Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din aedeilslca Izdala celoletno v Jugo-Slavlfl SO Din, za Inozemstvo 100 D S£0 VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pedl-vrsla mali oglnsl po 130 lnZD,ve£|l oglasi nad 43 mm vlSlno po Din 2-30, vellUl po 3 ln 4 Din. * urednltlcem delu vrstica po 10 DId n Pri večlem o naročilu pepusf Izide ob 4 zfulroj razen pondeljka in dneva po prazniiai Uredništvo le v Kopltarlevl ulici it. «51111 Kolcoplal se ne vratalo, aefranklraaa pfama se ne aorelemajo Uredništva teisfon itev. 5O. upravnlStva itev. 325 ;Političen lisi ssa slovenski narod Uprava le v Kopltarlevl al.it. a - Čekovni račun: C/ubl/ana itev. 10.650 ln 10.349 *a 1 nserate, Saralevošt.7563, Znnrelt it. 39.011. Praga tn Sun al it. 24.797 I Značaj slovenske ljudske stranke. Najbolj prisrčna želja »Jutra« je odne-ikdaj, da bi SLS likvidirala. Kakor sicer ob vsaki priliki tako dokazuje potrebo te likvidacije tudi zdaj, ko se je muslimanski parlamentarni klub združil z demokratskim v takozva-no »Demokratsko zajednico«. V tem vidi likvidacijo verske stranke v Jugoslaviji, kateri naj bi sledila po želji g. dr. žerjava še likvidacija SLS kot edine še preostale verske stranke v naši državi. Stranke, organizirane na verski ali kcnfesijonalni podlagi, pomenijo za »Jutro« srednjeveško politično organizacijo, odvisno cd cerkvene hierarhije, kar je v nasprotju z moderno državo, ki ne pozna drugega kakor saimo državne in narodne interese, v verskem pogledu pa vsaki veri priznava popolno enakopravnost. Ker je velik del Slovencev politično organiziran na verski, oziroma konfesijonalni podlagi, je naravno, da so Slovenci v opoziciji proti lastni državi in narodnemu edinstvu. S tem pa je podan končni razlog za parlamentarno nemoč poslancev iz Slovenije. Zato je nujno potrebno, da SLS likvidira in da se Slovenci politično opredelijo Zgolj po državnih vidikih v smislu narodnega edinstva seveda. V lem slučaju bi bila tudi verska svoboda najbolj zajamčena, ker bi n. pr. SDS, ako bi ji pripadali tudi verni katoliki, še mnogo bolj pazila, da ne zadene ver« ekih čustev in stanovskega interesa katoliške duhovščine nego dela to dosedaj. Tako »Jutro«, kojega argumentacije smo podali tu po. polnoma točno. »Jutro< imenuje SLS versko stranko. Vsa. ka politična skupina, ki temelji na naukih krščanstva o državi, narodu, družini, stanovih, teatko na socialnih idejah katolištva, je >Jutru« verska stranka. In take stranke so po mnenju demokratov škodljive, državi nevarne in morajo izgniti. Po točni terminologiji bi veTska stranka bila taka politična skupina, ki je v vseh svojih dejanjih popolnoma odvisna od cerkvene hijerarhije. Verska stranka bi bila le ona, ki ji načeljujejo škofje, jo vodi Cerkev, za katere politiko nosi Cerkev tudi odgovornost. Take politične skupine pa v Jugoslaviji ni. SLS ima popolno avtonomijo in samoodločbo. Vodi jo zbor ljudi, ki so izvoljeni od velikih ljudskih organizacij po demokratičnih načelih. Vodstvo stranke in včlanjene organizacije določajo smer strankini politiki, samostojno, neodvisno in na lastno odgovornost. V verskih in moralnih zadevah so njeni člani kot prepričani katoličani, vezani po temeljnem programu, po Bvoji vesti, in po naukih svoje vere, ki jih svobodno priznavajo. V vsem svojem delovanju je pa stranka avtonomna tvorba, ki dela po lastni odločitvi in loči svojo odgovornost od odgovornosti Cerkve. SLS je čisto svobodna, narodna politična tvorba, ki temelji na določenem svetovnem nazoru, na katoliških socialnih idejah, tako kakor je SDS stranka, ki ■je zgrajena na dragem določenem svetovnem nazoru, na brezverskih idejah liberalizma, kapitalizma, prostomiselstva, ki je plod franco-ske revolucije. Vprašamo: Ali je prav in koristno, da SDS temelji na določenem svetovnem nazoru? Ce ima SDS pravico temeljiti na brezverski misli — na slovenski duši tujih tleh, ali mar nima druga politična skupina, SLS, pravice temeljiti na krščanskih idejah, ki so zrastle in prepletle cel slovenski narodni organizem? Vodilno glasilo slovenskih demokratov zahteva, naj SLS zapusti svoj temelj, krščanski družabni program. Toda niti na misel ne pride demokratom, da bi oni zavrgli svoj svetovni nazor, ki je bojevito zanikanje katoliških idej in vrednot, kot to jasno kaže tisk in delo demokratske stranke. Katoliške ideje in vrednote hranijo v sebi neizmerno življenskih sil za zdravo rast naroda in države, za neprestani napredek stanov in kulture. Veliki nemški centrum, ki je postal res centrum in fundament demokratične Nove Nemčije, nam živo priča, da so moderne politične stranke, ki