki ga je imel predsednik italijanske vlade Mussolini po sestanku treh premierjev, ki se je končal s podpisom rimskih protokolov. V tem govoru je šlo tudi za stvari, ki nas zanimajo z raznih vidikov. Ta govor naj bi bil pristojno tolmačenje protokola, ki se nanaša na področje, sosedno Balkanu, kjer tudi mi živimo. V odstavkih izjave, ki so bili posvečeni zunanji politiki, je bilo govora razen o Afriki tudi o Aziji. Gospodje veste, da ima naša država, po zemljepisni legi in zgodovinski usodi evropska, v Aziji pokrajine, ki so ne-razdružljivo zvezane z njo. ima drage prijatelje in pomembne interese. Iz tega razloga se moramo zanimati za vsako politično delo, ki je kakorkoli v zvezi s Prednjo in Srednjo Azijo. In čeprav se ta govor ne bi bil dotaknil te točke, bi nas morale zanimati izjave predsednika italijanske vlade o zunanji politiki njegove države tem bolj, ker vsebuje stališče sredozemske velesile, pa tudi zato, ker leži naša država na dveh velikih polotokih, ki tvorita oba del sredozemskega primorja. V tem govoru so bili tudi odstavki, ki se nanašajo na mednarodno razorožit-veno konferenco in na vprašanja v zvezi s ponovno oborožitvijo. Ti odstavki so že sami po sebi morali zbuditi našo pozornost in zanimanje. Skratka iz vseh naštetih razlogov smo ta govor preeita-li z največjo pozornostjo in z velikim zanimanjem spremljali kritiko govora v listih tujih držav, kakor tudi stališča, ki so ga zavzele prizadete države. Predvsem smo se hoteli informirati pri rimski vladi, s katero nas veže dogovor o prijateljstvu in nevtralnosti in s katero živimo v dobrih odnošajih. Zato navajam poročilo našega poslanika v Rimu o pojmovanju in nazorih, ki vladajo v palači Chiggi in v palači Vene-zia. Prva njegova poročila se glase: >Dopoldne me je v zunanjem ministrstvu sprejel državni podtajnik Suvich, ki mi je omenil članke listov »Aksam« in »Džumhurijet« o govoru g. Mussoh1-nija. Izjavil mi je, da predsednik italijanske vlade v svojem govoru nikakor ni meril na Turčijo, ki je ne smatra niti Mussolini niti Suvich za azijsko državo. Odgovoril sem, da bi želel osebno govoriti z g. Mussolinijem in da pričakujem, da me bo sprejel. G. Suvich mi je nato rekel, da ima zaradi jutrišnjih volitev mnogo dela in da me sprejel čez nekaj dni.« V drugi brzojavki, ki jo je poslal teden dni nato, je naš poslanik javil, da ga je g. Mussolini sprejel zelo prijateljsko in prisrčno in da mu je pri tej priliki izjavil: »Najodločneje in naj-iskreneje vam izjavljam, da v svojem govoru nikakor nisem mislil na Turčijo. Pri pazljivem čitanju govora se lahko jasno razberejo moje namere. Govoreč o Aziji sem hotel podčrtati sodelovanje med nami in nekaterimi državami prostrane Azije. Večkrat sem vam že izjavil, da sem prijatelj vaše države in da nimam nasproti njej nikakih zahrbtnih misli. Če pa kdaj rečem, da sem komu prijatelj, mislim to z največjo lojalnostjo. Velike simpatije gojim za Turčijo in za njen revolucionarni pokret, ki ga občudujem. Smatram vas za evropskih narod. Da se nisem odločil, da v tem govoru omenim samo tiste države, s katerimi imamo skupne meje, bi bil v njem omenil i Turčijo i Grčijo v najbolj prijateljskih izrazih. Od časa, ko se je sklenila naša prva pogodba o prijateljstvu, se moja politika in moje prijateljstvo do Turčije ni v ničemer izpremeni 1 o. Ostali sta isti vse do danes. Za dokaz naj služi, da sem rad pristal, da se sedanja pogodba podaljša, še preden je potekla. Če pa nimam namena delati v odločnem prijateljskem duhu, tedaj niti ne sklepam niti ne podaljšujem pogodb. Moje prijateljstvo nasproti Turčiji je lojalno in iskreno. O tem ste lahko popolnoma prepričani. Pri tej pri-iki mi je drago, da Vam lahko sporo-im, da je podpisana nova trgovinska -?odba med Italijo in Turčijo.« V svojem nadaljnjem govoru je čital •anji rninister Tevfik Ruždi bej od- stavke iz Mussolinijevega govora, namenjene vprašanju Nemčije in narodnih manjšin in še nekim drugim zadevam. Nato je nadaljeval: V tem delu govora, zlasti pa v zadnjih odstavkih so važne izjave, ki zaslužijo splošno pozornost. Dejstvo, da druge države povečujejo proračune državne obrambe, dokazuje, kako značilen je sedanji položaj v Evropi. Dobro veste, da nihče ne more dvomiti v stalnost naše zunanje politike, započete s pogodbo v Moskvi is nadaljevane s podpisom pogodbe v Lausan-ni. Ta politika je v zadnjih desetih letih uredila z vsem svetom vsa sporna vprašanja in ustvarila prijateljske stike z bližnjimi in daljnimi državami. Iskali smo, našli in zasnovali tudi nova prijateljstva, toda pri tem smo ohranili stara prijateljstva in jih spravili v sklad s to novo politiko. Ta politika iskrenosti je prišla do izraza v pogodbah o prijateljstvu, nevtralnosti in nenapadanju ter v nedavno podaljšani konvenciji, sklenjeni z Rusijo, v grško-turškem paktu in v paktu o balkanskem sporazumu. Vse te sporazume je odobril vaš vzvišeni zbor. Našo iskreno politiko miru lahko pojasnjim s temi-le kratkimi besedami : Sodelujemo v delih in ustanovah miru, zahtevajoče rešitev vseh splošnih vprašanj, vzdržujemo sporazumno nevtralnost, sodelujemo v skladu z našimi državnimi interesi pri ohranitvi m obrambi miru v tistem delu sveta, kjer se nahaja naša država. Taka zunanja politika mora sloneti tako na iskrenosti kakor na moči. To nam dokazujejo izkušnje slehernega dne. Zato je vlada pri vsej svoji udanosti miru od vsega začetka računala rudi s to resnico in ravnala tako, kakor zahtevajo potrebe te resnice. Kakor vsaka druga država, tako rudi mi nismo opustili nobenega ukrepa za izpopolnitev naše državne obrambe. Lahko rečem, da smo to storili baš zaradi izpolnitve obveznosti, Id ste jih sprejeli, ker je Turčija naklonjena mini in ker hoče braniti nedotakljivost svojega turškega ozemlja. Kakor Mussolini, tako lahko tudi jaz izjavim, da smo to storili zaradi obrambe v vsakem primeru, ne pa zaradi napada. Močni moramo ostati samo zaradi obrambe pridobitev svoje velike revolucije. Pri ostvarjanju svojih ciljev naša vlada ne bo klonila pred nobenimi žrtvami ! Govor zunanjega ministra je zbornica sprejela s toplim odobravanjem. Nemčija pred bankrotom? Na rodno socialistični organ priznava o&krito, da je Nemčija na robu gospodarskega propada Berlin, 7. aprila g. Z odkritostjo, ki je bila do sedaj redka, piše današnji »Angriff« o finančnem polomu Nemčije. Povod za to dajejo listu razgovori za transferno konferenco, ki jih vodi trenutno predsednik državne banke dr. Schacht z zastopniki Amerike in Anglije v Bazlu. Narodno-socialistični večer-nik pravi dobesedno: »Trenutno ne gre več za programati-čen spor med avtarkisti in optimisti v svetovni trgovini. Nemčija je enostavno zašla v položaj, da ne more plačati nobenih dolgov, če se ji ne odkupi nobeno blago. To načelo, ki so ga do sedaj zanemarili vsi mednarodni strokovnjaki pri pogajanjih, postaja zelo mučno. Mi kot dolžniki smo po sili prišli tako daleč, da ne moremo več izpolnjevati obveznosti. Kaj pa je to tako izrednega? Skoraj vse evropske države so v zadnjih letih prišle tako daleč, ker zapušča vsaka vojna z ogromnimi tehničnimi žrtvami stalno več dolžnikov kot zmagovalcev. Če se že Francija energično bori za odgoditev in črtanje plačil, ali naj se to zameri državi kot je Nemčija, ki je morala gospodarsko največ žrtvovati ? Kaj moremo torej storiti bolj lojalnega, kot predložiti svetu takšno oferto.« Rimska pogajanja Možnost potovanja čsl. zunanjega ministra v Rim Neupravičeni očitki Kanyje proti Titulescu ženeva, 7. apila. r. Govorice o skorajšnjem potovanju Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Rim, ki so krožile pred tedni, so postale v zadnjih dveh dnevih zopet glasnejše. Naglasa se, da se je že svojecasno govorilo, da bo dr. Beneš potoval v Rim ob koncu aprila ali v začetku maja. Z diplomatske strani poudarjajo, da to vprašanje še ni končno-veljavno razčiščeno in da se je med tem med Prago in Rimom reševalo vprašanje morebitnega pristopa češkoslovaške k rimski pogodbi. Ta izmenjava misli je še v teku. Zato zatrjujejo, da se bo dr. Beneš odloČil za obisk v Rimu šele tedaj, če bo po rezultatih poe-ajanj, ki so tamkaj v teku, videl možnost za pozitivno stališče. Budimpešto, 7. aprila. «. Današnji >Pe- ster LJoyd« je objavil članek madžarskega zunanjega ministra Kanvje, ki je zelo ostro odgovoril na interpelacijo dr. Manija in Titulescov odgovor v rumunski po-slansk; zbornici. Kanvja očita rumunski-ma politikoma, da namenoma zadržujeta razvoj dogodkov v Podunavju, kakor je bil zasnovan z rimskimi protokoli. Madžarska brzojavna agencija poroča iz Rima, da je Mussolini pri sprejemu odposlanstva madžarske nacionalne dijaške zveze izrazil v odgovoru na pozdrav svoje odkritosrčno prijateljstvo do madžarskega naroda. Pri tej priliki je ponovil svojo izjavo, da mirovne pogodbe ne morejo biti večne, ker bi bil drugače napredek človeštva nemogoč in bi nastopila petrifikacija zgodovine. Kitajci groze z aretacijo cesarja Puja ganghaj, 7. aprila. w. Kitajska vlada je naročila vsem svojim oblastem, naj takoj aretirajo cesarja Puja, če bi nameraval izvesti svoj načrt za potovanje na Kitajsko, češ, da je kot kitajski državljan zakrivil veleizdajo proti republiki. Da bi preprečila nadaljnje politične zapletljaje, je kitajska vlada svetovala japonskim oblastem, naj cesarju Puju v njegovem interesu odsvetujejo potovanj© na Kitajsko. Kot namen potovanja navajajo obi »k na grobeh prednikov. Francija zahteva jasnost London, 7. aprila', r. Novi francoski od-eovor je enoči priepel se-mkai in je bil rter.e« predložen zninanjemu ministrj Simonu.. Lieti nairla*aio. da j? nota eicer sastav- ljana v ustrežljivem tonu, da pa do vsebini I ne obeta nobenega napredka. Francoski odgovor na ansrlesko oroŠnfo za točno definicijo njenih i^li zaradi varnosti vsebine vprašani?, kakšne koncesije namerava angleška vlada dovoliti Nemčiji in kakšno oborožitev smatra Ancrlija primerno za Francijo. Vojaški upor v Boliviji Buenos Aires. 7. aprila, r. V La Pazi, glavnem mestu Bolivije, so policijski onrani odkrili zaroto gojencev tamkajšnje častniške šole. ki so se pripravljali k uporu. Vlada je odposlala proti upornikom večji oddelek rednih čet in ie prišlo do hudih spopadov. Več voiakov in oficirskih gojenca ie bUo ubitih. O motivih zarote ni bilo objavljeno nikako uradno poročilo. Minister dr. SumenkovJć v Splitu Split, 6. aprila n. Semkaj je prispel prosvetni minister dr. Ilija šumenkovič. ki ga je na postaji sprejel minister dr. An-djelinović. V mestu ostane teden dni. Notranje težave vlade dr« DollSussa Spor med heimwehrovci in vlado — Novo gibanje socialnih demokratov — Težave z novo ustavo Dunaj, 7. aprila, r. Nova avstrijska ustava bo, kakor se zatrjuje v vladnih krogih, proglašena 1. maja. Ta dan bo proglašen za državni praznik, da bi na ta način preprečili socialistično proslavo 1. maja kot praznika dela. Nova ustava bo uveljavljena z zasilno uredbo. Po vsej verjetnosti bo sicer sklican k poslednji seji sedanji okrnjeni parlament, toda ne za to, da odobri novo ustavo, nego samo zato, da bo objavljena izdaja nove ustave. To odlaganje proglasitve nove ustave se spravlja v zvezo z novimi težkočami, v katere je zašel Dollfussov režim zaradi notranjih sporov v vladi sami, zlasti pa zaradi ostrega spora med knezom Starhembergom in majorjem Feyem. Podkancelar Fev je namreč prepovedal razširjenje naredbe kneza Starhemberga kot vodje Heimvvehra, s katero je naročil vsem organizacijam Heim-wehra, ki tvorijo sedaj sestavni del Doll-fussove patriotske fronte, da se morajo najprvo pokoravati njemu kot vrhovnemu voditelju Heimwehra in šele v drugi vrsti poslušati navodila vlade in majorja Feyja. zlasti, če so ta navodila v nasprotju z njegovimi odloki. Podkancelar Fey se je zoper to postopanje Starhemberga pritožil pri Dollfussu. kateremu pa je knez Starhem-berg kratkomalo izjavil, da si od podrejenega voditelja Heimwehra ne pusti komandirati Tako se je znova pričela zakulisna borba za nadoblast, ki cepi moči vlade in škoduje enotnosti akcije. K vsemu temu prihajajo še vznemirljive vesti o novem pokretu socialnih demokratov, ki se tajno organizirajo in prirejajo sestanke in zborovanja ter napovedujejo novo oboroženo borbo proti sedanjemu režimu, zlasti, ako bo ukinil dosedanje ustavne svoboščine. Vlada je izdala policiji nalog, naj najstrožje nastopi proti vsakemu takemu poizkusu. Ogorčenje vzbuja tudi postopanje sodišč, ki sodijo februarskim upornikom. Zadnje dni je bilo obsojenih na večmesečno ječo mnogo upornikov, ki so se prostovoljno udali, verujoč ponovnemu pozivu kancelar-ja Dollfussa, da ne bodo preganjani. Dunaj. 8. aprila, r l>«nen ie bila toka i zaključena zanimiva transakciia lista. >Neu-es Wienerjo.irnal< je dobil nove-ca lastnika. Dosedanji izdajate!i Lipowitz bo ostal s 5o %> ud?ležeri pri lista, toda se bo popolnoma odrekel političnemu vplivu na li««t. Bi vsi pruski m i niste ri min i dirigent HSn-tschel. ki je bil vea Čafi republik«? na vodilnih mestih v pruskem in državnem notranjem ministrstvu in aa je Hitler kot nasprotnika narodnega socializma odstavil, bo postal ravnatelj »\eues \Viefierjoiirnala«. ki bo odslei glasilo Heimwehra in bo izhaial v popolnoma druračni obliki. Finančno bo Hantechla podpirala baje neka italijanska skupina. Dosedanii srlnvni urednik iieta dr. Nas^lstock bo prevzel gospodarski in gledališki del. politični vod ta pa bo novi ravnatelj založbe HantsrhH. Oboroževanje Anglije in Amerike London, 7. aprila, r. Kakor poročajo lr Lti, bo Anglija še v teku tega leta podvojila svoje zračne oborožene sile, ki jih ima v Singaporu. Trenutno so tamkaj tri zračne eskadrile, med njimi ena, ki je sestavljena samo iz vodnih letal. Po novem proračunu bo za prekomorsko službo zgrajena še ena eskadrila letal, ki je prav tako določena za Singapore. Razen tega bosta tjakaj premeščeni še dve nadaljnji edinici od drugod. Končno bo prišla v Singapore tudi matična ladja za letala »Aquanus", ki bo v kraikem za-pustila ladjedelnice. Wilmington (Delaware), 7. aprila. AA. Predsednik komisije za vojaške zadeve v reprezentančni zbornici je nastopil za to, da se sestavi zbor rezervnih letalcev, ki bi stel 250.000 pilotov, da zagotove varnost USA v vsaki eventualnosti. Protivladna zarota v Siamu London, 7 aprila d Dočim se siamski kraljevski par mudi v Evropi, je v Bang-koku policija aretirala sto oficirjev in mnogo drugih oseb, ki so obtoženi, da so se hoteli polastiti letališča, glavnega brzojavnega urada ter več vodilnih političnih osebnosti. Glavni vodja zarote je bil baje svoj čas član siamske vladi. Vstop Rusije v DN Pariz, 7 aprila d. Kakor poroča »Information« iz Ženeve, ne misli nihče v tero-gih Društva narodov, da bi odrekal Sovjetski uniji stalni sedež v >vetu, če bi zaprosila za sprejem v Društvo narodov. Kar se tiče ruske zahteve po lamstvu. da bo izključeno vmešavanje v notranje ruske zadeve, poudarjajo, da obstoja taka določba že v statutih Društva narodov. Italijansko-turška trgovinska pogodba Rim, 7. aprila, k. V Ankari je bila včeraj podpisana nova trgovinska pogodba med Italijo in Turčijo, ki bo stopila v veljavo 20. t. m. namestu dosedanje začasne pogodbe iz 1. 