temelje na krščanskem svetovnem nazoru, — a so avtonomne in neodvisne — živi vrelec graditeljnih sil za obnovo in podvig države. Stranka, ki hoče te živ '. orne sile ugonobiti, ruši moralne podlage državne stavbe. Demokratsko glasilo skuša zbuditi utis, da je SLS, ker temelji na katoliških načelih, velika ovira za edinstvo države. Le kdor ne pozna katolištva, more zavedno tako govoriti. Katolištvo Dostavlja že po sv. Tomažu kot vrhovno načelo državnega političnega dela — javno blaginjo. Javna blaginja se ustvarja v zdravi, krepki, napredni ljudski dTžavi, kjer mora biti vsem silam in komponentam dana prilika, da pošteno sodelujejo pri državnem življenju. Da se to sodelovanje omogoči, nare-kuje katolicizem prepričanim kristjanom, da morajo biti širokosrčni, tolerantni napram vsem skupinam, ki priznavajo neke moralne temelje pravičnosti in poštenja. Zato bi mogla krščansko usmerjena stranka sodelovati pri političnem delu n. pr. v Indiji z muslimanskimi in bramanskimi skupinami, če le priznavajo gotova temel na etična in naravnopravna načela. Koliko bolj more in v danih razmerah celo mora sodelovati krščansko orientirana stranka z ljudmi in skupinami, ki pripadajo krščanskim kon fesi jam! Katolicizem je tudi v tem smislu najbolj univerzalen in širokogru-den. kar najjasnejše dokazuje cirilmetodijska ideja. Ni in ne bo tako ekskluziven in ozko-srčen kot so fanatični, z negativno mržnjo zastrupljeni samostojni demokrati, ki svoj lastni slovenski jezik, svoj mali nared, vse jedro slovenske narodne psihe hočejo spačiti in »kvariti, ki celo državno blaginjo zanemarjajo — v fanatičnem, strupenem boju proti katoli-štvu, v lovu na klerikalnega zmaja. Samostojni demokrati — to so prava fanatična sekta, ki živi od boja proti teističnim in verskim vrednotam, in s svojim fanatizmom otežuje sodelovanje političnih skupin katoličanov, pra-voslavcev, muslimanov in sploh pozitivno usmerjenih elementov v državi. Ta sekta vodi ves čas dejansko najsrditejši boj proti svobodi vesti, boj vsem na pozitivno teističnih načelih slonečim skupinam, ustanovam in osebam, in praktično zahteva, naj se velike in najbolj zdrave plasti državljanov odrečejo sodelovanju pri državnem življenju! Slovenska ljudska stranka je pognala svoje korenine globoko v krščanski svetovni nazor. Iz njega črpa najširšo toleranco, široko svobodo gibanja in sodelovanja z vsemi poštenimi političnimi skupinami v državi. Ne mara se zakrkniti v slep fanatizem, kot se je SDS. Zato se odpirajo pred njo široki daljni razgledi, ko bo, skupno s poštenimi strankami vse države krepko in z odličnimi svojimi silami vodila državno krmilo. Nove kombinacije. PAŠIČEVCI RAČUNAJO Z RADIČEM? - NASPROTNA STRAN SKUŠA PRIDOBITI HRVATSKE FEDERALISTE. - TUDI TI SO PRIPRAVLJENI OPUSTITI SVOJ POLITIČNI PROGRAM? Belgrad, 15. sept. (Izv.) Jutranji listi so prinesli iz Ženeve vest, da je Radič tam izjavil časnikarjem, da bo zopet sprejet v vlado in sicer kot minister za socialno politiko ter da bo njegova stranka portfelj ministrstva za šume in rude, katerega ima sedaj Nikič, prepustila radikalom. Te Radičeve izjave so v tukajšnjih političnih krogih vzbudile veliko pozornost. Takoj je nastalo vprašanje, na podlagi kakšnih dejstev daje Radič te izjave. Takoj se je slutilo, da so v zvezi z obljubami, katere je dal Ninčič Radiču ob priliki njunega sestanka v Zagrebu po poslednjem ultimatumu, da bo namreč izstopil iz vlade, če se Nikič iz nje ne odstrani. Kakor znano, je Radič po sestanku z Nin-čičem izjavil, da je zopet vse v redu in da bo šel v Ženevo. Iz njegovih izjav v Ženevi, da bo šel zopet v vlado, se v tukajšnjih krogih sklepa, da mu je to obljubil dr. Ninčič v Žagi ebu, da bi ga s tem pomiril. Seveda, v ko-liko se bodo te njegove nade izpolnile, bo pokazal bodoči razvoj dogodkov. Vsa zadeva je pa vendar značilna za političen položaj. Kakor znano, vodijo radikali med seboj oster boj. Sedaj izgleda, da bi hotela ena radikalna skupina s tem, da skuša pritegniti Radiča, priti do premoči. Vstop Ra-diča v vlado bi imel vsekakor za posledico, da bi moral Nikič iz vlade. Zdi se, da imajo tukaj pTste vmes pašičevci. Nikiča namreč drži Boža Maksi mo vi č. Končno bo rešitev vprašanja, ali bo Nikič ostal v vladi ali ne, oziroma ali Radič vstopi v vlado, oziroma njegova stranka izstopi, odvisna od razpleta položaja v radikalni stranki, namreč katero krilo bo ostalo na površju. V političnih krogih se govori, da je pot predsednika vlade Uzunoviča na Bled v zvezi k temi spremembami v vladi. Vsa stvar se še ne bo tako hitro razvila. Predvsem je treba počakati na Pašiča, ki se po zadnjih vesteh že nahaja v naši državi in je danes prispel v Cavtat. Belgrad, 15. sept (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo sledečo vest: »V eri novih kombinacij in sklepanj j strankarskih formacij se je pojavila misel no-! ve hrvatske stranke. S Stjepanom Radičem in i njegovo gospodo nezadovoljni kombinatorji so ' mnenja, da ne bi bilo slabo, ako bi se ustva-I rila nova politična skupina. Tako se pojavlja j misel, da bi se skupini, ki se zbirata okrog j dr. Nikiča in dr. Trumbiča (Neodvisna hrvat-j ska seljačka stranka in Hrvatska federalistična seljačka stranka) združili v novo stranči-co, ki bi štela okrog 15 poslancev. Predstavljala bi Hrvate ter bi bila pripravljena v primernem trenutku v kakšni bodoči vladni kombinaciji nadomestiti Hrvate. V tej smeri so se med Nikičem, Poličem in Trumbičem že vršili razgovori. Težave so bile samo pri programu HFSS, posebno glede točke, ki se tiče federalističnega načina ureditve države. Vodja HFSS je radi tega odšel na Bled in je imel tam sestanek. Sestanek je bil zelo važen, ^ javnosti pa ni vzbudil nobene pozornosti. Po tem sestanku je vodja HFSS izjavil, da ne bo več delal vprašanja radi federalistične ureditve države. Po tem sestanku je vprašanje ustanovitve novega kluba iz HFSS kluba in kluba stranke Radičevih disidentov pred mnogo manjšimi zaprekami.« Pašic se je vrnil. Split, 15. sept. (Izv.) Ob 'K9 je prispel v Split Nikola Pašič. Sprejelo ga je 250 do 300 radikalov iz splitske oblasti. Priredili so mu manifestacije. Okrog 100 radikalov je šlo k Pašiču na ladjo, da ga pozdravijo, med njimi so bili veliki župan dr. Perovič, skupčinski podpredsednik dr. Subotič in več radikalnih narodnih poslancev. Pašič je v svojem odgovoru naglasil, da po letih prvikrat prihaja v Split. Na splošno pa ni hotel dati nobenih izjav. Samo posredno se je dotaknil Pribičevi- čevega govora v Splitu, ki je rekel, da igra Pašič v radikalni stranki isto vlogo kot Franc Jožef v Avstriji. Na pozdrav splitskega župana Tartaglie se je Pašič kratko zahvalil. Naglasil je, da je glavno, da smo doživeli osvobojenje. Senzacijo je vzbudila Pašičeva izjava, iz katere bi se moglo sklepati, da se Pašič izreka za jadransko progo na Split. Pašič se je v Splitu mudil eno uro, nato pa se je odpeljal proti Cavtatu, kjer bo ostal najbrž kakih osem dni. Kralj, kraljica in prestolonaslednik odpotujejo v Pariz. Bled, 15. avg. (Od našega poročevalca.) Danes ponoči ob 2. uri se odpeljejo iz Lesc preko Rakeka v Pariz kralj, kraljica in prestolonaslednik z enim delom spremstva. Ostalo spremstvo pa odpotuje v Belgrad. Na nasvet zdravnikov potuje kralj v Pariz, da se podvrže zdravljenju obolelega zobas ki je povzročil vnetje čeljusti. Vendar je oteklina že popolnoma popustila in je vsaka nadaljnja komplikacija ter nevarnost izključena. Kralja je bilo videti zopet na sprehodu. Danes popoldne je sprejel min. predsednika Uzunoviča v enourni avdijenci. Gre najbrže za spremembe k vladi« Radi nujnega prihoda oredr f sednika vlade Uzunoviča na Bled se domneva, da so razmere v vladi precej zapletene. Spremembe, ki se pričakujejo v najbližjih dneh, se bodo izvršile v obliki razširjene rekonstrukcije vlade. Kralj se namerava zadržati v inozemstvu le dva tedna. Kralj se bo iz Pariza vrnil nato najbrže zopet na Bled, kraljica in prestolonaslednik pa bosta ostala v Franciji dalj časa. Veliki župan dr. Bailtič je bil danes na dvoru in je govoril z dvornim ministrom Jan-kovičem. Spremil bo kralja na potovanju v inozemstvo do Ljubljane. Veliki nemiri v Trstu. OBSEDNO STANJE Trst, 14. sept. 1926. Usodcpolno nesporazumljcnje jc nazval tržaški dnevnik »Piccolo* uboj fašista Maria Tamplenizza. Orožnik, ki jc s tovariši opravljal varnostno službo pred gledališčem Verdi, je oddal med navalom fašistov-demonstrantov strel, ki je smrtno nevarno ranil dva človeka: ravno preminulega Tamplenizzo in (raomen-tano) še živečega cav. Domcnica Cano. Dajte nerazsodnemu otroku palico v roke in kmalu bo palica gospodar otrokove roke. Tako je tudi s fašistično mladino Italije (in nc samo Italije, ampak vseh držav, kjer se ta pojav tolerira ali celo oficielno podžiga). Med vojsko in takoj po njej sc je marsikdo ukvarjal s problemom, kako ublažiti krvi prožete strasti zelo zelo velikega dela človeštva. Mussolini pa je šel kontrerno pot: podaljšal je življenje temu najstrahovitejšemu zlu, dal je meč in palico v roke odraslega mladiča. Vsi malenkostni pridobitki demokracije so bili namah odstranjeni, vsakdo, ki je oblekel črno srajco, je tudi že delil pravo na svojo lastno pest, legalna pota in legalne možnosti so