1929. Pogodba sloni na klavzulah o največjih ugodnostih ter ima kot dodatek še sporazum o ureditvi medsebojnih plačil v trgovinskem prometu. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo so se vršila poslednje štiri tedne v Rimu. Reorganizacija italijanskih samouprav Rim, 7. aprila, r. »Gazzetta Offic'ale« je objavila zakonski dekret o reorganizaciji pokrajinskih in občinskih uprav v Italiji. Po novem dekretu postane prefekt šef vrhovne državne uprave za svojo pokrajino s popolno eksekutivno oblastjo. Po navodilih vlade bo razpolagal tudi z vso policijsko silo v svoji pokrajini. Smel bo zahtevati celo intervencijo vojske v primeru večjih neredov. Prefektu bodo stali ob strani do-■sedanr pokrajinski odbori, k' pa bodo imeli izključno le posvetovalen glas. Člane pokrajinskih odborov bo na predlog pokrajinskih fašističnih tajnikov imenoval notranji minister. Pravico do članstva pokrajinskih upravnih odborov bodo imele tudi žene, ki so si pridobile večje zasluge ali v času vojne ali v povojnem humanitarno-političnem delovanju v okviru fašistične stranke. Za člana pokrajinskega upravnega odbora pa bo smel biti imenovan le osi davkoplačevalec, ki plačuje najmanj 100 Hr davka na leto. Slične odredbe veljajo rudi za občinske uprave. Občinske odbornike bo imenoval odslej notranji minister. Odbori bodo posvetovalni organi podeštetov. Povod za ta zakonski dekret, s katerim bo bc podrobno določile kompetence prefektov m pokrajinskih odborov, »o dali ponovni spori med prefekti na eni ter pokrajinskimi fašističnimi tajniki in dosedanjimi pokrajinskimi odbori na drugi strani. Rumunski zako za zaščito držav* Bukarešta, 7. aprila, d Parlament je danes sprejel zakon o zaščiti države, s katerim je prepovedano vsako delo tajnih političnih organizacij, javnim organizacijam pa vsako nasilje kot sredstvo za dosego njihovih političnih ciljev. Posebno stroge so odredbe glede nadaljnjega delovanja razpuščenih organizacii. Bukarešta, 6. aprila g. Trije morilci ministrskega predsednika Duce, ki so Dili včeraj obsojeni na dosmrtno prisilno delo, so bili danes prepeljani v kaznilnico v Na-dencu. Obtoženci, ki %o bili oproščeni, so bili Že snoči izpuščeni. Bukarešta, 6 aprila, č. Branitelji morilcev pokojnega ministrskega predsednika Duce so danes vložili priziv proti obsodbi vrhovnega vojaškega sodišča. V svojem prizivu oporekajo vojaškemu sodišču vsako pristojnost za ta proces. Pri tem *e opira jo na oprostitev soobtožencev. Oprostilna sodba je dokazala, da tudi ni šlo za kako zaroto in da je zaradi tega glede umora pristojno !e porotno sodišče, ker v času umora ni bil proglašen prek i sod. Reševanje posadke »Čeljuskina« Moskva, 7. aprila, č Ruski vojaški pilot Tamanjin, ki je že pred 10 dnevi v spremstvu dveh drugih letal odletel na pomoč posadki »Celjuskina«, je po radiju sporočil, da je z drugim letalom srečno pristal na planini Anadir. Tretje letaJo je v viharju in megli zašlo, vendar pa ga je pilot naknadno obvestil, da je srečno pristal. Ker so z meteorološke postaje na rtu Paušali Tamanjinu sporočili danes, da je pričakovati lepšega vremena, namerava še jutri nadaljevati polet proti taborišču ponesrečencev. S Kamčatke je danes odplul na pomoč ruski ledolomilec »Stalingrad«. Reševalna ekspedicija je vzela s seboj tudi dva demontirana zrakoplova in več letal, opremljenih s sankami in motocikli. Ekspedicijo vodi znani strokovnjak Birnbaum. Parnik bo v 5 ali 6 dneh prispel d'" taborišča. Papež bo zapustil Rim Rim, 7. aprila č. V vatikanskih krogih se je razširila vest, da se bosta Se ta mesec vršila tajni in javni konzistorij, na katerih bo imenovanih 7 novih kardinalov. Ob koncu meseca maja bo papež prvič po 64 letih zapustil Vatikan in odpotoval iz Rima. Prebiti namerava nekaj tednov v papeški poletni rezidenci Castelu Gandol-fu. INOZEMSKE BORZE. Curih, 7. aprila. Pariz 20.38, London 15.95. N-wyork 308.75, Bruaeli 72.225 Milan 26.60, Madrid 42.20. Amsterdam 208.90. Bet lin 122.75. Dunai 57.30. Praga 12.84. W šava 58.30. Bukarešta 3.06. Poostren položaj v rudarskih revirjih Nujno potrebna je združitev vseh stanov v enotno akcijsko fronto Trbovlje, 6. aprila. Cesar me je delovno ljudstvo rudarskih revirjev zadnje mesece najbolj balo, se je zgodilo, s 1. aprilom je potekla stara dobavna pogodba med TPD in upravo državnih železnic, pogajanja za sklenitev nove dobavne pogodbe pa očividno že niso zaključena, kajti rudniki za mesec april se vedno niso prejeli od državnih železnic naroČil, dasiravno je potekel danes že prvi teden v mesecu. Niso se uresničila niti zagotovila merodajnin činiteljev, dana delegaciji rudarskega delavstva v Beogradu, da bodo naročila premoga trboveljskim rudnikom v najkrajšem Času oddana, niti se niso uresničile vesti, da bodo trboveljski rudniki v aprilu dobavljali državnim železnicam premog še na bazi kontingenta stare pogodbe, da bi torej delavstvo radi zavlačevanja obnovitve pogodbe ne bilo prizadeto. Vsi upi, ki jih je delovno ljudstvo stavljalo v intervencijo delavskih zastopnikov v Beogradu, so postali iluzorni, kajti danes poteka že 8 dan. odkar se je delavska delegacija vrnila v rudarske revirje z obljubami, ki so tudi tokrat naše delovno ljudstvo prav tako razočarale, kakor druga leta. Bojazen, da naročila premoga za trboveljske rudnike pred pravoslavnimi prazniki ne bodo dospela, se potrjuje, kajti v četrtek so se pričele običajne velikonočne počitnice, ki trajajo v uradih do prihodnjega torka, torej pred torkom ali sredo prihodnjega tedna ne moremo pričakovati naročil premoga za naše rudnike, razen če med tem generalna direkcija državnih železnic nabave že ni odredila. Od velikega petka 30. mapca, ko se je pričelo praznovanje, do nedelje, dne 8. t. m., t. j. v 10 dneh je napravila večina delavstva komaj poldrugi delavnik, bati se je pa, da se bo to razmerje med praznovanjem in obratovanjem še povečalo. Kaže. da zle izkušnje zadnjih let voditeljev našega delovnega ljudstva še niso izučile, kajti sicer bi se to žalostno stanje iz lanskega in predlanskega aprila ne moglo ponavljati v tako poostreni obliki. Tako TT. skupina in Zveza rudarjev Jugoslavije, kakor Narodno strokovna zveza so sicer poslale na merodajna mesta resolucije, v katerih so delavske organizacije zahtevale, da se letošnja nova pogodba pravočasno obnovi, da bi radi eventuelne-ga zavlačevanja obnovitve zopet ne trpelo delovno ljudstvo v revirjih, toda to je vse premalo, kajti resolucij in spomenic iz rudarskih revirjev imajo povsod že toliko, da se za eno ali dve, ki dospeta, bore malo zmenijo. Mi smo pravočasno priporočali večjo in širokogrudnejšo akcijo vseh stanov v rudarskih revirjih, kajti vprašanje naročil premoga s strani državnih železnic se danes ne tiče izključno TPD ali morda samo rudarskega delavstva in nameščenstva, Novo mesto, 7. aprila. Ze včeraj smo v uvodu poročila o razpravi proti Urši Rorrnan izrazili mnenje, da se bo sodišču le težko posrečilo dokazati, da bi bila ona morilka svoje sestre Ane Goršetove. Razprava je trajala ves dan in se je končala Šele ob 23. ponoči z oprostilno razsodbo, ki jo je predsednik dr. Kavčič razglasil s kratko utemeljitvijo in modrim latinskim izrekom: »in dubio pro reo«, ki sodnika navaja, naj v dvomu razsodi v prid obtoženca. Pri razpravi je obtoženka skoraj ves čas jokala in obupano zatrjevala svojo nedolžnost. Urša Rorrnan je preprosta stara ženica, ki se gotovo ne more ponašati z veliko energijo in odporno silo, saj se ne more zdržati niti pijače, čeprav ve, kako ji ta strast Škoduje na zdravju in ugledu, a vendar je bila obtoženka pri razpravi navzlic težkim obdolžitvam in duhovito zavitim vprašanjem ves čas dosledna, da se ni nikdar zarekla in tako izdala očitano ji udeležbo pri zločinu. Ce bi bila ta do dna duše pretresena žena v resnici kriva, je le težko verjetno in skoraj nemogoče, da bi se bila sama izdala. Obtoženka je na vsa vprašanja odgovarjala prostodušno ter na prav preprost in verjeten način razložila vse podrobnosti, ki so jo obtoževale s preplaše-nostjo in razburjenostjo, a prav tako razburjene so bile gotovo prve priče, ki so prihitele na njeno klicanje na pomoč v hišo in iznenađene zagledale razsekano Ano na tleh. Razburjen človek pa gotovo ne pazi na razne malenkosti, ki so važne pri iskanju morilca, in tako si taki očividci rekonstruirajo dogodke pač pod vtisom svojih čustev in domnev, zato pa tudi niso zanesljive priče. Obtoženka je dobesedno izjavila, kako jo je spreletela groza, ko je zagledala umorjeno sestro: >Tako sem se ustrašila, da nisem vedela, ali sem še na svetu,« pri tem je pa zatrjevala neprestano, kako ima mehko srce, da ne more zaklati niti piščanca in si je smili celo mesarju prodano tele ln da ne more videti krvi, kar je pri ženskah nekaj popolnoma naravnega. Vprašanje hranilnih knjižic je pojasnila na ta način, da je bila sestra boječa in jih je dala shraniti v varno blagajno, češ da so bili pri nisi vsi kakor eno. Na dogodke nesrečne noči se obtoženka ni mogla natanko spomniti, vendar je pa marsikaj razložila. Kar se tiče krvavih odtisov na sekiri, je predsednik ugotovil, da ae tudi izvedenci lahko motijo, sicer so pa odtisi različni in ne odgovarjajo docela pravim odtisom obtoženke, ki je levična. Priče niso mogle povedati nič bistvenega, kar bi ne bila navajala že obtožnica, dokazati pa tudi ni bilo mogoče, da bi bila obtoženka napravila luknjo v streho in prislonila lestev pod njo. če je bila pred luknjo v strehi na notranji strani pajcevi-na, luknje gotovo ni mogla napraviti obtoženka od zunaj, ker z lestve ni mogla doseči strehe, od znotraj bi bila pa pretrgala pajčevino in obrisala prah. Razen zagovora obtoženke je bila pa za oprostilno razsodbo odločilna izjava zdrav, nikov kot sodnih izveu«m;«-v. Pinnarij dr. PbvUc Jt namreč izjavil ,da so bile smrtne 1 marveč vseh stanov v revirjih, saj so vsi več ali manj navezani na prosperitet o rudnikov in na zaslužek rudarstva. Toda niti en poizkus še ni bil storjen za združitev vseh stanov in slojev v rudarskih revirjih v enotno socialno-gospodarsko stanovsko fronto, ki bi lahko z večjim in odločnejšim poudarkom na vseh merodajnin mestih ne le prosila, marveč tudi zahtevala, da se pomaga rudarskim revirjem, predvsem pa, da se enkrat za vselej napravi red z dobavnimi pogodbami, kajti čas je že, da stopi tudi delovno ljudstvo rudarskih revirjev v vrsto enakopravnih državljanov, saj vestno in požrtvovalno izpolnjuje svoje dolžnosti do naroda in države. Ko smo nedavno vprašali enega tukajšnjih delavskih voditeljev, kakšno stališče osebno zavzema do združitve vseh stanov v enotno akcijsko fronto, je odvrnil, da je tako fronto nemogoče stvoriti, ker da ta in ona organizacija oziroma njeni funk-cijonarji temu niso naklonjeni. 2e mogoče, da morda ena ali druga organizacija, odnosno njeni voditelji svojih interesov ne vidijo povsem zasiguranih v takem akcijskem zboru stanov, toda to delovnega ljudstva ne sme motiti, da bi se v današnjih kritičnih časih stanovsko ne združilo. Treba bo pač one, ki bi se protivili taki združeni akciji, smatrati za nasprotnike solidarnosti delovnega ljudstva in protivnike urejenejših socialnih in gospodarskih razmer v rudarskih revirjih, ker bi pač nedvomno njihovim rborbenim programom* odzvonilo. Trditev, da je ustanovitev združene stanovske fronte v rudarskih revirjih nemogoča, ni utemeljena. Niti en poizkus še ni bil v tem pogledu storjen niti z leve niti z desne. Za zgled naj si naši delavski voditelji vzamejo delovno ljudstvo na Jesenicah, ki v odločilnih trenutkih kot en mož nastopi za svoje pravice. Res je sicer, da imajo Jeseničani poslanca, ki je zlata vreden, vendar bi pa združena stanovska fronta tudi na našega poslanca lahko vplivala, da bi se bolj zanimal in zavzemal za svoj kraj. če bi delovno ljudstvo industrijskih Jesenic v najtežjih trenutkih, ko je šlo za biti ali ne biti, ne bilo tako kompaktno in odločno, bi bila danes situacija na Jesenicah najbrž prav taka, kot je v trboveljskih rudarskih evirjih. Tako pa so se združili vsi stanovi brez razlike v enotno fonto ter zahtevali pravice delovnemu ljudstvu s tako odločnostjo, da so to voljo delovnega ljudstva slišali na najmero-dajnejših mestih in tako morajo storiti tudi naši rudarski revirji, če hočejo še kdaj doživeti boljše dni. Le v združeni fronti delovnega ljudstva rudarskih revirjev je rešitev. Zato: podredite osebne in načelne interese posameznikov in organizacij ter združite se, kajti v slogi je moč in rešitev. poškodbe Ani Goršetovi zadane s tako močjo, ki je ne zmore niti ženska, čeprav je v afektu. Ce je pa obtoženka še levičarka, potem ji udarcev ali ni mogla prizadejati na levem licu in na levi strani glave ali pa vsaj ne s tako močjo, da bi jim umorjenka podlegla. Tudi če jo je obtoženka kot levičarka udarila z desnico, njeni udarci niso mogli povzročiti tako hudih posledic Kar se starega obtoženkinega moža tiče, je dr. Pavlic izjavil, da je nevrasteničen in fizično kakor duševno že oslabel ter zato daje mestoma logične, včasih pa tudi zmedene odgovore. Drugi izvedenec dr. Marjan Polenšek je izjavil v podobnem smislu, da obtoženka umorjenki ni mogla zadati tako hudih udarcev, če je levičarka. Ce pa jih je vendarle, jo je morala tolči od zadaj po glavi, vendar pa pri obdukciji ni bilo mogoče točno ugotoviti, s katere strani je zločinec udrihal po Goršetovi. Dokazno postopanje je trajalo do 18.30, nato je pa po odmoru v skoro enournem govoru državni tožilec dr. Davorin Rus zahteval obtoženkino krivdo in zahteval obsodbo, za njim je pa zagovornik dr. Globel-nik v vsestransko utemeljenem govoru pledira! za oprostitev. Po govorih se je senat umaknil k posvetovanju in že čez pol ure je predsednik dr. Kavčič razglasil oprostilno sodbo, kjer je predvsem poudarjal, da Urša Rormanova ni mogla z naklepom izvršiti umora, temveč da je to storila moška oseba, ki je edina mogla pristaviti le-stvo in storiti vse na ta način, kakor se je umor zgodil. Nesoglasja v izjavah se lahko razlagajo iz takratne opojenosti z alkoholom, končno pa tudi za umor pri obtoženki ni pravega povoda, ker sta s sestro živeli skupaj vsaj znosno že od leta 1916. Tudi krvni odtisi niso enaki in se izvedenci lahko motijo. Obtoženka se torej oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Na vprašanje predsednika, če je zadovoljna, je oproščena Urša Rorrnan odgovorila samo na kratko: r Hvala!« Iz Litije — Službena vest. Za sreskega podnacel-nika je napredoval dr. Vinko Vidmar ter mu k napredovanju iskreno čestitamo. G-»reski podnačelnik se udeležuje vneto tudi društvenega življenja in je med drugim podpredsednik naše trelske družine. Zaradi svojega koncilijantne«a uradovanja je priljubljen pri vseh strankah v našem srezu. Želimo, da ostane še dolgo med nami! — Premestitev. Tukajšnji orožnik g. Friderik Majcen je bil premeščen na orož-niško pas ta jo Rakek. Pri nas je služboval 9 let in je užival splošen ugled Bil je tudi član naše Strelske družine. Na novem službenem mestu mu želimo vse najboljše! _ Domen v Šmartnem. Sokolsko društva u š;narrnem bo ponovilo v nedeljo 8. t ' irčičevega »Domna«, ki je ob pre" >ncšno izpadel. Šmarski učiteljici . Vozljeva in ses Sonja Kolško-Jajata vstopnice v predprodajj pri vseh prijateljih šmarskega Sokola. Dolžnost naših članov je, da pod pro idealna stremljenja bratov in sestra našega sosednega društva. I R* Engelsberger Ljubljana, 7. aprila. Včeraj je v Ljubljani po dolgotrajnem hiranju preminul trgovec Rihard Engelsberger, ki je še pred kratkim igral največjo vlogo med našimi gasilci. Že doma v Krškem se je še pred vojno pričel udej-stvovati pri gasilcih, kmalu se je pa uveljavil v Jugoslovenski gasilski zvezi, ki ga jc izvolila za svojega podpredsednika. Izredno inteligentni mož je mnogo pripomogel pri organizaciji našega gasilstva in Je vodil tudi vse priprave za gasilski kongres v Ljubljani. Njegove svetske manire m znanje jezikov mu je pomagalo, da je tudi v inozemstvu z uspehom zastopal naše gasilce in se tako uveljavil v vseh evropskih gasilskih krogih, da jc imel vse polno inozemskih odlikovanj, razen njih pa tudi red Sv. Save IV. razreda. Kot človek je bil izredno ljubezniv in je imel v vseh krofih mnogo prijateljev, ki ga bodo le težko pogrešali. Čeprav ni ostal v gasilski organizaciji, vendar gasilstvo ne more tajiti njegovih organizatornih zaslug, zato ga bo pa ohranilo v častnem spominu. Doživel jc le 40 let in gotovo ga je smrt vzela prezgodaj, saj bi bil lahko s svojimi zmožnostmi še prav mnogo koristil javnosti. Truplo prepeljejo iz Ljubljane v rodno Krško, kjer bo pogreb jutri ob 16. Pokojniku topel spomin, ugledni družini pa iskreno sožalje! Mirim kraljica čokolade Ko greš ha potovanj, v kino e'i v g-Vđa >*'-e, ni boljše in oku^nejž« slastice kod MIRIM č.'k"'.ada. — Specijalitete eor MLEKITA — po'.D-omleč&a Bofeoltda KAVITA — mlečna £ kovluim okućom MASLITA — d^zertna tokoM* prta«] GRENKITA — pl—Mif goršic* nara-vne čokolade. Novice iz Domžal Domžale, 7. aprila. V restavraciji e- Vinka llabiiana ee ie vršil v sredo dne 3. 1. m. ee&tanek, da se Milanovi klub nacionalnih občinskih odbornikov. Udeležila sta ee sestanka tudi gg. Ceror Anton, naš narodni poslanec, in dr. Marijan Zajec, slavni tajmik JNS iz Ljubljane. Po pozdravnem govoru c. dr. M. Ho-(Vvaria. obč. predsednika, je cL poslanec C±rer v poljudnem aovom razložil naloge sedanjih občin, niih veliki delokrog in odgovornost, katero nosi večina odbora, podobno pa predsednik. Večstransko zaupan ie in prijaMtetvo mora biti ona npzlonuiiva vez. ki vodi do vidneca uspeha. Ustvarjati, graditi — W3 podirati in rušiti, mora biti vodilna moč pri vsakem skupnean iavueni delovanju- Govornik je omenil nekai primerov iz se i skupščine in pri tem posebno novdaril. kako odločno in trezno vodi državno krmilo nas ministrski predsednik cT. Uzunovid, da mu je pri srcu močna, edina luicosloveoiska nacijonaina stranka^ G. dr. M. Zajec je pojasnil in razložil pomen kluba naciionalnih občinskih odbornikov. Klub ie važen činiteli za korist soob-čanov in občine Člani se morajo zavedati, da so trdna, neoniahliiva skupina. Sestane io se pred vsako seio. da obravnavalo v»e točke dnevnega r?da in določijo evoie stališče. Nato obč. predsednik £. dr. Hočevar odredil volitve, pri katerih je bil soelasno izvoljen za predsednika kluba 2- Alojzij Burica iz Dra<čevljar Anton Hit* v režiji prof. O. šesta. OPERA Začetek ob 20 uri Sobota, T. aprila: Viljem Teli. Gostuje ga. Zinka Kunčeva. Red A. Nedelja, 8. aprila: ob 20. url Poljska kri. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9. aprila: zaprto. »Poljska kri« ni le najboljša slovanska, temveč prav gotovo ena najboljših in muzikalno najvišjih stoječih operet cele literature. V letošnji vprizoritvi pod taktirko ravnatelja Poliča je Imelo to delo pri prvi vprizoritvi v nedeljo v resnici velik uspeh. V glavnih vlogah nastopijo: ge. Poličeva, španova in Kogejeva ter gg Gostič, Pečck in Zupan. Nedeljska repriza je po znižanih cenah. V češkem tednu, ki ga pripravlja naša opera, se vprizore v prvi vrsti Smetanova opera »Libuša«, Dvofakova opera »Rusalka*. dalje Smetanova »Prodana nevesta«. Pripravljata se pa tudi dva simfonična koncerta, izmed katerih bo eden obsegal izključno le Dvofakova dela, drugI pa Smetanova Premijera Smetanove slavnostne opere ^Libuša« pomeni prav tako poseben velepomeinben dogodek v zivl.: nju naSe op«ire, kakor vprizoritev "VVa--nerjevega »Parsifala«. Za izvedbo obeli teh ogromnih del na odru nase opere se moramo v prvi vrsti zahvaliti ravnatelju Poliču pa tu Ji našemu odličnemu In požrtvovalnemu eclokupneanu ansamblu. KOLEDAR. Danes: Sobota. 7. aprila katoličani: Herman. Kndivoj. pravoslavni 85. marcu: velika robota. Jutri: NfKlelja, S. aprila katoličani: Albert, VUJfftka, pravoslavni 26« marca: Velika noč. DAN A ŠN.T E PRIRKDIT V B, Ki«o Malica: Carica Katarina (Klizabe-ner). Kino Umi; Zaprto. Kino l)\or: »V imenu zakona;. ZK1): >TaQ1K10t modre e^ober ob M.:><) v kina Matici. Kino Si^ka: Hladna devica. Ribarsko društvo občni zbor ob 20., hotel Metropol. Javni uastou ljubljanskih lntknrjcT ob 'JO. v Delavski zbornici. Sokolsko društvo v Žirch v lika telovadna akadeiniia ob 20. na Taboru. Koncert »Tahura« ob "JO. v Lnionu. semjakob*>kn »l<'dali>tc hama na slabom ulasu* ob 20.15. Mcfilni dom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Malica: Carica Katarina (Elizabeta KorLrner). Kino Ideal: Zaprl«.. Kino Dvor: -V imen i zakona . ZKi>: »Tajnost modre ^obn ob 11. do« poldne v kinu Matici. Kino ŠiSka: Hladna devica. Organizacija diplomiranih tehnikov <>' ni zbor ob 0. v beli dvorani tJnkMML JoKoalovoBski lutkaiski savez občni 7.bor ob 10. v restavraciji Zveade (klet). Šentjakobsko Rledaltfil« -Dama na tla-beni olaaa ob 20.1 r» Meitnj dom. SPORT. Dekliško drhniio prvenstvo ob 11. r-»l Cekinovim uradom. Hermes : Železničar (Maribor) ob 15,30 prvenstvena tekma na icrrišeu Hernija. DEŽURNE LKKARNE. Danes in jutri: Mr. Trnkoczy, Meafcri trg 4 in Ramor, Miklošičeva cesta 30, {fx&x>c£ sita Seruzumljivo jc, da tuko moUimo o velikanskih in velikopoteznih javnih delih pri nun. Saj so vendar zavzela takšen rav.-mah. da se preraja sleherna vas. Dopisniki molče, ko bi lahko proslavljali epohalna javna dela, ki se lahko primerjajo / ume riškimi in so\>jetskimi. V vsaki vati srno we lotili javnih del, s čimer se na morejo po hvaliti nikjer drugje na svetu. In nismo i zadregi, kaj bi naj delali Ce ni dru^u^^, pa popravljamo skednje in lilcvc pod fii mo javnih del. Saj je razumljivu /aJrega, kam bi s tem vražjim denarjem i/ ne-kakšnega siromašnega fonda. V naši mili deželi pa imamo ie posebne gospodarske in socijalne potrebe, Vaščani pač sami najbolje vedo, kuj jc treba nun diti. Ne mislijo samo na to. da človek živi nekaj časa na svetu po vsej sili in da m.u najrazličnejše muhe, temveč tudi na io, da ljudje umirajo. Zlasti zdaj je ugodna ko njunktura za umiranje. Najnujnejše jc to rej, da razširimo pokopališču, da h<>J'> ljudje umirali brez skrbi ter da bo dovoli blagoslovljene zemlje. In res- raziirfajp nekje na račun javnih del pokopališke. To je najmočnejši dokuz, du so javna dc!u rej potrebna, saj je treba razširiti vsa pokop j-lišča v naši mili domovini S tem bomo rešili hkrati vsa socijalna vprašanja, da />•• bo treba več nobenih javnih del in ne dov. Z Jesenic — Osebna vest. S 1. aprilom Je it::Olupil službo mestnega inženjerja jra !';• :u inž. g. Peruzzi Stanislav iz Ljubljano Nastavitev mestnega inženjerja jr> bili So davno nujno potrebna Bleda na razsežnost mestne občine in na velike komunalne naloge, &i čakajo mestno upravo v dou'l< d-nem času. Ravno tako je 1. aprila nabi'.-pil službo gozdni čuvaj g. Pizjak laika ml. z Jesenic, ki ga je pogodbeno namestila mestna občina. — Odhodnica k vojakorn odhajajočih sokolskih telovadcev s« Ko vršila drevi v sokolski telovadnici. Skupno «. ihaja k * >-jakom 11 mladeniCev, in sicer T od ina- tičeega sok. društva Jeseni<-«.\ 4 pa tnl v\-seka na Hrušici. Med telovadci j«- nekaj izbornih tekmovalcev, kl j i l* bo drnltvo letos težko pogrešalo na raznih d runih nastopih Ln župnih tekmah. — Otvoritev nogometne sezone. J:!t;: gostuje na Jesenieah 1. moštvo ljubljau ske Ilirije in nastopi v nogometni tek O) i proti I. moštvu jeseniškega »Bratst\.i Tekma, ki se prične ob 15. na \--zr- ; »Bratstva*, je predmet velikega zan nja jeseniške športne javnosti z ©zlrom na tako odličnega gosta, ki tekmuje proti e >-mači enajstorici, ki jo čaka huda bol — Razširitev skalaške koče na Rožci. Skalaška koča na Rožci je silno privlačna točka za smučarje in turiste, ki imajo na planini Rožci idealne smuš-ke terene ln > pe izlete na bližnje vrhove Karavan*. Toda skromno zavetišče ne odgovarja yoč velikim potrebam, ker ne more vedno ou sobotah, nedeljah in praznikih nuditi strehe številnim planincem in športnikom. Zato je agilni odbor »Skale« sklenil, da bo še letos razširil svojo kočo v takem obsegu, da bo odgovarjala vsem potre»bam podružnice, planincem in športnikom, ki zahajajo na to privlačno planino. V iredo zvečer se je vršil na Pošti na Jesenicab sestanek članstva, na katerem se je mi pravljalo o tej zadevi. Stroški za Finali nje koče &o proračunant na Din M.tMH Koča bo imela električno razsvetljavo — Lepo obiskano sokolsko predas/anje na Hrusici. V sredo zvečer se je vršita \ salonu br. Karla Ocepka na Hrušici predavanje, ki ga je priredilo Sokolsko štvo Jesenice za svoj društveni odsek na Hrušici. Prostorna dvorana je bila nabito polna članstva, naraščaja in dece, kar y% dokaz, da je padlo sokolsko seme na Hru šici na rodovitna tla. Predaval je br. Sus nik Matija z Jesenic o zgodovini telovai be ln sokolstva; br Bub Tone. načolm* Sokola z Jesenic, o sokolski organiza Navzoči so predavatelja nagradili z živ.«n ntmi ovacijami Predavanja se bodo V|"-la tudi v bodoče po dolženem rn!u da bo sokolsl-^ rr»U<*1n« »r'«-**! ?a*attai« ske vzgoje Urša Bornnanova oproščena Sodišče se nI moglo prepričati, da bila umorila svojo sestro Ano Goršetovo r. Janko Brejc i Ljubljana, 7. aprila. 2« včeraj smo kratko javili smrt dr. Janka Brejca, ki je igral prav veliko vlogo ▼ naši narodni in politični zgodovini. Da bi objektivno opisali nokojnika s te strani, je skoraj nemogoče, saj ne moremo še presoditi in pretehtati vseh dogodkov, pri katerih je sodeloval in odločal, ker leže po jasu preblizu nas, da bi mogli pregledati in oceniti njih posledioe. Eno je pa že da* ne-s gotovo, da je bil dr. Janko Brejc vedno pošten in takten politik, ki »o ga zaradi teh njegovih lastnosti spoštovali tudi v na-rprotnem taboru. Dr. Janko Brejc je bil Gorenjec in je bfl »jen 1869. t mah' vasici Brezje v tržiSlti okolici. Na gimnazijo je Sel T Celovec, kjer se je seznanil b tedanjimi koroškimi razmerami in kjer je sklenil s Korošci tako rnoc.no prijate1!jstvo, da se je pozneje preselil na KoToAko m postal voditelj koroških Slovencev. Ko je po potresu 1895. postal na Dunaju doktor prava, je vstopil v odvetniško službo v Ljubljani ter se takoj posvetil javnemu življenju. Na programu Katoliške ljudske stranke je bil že 1. 1901. izvoljen v okraju Kranj-Skofje Loka v deželni zbor, kjer je sodeloval zlasti v hrupnem boja za volilno reformo. Ko je postal j samostojen odvetnik, se je 1. 1903. preselil v Celovec in se z vso vnemo posvetil organizaciji koroSkih Slovencev v smislu programa Katoliškega političnega in gospodarskega društva, kjer se je zlasti boril za pravice slovenskega jezika in dosegel tudi prav mnogo znatnih uspehov. Kot politik je seveda sodeloval rudi pri koroškem »Mi" ru« in pri drugih strankinih listih, a leta 1913. je izšla važna knjiga »Aus dem Vi-lavet Karaten« ki ji je bil sourednik. Postal j« tudi odbornik Mohorjeve družbe m ostal t njenem odboru do svoje smrti. Prav velike zasluge rma pa dr. Brejc sa vrgojo koroške slovenske mladine z ustanovitvijo Slovenskega šolskega društva. Oprt na klerikalno stranko na Kranjskem i« Štajerskem se je na Koroškem povzpel do velikih uspehov, da so Slovenci pod njegovim vodstvom prešli v narodnem boju ▼ ofenzivo. Vpliv SLS je razširil tudi na Koroško in je tako stopil tudi med voditelje te stranke. Koroško vprašanje je popolnoma zvezal s svojo stranko, vendar se pa ostale naše predvojne stranke niso maral« mešati v koroške zadeve, da ne bi strankarski boji slabo vplivali v narodnem vprašanju. Nemci so slovenskega voditelja sevoda siino sovražili, da je končno pred krajem svetovne vojne moral p ribeza ti v Ljubljano. Ob prevratu je postal poverjenik za notranje zadeve v prvi narodni vladi za Slovenijo, a 20. januarja 1919. je postal predsednik nove deželne vlade, ki ji je bil na čelu do decembra. Tudi na mirovni konferenci v Parizu se je dr. Brejc boril za Koroško ter smo ob času njegove deželne vlade izgubili tudi koroški plebiscit Kot predsednik deželne vlade je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnje in je s tem odlikovanjem zaključil tudi svojo politično kariero. Vedno bolj se je umikal iz politične arene ter se je posvetil popolnoma svoji pisarni in skrbi za svojo veliko družino. Zadnja leta nismo nikjer več opazili dr. Brejčeve politične aktivnosti, čeprav jc z njim njegova stranka izgubila prav zmožnega in izredno inteligentnesn sodelavca. Vodilni ki erikalni politik je skoraj pozabljen, vendar pa vse spoštuje in ceni njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil zlasti za Koroško v boju za pravice našega jezika. Bodi mu lahka zemlja! Iz življenja Slovencev v Ameriki Franćfška Tardarfeva aretirana. — Samomori in nesreče, — Požar mričH domacflo. — Novi grobovi. Pred dvema letoma se je pojavila v Ljubljani Frančiška Tavčarjeva, ki je prišla v staro domovino, da bi podedovala veliko imetje po umrlrm stricu, ki je baje umrl v Uirski Bistrici in zapustil milijonsko premoženje. Petina tega imetja, ki je bila kljub temu še vredna več milijonov, naj bi bila namenjena Frančiški Toda is dozdevne dedšcine ni bilo nič. čeprav je imela Tavčarjeva kar dva odvetnika s seboj Vrnila i 3 je v Ameriko, ćeš, da ni mogla ugotoviti, kje je stric nazadnje žive!. Kakor poročajo ameriški listi, so pa Tavčarjevo nedavno aretirali detektivi v hotelu La Salle v Chicagu in sicer na pod-:agi tiralice policije iz Los Angelesa. Gre za ček v znesku 650 dolarjev, ki je bil vnovčen. pa menda ni bilo vse v redu. .ivčarjeva je pojasnila detektivom, »da gre samo za nesporazum«, a y& kljub temu morala ostati v zaporu. V Los Angeles-u država Cahfornija. se e zastrupil 32letni Janez Tomaževič. ki je bil rojen v New Orleansu Vzrok sarao-tiora je biia neozdravljiva bolezen. Zapustil je ženo in starše. — 12 marca se le v rilbertu, država Minnesotta