bile izločene iz javnega življenja. In tej mladosbno-objestni palici se je zahotelo lepega lokala za svoje sestanke ln posvetovanja. Takega z balkonom in prostorom pod njim, da se lahko pokaže vsa veličina v resnično reprezentativni obliki, kadar bo le začutila potrebo, da govori »širokemu narodu«. Toda kje najti primeren prostor? Piazza del 1'Unita jc center Trsta — toda stavb, kar jih je naokoli, tudi tržaški fašjo ni mogel re-kvirirati — ali naj izžene visoko kraljevo pre-ietturo? Ali lastništvo hotela Vanoli, ali celo vplivno in mogočno zavarovalnico tam poleg prefetture? Na vse to se ni dalo misliti — toda takoj zadaj je idealen prostor v posesli starega tržaškega društva: »Filarmonica Drammatica«. Krasni prostori, v centrumu mesta, položaj, ko si ga le zmore želeti teroristična organizacija. V članstvu te družbe pa je zastopan najelitnejši tržaški element, ta pa fašizmu ni posebno naklonjen in ne misli na to, da bi se prostovoljno umaknil v druge prostore. Če pa ne gre z lepa, pojde z grda, je deviza vseh nadebudnih osrcčevalcev in prerojevalcev sveta. In še posebno, Ce to hotenje z grda ne prinaša nobene osebne nevarnosti — saj imamo vendar državno oblast v svojih rokah I Inscenirali so pohod na Filharmonijo. Državna oblast je bila poučena in je zastražila poslopje — seveda pro forma, radi jezikov v tujini. V pravem času se že vedno umakne ta državna sila, da napravi prostor fašističnim demonstrantom. Radi »usodepolnega nesporazumljenja« (uradna navodila so bila najbrže enkrat premalo jasna) pa eden izmed karabinjerjev ni vedel, da stoji tam, da igra navadno komedijo. Mislil je, da mora res braniti privatno društvo pred na-hujskano stotino mladičev in oddal jc usode-polni strel, ki je zrušil dva demonstranta. Takoj zatem je bil fašistom omogočen predor in iz Portorose prihitevši visoki komisar Renato Ricci je že takoj nato podal zagotovilo, da se Filarmonica seli. Smrtni oder preminulega pa je danes postavljen v eni izmed sob, za katere je nesrečnež tako lahkomiselno izgubil svoje življenje. Trgovine so se danes zapirale in zopet odpirale. Trgovci so sc bali nemirov in imeli rulete na izložbah stalno zaprte. Par ljudi jc demonstriralo pred prefetturo in v avtomobilih. Uprava fašistovskega »Popolo di Trieste* je razmetavala po mestu svoj list, poln napadov in groženj na račun žcndarmcrijc. Nekateri posebno agilni vročekrvneži so napravili pravcati lov za posameznimi karabinjer*. V starem mestu je padlo mnogo strelov — govore, da so nekega orožnika tudi v resnici ubili — in videl sem enega izmed njih, ki je, začuvši strele, tresoč se po vsem telesu, telefoniral po ojačenje — ki pa ni prispelo. Popoldne so hodile dokaj čudne patrulje po mestu: dva ali trije civilisti, nekaj miličnikov, potem nekaj karabinjerjev, eden ali cva mornarja in po možnosti še nekaj mož regularne vojske — vse skupaj pa pomenja: obsedno stanje. Govore o ljudeh, ki so si napisali na strop svoje sobe, kolikokrat so pili ricinovo olje in kolikokrat so bili tepeni. Teh jc ve-lika armada. In če sc jim pridruži še velik del žendarmerije? Palica vihti in okreče šc naorej svojo poslušno roko — toda kako žc? stoji zapisano o človeku, ki je s mečem Okrog hodil? Mra. • * * Sušak, 15. sept (Izv.) Na Sušaku se trajno vzdržujejo vesti o krvavih nemirih, ki bo se predvčerajšnjim dogodili v Trstu med pristaši Farinaccia in karabinjerji. Po teh vesteh je veliko mrtvih- Nad Trstom se je proglasilo obsedno stanje. Ne ve se, ali je prišlo do izgredov radi atentata na Mussolinija ali radi demostracij proti Federzoniju, ki je znan kot zaklet sovražnik Farinaccija. Oblasti so časopisju najstrožje zabranile poročati o teh dogodkih. Tako poroča današnji »Picoolo«, da je tržaška prefektura zaplenila njegovo prvo jutranjo izdajo. Iz tega, da je bil zaplenjen ta list, se sklepa, da so se vršili v Trstu veliki nemiri. Trst, 15. sept (Izv.) V Trstu so hoteli fašisti porabiti atentat na Mussolinija za nove napade proti svojim nasprotnikom. Policija je dobila strog nalog, da prepreči vse izgrede. Zato so zastražili karabinjerji razna poslopja. Včeraj je prišlo do ponovnih spopadov, v katerih je padlo več žrtev. Trst, 15. sept. (Izv.) Podrobnosti o nemirih ni mogoče zvedeti, ker ne daje nobeno oblastvo nobenih poročil. Vsled izjemnega stanja, ki je proglašeno v Trstu, morajo biti zaprti vsi javni lokali že ob 7. Gledaliških predstav ni, kakor tudi ne drugih večernih prireditev. Včeraj so bile vse trgovine zaprte. Policijske odredbe za vzdrževanje miru so tako stroge, da ne sme noben tujec v Trst. Domačinom se za inozemstvo ne izdajajo potni listi. Telefonski promet je pod strogo cen-turo. Davčni zakon. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Davčni odbor je onesrečila v Parižljah, župnija Braslovče, M. Babič. Padla je s hlevskih stopnic tako nesrečno, da je radi poškodbe notranjih organov v par trenutkih umrla. — Gostilničar in trgovec na Grablji ob Savinji, občina Št. Pavel ob Preboldu, je žagal drva na cirkularni žagi. Pri tem pa mu je priletel kos lesa v glavo s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Po drugih vesteh pa je pri delu izgubil ravnotežje, omahnil ter zadel z glavo ob žago, katera mu je glavo dobesedno prerezala. GRE ZA ZLOČIN. V sredini številki smo poročali, da so našli v Scherbaumovem skednju na Lajteršbergu neznanega mrliča. Truplo so v sredo popoklne raztelesili v pobrežki mrtvašnici in ugotovili, da jo dobil neznanec močne udarce po lobanji od zadaj. Mehki deli trupla so bili že tako razpadli, da'ni bilo mogoče ugotoviti, ali se ga je mogočo suvalo tudi po prsih in trebuhu. Kdo bi bil ubil neznanca, ga zavlekel v skedenj in mu odvzel vso dokumente, se danes še nič ne ve. NEVAREN BERAČ. Neznan 40—45 let star moški je prosil te dni po Raki in okolici razne podpore v blagu in denarju. Posebno je prosil za žito in je trdil, da jo posestnik in da mu je toča popolnoma potolkla njegove njive. Pri tej priliki pa je ta možakar ukradel posestniku Francetu Žabkarju v Zalokah, občina Raka, 6800 Din in je neznano kam pobegnil. Pravijo, da se je v zadnjem času pojavilo več takih sleparjev, ki ne samo da nesramno lažejo, da so pogorelci, marveč zraven še kradejo. ■ovenci Giovanni Lorenzoni: Protidržavna propaganda in slovenska duhovščina. V velikem dnevniku »II Resto del Carlino«, ki izhaja v Bolonji, je napisal profesor Giovanni Lorenzoni, znan goriški publicist, vrsto člankov o Slovencih v Italiji. Ti članki razkrivajo, kako velikopotezen je akcijski program fašizma v boju proti slovenski manjšini. Lorenzonijevi članki, ki sicer mrgolijo denuncijacij, obrekovanj in laži, so glasen opomin Sloveniji, da mora bolj budno in vztrajno delati za rojake za mejo, predvsem tako, da slovenska javnost spravi vprašanje naše manjšine na evropski forum in razgali kruto in sistematično uničevanje slovenskega grudorodnega ljudstva v Primorju. Pripominjamo, da je profesor Lorenzoni lani prevedel v italijanski jezik Iv. Cankarjevo knjigo »Hlapec Jemej in njegova pravica«, najbolj plame-neči in zgovorni protest proti zatiranju slabotnih in nedolžnih ... članek moža, ki ga bomo na koncu temeljito razgalili, prinašamo v dobesednem prevodu: I. Če moramo, kot sem v prvem članku skušal dokazati, smatrati, da je protidržavna propaganda slovanskih učiteljev v naši pokrajini sila škodljiva, ker jo vršijo na nežnih in zato tem bolj občutljivih otroških dušah — mora vsak buden opazovalec ugotoviti, da je delovanje slovanske duhovščine med odraslim kmečkim ljudstvom naravnost porazno in uničevalno. Zakaj pomniti moramo, kako silna je moč. in oblast duhovnika v kra-ijh, kjer ljudje resnično iskreno in globoko ljubijo vero, kakor tu v naših gorah. Podrobno propagandno delo duhovnikov se vrši, kot sem sam imel priliko opazovati, v dveh različnih ambijentih: v cerkvi s prižnice in raz oltar, pri pridigi ali verouku; izven cerkve pri navidezno sila nedolžnih sestankih ali pri posebnih razgovorih, ko duhovnik obiskuje družine, ki so izročene njegovemu duhovnemu vodstvu ali kadar kak kmetič priteče iskat sveta v župnišče. V cerkvi se mora delo skrivoma, pazljivo, oprezno in rafi-nirano vršiti. In res ne hujskajo javno proti italijanskim institucijam, ampak obidejo postojanke in skušajo spraviti italijansko ljudstvo ob ugled, s tem da naivnim vernikom slikajo Italijane kot brezbožno, bogokletno ljudstvo; radi posplošijo kak posamezen obžalovanja vreden slučaj, da vzbudijo v poslušalcih utis, da smo skvarjeuo in nepošteno ljudstvo. V zasebnih pogovorih in sestankih je njih delo bolj odkrito in ravno. In že pride prilika, da spretno napeljejo pogovor na politično polje in da klevečejo Italijo, vlado in fašizem, ki jih je rešil iz prepada. Davčni pritisk, odbitek pri vojnood-škodninskih izplačilih, padec valute izvrstno služijo kot uvod v politične kateheze. Nam se žal ne posreči lahko, odkriti in ugotoviti te saboterje vesti. Toda kmet v svoji preproščini nam včasi pomaga, da odkrijemo, kje se kuhajo obrekovanja, sumničeuja, klevete proti domovini in odkod prihajajo pozivi, naj se slovensko i ljudstvo ustavila Dostopni in mirni asimilaciji. »Gospod župnik je rekel,« pravi dobri kmetič: in že imamo v rokah indirekten dokaz o zli setvi gospoda župnika. Toda imamo tudi direktne dokaze. Enega nam je prožil nek slovenski duhovnik, ki biva v Gorici, eden poglavarjev protidržavnega duhov-skega gibanja, ko si je ta vredni služabnik božji pri seji škofijskega sveta, — mesto da bi se pečal z verskimi zadevami — upal trditi, da je državna vlada proti njegovim slovenskim rojakom vršila krivično delovanje. Dovolil si je nespodobni luksus, da je dvignil ostro obtožbo proti fašistov-skemu režimu, in navzoči nadškof ni imel poguma ali volje, da bi ga bil pokrotil, kot bi bilo prav in potrebno. Nadaljujmo. Vsakokrat, ko priredijo italijanska oblastva ali fašistovski odseki kako patrijotič-no slavnost na slovenskem ozemlju furlanske province — ali o priliki, ko se otvori italijansko otroško zavetišče, ali, ko pride prefekt, ali ko se slavi kaka patrijotična obletnica — vsakokrat že po kratkem času vprizorijo slovenski duhovniki na istem kraju kako slovensko slavnost na versko političnem temelju. Tako hočejo nevtralizirati in pogasiti to iskrico italijanskega navdušenja, ki ga je morebiti užgala italijanska prireditev, demonstracija, ki sloni na zrelosti, resnobi, zveslobi vladi in vdanosti do domovine. In zdaj nekaj zgodovine: ne od deseletij nazaj, od včeraj. L. 1919. je slovanska duhovščina Italije sestavila čudno spomenico, ki naj bi jo poslali sveti Slolici. V njej ni zahtevala nič manj ko to, naj se ustanovi slovanska nadškofija s sedežem v Gorici — »v srcu slovenskega ljudstva«, se glasi v spomenici — ki naj bi združevala vse slovanske župnije furlanske, tržaške in istrske province, in ne samo to, ampak — med jedjo tek raste — tudi Beneške Slovenije. V vseh cerkvah te škofije, ki naj bi tvorila sivo cono med Italijo in Jugoslavijo, naj bi se cerkvene funkcije vršile po rimskem obredu, toda v glagolici, lo je v starem jeziku (1 opomba ured.) slovanske cerkve; in tudi brevir naj bi duhovniki molili v tem jeziku. Spomenico je zaključila z. grožnjo, da se bo izvršil razkol, če Vatikan teh skromnih zahtev ne sprejme. Le poglejte, na kako ljubek način se izkazuje če ne že vdanost, vsaj spoštovanje italijanski domovini... Ni mi znano, ali je ta slovita spomenica re» prišla v Rim. Vem pa, da je goriški nadškof — ki se, resnici čast, v verskih zadevah, ne šali, zvedel o tem in poklical podjetne pastirje k redu. In vem tudi, da niso vsi slovenski župniki lega spisa podpisali. Bodi že kakorkoli, dejstvo stoji, da je spomenica eksistirala. O njeni moralni in politični vrednoti naj sodi bravec. Medtem ko so slovanski učitelji imeli središče svoje kulturne in strokvne organizacije v Trstu — in pred kratkim je bila ta Učiteljska zveza zatrta 7. odloki prefektov v Vidmu in Trstu — je centrala kulturne organizacije duhovnikov v Gorici. Tu ima sedež generalni štab protiitalijan-ske propagande, generalni štab. ki je sestavljen iz P'ož ki uživiio proteketio ••"HSko"lske kurije. .(DalieJ Dnevne novice •k Somišljeniki! Nujno prosimo, opomnite vsakega obrtnika, kateri Se nima glasovnice, da jo gre takoj zahtevat aa poŠto. Pojdite od hiše do hiše in pomagajte vsakemu, da prav voli in odda glasovalne listine na pošto, kjer ni jedeesarskih zagrizencev. Noben glas ne sine v izgubo. Zadnji dnevi volivnega boja so tu. Treba delati hitro! Pazite na nasprotnike in njih sleparije in jih naznanite našim pisarnam. Iz Celja. smo prejeli dopis, iz katerega navajamo sledeča odstavka: SDS dela prav veliko reklamo za sposobnosti svojih kandidatov za zbornico. Javno vprašamo vse prizadete, kake gospodarske zasluge imata za obrtnike in trgovce kandidata Ivan Bizjak in Miloš Rozina. Pričakujemo od njiju, da navedeta vsaj en slučaj svojega uspešnega dela. Vsi smo prepričani, da lista gg. Franehet-tija, Rebeka, Rozine in Bizjaka ne more biti prava za nas, ker stoji za njo protislovenska SDS. Na prste moremo sešteti vse one, ki bodo oddali tej listi svoj glas. Ogromna večina pa nas bo volila kandidate »Združene stanovske kandidatne liste«. Obrtniki in trgovci iz Celja. Iz Lancovega pri Radovljici. V našem kraju je hodil okoli volivcev neki esdeesarski kandidat in jih prosil, • naj mu shranijo glasovnice, da jih pride v nedeljo pobirat. Kam bo ž njimi, ni povedal. Ko ga je neki naš pristaš vprašal, kaj bo storil z glasovnicami, mu je odvrnil: »Ja, — gospod Ambrožič (kandidat SDS) mi je pisal pismo ter mi naročil, naj tukaj poberem glasovnice in naj jih pošljem njemu.