ustrelil Alojzij Globok ar iz B*wabika, 36ieroi srednješolski učitelj, ki je b« že delj časa brez shižbe Nedavno >e "pa dobil službo, a bi se moral ločite' od zaročenkt To ga je ta-potrk), da si je pognal kroglo v gJavo. Aa. njim žaluje šest prstov in sestra. V Jersev CHyjm so nedavno pokopali Franka PezdMSka, kd je postal žrtev tragične nesreče. Doma v sobi je spodrsnil na kosu mila in tako nesrečno padel, da je z glavo priletel v raoSatc* in si prebil lobanjo Prepeljali so ga ▼ bokrioo, kjer so mu rano zasiH Vse je kosalo, da bo mož okreval, ko so nenadoma nastopile komplikacije m je nastalo zastrupljenje krvi. Zdravniki so ga operira*, toda Pezdičei ie pocflegel operaciji. Pokojni je bil star V) let, doma je bil k Mojstrane. ZepusfT je ženo in dva otroke. Po daljšem trpljenju je podlegel i etiki ▼ Oaklandu. država CaHfomija 451etni Leopold Majore, doma te Brezja. V Ame- riki je bival 20 let — V Chicagu je umrl v starosti 70 let Janez Verbiščar. doma iz Gribelj v Podzemlju. V Ameriki je bival 45 let, zapustil je ženo, dva sina in dve hčerki. — V Colorado Springsu je umrla Ivana Kasteličeva. rojena Perko stara 36 let, doma iz Brezovega dola pri Ambrusu na Dolenjskem. Zapustila ie moža in sedem otrok. — 21. marca je podlegel pljučnici kletni Matevž Tomšič Pokojni je bil iz vasi Dolno Retje, fara Velike Lašče. V Ameriki je bival 30 let. — V Cievelandu je umrl splošno znani Ferdinand Debeljak, doma iz vasi Kukmala pri Velikih Laščah — Na prvi pomladni dan je po tri tedne trajajoči bolezni umrla v Cievelandu Marija Kikel, rojena Jenko doma iz Gline, fara Cerklje na Gorenjskem. V Cievelandu je tudi umrl po kratki bolezni Janez Bečaj. star 50 let doma z Rakeka Tam so tudi pokopali eno najbolj znanih Slovenk. Jerico Možinovo. ki je bivala v Cievelandu že 32 let. Pokojna ie bila rojena v Savijah pri Jezici — V elevelandski bolnici je umrl Ignac Zaletel, star 64 let doma iz Žužemberka, v Ameriki je bival 29 let — V bolnici na Hancocku, država Mi chigan. je podlegel posledicam operacije Jurij Gregorič, star 63 let. — V kraju Presto je umrl France Smolej, rojen leta 1873 v Kranjski gori. Pokojni je zapustil ženo dva sina in dve hčerki. Nagle smrti je v Waukeganu umrl 62 letni France Barle. doma od Sv. Vida pri Cerknici. V Ameriki je bil 36 let, zapustil je ženo. tri sinove ln tri hčerke. — V Livingstonu, država Illinois, je umrl 421etni Alojzij Starina. V Ameriki je živel 26 let. zapustil ie ženo m dve hčerki. 16. marca je izbruhnil v Milwaukeeju ogenj v kleti hiše posestnika Matije Ferka in se razširil tudi na poslopje. Gasilci so sicer ogenj udušili. toda hiša je skoraj popolnoma uničena. Ferku je zgorelo vse imetje in trpi okrog 4000 dolarjev škode. V Shebovganu je umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev v Ameriki. 821etni Isnac Potočnik, ki je prišel v Ameriko pred 40 leti. Kaznovana roparska morilca Morilca starčka Antona Balažiča iz Brebrovullta sta prejeta zasluženo plačilo Maribor, 6. aprila. Včeraj dopoldne se je pričela glavna razprava proti morilcema bratoma Bohinec iz Male Nedelje in Plohi Ljudmili, njuni svakinji. Državni tožilec je prečitaJ obširno obtožnico, ki pravi, da sta Bohinec Janez in Bohinec Anton v noči na 23. decembra 1933 v Brebrovniku ubila starčka Balažiča Antona in ga oropala. Plohi Ljudmila pa je oba brata nagovorila k temu groznemu dejanju Ob poti, ki pelje iz Svetinj po vinogradih proti Jeruzalemu, stoji majhna hišica, v kateri je stanoval 651etni Balažič Anton. Preživljal se je z izdelovanjem in popravljanjem najrazličnejšega orodja Lani 28 decembra je šel okoli poi 21 ure mimo njegove hiše Bolfenk Borko Opazil je, da je prvo okno na sprednji 9trani hiše razsvetljeno. Istočasno pa je že tudi slišal klice »Bog pomagaj. Bog s teboj« Po glasu je spoznal Balažiča Slišal je še odgovor »Nimaš Boga nimaš doma«, kar Je vzbudilo v njem sum. da pri Balažiču ni vse v redu Drugi dan zjutraj pa so našli sosedje Balažiča mrtvega Ležal je na postelji do pasu pokrit z odeio. zgornji del r>a je visel čez rob postelje tako da se je 5lava dotikala tal Zdravniška izvedenca sta ugotovila naslednje poškodbe: Za levim uhljem 2 cm 3olgo in 1 cm široko zevajočo rano, nad iesnim uhljem 3 cm dolgo nad zatiljem ''a 5 cm dolgo rano Prsnica je bila popolnoma prelomljena, prav tako tudi skoraj rebra. Napad se je irvršil z vso br*izob- ziroostjo. Preeejseo kos reber se je odlomil ki se zaril v pljuča Prelomi reber so posledice udarcev ali pa *o nastali tako. da so storilci z vso silo hodili po Balažiču Brata Bohinec priznavata dejanje v vsem obsegu Emc 38. decembra sta kuhala v neki vmičariji žganje Kt; sta se okros pol 21. ure vračala mimo Balažičeve hiše. se je Janez spomnil, da mu je tretja ob-toženka Plohi Ljudmila ponovno prigovar jala. da bi se izplačalo Balažiča. ki je bogat, oropati. Povedal je to 221etnemu bra tu Antonu, ki se je z njegovim predlogom takoj strinjal Bohinec Janez je z dletom vlomil vrata, nakar sta oba vstopila. Bala žič se je zbudil in stopil s samokresom v roki iz sobe Pozvala sta ga da jima pokaže vse, kar ima Bohinec Janez mu je ;z trgal samokres iz rok in ga z njim večkrat udaril po glavi. Balažič se jima ni upal več upirati in je sam odprl shrambo in klet Ker pa razbojnika nista našla denarja, ga je Janez tolkel s samokresom po glavi, oba pa sta ga metala ob tla in ga suvala v prsa in glavo, kamor je pač padlo Ko je Janez iskal denar, ga je Anton stra žil in ga brcal ter po njem hodil Nato pa sta pustila starčka, ki sta ga spravila na posteljo, v zadnjih zdihljajih ter odšla Po grosnem zločinu sta šla k svakinji Bohinec Tereziji, kateri sta vse priznala Groz:la sta ji, da jo ustrelita če bi ju izdala Ta ko je zapretil Janez tudi svoji ženi Seš. da bo zaklal vsakega, ki bi ga izdal, pa naj bi bila to tudi oče ali mati. Glede soobtoženke Plohlove Bohinec Janez izrecno trdi. da ga je nagovarjala k dejanju. Dejala je, da bi tudi ona preoblečena v moško obleko pri tem sodelovala. Obroženka vse zakrknjeno taji. dasi je med preiskavo deloma priznala. Vsi trije obtoženci so prišli v razprav-no dvorano pred veliki senat z nasmeški okrog usten, brez najmanjšega kesa in »o kazali celo nekak predrzen ponos Na prvi mah se jim vidi, da so rojeni zločinci. Tragično pri vsem je njihova mladost, saj je Janez šele 29 let star, Anton pa je baš postal polnoleten. Ljudmili pa je 30 let. Morilca sta priznala zločin in govorila s cinično predrznostjo. Po govorih državnega tožilca in branilcev, se je veliki senat pod predsedstvom g. dr. Tombaka umaknil k posvetovanju Po nestrpnem pričakovanju poslušalcev J« bila razglašena sodba: Bohinec Jane* na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Bohinec Anton na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Ker pa se sodišče o krivdi Plohlove ni moglo prepričati, je bila ta oproščena. Državni tožilec je glede kazni prvih dveh prijavil priziv, glede Plohlove Ljudmile pa revizijo. Živilski trg Ljubljana, 7. aprila. Popraznični post je minil in gospodinje so se zopet začele vračati na trg Toda danes je bil križ z romanjem na trg zaradi vremena. Gospodinje navadno ne zaupajo nikomur drugemu, da bi jih zastopal na trgu, a slabega vremena se boje. že zaradi tega, ker ne morejo proučiti celotne situacije na trgu. Blatne, premočene in težko obložene z dvojnimi porcijami so se danes gospodinje vračale s trga kot mučenice. Ob semenišču je bilo zopet blata do gležnjev, kar je že lepa tradicija in gospodinje so vesele, da hodijo po mehkem, da si ne pretresejo hrbtenice. Trg je bil zaradi slabega vremena slabše založen, vendar je bilo vsega dovolj. Izbira je bila celo med jabolki, ki so se pa občutno podražila, saj prodajajo celo obrez-ke po 5 Din kg, nekoliko bolj ohranjena jabolka pa po 8 do 10 Din kg. Na zele-njadnem trgu je bilo danes nekoliko manj berivke, ker je je precej uničila med tednom slana. Ljudje niso več računali z mrazom, zato jih je marsikje slana presenetila Zlasti so bile prizadete mnoge Tr-novčanke, ki jim je prodajanje zelenjave edini dohodek. Največ je naprodaj moto-vilca, ki se gospodinjam ne zdi dovolj poceni za tako pozen čas. Merica namreč stane še vedno 150 Din, toda prodajalke dajejo dobro mero. Izmed pridelkov lanskega leta je še največ kolerabe, malo je pa zeljnatih glav, ki so slabo ohranjene. Tudi pese je še nekaj. Novost so domači šparglji, ki so pa še zelo kilavi na pogled. Šopke prodajajo po dinarju Uvožena cve-tača je lepa, toda tudi dovolj draga po 6 do 8 Din kg Značilno je, da so se jajca nekoliko podražila, čeprav je minila sezona pirhov. Danes jih nisi mogel kupiti več nikjer za 10 Din nad 20 komadov kot ob praznikih. V splošnem so jih prodajali po 50 par komad, najlepša pa po 1.25 Din par. Morda se je cena dvignila, ker je bil trg slabše založen z jajci. Nekateri mesarji so se danes založili z mesom drobnice, da so lahko ustregli pravoslavnim, ki praznujejo zdaj veliko noč. Kozliček je po 20 Din kg, jagnjetina po 14 do 16 Din. — Kmetje danes niso pripeljali mnogo semenskega krompirja, zlasti ne iz oddaljenih krajev. Društvo Narodni dom Ljubljana, 7 aprila. Pred 52. leti so ustanovili rodoljubi društvo Narodni dom. tedaj ko je imelo rodoljubje precej drugačen prizvok, kakršnega ima dandanes. V pol stoletja starih pravilih ki se niso ves čas nič spremenila, čitamo, da je namen društva: Društvo Narodni dom ima namen sezidati in vzdrževati Narodni dom v Ljubljani ali nakupiti že obstoječo primerno poslopje v Ljubljani za Narodni dom — S tem hoče društvo vsem narodnim društvom ljubljanskim ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo, ali k družbinskej zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način narodno omiko in zabavo pospešiti Snoči je imelo društvo redni občni zbor v Narodnem domu Udeležba ni bila baš številna, vendar je bil zbor sklepčen, ker so imeli prisotni dovolj pooblastil. Vsak delež, ki je znašal nekdaj 100 goldinarjev šteje za en glas in vsak deležnik sme imeti največ 10 glasov. Predsednik društva je senator dr. V. Ravnihar. ki se pa ni mogel udeležiti zbora. Zato je predsedoval podpredsednik Iv^ Zorman. Poročal je. da šteje društvo 185 deležnikov, a na občnem zboru jih je zastopanih 75, torej nad tretjino in je zbor sklepčen. Zadnji občni zbor je bil 1. 1932. Medtem sta umrla dva deležnika, dr. V. Gregorič in Ciril Dolenc; zborovalci so počastili njun spomin Društvo nima aktivnih dolžnosti ter je prav za prav le upravnik Narodnega doma, ker imata poslopje v najemu Narodna galerija in Ljubljanski Sokol Draštvo je sklenilo z Narodno galerijo pogodbo tudi za vzdrževanje poslopja ter je njegova glavna *krb upravljanje posesti. Prostori NG so oproščeni davka, društvo pa še mora plačevati dopolnilno prenosno takso in še mnoge druge dajatve ter med drugim davek za areno. Prizadeva si, da bi doseglo oprostitev davčnih obveznosti Tajniško poročilo je podal dr Regali. Prečital je tudi zapisnik zadnjega občnega zbora. Seje so bile sklicane samo 3, a ena ni bila sklepčna. — O imovinskem sta nju je poročal direktor dr Pretnar. Društvo je imelo mnogo več izdatkov kot dohodkov, ker so dajatve številne in visoke, najemnina pa je nizka Prejemki znašajo 5338 Din izdatki pa 12.049 Din Ob blagajniškem poročilu so debatirali o dajatvah, ki so res težko breme društvu. Volitve so bile kmalu opravljene. Izvoljeni so: predsednik senator dr V Ravnihar. podpredsednik Iv Zorman tajnik dr. Regali, blagajnik dr Pretnar odborniki: dr I Cankar, dr A Lajovic. M Ster-nen, I Zeleznikar, dr Štele, dr Kersnik dr. Ažman, dr. Kidrič in kot zastopnik Slov Matice dr. Lončar; nadzorstvo: dr D Marušič. Lilek. Sarabon. senator dr Fr Novak in Iv Jelačin. Pri slučajnostih so se bavili o imovinskih odnošajih društva z Narodno galerijo. Za NG je bilo investirano od I. 1928 497 547 Din — Občnemu zboru je sledila takoj seja na kateri so rešetali interne društvene zadeve. OUZD v marcu Ljubljana, 7. aprila. OUZD objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev v marcu. Povprečno je bilo 77.106 zavarovancev (3312 več kakor lani v marcu). Od teh 44.261 moških in 29.845 žensk. Bolnih je bilo povprečno 2026 (plus 396). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.64 (—0.40) celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,677.960 Din (plus 46.853.60). Konjunkturna zaposlenost delavstva se je v marcu precej zboljšaia, kar velja zlasti za delavce. Sezijska zaposlenost se je tudi precej zboljšaia od februarja do marca se je število članstva OUZD pomnožilo od 7.0822 na 74.106 torej za trd tisoč 248. Prirast sezijske zaposlitve v istem mesecu lanskega leta j« znašal samo 2193 zavarovancev. Nasprotno je pa povprečna zavarovana dnevna mezda, ki odgovarja približno taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca v marcu nekoliko popustila, in je tudi v sezijskem pogledu nazadovala od 22.69 v februarju na 22.04 v marcu. V istem času lanskega leta je pa napredovala od 23.02 na 23.04. Zdravstvene razmere delavstva so bile v marcu normalne. Carica Katarina Ljubljana, 7. aprila. Kdor pozna sloves Elizabete Bergner, bo gotovo priznal, da edino ta velika umetnica lahko poda pravo carico Katarino. Z vseri posebnem npfta dokazal občo izobrazbo in znanje. Kandidati, ki se priiavifto za opravlianie izpita, a nimaio listin, navedenih pod 3.. smejo dokazati ča^ o svoji zaposliti s kakr-^nim-koli drjgim verodo^omim dokazilom. 4. Spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov, o. Potrdilo, da t? plačal n>ri zbornici zgoraj označeno izpitno taksn (potrdilo zbornične blagajne odnosno poštni odrezek. če ie bilo taksa poslana po po- Pismeni izpit (ki'vzurna naloga) ee bo oričel dne 1- mana 1034 ter bo traial pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebuieio samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Ustni izpit se bo vr5il no opravljenem pismenem izpitu. Navodila glede prijav k izpitom o obči izobrazbi !n znanju, ki so potrebni za pripustitev k izpitom za zidarska kamnoseške in vodnjarske mojstre. Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 20. aprila 1934 pri Zbornici ro trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. ki bo z rešitviio obenem rudi odredila, kje in kdai bo kandidat d^lal izpit- Prijave je tr^ba kolkovali Domač izdelek ]e pralni prašek „PERION" Poizkusite z njim oprati vaSe perilo in m dovoljni boste. Perilo bo snežno belo ln ni bo Izgubilo na svoji trpežnosti. — Vedno ti povsod samo: sPERIONc. a 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 20 Din. za spri cev« ko pa kolek ta 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 300 Din ie poslati po pošti. V prijavi je navesti točen naslov. yl katetre stroke namerava kandidat delati izpit, kie fr© delal odnosno bival zadnjih 6 inesecev ter |i priložiti: 1. kratek svoje-roeno na posebnem listu popisan opie* strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba)'; 2. krstni (rojstni) list; 3. da se |b učtl svo)e«a otor-ta najmanj tri leta in praktično detel v svoji stroki vsa i že štiri leta! (deJavska knjižica); 4. potrdilo, da je plačal pri Zbornic1 zgoraj označeno izpitno takso (»potrdflo zborniške blagajne odnosno postni riwfc Če je bila taksa poslana no posti), f! teptti se bodo vršiH 11. bi 12. mafo 19B4. Radio kotiček Lfirbfjana, T. afvMa. Jutri ot> 10. se prične v radin prodavanje direiktoria Higilenskega zavoda v LJubljani g. dr. Karla Petrica o eanaciH podeželja. Po vojni i>osvecajo vse države dndfoo pozornost zdravstveni prosveti ljudstva, !iw so pri5h' zdravniki do spoznanja, da izvirajo mnoge bolezni iz neooučenosti ljudstva to da k lažje pa tidi oenej&e bolezni npeore-fiiti. kakor pa ločiti. S pr<^e6e»(Jem beder-ni vani(ecno človeško zdravje, ohranimo doslovno moč, prihranimo nerpotretoe na leoemfd in znižamo aaurljfrvoert fpjidl t leefe d-eikrvni dobi. V naši državi 80 pn^vzeli oJ^anizacij« zdravstven- prosvete higijenski zavodi. ^ začetkru so šli med ljudstvo s pisano besod« v brošurah in letakih, z govorjeno besed< pa v poljudnih predavanjih s filmi in slika mi ter e stalnimi in potujočimi higienskimi razstavami. Radio ie pa odprl novo pol m tudi znanstveni prosv-ti. Prei ie moglo poslušati taka predavanje le nekaj sto ljudi, zdaj ph pa poslikajo tisoči in tisoft*. Higi-ienski zavod ie takoi snoznal pomen radia in se ie takoi obrnil na našo radioportao t) prošnio. na i bi ^nreiela v svoj program stalno zdravstveno uro. In tako smo imeli v radiu Se nad 100 predavanj, ki so obravnavala zdravstveno prosveto med našim lmdstvom. F*adovi tega dela seveda ne bodo izostali. Iz Laškega _ Promet o praznikih mjhasti aoril preoeo oviral. Kljnib temu pa smo opazili v mestu osobito v ponedeljek precej? tuiih posetnikov. V ned^lio so taborili na graiftkih razvalinah oeiiski skavti. Mestna godba pa je napravila izM v £t. Lenart in Jurklo-2rter. kier je sodelovala pri velikonočni procesiji. Pobožni verniki so pohiteli v ponedeljek v Marila Lurd pri Smarjeti, elani zelene bratov5T-ine na v šume na Malic". Tur-je in Zikovca 'voshidatkjh grlavne Borze del« je iskala lani pri vs^h borzah dela v nasi državi zaposlitve 259.106 brerposernih, od teh 241 tisoč 518 moških in 53.353 žensk. Delo Je bilo na »-azpolaeo 40.313 delovnim moeem In sicer 23.957 modrim in 16.656 ženskam. — Tr>vnp borze dela so preskrbele zaposlitev 2^321 bre^os^rikn. N« 100 pri javljenih brezposelnih. prida 13.1 ponudb in 11.4 posredovani, na 100 ponfjdb pa 87.4 #/o posredovanj in 765.2 prijavljenih brez*xwel-■lih delavcev Lani so izplačale borze dela B4.20 brGopoB&Dkn 6.802.552 Din redne !X>dpore. 46.311 brezposelnim pa 3.109.737.50 Din i-zredne podpore. S potninami in s podpore v naturi so dobili brezposelni lani okrog 20,000.000 Din podpore, kar pomeni povprečno 06.50 Din na srlavo. Konkurzi, prisilne poravnave in po---edovalna postopanja. Društvo industrij- 3v m veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. marca tole statistiko Uevilke v oklepaju »e nanašajo na isto do-Ho pretepenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v dravski banovina — (1), v savski — fl), v dunavski — (3), v vardarski — (1), Reosrad. Zemun, Pančevo 2 (1). 2. Otvorje-ne prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 9 (2), v savski 3 (—), v primorski 1 (—V v drmski 3 (—), v zetski 3 (—), v dunavski 3 (—). 3. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (2), v savski 4 (1), v drinski 2 (2). v dunavski 7 (3), v moravski — (3), v vardarski 2 (—), Beograd. Zemun, Pančevo 2 (2). 4. Odpravljene ^ri^lne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (6), v savski 1 (6), v vrba-siti - (3), v primorski — (3), v drinski — (1) , v zetski — (1). v dunavski 3 (1), v vardarski (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2) . — BtvSI bolgarski minister v Dalmaciji. V Sarajevu je prispel bivBi bolgarski minister v vladi Stambulijakega Aleeksander Obov. ki potuje % leno ki hčerkama v Dubrovnik. — Avtomatska telefonska centrala v Sarajevu. Tndl Sarajevo dobi avtomatično Telefonsko centralo, ki jo slasti že gospo-■iarskf krogi težko pričakujejo. Dobavi jo tvrdka Siemens. Imela bo 3000 Številk. Priključena ji bosta AHpaeln most in kopališče Iliože. Ljudje, ki trpe na otežkooeni telesni ^►otrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zju-• raj in zvečer po četrtinko »Franz Jo- efove« grenefee. Vodilni zdravniki ki-rurpčnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Frana Josefova« ^renčica se dobi v vseh lekar- a h dro.srerijah in špecerijskih trgovinah. — Nalezljive bolezni v dravski banovini v Preteklem letu. Od 1. januarja do SI. ecembra 1933 je bilo v dravski banovini 450 primerov tifuznih bolezni (smrtnih 33), 102 griže (smrtnih 30), 577 Skrlatinke i smrtnih 28), 150 ošpic (smrtni 4), 1988 Savice (145), 16 nalezljivega vnetja možganov «10). 55 dušljivega kašlja (3), 6 riečke. 394 šena (15), 8 vranlčnega prisada (2), 25 noric, 41 krčevite odrevenelosti (21). 42 otročnične vročice (16), 18 otrpnje-nja tilnika (3), 521 vnetja prlušesne sti-novke, 1595 hripe (20) in 1 stekline. — Razid družtva. Klub esperantistov v Radečah pri Zidanem mostu se Je prostovoljno razšel. — Gostovanja Višnjanov v St. Vidu nad Ljubljano ne bo. Včeraj smo poročali, da so gostoval sokolski oder iz Višnje gore n tri zvečer v št. Vidu nad Ljubljano. V 1 :njem hipu so pa nastale ovire, taiko da gostovanje odpade. — Iz »Službenega li&ta«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« Št. '8 z dne 7. t. m. objavlja pravilnik o vozli ugodnosti na državnih železnicah za ! *uStva Rdečega križa, ratifikacijo kon-"~!cij. sprejetih na mednarodnih konfe-ncah dela po Kolumbiji. ratifikacijo r.vencij po republiki Urugvaj, ratifika-ijo konvencije o odškodnini za poklicne lezni po Italiji, odločbo o obrestni meri Zadružnih zvezah, včlanjenih v elavni družni zvezi in pri njihovih zadrugah, '"»iave banske uprave o pobiranju občin--*h trošarin v letu 1934 in razne objave -lužbenih Novin«. - Sprejem gojencev * viSj« pedagoško In V visto pedagoško spin v Zagrebu bo srr tetih v prvi letnik 50 rfdnih si išate-V iičftdltev ljudskih Sol in 10 rednih $! *"»*liic učiteljic ljudskih šol. Natečaja je ;,ko udeleže učitelji in uSitelTice v ak- tivni državni službi ki sicer najpozneje do 15. junija. Prošnje je treba poslan" rektorati Sole. — Podpore 'dovara in sirotam driavnih uslužbencev. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, bo po sklepu seje upravneea odbora razdelil za leto 1934 iz fonda za članske namene 15 podpor po 200 Din. Pr-verifctveno se bo oziralo na vdove in sirote državnih uslužbencev, ki so člani zadruge. N-kolkovane prošnje nas &e v lože najpozneie do 30. t. m. na naslov zgorai imenovane kreditne zadruce. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 18, v Ljubljani 15.2, v Zagrebu 15, v Skoplju 14, v Mariboru 13.2, v Sarajevu in Splitu 13. Davi je kazal barometer v LJubljani 754.8, temperatura je znašala S. DOBRNA ZA SRČNE, ŽIVČNE EN ŽENSKE BOLEZNI, POČITKA POTREBNE! Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200.— (oziroma Din 1.380.—> (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo. — Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu si je hotel včeraj zjutraj končati življenje 241etnl Vekoslav Koren. Popil je večjo količino oetove Kisline iti nezavestnega so prepeljali v bolnico. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da ga je nekdo opravljal in posledica je bila, da je izgubil službo. Kot poštenjak pa ni mogel prnesti klevete in hotel si je končati življenje. — Zanimiva sodba po zakonu o lekarnah. Okrožno sodišče v Varaždinu je obsodilo na leto dni ječe trgovca Ladislava Maverja, ki Je v svoji parfumeriji prodajal zdravila in zdravilne preparate ter s tem kršil zakon o lekarnah Maver se je proti obsodbi pritožil in kasacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo. Po njegovem mnenju zahteva § 260. zakona o lekarnah, da mora biti efektivno razprodano zdravilo ali strup konkretno nevarno za življenje, če ima trgovec taka zdravila nedotaknjena in v originalni posodi ne more zakriviti kaznivega dejanja in tako je bilo tudi pri Maverju. — 11 letni deček se Je obesil, llletni Josip Kemenlč iz Turjanca pri Karlovcu se Je igral s tovariši na dvorišču. Hotel Jim je pokazat! kako sodnik obeša zločinca. Na vejo Je privezal vrv ln si zadrgnil zanjko okrog vratu. Tovariš mu je ta čas odmaknil pmčioo in nesrečni deček se je kmalu zadušil. — Z nožem t prsa, Ivan Vodnik. 271etni posestnikov sin iz Kresnic, re bil na velikonočni ponedeljek v neki erostilni pri Sv. Miklavžu. Preobilica piiace }e fantom udarila v fflarvo. pa so se zaceli prepirati. Ko ie Šel pa Vodnik domov. 2« je Ivan Povirk. ki fe bil posebno jezen nanj. počakal, sra sunfl z nožem v prsa ter sa nevarno ranil. Vodnika so prepeliali v lihiblianeko bolnico. N>ecovo stanfs je resno. Iz Ljubljane —lj Cerkveno ulico kanalizirajo. Hkrati z regulacijo t« ulioe ter preureditvijo okolice G na daščics polagajo cevi za zbiralni kanal. Doslej so bili hišni kanali izpeljani naravnost v G na daščico in j« iztok seveda kuždl vodo. Kaj to pomeni, če omenimo, da so ob G na daščici perišča. ni treba, naglasa ti. Izmed vseh del, olepševalnih in cestnih, so takšna nedvomno najpotrebnejša. Čas je že, da odstranimo vse tako kričeče nedostatke zoper zdravstvo, saj zdravje je vendar prvo. Marsikje bi se bilo treba izpopolniti kanalizacijo. —lj Umrli so v LJubljani od 30. marca do 8. aprila. Pušnik Janez, 93 let, zasebnik, Vidovdanska c. 9; Javor Peter, 89 let, žel. delavec v pok., Vidovdanaka c. 9; Ivan Antonija, 53 let, delavka tobačne tovarne, Marmontova ul. 17; Kadunc Marija roj. Mehle, 54 let, vdova žel. upokoj. Antona, Bežigrad 14; Rozman Neia roj. Žagar, 66 let, vdova železničarja, Poljanska c. 15: Jereb Karol, 8 let, sin delavca, Sv. Flori-jana ulica 9; Bozovsky Ana, 78 let, žena trgovskega potnika, Vidovdanska c. 9; Kolnik Franja, 71 let, tobačna delavka v p., Dolenjska c. 17; HaJnSek Josip, 32 let, točaj, Tobačna ul.; Toni Josip, 64 let, mesarski mojster in meščan ljubljanski, Poljanska c. 36; Mihevc Franc, 57 let, zva-ničnlk drž. žel. v p., Medvedova 25. — V ljubljanski bolnici so umrli: Prošek Alojzij, 8 let, sin vdove bajtarice, št. Jakob 2, obč. Dol pri Ljubljani; Bevc Zvonko, 4 mesece, sin delavca, Nove Jarše 51 pri Ljubljani; Berce Alojzij, 38 let, šolski upravitelj, St. Jakob pri Ljubljani; Turk Terezija. 38 let, dninarica, Nove Ložine, srez Kočevje; Pečenik Marija, 24 let, žena delavca, Dol. Logatec 75; Kropar Marija roj. Zorman 67 let, žena delavca. Gasilska c. 3; Jesenovec Vinko. 34 let. Žagar, Zgornja Kokra 86; Retelj Marjeta. 83 let, bivša služkinja. Novo mesto; Prime Marija roj. Jeretina, 61 let. poljska dninarica, Sneberje — D. M. v Polju. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v času od 1. marca do 1. aprila: bankovec za 1000 Din. bankovec za 100 Din, 2 bankovca po 100 Din. 3 bankovci po 100 Din, 4 ženske ročne torbice z manjšimi vsotami denarja, 3 male listnice z legitimacijami in vizitkami in nekaj računov, ženska denarnica z vsebino 210 Din in dve svetinjci, ženska denarnica z vsebino 83 Din, zlata verižica, zlat prstan in dva ključa, ženska denarnica z vsebino 400 Din, moška denarnica v obliki podkve z vsebino okoli 80 Din. usnjena denarnica z vsebino en amerikanski dolar. 10 Din in 3 /namke po 75 para, usnjena denarnica z ■sebino 100 Din. modra vrečica z vsebino 'krog 500 Din. zlata cigaretna doza. zlata '.'erižica. zlata verižica z ametistom, srebrn "ožni venec, zlat obesek v obliki križa z več diamanti, zlata broša z malim kamen-Sfcom, 5 zastavnih listov, 2 delavski knjižici, žel. legitimacija m nekaj vizitk na ime dr. Klinec Ladislav, domovinski list na ime Topli kar Friderik, aktovka % vsebino žel. lopata, Črna čepica in potrdilo na ime Kranjc Matko. ženski dežnik, ženska vestja iz delfina in rdeča kapuca otročje dežne pelerine. Ne porabite takoj naročiti najboljše slovenske družabne revije NAŠA POTA Celoletno 60 Din. LJubljana postni pred. 114 —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od dne L marca do 6. aprila: kovanec za 50 Din, bankovec za 100 Din, za vitek 50 komadov po 50 para — 25 Din. 3 denarnice z manjšo vsoto denarja, 2 denarnici s srednjo vsoto denarja, listnica z manjšo vsoto denarja, želez. legitimacijo na ime Cvajnar Julij, nekaj slik in potrdil, zlata moška double verižica z obeskom, ženska srebrna ura, zlat poročni prstan, zlata zapestnica, zlat obesek od uhana z belim kamenčkom, fotografski aparat znamke »Kodak«, moško kolo. 3 aktovke, ženski šal, 3 ključi blagajne, temnorjav suknjič, par moških galoŠ, 2 dežnika, očala in pes volčje pasme. V železniških vozovih so bili najdeni ti-le pred* meti: 38 dežnikov, 4 pari čevljev par copat, 3 palice, 3 pare rokavic, jopica, 7 aktovk, 3 rx>vTsniki, 5 šalov, klobuk, 3 čepice, 2 kompletnih smuči, pasja torbica, odeja, par ga loš, 2 nahrbtnika, kovčeg, 4 zavitki raznega blaga, lončena skleda, stara moška srajca, 2 knjigi, 4 stari števci, fotoaparat, košara s prtom, leseno kolo, nove konjske uzde, listnica z večjo gotovino in mizarsko orodje. _lj Nor grob. G. Jakoba Gorjanca, pa- robrodarskega zastopnika in znanega našega sportnesra delavca, pobornika kolesarstva ter častnega predsednika Motokolesan&ke Ili rij?, je zadel hud idarec Vcerai mu ie smrt iztreala 1 rubi]eno družico gospo Margareto, roteno Koncilija. Po*rreb pokoine gospe, ki fe bila splošno znana kot blaga in mirna žena. bo iutri ob 14.30 iz hiše žalosti. Miklošičeva oeeta 15, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin. žolujoČim svojcem pa naše globoko sožaH*! Kavarna „LE0N" DANES VSO NOO ODPRTA —lj Šentjakobsko gledališče, Vesel večer bo v šentjakobskem gleoališču danes /večer, ko vprizore Lichtenbergovo veselo-:gro v 3 dejanjih »Dama na slabem glasu«. Veseloigra nam slika pustolovščine Inge To-masius, ki nastopa v velikem hotelu kot Lizzie Waal — dama na slabem glasu. V hotelu pa sreča Čestilce in moža lepe Lizzie. Iz ene zadrege pada Inge v drugo. Veseloigra je zelo zabavna in izvrstno naš tu dira* na. V nedeljo 8. t. m. se igra ponovi. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavi. Predprodaja vstopnic danes od 10. do 12. in 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure, ter eno uro pred predstavo. Začetek predstav ob 20.15. —lj Železni carska sekcija krajevnega odbora JS v Ljubljani priredi dne 9. t. m. ob 20. uri v prostorih ljubljanskega dvora v dvorani ^Sloge« predavanje priznanega strokovnjaka g. dr. Bohma, h on. profesorja tut univerze o temi: Obala in zaledje. Vabimo člane in prijatelje JS, da ae tega predavanja v čim večjem Številu udeleže. —lj Priznani violinist g. Karlo Rupel bo nastopil drevi ob 8. na koncertu »Tabora« v Unionu. Pela bosta tudi operna solistka gdč. x\nita Mezetova m operni solist g. Sve-tozar Banovce. Pri klavirju bo dirigent opere g. dr. Danilo Svara. Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom. Vstopnice od Din 15 do 3 Din. Dr. šavnik ne ordinira do 16. t. m- —lj Društvo Dečji m materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 23. aprila 1934 ob 6. uri zvečer v Ljubljani, Lipiče-va ulica št. 16, z običajnim dnevnim redom. —lj Ribarsko dmStvo v Lfabljani ima drevi ob 20. pri Mikliču svoi redni občni zbor, ki naj se ga Steostvo pomošitevilno udeleži I —li Klub Primork vabi svoje članice in prijateljic*, da se v čim večiem številu udeleže današnjega koncerta društva >Tabor« v Unionu, kfer bodo naotopifi priznani '.imetniki: gdč. Anita Mezetova. se Svetozar Be-novec. prof. Karlo Ru*>Tabor« v Unionu. —H Kriminalna drama >Tamost modre sobe< ie naslov zelo na/petega Ln zanimivega filma, ki je danes ob pol 3. in iu'tri ob 11. na sporedtu ZKD v prostorih Elitnega kine Matice ob najnižiih cenah 2.50. 4.50 in 6.50. Za dopolnilo se predvaja izvrstni firm ^Zamorski potpori«, na kar limbitelie glasbe oosebno opozarjamo! —IJ Korošci! Ne pozabite, da je danes predradnji družabni večer te sezone v salonu restavracije »Pri ŠestlcU. Govori urednik dr. Berce. —li Otrok padel v apnenieo. Miroslav Brimen. lOletni zidarjev sin iz Soške ulic?, se včeraj popoldne z drugimi otroci igral na stavbi, ki io orade bliati niegoveea doma. Had igranjem ie na fant nenadoma nadel v apnenieo ob hisi in zadobil hude opekline po nogah in po teteav. Prepeljali so ga v bolnico, kler so ugotovili, da io nie-sovo stanje zelo resno. —lj Napad. Ko ei ie snoči vračal 341etni ddlavec Joža B. precei okajen domov, sta ga na šetnpeterekem obrežiu za Polakovo tovarno dohitela dva delavca in ga z nožem sunila dvakrat v desno roko. Božič ie moral v bolnico. Njegove poškodbe so lažlega zn a ča i a —lj Obleke kemično čisti ŠIMENC, Kolodvorska 8. Predvaja v soboto ob 8. zvečer, v nedeljo ob S., ^6. in 8. zvečer ter v ponedeljek ob 8. zvečer prekrasni velefilm ZA DOMOVINO v glavni vlogi LOUIS TRENKER ter film ljubezni in strasti IZGUBLJENE HČERKE Vsakokrat ob 8. uri dva programa. Iz Celja —c Napredovanje retervnih oficirjev. Z okatom Ni. V*I. kraj j« so napredovali: g. prof. Sr?čko Brodar v Celju v Čin reaerv-neea pehotn-e«a kapetana I. razreda, g. inž. Hinko Radei v Celju v črn rezervnega t *h-nlflneea podporočnika, g. Avgust H6nig-mann iz Celja v čin rezervnega pehotnega podporocTiilca. —c Umrla ?e v četrtek dne 5. t. m. v eeVjski bolnici v starosti 44 let zasebnica ga. Ter-=«zija Petrikova fz Ce-lla fKocMiova ulica 9). —c Osebna vest. Znana slovenska e*Hkn-rica. risarica in kiparka ga. Karla Bulov-&eva-Mrakova iz Ljubljane se mudi že nekaj dni v Celju, kjer bo ostala dalt? Časa, da izvrši razne slike. Dela te umetnice so izzvala nedavno tidi na slikarski rarotavi veliko pozornost. —e Tri nogometne tekme bodo v nsde-tjo dne 8. t. m. na športnem urrišSj pri >Skadni kleti«. Ob pol 11. dopoldne se bo pričela prijateljska tekma med SK Rapi-dom iz Maribora in SK Atletiko, ki jo bo sodil g. SMtl. Ob 14. bo pred tekma rezerv SK Atletike in SK Jugoslavije, ob 15.30 Pa dru^orazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Jugoslaviji, ki jo bo sodil g. Stoklas. —c Nočno lekarniško sluibo ima do vštet etra petka dne 18. t. m. lekarna >Pri orhi< na Glavnem trgu. —c Double zapestna Ienska ura, vredna okrog 10o Din, je bila izgubljena v četrtek 5. t. m. ob 13.80 na poti od pravoslavne cerkve do vile Marije na Ljubljanski r^eti. —c Poročila sta se na velikonočni ponedeljek v Ljubljani zasebni uradnik g. Josip Steinbilchler in gdč. Marija Verder-berjeva, oba iz Celja. Obilo sreče! —c Nesreča v gozdu. V torek se Je ponesrečila v gozdu na Sllvnem pri Sv. Krištofu nad Laškim 12letna poaestnlkova hčerka Marija Nahbergerjeva. Težek hk>d je padel nenadoma na njo ln Jo težko poškodoval po glavi. Deklico »o prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Kamnika — Lepa beseda najde lepo mesto. Svoj-čae smo grajali slabo stanje občinske ceste med Podgoro in Novim trgom vzdolž Bistrice, na kameri je hudournik, ki prihaja s Starega grada, izdolbel globok iaretk pravokotno na cesto, tako da te bila vožnja x motornimi vozili in bicikljti nevarna za vozila. Občina je napravila za hudournik globok propust, s čimer je odstranjen gTajani ne-dostatek. — SK Kamnik ima svoi redni oboni zbor v ponedeljek ob 20. v kavarni Narodne čitalnice. — Kamniški Sokol je vestno pripravil na v*liko prireditev, ki bo danes m hitri kot uvod v proslavo SOletnoga jubileja. Ker bo to obenem prva tovrstna prireditev v Kamnikj, vlada za njo veliko zanimanje. Današnja slavnostna akademiia obsega telovadne nastop?, deklamacije in nagovor, na jutrišnjem prosvetnem dnevni kamniškega sokolskesra okrožja pa bodo izpolnila pester program sokolska društva iz Kamnika Domžal. Komende. Krašnje. Moravč. Radomelj itd. —rj Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavica Vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Kami^nik. Stari trg 8. Iz Maribora — Bilanca tujskega prometa v marcu. V preteklem mesecu se je prijavilo v Ma riboru 1409 gostov, od katerih j« bilo 5*8 tujcev. Z Dunaja Jih je prišlo 129, ix Gradca 40, ostali pa lz drugih inozemskih mest. — Poskus samomora. Ko je v sredo popoldne šel neki moški mimo hiše v Vrba-novl ulici, je zavohal llzol. Stopil jo v vežo in našel tam na tleh 201etno Matildo J., ki se je zvijala v hudih krčih. V samomorilnem namenu je mladenka izpila precej lizola in razbila steklenico, tako da se Je ostanek tekočine razlil po veži. Njena mati Je izjavila, da Je hotela hči v smrt najbrž zato, ker ji je dala 250 Din, da poravna neki dolg, pa Je denar sama zapravila. Nesrečnici so v rx)lnicl oteli Življenje. — Pogrešani časopisni kolporter se Je vrnil. Včeraj smo na tem mestu poročali, da je šel znani Časopisni kolporter Mirko šušteršlč na velikonočni ponedeljek na Pohorje. Smoči pa se Je pogreSanl zopet javil. Ker ni bil vešč pohorskih poti, je zašel na neko strmino. "Vrhu tega ga je prehitela, noč, kar je bilo zanj usodno. Spodrsnilo mu Je ln padel je precej globoko. Pri tem se je močno poškodoval. Zelo občutno si je ranil nogo ln zato ni mogel priti v določenem času v mesto. — Hrbtenico si je nalomi!. Nevarno se je v četrtek poškodoval 191etni ključavničar Gerželj Ivan, doma v Nasipni ulici. Deloma po neprevidnosti, deloma po nesrečnem naključju je padel in si nalomil hrbtenico. Nevarno poškodovanega so prepeljali reševalci v bolnico. — Karambol. V torek zvečer je zavozil kolesar Lukažič Franjo, finančni podpre-srlednlk is Pobrežja, v mlekarski eno-vprežni voz Mlhaldina Štefana iz Radva-nja. Nesreča se je zgodila na vogalu Fran-kopanove in Valvazorjeve ulice. Pri padcu se Je g. Lukažič občutno poškodoval. Kolo g. Lukažlča Je popolnoma uničeno. — Nesreča pri delu. V delavnici drž. železnic se je v torek dopoldne ponesrečil 181etnl ključavničarski vajenec Otmar Pirnat. Pri popravljanju nekega stroja mu je padel na levo nogo precej velik kos železa ln ga močno poškodoval. Prepeljiih je bil v bolnico. — Nesreča kolesarja. V sredo je vozi, na svojem kolesu po Ruški cesti posestnik Mihael Robrešek. Imel pa je nesrečo, da je padel z vozila in nezavesten obležal s hudimi poškodbami na glavi. Zdravi se v bolnici. Iz Trebnjega — Spremenjene uradne ure. Po na.\ . pravosodnega ministra se do lova Jo a a : ne ure pri sodiščuj od 1. aprila dalje. |& sicer ob delavnikih od 8. do 12. ure (a od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa od do 13.30 ure. Vložišče je odprto isti Cai lati razpored uradjiih ur velja tud', ta ostale urade. — Občina objavlja. Vozna pot od Ograj skega (Oražtia) pri Cešnjevki proti Metlt-nlku se bo popravljala 11. t. m. z za«.Vt kom ob pol 8. uri dopoldne. Dne 15. t ni ob 9. url pa se bo pregledala vozna pt I od vasi Pekel do banovinske ceste Kril' šča radi popravlja. Prizadeti posesv naj se ob določenih dneii javijo na meecu — Cestna dela. V ponedeljek 9. t. m prione občina z nadaljevanjem gradnje ceste Ponlkve-Dečja vae. Cesta bo letos vsekakor dograjena fcz sredstev za javna dela ln podpiranje brezposelnih. — Velikonočni prazniki »q privabili \ nade kraj« mn-ug-. tujcev. Seveda Je bil glavni dote* na Čatež, kjer je bilo pravnika mnogo Izletnikov, zlasti Ljub ljančanov. Prazniki sami so bili pri uh> mirni. Vrem« posebno na velikonočni ,v nedeljek ni bilo ugodno, ker Je brila ostra burja. — Nesreča. Na velikonočni Doned« I je je znan zagrebški motoclklist podrl d< k> ca Grđena Franca iz Prapreč. motociklom je bila tako hudo, da ji , srečenec dobil hude poškodbe po vnem lesu, zlomilo mu je pa tudi uogt clklist, ki ga ne zadetie no-bena kriv ia, j* za ranjenca preskj*hel prevoz v bolnico. < zadevi pa bo razpravljalo 5e sodišče. SPORT — M. K. »Ilirija*. Članstvo ee v4hidi. opozarja, de se sikirmo udeltdU pogreba i proee starostaeva prv*ie*dnika M. K. >ll. ri f -< jpe. Marca rete Gonanc. Pogreb bo nedeljo ob pol 8. uri popoldne repred žalosti. Miklošičeva cesta 15. ZbiralistV let-tam Četrt ure pcej. Predsednik. — SK Ilirija, teniška iekciia, obv-5č. svoje GanMvo m prilatelie tenlAken/a spor ta, da Je vpisovanje danes v soboto od po! 8. popoldne dal te v garderobi na Ifft Vsi dni prthodnleca tedna bo vplsovnn* od 18. do 14. are v kavarni Evropi; c*b botah pa samo na iirri$Ču. Z irzrantemi se že pričelo. Članstvo se napro&a, da ee p žuri s prty«v«rcrri. Vse podrobne informar ob vpisu. Nedelja. S. aprila 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika (Puetisok Irko). 9.00 Versko predavanj« ^ravnatelj Jagodic). 9.15 Prenos oerkven« glasoc a franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Zdravstvo: Asanacija vasi (dr. Petne Karoi). 10.30 venske narodne t spremi j cvan jem Rad skega orkestra po Jo ga, RarasaJL-Neratt gdč. Mislčeva m g. Jož« Gostič. Prenos p rnenadnega koncerta s Sv. Jakoba trga 11—12-30, nato čas, repr. k one. slov. n« rrih pesmi m plesov. 16.00 O pridolov semena trav m detelj (ing. Sadar). lo Prenos »Prosvetnega dne* kamnisi.etf:i kolskoga prosvetnega okrožja ta Nar Čitalnice v Kamniku. 20.00 Prenos is i nega gledališča v Ljobljani. V odmoru ki poročila. Ponedeljek, 9. aprile 1X13 Roprcxk*c. cirraSfci boooert. Poročila 13.00 Čas, pevski jarz. ansamb ploščah. 18.00 Izobrazba gospodiriskih po močnic (ga, Krofta). 18J0 \VostfaHja sal RuoUd4t). 19.00 Reprod-uc. koncertni vs čki. 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir M gajna). 20.00 Reproduc. Dvofakove komr> rici je. 20.30 Prenos koncerta pevske župe »Mokranjac« iz SkopiJa 22.00 Čas, por<-la, lahka glasba. Torek, 10. aprila 11.00 dotoka ura: O podmladku Jadran »kc straže (V. P trna t). IZ 15 Ruska instrumentalna glasba na ploščah. 12.45 Poro. 13.00 Cas, reproduc. dueti slovanskih n^. rodnih. 18.00 Otroški kotiček: nastop otrok (Delak). 1830 Polke in koračnice v reproducirani glasbi. 19.00 Pomen sokolstva (Vr-hovec Lojse). 19.30 O strelskih družinah (Hinko LočniakaT). 20.00 Pevski zbor >Lhibljanski Zvon«. 20.45 Nekaj za ples. nekaj za spas. nekaj povesti, to bo za Vas! (Revi)a alagerjev, igric, kup-letov, dogodb c itd.) 22.15 Čas, poročila. 2230 Angleške plošče, Sreda, 11. aprile 12.15 Reproducirani operetni venčk. 12.45 Poročila, 13.00 Čas, pesmi iz zvočnih filmov (plosce). 18.00 Komorna glasba, radijski kvintet 18.30 Radijski orkester. 1-." O verstvih pri zamorskih plemenih (Fr. Ter seglav). 19.30 Radio interwiev (Podbev-. Jakac). 20.00 Prenos i-z opernega gledal;šča v Ljubljani. V odmoru: Čas in poročila. Četrtek, 12. aprila 12.15 Reproduciran orgelski konceTt. 12.45 Poročila 13.00 Čas. nasi pevski kvarteti (reproduc. koncert). 18.00 O človeku (dr. Skerl Božo). 18.30 Srbohrvaščina (dr Rupel). 19.00 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). 20.00 Komorni trio: Ornik Francka, g. Si vic. Menar-di Pie. 21.00 Kuplete poje g. Danilo Bučar. 21.30 Samospevi gdč. Vande Ziherl. 22.00 Čas, poročila, lahka glasba. Petek, 13. aprila. 11.00 Šolska ura« O lepotah zapadne Indije (ing. Ferdo Lupsa). 12.15 Instrument, solist koncert 12.45 Poročila. 13.00 Čas. Michele Fleta poje na cjramof ploščah 18.00 Reproduc. orkestralni koncert nar. pesmi. 18.30 Predavanje ZKD. 19.00 Francoščina (prof. Prežel j). 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). 20.00 Preno« iz Zagreba. 22.00 Čas, poročila, lahk« glasba. Sobota, 14. aprila 12.15 Vesele slovenske pesmi v reproduc. glasbi. 12.45 Poročila 1300 čas repr< duc. operne uverture. 18.00 Plosce stan cest 18.30 Zabavno predavanje (g. Dane> 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (d* Veber). 19.30 Zunanii politični pregled (d Jug). 20.00 Prenos akademije z Uniona proslavo Don Bos ca. 22.00 Čas poroči11 lahka glasba. mm. TO mLOTBNgl! KASOB«. Am T. aprila UM ■m 5 Burno življenje Aleksandra Staviskega Uradnik, ki ni bil sprejet v službo, pa je vendar osem mesecev „delal" v uradu Advokatu Petru Guiboud-Ribaudu jo šele 30 let, toda njegova pravniška praksa je že zelo bogata na dogodkih. Nedavno je nenadoma dobil vnetje slepiča in sicer v dneh, ko bi moral kot priča pred sodiščem izpovedati o svojih posredoval niskih stikih v aferi zloglasne Aeropostale. Na njegovo ime smo naleteli kot na pipalko Staviskega v umazanih belgijskih, holandskih in nemških kiipčijah. Začel je pa drugače, namreč kot komunist. Bil je pa med onimi komunisti, ki znajo ponuditi svoje usluge na pravem mestu in si pravočasno zasigurati bogato nagrado. Njegovo propagandistično delovanje v službi sovjetske vlade mu je prineslo proces s publicistom Henry Beraudom, ko je bil Guiboud-Ribaud najprej obsojen na 20.000 frankov odškodnine, potem, pri vzklicu, pa na priznalno odškodnino enega franka za moralno škodo, povzročeno Beraudu. Leta 1929 se je seznanil s sleparskim nemškim bankirjem Julijem Barmat-tom, enim izmed treh bratov Barmat-:ov, čijih ogromne špekulacije v času padca nemške marke in sleparske zveze z oficijelnim berlinskim svetom so še dobro v spominu. Komunist Guiboud-Ribaud je postal Barmattov zastopnik v Parizu in na vse načine si je prizadeval priboriti mu v Franciji domovinsko pravico. Kot znanemu zagovorniku moskovskih interesov se mu pa to ni posrečilo. V tem času se je pa s Havotto-vo pomočjo seznanil s Staviskim in takoj je spoznal, da bo pametneje presedlati v to smer. Staviskv mu je preskrbel mesto pravnega zastopnika Compagnie Fonciere in Guiboud-Ribaud je lahko uveljavil vso svojo zgovornost in podjetnost v najrazličnejših kombinacijah, ki jih je razvijal Staviskv odtod v Belgiji in na Lu-xemburškem in v katere je Guiboud-Ribaud zapletal tudi zveze z banko bratov Barmattov. Vemo, da so se te inozemske špekulacije razbile ob pozornosti bruseljske policije. Na drugi strani je pa moral Staviskv poveriti reprezentativno pariško zastopstvo Compagnie Fonciere svojemu vplivnejšemu zavezniku Bonnauru. Guiboud-Ribaud je torej prišel kot zaupnik Staviskega v Volonter, kjer je gospodaril z nagradami in honorarji ter vneto navezoval politične stike. Te je imel seveda že prej, ko je bil pomočnik Staviskega pri pogajanjih s poslancem Diagnom. Šlo je za to, da bi mogla SIMA dobavljati v kolonije svoje hladilne aparate. V >Volonte« se je pa mogel mladi častihlepnež uveljaviti še drugače, toda v splošnem je imel smolo. Poslanec Bonnaure, čigar pohlep po moči in vplivu je rasel z vsakim uspehom, je hotel sam obvladati ta položaj in tako je izrinil Ribauda Iz vseh ugodnosti generalnega tajništva, kakor ga je bil poprej pripravil ob zastopstvo Compagnie Fonciere. Toda v tem ni bilo nič nepri-jateljskega, mladi odvetnik je ostal Se nadalje pri >Volonte<, samo da ni več razpolagal z denarjem. Toda tolpa je imela z njim še druge načrte. Potrebovala je novo operacijsko boso v finančnem ministrstvu. Ko je torej postal v februarju 1933 Bonnet finančni miniBter, sta šla Du-barrv in Bonnaure takoj na delo, da bi spravila Ribauda v finančno ministrstvo kot uradnika. Nekoč je bil izdal knjigo o narodnem gospodarstvu in finančni zadevah, bil je torej vešcak in strokovnjak. Minister se je branil, češ, da so vsa mesta zasedena, ko se je pa intervencijam pridružil še desničarski Camille Aymard iz >Liberte«, je Bonnet privolil, da je bil Guiboud-Ribaud sprejet kot uradnik za posebne naloge. 7. februarja 1933 je minister podpisal akt in naslednjega dne bi moralo biti imenovanje objavljeno v uradnem istu. Ko je pa minister stopil iz kabineta, je dobil v roke večernike, v katerih je bilo že objavljeno, da je >finančni minister Bonnet poveril znanemu izurjenemu advokatu in pisatelju Gui-boudu-Ribaudu posebno misijo«. Te gibčnosti v osebni reklami je bil Georges Bonnet že sit. Vrnil se je v ministrstvo in odredil, naj se imenovanje tega gospoda v uradnem listu potlači, poklical ;e šefa personalnega odseka in mu izjavil, d« prekHcaje sprejem Gaiboeda-Ri banda. In s tem je bil storjen začetek ene r.ajgrotesknej&ih komedij v francoski administraciji, ki jo je odkrila afera Staviskega. Minister ne odobri pripravljenega sprejema novega uradnika, toda uradnik pride in uraduje. Dejstvo je, da je podjetni Guiboud-Ribaud takoj po ministrovi obljubi prišel v urad, kamor ;ie bil dodeljen, dal si je odkazati sobo in začel je delati; napisal je prošnjo, da bi d obi *a njegova mati trafiko. Njegov neposredni predstojnik v ministrstvu je bil gospod Maspetiol. Da bo on njegov predstojnik, je vedel mladi odvetnik že prej in zato je že iz »Vo-lonte prosil Maspetiola, naj mu tu pa tam napiše kak Članek. Maspetiol je pi- sal, Ribaud pa honoriral. Ni torej čuda, da je sprejel Maspetiol svojega novega uradnika zelo prijazno. Ker je vedel, kako se je v tej zadevi interveniralo, je verjel, da je bil sprejet in takoj mu je uredil uradovanje po njegovem okusu. Na drugi strani so pa v prezidiju ministrstva menih, da se ni nič zgodilo, dokler niso izdali akta o imenovanju. Sefu personalnega odseka torej niti na misel ni prišlo, da bi kaj naročal Ma-spetiolu. In Guibouđ-Ribaud je torej hodil osem mesecev v ministrstvo, dvakrat je pomagal Maspetiolu urediti neka poročila, drugače pa ni delal nič drugega, nego sledil, kako gredo stvari Staviskega v uradih, informiral je svojega patrona o razpoloženju na poedinih mestih, ga opozarjal na nevarnosti in delal na njihovi odstranitvi. Pri tem si je pa seveda z uradno vizitko rreskrbel še druge stvari, ne samo trafiko za svojo mamico. Finančni minister in prezidij ministrstva sta bila pa prepričana, da tega moža sploh niso sprejeli v službo. Ali so bili res prepričani o tem? Ali je ta njihova sedanja trditev odkrita? Tu imamo opraviti z eno grdo senco: brat ministra Bonneta je bil zagovornik v zadevi Aeropostale in mnogo mu je bilo ležeče na tem, da bi Guiboud-Ribaud ne šel pričat. Ta mož trdi, da ga je minister povabil na prijateljski razgovor in da mu je kot svojemu uradniku namignil, da bi mu bilo prijetno, če bi pred pričevanjem zbolel. Bonnet to pripovedovanje odločno zavrača. Dejstvo je pa, da je spretni Guiboud-Ribaud zares »zbolel«. Na čigavi strani je torej večja rafiniranost v dodatni razlagi starih dogodkov? Vsa ta epizoda za bivšega ministra ni preveč prijetna. Zdi se, da je prišel s svojim prvim nepremišljenim odgovorom v poslanski zbornici, kjer je izjavil, da Guiboud-Ribaud ni bil njegov uradnik, v položaj, v katerem ni hotel priznati pomote, če bi se bila afera ustavila samo pri teh izjavah, bi bile nadaljnje neprijetnosti Bonnetu prihranjene. Toda če se prebudi zaspana demokracija in začne klicati po resnični kontroli, ne more nobena slavnostna ministrova izjava ustaviti njene volje. In tako je prišel tudi Bonnet v škripce. Naj bo že kakorkoli, dogodki kažejo, kaj je bila opora Staviskih v demokraciji: porast osebnega vpliva, nestvarno odločanje, prijateljske usluge, zatiska-nje oči pred malim zlom v nadi, da izgine in da ne nastane iz njega večje zlo. Toda vsa demokracija je zgrajena na zaupanju ljudi v zastopnike in ta temelj mora čuvati kontrola. Demokracija, ki se odreče stalni, strogi kontroli, drvi v pogubo. Korupcija preži namreč povsod in v vseh Časih in brez kontrole se razraste kakor plevel. Lepa vrtnarica Filmska igralka Billie Seward je preživela velikonočne počitnice na kmetih, kjer se je ukvarjala z vrtnarstvom čudeži teleradiestezife V Švici deluje znani abe Mermet, ki ima poseben talent za gledanje na daljavo. Nedavno so ga klicali na pomoč, da bi pomagal iskati morilca francoskega sodnega svetnika Princea. Te dni se je pa izkazalo, da je Mermet z velikim uspehom ugotovil, kam je odnesel planinski orel pogrešanega otročička. V Miege v Švici je brez sledu izginil šestletni sinček L. Baloza. Zaman so ga iskali ki slavni policijski pes iz Lausanne se ni ganil iz mesta, odkoder je deček izginil. Kar se je nekdo spomnil na Mermeta, Župan mu je takoj pisal in mu podrobno opisal ,kako je otrok izginil. Po kratkem proučevanju dogodka je Mermet izjavil, da je odnesla otroka velika ptica-ropari-ca v gore. Pozneje je točno določil dolžino kril ptice in kraj, kamor je dečka odnesla. Lahko si pa mislimo njegovo in obupanih staršev razočaranje, ko se je vrnila v gore poslana ekspedicija, ne da bi bilo otroka našla. Pozneje ga sploh niso mogli več iskati, ker je zapadel ta čas sneg. Mermetov sloves je s tem mnogo trpel, ker je veljal primer pogrešanega otroka za končni dokaz, da je teleradio-stezija varljiva in da Mermet nima sposobnosti gledati na daljavo. Zdaj se pa obrača švicarski tisk k temu primeru in priobčuje pismo, ki v njem oče pogrešanega otroka prosi Mermeta odpuščanja, da ni zaupal v njegov talent. Na kraju, ki ga je Mermet označil, je namreč te dni skopnel sneg in drvarji so našli zem-ske ostanke pogrešanega otroka. Ugotovljeno je, da se niso niti otrokovi čevlji, niti obleka dotaknila zemlje, kar priča, da je otroka res ugrabil planinski orel. Otrokovo trupelce je bilo raztrgano in ležalo je na težko dostopnem kraju. Damska tekma na morju Slika nam kaže, kako se gospoda v J.ong-Beachu v Kaliforniji zabava. Hitler v Leipzigu V torek 6. marca ]e položil temeljni kamen sa Richardu Wagner]u Zmisel mravelj za čas W. Grabensberger je dresiral mravlje in termite tako, da jim je dajal jesti samo ob določenem času. Kmalu so se ži-valice navadile hoditi ob določenem času tja, kjer so dobivale jesti. Včasih so prišle mravlje na gostijo šele čez 24 ur. včasih pa čez 3, 5, 21, 22, 26 ali 27 ur. Nekatere mravlje so se pa dale dresirati tudi tako, da so prišle vedno v enakih časovnih presledkih. Tudi ko je Grabensberger omamil mravlje po dresiranju s kloroformom za nekaj ur, so prišle po hrano v času, kakor so bile vajene. Pri mravljah torej določanje Časa ni odvisno samo od delovanja živčnega sistema. Ritem se je dal pospešiti, če so dobile mravlje v hrani jodthieroglobulin ali če je bila zvišana toplota v mravljišču. Nasprotno se je pa priučeni ritem zl držal, če so dobile eukinin ali če se je toplota v mravljiču znižala. Iz tega sledi, da spoznajo živali dolgost določenega časa po notranjih izpremembah v svojem telesu. ! Angleška stanovanjska petletka Tudi Anglija ima zdaj svojo petletko. Njen namen je napraviti konec zasilnim stanovanjem, ki v njih še vedno stanuje nad poldrugi milijon Angležev. To je ogromno delo, kajti treba bo očistiti Avgijev hlev in stroški bodo znašali 115,000.000 funtov, zato bo pa zaposlenih nad 10.000 delavcev. Podreti bo treba 266.851 starih, že napol razpadlih hiš in barak in zgraditi na njihovem mestu 285.189 novih stanovanjskih poslopij, kjer bo stanovalo 1 milijon 240.182 ljudi. ie lani v aprilu je napovedala Anglija boj nehigijeničnim stanovanjem, ko je ministrstvo narodnega zdravja pozvalo podrejene oblasti, naj pošljejo potrebne načrte za svoja območja. Oblasti so videle, da dela, združena z omiljen jem stanovanjske bede, le počasi napredujejo, kajti dotlej so spravili v boljša stanovanja samo 34.000 siromašnih prebivalcev. Po novem načrtu zgrade nad 300.000 novih stanovanjskih poslopij. Do konca 1. 1938 hočejo preskrbeti dostojna stanovanje sedemkrat večjemu številu siromašnih ljudi, kakor v zadnjih 57 letih. Nova stanovanjska poslopja so udobna, odgovarjajo vsem higijenskim zahtevam in stanovanja v njih so poceni. Akcija ministrstva narodnega zdravja gre v prvi vrsti proti starim, napol razpadlim hišicam, ki bodo porušene, druge pa popravljene. Malo je pa upanja, da bi se Angliji v petih letih posrečilo odpraviti stanovanjsko bedo, kajti po-lošaj po velikih mestih je v tem pogledu vedno slabši. Iz Trbovelj — Sportao predavanje. Dane* ob 17. uri priredi okrožni odbor Ljublianelteea nogometnega podsaveza v dvorani Delavskega doma javno predavanje o zdravju športnika. Predaval bo znani sp?ciialist za pljučne boleani 2- dr. prodan. — NoK«Hnetni sport r nedeljo. PoVec ie ravlien^ tekme nastooita ""utri dopoldne ob 10. uri v prijateljski tekmi na itrrišcu Amaterja SK Primorje iz Ljubljane in domači SK Dobrna. To tekmo, ki obeta biti iako zanimiva, eei ie SK Primorje prvak dravsk»* banovin*, bo sodil 2. Boiie. — Popoldne na se spon ri meta v prvenstveni tekmi SK Ama-t>r in SK Retje na ierisču prveea. Tekma m začne ob 15. \iri. Sodil bo j». Dolinar. Tudi ta tekma f.beta biti zanimiva. k?T bosta nastopila prvak trboveljskega okrožia SK Amater in mladi agilni SK R*tje. LJubljana, 7. aprila. Pride. .. Pride ... Ali res pride? . . Ali ga bomo videli, njega, našega vodjo, našega odrešeni ka? V čudni, težko razumljivi, nemirni dobi živimo Malo je bilo pokolenj, ki ao živela v tako naglem tempu, kakor naše, redke so bile v zgodovini človeštva dobe, ki so tako bičale živce in silile slehernega človeka v neprestano razmišljanje in iskanje novih vrednot, kakor je naša. Iz povojnega kaosa, ki mu skoraj ni videti konca, iz vrtinca zmedenih pojmov in omajanih temeljev starega družabnega reda, se dvigajo počasi konture nove ureditve človeške družbe, tu ostre in zasekane v živo telo naroda, tam zopet oplijene, prilagođene zahtevam postopnega prehoda. Vedno jasneje stopa pred nas misel, da bosta morda morala reševati svet iz spon okostenel osti, konservativizma ln zaspanosti močna ideja ln močna centralna osebnost. Rusija je imela Lenina in ima Stalina, Turčija je dobila Kemal pašo. Italija Mus-soHnija, Nemčija Hitlerja in če hočete Poljska svojega Pilsudskega in Češkoslovaška svojega Masarvka, Japonci so imeli Sađao A rakija, ki mu je pa težka bolezen iztrgala iz rok žezlo absolutizma, da se je moral umakniti kot vojni minister Haja-iiju. In pri vseh teh narodih vidimo, če že ne nič drugega, vsaj železno voljo in silno hotenje otresti se morečih posledic svetovnega klanja, postaviti vse življenje na nove temelje, reorganizirati ves gospodarski in socialni ustroj ter ubrati nova pota v življenju naroda na znotraj in na zunaj. Tu stopa bolj v ospredje in zahteva tehtne jSo besedo ideja na račun osebnosti, tam zopet se je osebnost dvignila nad idejo ln dobila vse znake malika. Težko je vnaprej povedati, kaj bo v končnem rezultatu močnejša gonilna sila, ali ideja ali osebnost. Verjetno je pa, da bo polet mogočnejši tam, kjer nadvlada ideja osebnost. Ves Leipzig je prešinila vest, da položi temeljni kamen za VVagnerjev spomenik sam Adolf Hitler, najpopularnejši mož Nemčije, nemški Mussolini, nemški Stalin, Kemal paša nemškega naroda. Ljudje kar verjeti niso mogli, da Hitler res pride. Prejšnji dan se je samo govorilo in tisti redki, ki so točno vedeli, da pride, niso smeli praviti tega ljudem. Pastir bi ne bil pastir, če bi se pasel med svojimi ovcami. On samo pase in čreda se mora Čutiti počaščeno, če stopi k nji in ji pomoli pest soli za voz volne, čudni so ljudje že kot poedinci, težko, pogosto naravnost nerazumljivi so v množici, šušljalo se je po kavarnah in gostilnah, ugibalo po trgovinah in velesejmskih paviljonih. Nič gotovega ni bilo mogoče zvedeti, a vendar je Že ležalo nad mestom ozračje napetega pričakovanja. prišel tu. Vsi aeStetl rerjaki so ee razblinili v sence ln daleč t ozadje jih je od-pihal mogočen pia, ki > zaplesal po zraku pred Hitlerjem, dele ko al videl to v nestrpnem pričakovanju trepetajočo množico, ko si čutil, kako utripi je njeno srce v eni sami želji videti Hitlerjevo obličje, si prav spoznal, kako potreben Je čredi pastir. Ali res ne bo človeštvo nikdar prišlo preko ponižujočega pa nem et drcensesT Parade, muzika in zopet parade, iz vekov v vekove se vleče ta večno enaka pesem ln njen napev je danes Isti, kakor je bil pred tisočletji. ■ t *■■ Akt polaganja temeljnega kamna za VVagnerjev spomenik je bil združen s zvenečim kultom Hitlerja samega Njegov hk je skoraj potiskal nazaj lik velikega Wag-nerja in če bi bil vstal mojster iz groba ter stopil k Hitlerju, bi v očeh množio« najbrž ne bil zasenčil njega, ki mu je s tremi udarci kladiva pripravil najveličastnejši spomenik. Na zeleni livadi bo stal. Osem metrov v kvadratu in štiri metre v višino se bo dvigal marmor, ki mu bo kiparjevo dleto vdihnilo življenje. Ogromna žara iz enakega marmorja na nasprotni strani livade bo dajala m on umen talnem u spomeniku daritveno obeležje. Tla bodo Tak bo VVagnerjev spomenik t Leipzigu Jutro 6. marca. Mesto je razgibano že na vse zgodaj. Po ulicah korakajo oddelki uniformiranin. hitlerjevcev, od vseh strani se steka rjava reka in že je iztegnila v nedogled segajoče tipalke, podobna ogromnemu pajku, ki mu mreža reagira na vsak tresljaj. Na mah so bile vse glavne ulice preplavljene z rjavimi uniformami, da BO se civilisti kar nekam plaho tiščali za njimi. In že so tam od Avgustusplatza za-orili klici: »Heil Hitler!c Zatulile so sirene policijskih avtomobilov, mimo je švignil velik avto, poln policistov, za njim drugi s šefom policije spredaj, potem pa on v odprtem avtomobilu sredi svojih najožjih sotrudnikov, on, ki ga je dvignila usoda na piedestal polboga. Dobrodušno se smehlja, nekaj čudovito prikupljivega, bo-žajočega in osvajajočega je v potezah obraza tega vedno gologlavega. v uspeh svojega pokreta nepokolebljivo verujočega moža. Tri izrazite centralne osebnosti imamo v Evropi, Stalina, Mussolinija in Hitlerja, če bi jih postavili skupaj, bi težko rekli, kdo je popularnejši in kdo lahko potegne za seboj več milijonov ljudi, pripravljenih skočiti zanj v ogenj ali v vodo. Hitlerja je treba videti, da razumeš, kako more prešiniti množice ob pogledu nanj tako mogočna iskra navdušenja. In ne samo mladina, ne samo tisti, ki jim je v prvi vrsti namenjen njegov nauk. temveč tudi starejši ljudje so se udali psihozi in med tisoči najdeš le redko koga. ki ne izproži roke spontano z resničnim notranjim ognjem v hitlerjevski pozdrav. >Heil Hitler« je postal nemški narodni pozdrav. Ce sediš v gostilni ali kavarni, pa vstopi nov gost. te pozdravi s tem pozdravom in enako mu moraš odgovoriti. >Heil* pa počasi sam po sebi odpada in tako kličejo danes milijoni Nemcev samo Ime Hitler, ki Jim je postalo najsvetejši simbol. Stari Hindenburg, ki itak nikoli ni bil prirasel Nemcem k srcu, se je tako daleč umaknil v ozadje, da ga skoraj ni več videti. In če bi ne bil Hitler tako spreten taktik, bi ga lahko brez vsakih posledic poslal v zasluženi pokoj v Doorn. Ne da se popisati vrvenje množic po leipziških ulicah, ko se je vozil po njih zjutraj in dopoldne Hitler. In samo z vele-tokom bi lahko primerjali tisoče in tisoče ljudi, ki so se vsuli od vseh strani že v dopoldanskih urah na široko Frankfurter-strasse in po nji na prostrane livade, kjer se bo dvigal mogočen spomenik Richarda VVagnerja. Z veliko svečanostjo je bilo združeno polaganje temeljnega kamna «a spomenik, s svečanostjo, kakršnih 1e videla celo Hitlerjeva Nemčila še malo. In če je prišel kdaj osebni kult do veljave, je pokrivale kamnite psosče, a zdaj še pobočja se izpremene v arhitektonsko lopo zaokroženo in zaključeno kamnito štono, posuto s krasnimi reliefi. Postopno bo umetnikova roka klesala in klicala v Življenje to veliko umetnino, kakor bodo dopuščala sredstva. In sivolasi tetpr^trl veliki župan ds. Gordeler pač nikoli v življenju ni pričakoval, da se mu bo krčilo srce in da mu bo drhtela roka, ko bo izročal mlademu možu v preprosti rjavi uniformi kladivo, da udari z njim trikrat po kamnu ln počasti VVagnerjev spomin z besedami, ki jih je v nemem spoštovanju poslušal ves nemški narod. In morda bi ne bil verjel svojim očem, če bi se bil pogledal v zrcalo, ko je stopil v starodavni mestni hiši pred gospoda državnega kancelarja ter mu izročil v imenu Leipziga listino častnega meščana, tretjega v tesnem krogu tako visoko odlikovanih, kajti pred njim sta bila deležna te časti samo državni prezidenž Hindenburg in graditelj spomenika bitke narodov tajni svetnik Thieme. Malenkosti postanejo velike, če se drže velikih mož. Pozno ponoči, po slavnostni predstavi v novem gledališču, so se enkrat zadoneli po mestu »Hei! Hitler« klici, že enkrat je Fuhrer pomahal v ekstazi navdušenja valoveči množici v pozdrav, potem je pa švignil njegov avto proti letališču. Ob 23.30 je letalo startalo in ob 23.00 je bil Hitler že v BerUnu. V 29 minutah.I In to so jutranji listi zabeležili z debelimi črkami, da bi videla množica tudi v Um nekaj nadnaravnega, kar se mora vedno in povsod držati centralne osebnosti, da ns izgubi svoje magične privlačnosti tn ne preneha biti to, kar je v očeh milijonov, ne pa v resnici. Po vsem tem, kar sem videl tn doživel med kratkim bivanjem v Leipzigu, me je zanimalo zlasti eno vprašanje. Blizu šest milijonov glasov je dobila nemška komunistična stranka pri volitvah nekaj mesecev predno je stopil na krmilo države Hitler. Kje so zdaj ti komunisti? Koncentracijskih taborišč je premalo in pretesna so, da bi mogla objeti 6,000.000 ljudi, m ko sem vprašal tega in onega, kam so izginili ti milijoni Telmannovih pristašev, po mi vsi odgovorili, da so presedlali k Hitlerju. In nad tem poraznim dejstvom ae mora Človek zamisliti, lahko bi pa nad njim tudi zdvojil in vrgel puško v koruzo, če se je kdaj boril za lepšo bodočnost bitja, ki mu pravimo človek. jote Zupan-"-' Poo&oo du lerrai) j7 Zdravnikova tajna Roman — Ne poznate me, bratranec. Rojen sem za poictsta. Zločin voham, kakor pes. Pripetik) se je, da sem videl človeka samo za hip. pa sem takoj pomislil: Evo zločinca! — in nisem se zmotil. Ali naj navedem primer? Pred šestimi leti sem prišel v Glasgovvu v krčmo, kjer ie bno zbranih mnogo malih ljudi, policajev, meščanov in vojakov. Ponoči je bil umorjen krčmar. Njegova žena in sinova so bili obupani, žena je knčaia, sinov: so tiho plakali. Vstopim, stopim naravnost k enemu izmed njih in zakličem: — Tu je mon-ec!... Tu je morilec lastnega očeta! Mož krikne, obide ga groza, začne se tresti, potem pa pade na kolena in prizna. Sir John je orestrašeno poslušal. K sreči ga je rešil prihod tretje osebe iz mučnega položaja. Bil je upravitelj, ki je prišel povedat Angležema, da bodo sodnik, notar in sodni zapisnikar vsak Čas tu. — No. pripravljena sva poslušati ga, — je dejal John tiapper. — Grem, da se oblečem. Ubogi mornariški kadet, ves razburjen in zbegan po tem, kar je bil slišal, je hitel, da bi 5im prei prišel iz bližine svojega bratranca sira \ViI-liamsa. Le ta se je obrnil na upravitelja z vprašanjem: — Povejte rm. kdo je to črnooko dekle, ki stanuje :amle v hišici? — To je Jeaune Caravalova, hči grajskega smo.arja. — Dalje? — je dejal sir NVilliams- — Zdi se, da je bila ljubica lorda Helmutha. — Kaj poveste! — Saj se je pa tudi naplakala, ubo-žica! Samo da bi ji lord kaj zapustil. — Hvala, — je dejal sir \Villiams Disburv in odsovil upravitelja, ki je odhajal v prepričanju, da se gospodu ni zameril s tem. da je želel Jeanni, da bi dobila del dedščine. Sir \Yilliams je ostal v parku in začel je razmišljati. Naenkrat se je pa zdrznil, kajti iz gošče je stopila ženska postava. Bila je Srnca. Sir \Villiams je bil presenečen pri pogledu na to čudno dekle. Vstal je, toda dekle je položilo prst na usta in se vedlo tako čudno, da je sir VVilliams kar strmel. Srnca se je previdno ozrla na vse strani, potem je pa dejala: — Sem Jeannina dekla, gospod. — Oho! — In sem kakor vi prepričana, da je plačaia Maubertu, da je umoril lorda Helmutha. Tisti hip je Srnca odložila masko bebavosti, ki je tako dolgo temeljito varala Caravala in njegovo hčerko. Njene velike oči so se razumno zasvetile in sir \Yilliams je takoj začutil simpatijo do nje. — Ona bo vse podedovala, - je nadaljevala Srnca. — Kaj poveste! — Vse. Niti vi, niti drugi gospod ne dobita ničesar. — Bežite no, — se je začudil sir \ViIliams. — Ker je pa bil zločin storjen na njeno pobudo, bo oporoka razveljavljena in vse pripade vama. Da se bo pa to zgodilo, me morate ubogati. — Kaj misliš s tem? — Jeanno hočem ujeti v past. — Kako pa misliš storiti to? — To je moja skrivnost. Sir \Viliiams jo je začudeno pogledal. Dekle je pa nadaljevalo: — Maubert je ustrelil lorda s puško, ki je niso našli. — To je res, to se je ugotovilo pri obravnavi,*— je pritrdil sir VVilliams. — No in jaz vem, komu je puška pripadala. — Komu? — Jeanninemu očetu. In vem tudi, kje je. — Ti veš to? Kdo pa si, da veš toliko zanimivega? — je vprašal sir \Villiams radovedno. — Sem fant, ki je ustrelil psa lorda Helmutha. — To mi je že znano. — Ti torej nisi moški? — Nasprotno, toda bila sem preoblečena v moškega. Ker se je bil sir VVilliams dobro seznanil z obravnavo proti Maubertu, mu Srnca ni bila neznana. — Če hočete, gospod, — je pripomnilo dekle, — da pride Jeame v roke pravice in da bo svoj zločin priznala, morate storiti, kar vam naročim. — Dobro, — je odgvoril sir VVilliams, — govori, poslušam te. XX. Kaj se je odigralo med sirom \YiI- iiamsom Disburyjem in Srnco? Tega nihče ni zvedel. Anglež je odšel v pripravljeno mu sobo, kjer se je preoblekel m obril. Tu čas, ko se je pri oknu bril, je lahko slišal pogovor med komornikoni pokojnega lorda Helmutha in tremi al; štirimi drugimi služabniki, sedečimi na dvorišču. — Jaz slutim, da ona dva tam gori ne bosta podedovala. — Kdo pa bo? Pa vendar ne mi? — se je zasmejal drugi služabnik. — Vsi dobimo nekaj, bodisi rente ali pa gotovino. — Kdo pa bo podedoval po tvojem mnenju? Komornik je napravil skrivnosten obraz. — Saj veste, — je odgvoril tiho, — da lord ni nameraval umreti. Oporoke napišejo samo stari ljudje. — To je res. — Ce jo je napisal lord. je bil k temu gotovo prisiljen. — Kdo naj bi ga bil pa prisilil? — Tebi se pa res ne posveti zlepa v glavi. — Govori vendar! Komornik je pomežiknil. — Ali naj vam povem vse? — je vprašal. Restavracija „NAPREDAK" v Sarajevu se odda v najem z vsem inventarjem od 1. junija dalje. — Ponudbe naj se pošljejo Središnji upravi Napretka, Sarajevo, Aleksandrova cesta 51 — najkasneje do 10. aprila. 1469 RES JElf Največjo izbiro blaga za obleke, plašče itd. ter manufakture sploh, zanesljivo dobre kakovosti in NAJCENEJE Vam priporoča specialna trgovina NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (pri nunski cerkvi) Naše reklamne cene: dtofi za deške in moške obleke od Din 32.— Kamgarni za obleke, različni vzorci > > 98.— Modno za damske plašče > > 68.— Volneno za obleke > > 26w— Svila različnib vrst > > 12.— OGROMNA IZBERA M-esrtirn pogrebni x*w3. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. aprila 1934 ob 7. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 6. aprila 1934. Jakob Gorja nc, parobrodarski zastopnik, soprog £e£4Kl ZELO POCENI se ohlečete pn preskerju, ljubljana. Sv. Petra cesta it. 14. 6/T »glazba« sabaćke damske kapele igra dnevno v gostilni * Danica« Pred Taborom. — Sprejme se tudi natakarica. 1483 po 50 para entlanje izdelovalnica perila vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »Juljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25/T pozor: pohištvo! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Sperane orehove spalnice, čreš-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.« jmare > 400.-postelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse drugo pohištvo se dobi aajceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se priporoča mizarstvo »sava«, Ljubljana, Kolodvorska št. 18, Miklošičeva *t. 6. Telefon 2780 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice«. 17 R posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in jih sprejema v popravilo — Alojz Andi ovic. Komenskega 34. 1450 PREKLIC Podpisani preklicujem in obžalujem vse govorice, ki sem jih izrekel napram Mariji in Francu Kelvišar. 1484 Cizelj Anton. PRVOVRSTNI SEMENSKI FIŽOL »MANDALON« dobavlja po najnižji ceni Kmetijska okrajna zadruga Kranj. POSREDUJEM bančne vloge. — Jos Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4. 1474 POSREDUJEM denar na HRANILNE KNJIŽICE velikih denarnih zavodov. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 1490 ČOLNI NA LJ1 BLJANICI se že izposojajo na Trnovskem pristanu ob izlivu Gradaščice. Tudi Vaša obleka bo kakor nova. o jo pustite kemično čistiti ln barvati v tovarni JOS. REICH ljubljana, Poljanski nasip stev. 4-b Pralnica — svetloUkalnica MOKA fina banaška 0 Din 2.50 lepa krušna > 2.25 črna krušna » koruzni zdrob > koruzna moka za kuho ln peko » fižol prepeličar letnik 1932, lepo blago, od 5 kg naprej > dobite »PRI MIKLAVŽU«, Ljubljana, Vodnikov trg 1486 2.— 2.25 1.75 1.50 HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo Din 60.000 zamenjam za hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani ali jo prevzamem kot posojilo pod ugodnostmi po dogovoru in vknjižbi na prvem mestu. — Dopisi pod »Hranilna kjajižica 1461« na upravo >Slov. Naroda«. OSAMLJENA LOČENKA želi spoznati nad 30 letnega, srednje naobraženega gospoda. — Cenjene dopise pod šifro »V Ljubljani 1495« na upravo »Slovenskega Naroda«. KLAVIRJE P1ANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke ln oranilne knjižice — Najceneje popravlja m aglašuje - MUZIKA. Sv Petra cesta 40 8/T GORENJSKI semenski krompir PIANTNO (BREMTTZ) dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Poizve se: Puharjeva ulica 12/1. 1493 HARMONIKO s tipkami prodam. — Pešl, Tržaška cesta 5. 1480 LAHKO KOČIJO ceno prodam. — Poizve se: Za-višek, Cikava, šmarje-Sap. HRASTOVO SPALNICO proda črnak, Polzela 70 pri Celju. SENO EN GNOJ prodam. — Šuštar, Dolenjska cesta 12. 1492 ŠESTSTANO V AN J S KA HIŠA v centru Maribora za 185.000 dinarjev naprodaj. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. — Alojzij Fajdlga, Pobreška cesta 13, Maribor. 1476 HI3A S TRGOVINO z mešanim blagom m trafiko na prometnem kraju naprodaj. - Ponudbe pod »Periferija 1475* na upravo »Slov. Naroda«. S PRVIM MAJEM oddam pri univerzi dve sobi (vezani) s posebnim vhodom, enemu ali dvema gospodoma. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1485 ELEGANTNO SOBO s toplo in mrzlo vodo v Aškerčevi ulici 17 takoj oddam. 1487 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m lgračnit vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLO V S KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene' Ceniki franko! 7* ROŽNIK" naj rodovitne jši in popolnoma zdrav dobavlja Kmetijska okrajna zadruga Kranj če si kupec za kolo, kupi le novo PUCH CHROMIRANO KOLO ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let. Dobiš ga le pri tvrdki IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica, ali v podružnicah v Kranju in Novem mestu. 2969 Pomlad prihaja/ A.<$ E. Skabernh Ljubljana. Do preklica jemljemo v račun tudi knjižice prvovrstnih denarnih zavodov Mmtoi pognani lAvod Naš srčno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Riliard En gelsber g:er trgovec, rez. a rt. kapetan, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, z Meda i 1 le d' honneur de la Repablique Franeaise i. t. d. je dne 6. aprila 1934, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. aprila 1. 1934, ob ¥2 4. popoldne iz hiše žalosti v Krškem. Krško, dne 7. aprila 1934. KJLOTILDA ENGELSBERGER, mati; RUPERT ENGELSBEB-GER, brat; ADA ENGELSBERGER, svakinja; RUPERT ENGELSBERGER, nečak. -■ Obči.m L^u'tvja-n* M^ft-k pogrebrr] zito<1 MARA BREJČEVA roj. VENCAJZ naznanja v svojem in v imenu svojih otrok NADE, MIE, VERE, ZDENE, MAJDE, IVA in BOŽA in vsega sorodstva žalostno vest, da jih je zapustil dobri mož in skrbni očka bivši prvi predsednik deželne vlade za Slovenijo, odlikovan z redom sv. Sava I. razreda z lento, odvetnik, častni član mnogih slovenskih občin na Koroškem itd. po dolgem bolehanju, previden s svetotajstvi, v Zagrebu dne 6. aprila 1934. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. aprila, ob V2I*. popoldne iz hiše žalosti, Bogišićeva ulica 4 na Mirju, k Sv. Križu. Sveti maši zadušnici bosta v ponedeljek v Trnovem ob 8. uri in v sredo v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 9. uri. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana—Zagreb, dne 6. aprila 1934. Urejuje; Josip Zupančič Se »Narodno tiskarno«; Krač Jezeraea — Za uprave in inaeratzu aei usta. Oton ^emutoj — Vsi 9 LjuNianj