« V to past pa je šel Ie neznaten del tukajšnjih volivcev, ogromna večina je za listo Jelačina in Ogrina. Tudi je tod agitirala za centralistično SDS neka gospa, ki je skušala pridobiti obrtnike z demagogijo, naj nihče ne voli »farjev«. Njena agitacija je seveda še manj zalegla, kot zgoraj omenjena. Ne samo pri nas, po vsej Gorenjski je velika večina volivcev trdno na strani slovenske gospodarske liste. Gorenjski obrtnik. Učitelji in SDS. Prav razveseljivo dejstvo je, da se je učiteljstvo skoro popolnoma emancipiralo pogubnega vpliva protislovenske SDS. Zato pa so tudi redki slučaji, da bi se v tem volivnem boju vdinjali učitelji za agitacijo za SDS. Nekaj pa je še takih, ki menijo, da je to njihova dolžnost. Včeraj smo poročali o agitaciji nad-učitelja v Artičah. Dane pa nam poročajo, da se učitelj Hočevar v Krogu pri Murski Soboti silno prizadeva za SDSarsko listo. Prosvetno upravo prosimo, naj poizve, ali se agitacija SDS učiteljev vrši morebiti v času, ko je šola? Gorenji Logatec. Tudi pri nas je veliko zanimanje za vo-Etve v trgovsko in obrtno zbornico. Gospod župan so te dneve, ko je pismonoša raznašal glasovnice in legitimacije, kar nekam zginili in umerili svoje korake za pismonošo za glasovnicami — ujeli so jih pa le pri nekaterih svojih pristaših, drugi so se jim izneverili, zakaj tudi pri nas polagoma spregledujejo, kam vodi Žerjavova politika, dasi je še mnogo za-flepljencev. » Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Zerjavovi sluge prav po judovsko skačejo za glasovnicami v trgovsko zbornico. Komaj enega odpo-diš, že ti drugi stoji na glavi. Seveda so volivci v veh ki večini tako zavedni, da sami nosijo kuverte v Zadružni dom ali jih izročajo zanesljivim protidemokratskim trgovcem. Vedo namreč, da v boju proti Žerjavu ne gre samo za stranke ali osebe, ampak za gospodarski in kulturni obstoj Slovenstva. • * • -k Cenjene naročnike opozarjamo tem potom na položnice, ki so jih prejeli v zadnjih tednih za obnovitev naročnine za september ter plačilo event. zaostankov. Naročniki, ki so jih prejeli, naj jih nemudoma porabijo za plačilo naročnine, kajti prihodnja nedeljska številka bo zadnja, ki jo prejmo naročniki zamudniki. Ako so naročnina odda en dan ali dva pred ustavitvijo lista, je najbolje to javiti tudi po dopisnici, ker plačila po položnicah ne pridejo v nafo roke takoj drugi dan. * Nevarno je obolel gosp. dekan Andrej G1 i e b e O. T. v Ormožu. Duhovnim sobra-tom se priporoča v molitev. •k Spremembe v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Gvardijanom tuk. kap. samostana je LJ zopet izvoljen preč. o. definitor Oton Kocjan, vikar je postal preč. o. lektor dr. Odilon Mekinda; o. Angel Sattler je premeščen od tu v Ptuj, o. Filip Žiger pa v Studence pri Mariboru; v Loko pa pride o. Hugolin Prah iz Celja. * Poldnevni izlet v Ihan pri Domžalah priredi v slučaju ugodnega vremena dne 19. t. m. skupno s »Krščansko šolo« Stolna prosveta v Ljubljani. Odhod s kamniškim vlakom ob 2. uri 10 min. popoldne, povratek po dogovoru. Člani in prijatelji obeh organizacij ljubljanske stolne župnije, udeležite se tega letošnjega zadnjega izleta v velikem številu! •k Kaj mislijo nekateri ljudje? Da bodo prišli časi, ko bodo lahko za 10 Din kupili njivo, ali hišo, ali pohištvo, pa ne vem kaj še. Tem ljudem povem, da je ta čas že tu in da res lahko dobijo zgoraj omenjene predmete, pa to le, če še kmalu naročijo srečke Društvenega doma v Trbovljah. Seveda vseh dragocenih predmetov samo po 10 Din je čez 500. kr Za varstvo avtorskih pravic. Zveza za varstvo književne in umetniške lastnine v Zagrebu bo imela v torek 21. t. m. ob 6. popoldne v prostorih društva hrvatskih književnikov v Zagrebu, Gunduličeva ul. 7, važno sejo, na kateri bodo obravnavali zlasti načrt zakona za zaščito avtorskih pravic. Vabi vsa društva, da pošljejo na to sejo svoje delegate. Dopise je pošiljati na naslov: Udruženje za zaštitu književne i umjetničke svojine, Zagreb, Gajeva 51, III. desno. •k Iz živinozdravniške službe. Veterinai pri okrajnem glavarstvu v Celju Filip Kulte-rer je imenovan za veterinarja pri istem okr. glavarstvu s sedežem v Braslovčah. ■k Iz poštne službe. Prestavljena sta poštna uradnika: Vladimir Fabiani iz Rogaške Slaiine v Sarajevo, Josip Verdir pa iz Ljubljane 7 v Ljubljano L — Vpokojena je poštna uradnica Hermina Sterle v Ljubljani 1. k Pritožba knjigarnarjev. Organizacija knjigarnarjev se je pritožila na prosvetno ministrstvo, ker nekateri učitelji osnovnih in srednjih šol preskrbujejo učencem učne knjige in druge potrebščine ter s tem škodujejo knjigarnam. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se to v bodoče ne sme več goditi. *k Sklicanje okrožnih skupščin v Srbiji in Črni gori. »Službene Novine« objavljajo ukaz, ki sklicuje okrožne skupščine v Srbiji in Črni gori na dan 20. t. m. kr 90 letnica Rističeve vdove. Dne 13. t. m. je slavila v Belgradu svoj 90 rojstni dan vdova bivšega namestnika Srbije in državnika zadnjih dveh Obrenovičev: Jovana Rističa, gospa Sofija Rističeva. Slavljenka je zavzemala v nekdanjem Belgradu zelo vplivno mesto in se je zelo zanimala za politiko. Bila je svojemu možu politični tovariš in svetovalec. O današnji politiki pravi, da se ne vodi več tako, kakor se je vodila nekoč — to je pošteno. Slavljenka je še čvrsta in zdrava in duševno sveža. Živi pri svojem sinu in vživa splošno spoštovanje. •k Novi učni načrti. Posebna komisija prosvetnega ministrstva je dovršila učna načrta za osnovne in meščanske šole. Načrti so že v tisku, nakar se razpošljejo šolskim upravam. * Povratek papeževega nuncija v Belgrad. V Belgrad se je vrnil papežev nuncij Pelegrinetti; obiskal je pomočnika zunanjega ministra Jova Markoviča. Le-ta je izjavil dopisniku zagrebških »Novosti«, da se bo rešilo vprašanje o nadaljevanju pogajanj za konkordat s sv. stolico šele po povratku dr. Ninčiča iz Ženeve odnosno iz Varšave. k: Vpokojitev odličnega pravnika. Te dni odhaja v pokoj predsednik vrhovnega sodišča Ljudevit pl. Farkaš, ki je dovršil svoje 70. leto in je tačas najstarejši aktivni di-žavni uradnik in sodnik v Jugoslaviji. Pl. Farkaš slovi kot najboljši poznavalec otomansko-bo-sanskega prava. Za časa svetovne vojne je bil zaradi svoje neomajne značajnosti vpoko-jen; kasneje je bil imenovan za docenta bo-senskega prava na zagrebškem vseučilišču, po osvobojenju pa za predsednika vrhovnega sodišča v Sarajevu. * Proslava 1600 letnice smrti sv. Helene na Braču. Dne 14. t. m. so v novi, veličastni cerkvi, ki jo grade v Selcih na'otoku Braču, odkrili spominsko ploščo sv. Heleni, materi Konstantina Velikega, najditeljici sv. križa. Med ljudstvom na Braču živi od davnine predaja, da je bila sv. Helena rojena na otoku Braču, in to v mestu Britanide, ki se danes imenuje Bunje. To spominja stari narodni pesnik o. Andrija Kačič, ki je dolgo živel na otoku Braču in z lastnimi rokami zgradil tamkaj frančiškanski samostan. L. 1513. je mo-druški škof Simon Benigni na lateranskem cerkvenem zboru naglasil isto — da je bila namreč sv. Helena rojena v Britanidu na Braču; ugovarjal mu ni nihče. Benignijevo trditev sta kasneje osvojila zgodovinarja Far-latti in Cicairelli; vendar ta stvar znanstveno še ni razčiščena. Nekateri zgodovinarji so bili mnenja, da je bila sv. Helena rojena na Angleškem, kjer je umrl njen mož Konstancij. Kdaj je umrla sv. Helena, istotako ni neizpodbitno dognano, a nekateri viri pravijo, da se je to zgodilo še tisto leto, ko se je našel sv. križ, to je 1. 326. V proslavo te obletnice so Bračani na dan Povišanja sv. križa svoji veliki zaščitnici odkrili spominsko ploščo. ■k Vročina v Hercegovini. V Hercegovini je nastopila strašna vročina, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Bilo je že več smrtnih slučajev solnčarice. * Sarajevsko Nar. gledališče. Sarajevsko Nar. gledališče so tekom let. poletja razširili in preuredili. V notranjosti gledališča postavijo doprsne kipe desetih najboljših srbskih, hrvatskih in slovenskih pisateljev. Pisatelje določijo na sestanku sarajevskih izobražencev in novinarjev. ■k Pobegli kaznjenci. Iz kaznilnic v Mitrovici in Stari Gradiški je te dni ušlo večje število težkih zločincev, med temi Marijan Markovič, Ivan Pervian, Sebastijan Losber-ger, Gjuro Grgac, Ivan Almazon in Ivam Lu-kačič. Doslej so ujeli in znova zaprli samo Lukačiča. ■k Novo zdravilno kopališče. Na posestvu kmeta Marka Jovanovca v Gradiški je nedavno privrela na dan vroča voda, o kateri so izjavili zdravniki, da je zdravilna. Jovano-vac je nato takoj uredil kopališče s 30 kabinami in 30 sobami. Gostov je vedno polno. Nove toplice zdravijo revmatizem, posebno uspešne pa so za zdravljenje raznih ran in poškodb, ki se zelo hitro čistijo in zaraščajo. kr Drugi kongres Jugoslovanske pevske zveze se vrši v Novem Sadu od 2. do 4. okt t L V Zvezi so dosedaj včlanjena vsa pevska društva iz Srbije, Črne gore, Vojvodine, Hercegovine, Dalmacije in Slovenije, od hrvatskih pevskih društev pa zagrebško »Kolo«, sušaška »Jeka« in dubrovniška »Dubravka«. Zveza hrv. pevskih društev se je postavila na stališče, da naj imajo Hrvati, Srbi in Slovenci vsak svojo lastno pevsko zvezo. — Na letošnji skupščini JPS se bo med drugim sklepalo o osnutju vseslovanske pevske zveze, zvezine knjižnice itd. kr Nemška družba za izkoriščanje rud v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da se neka velika nemška družba zanima za izkoriščanje rud v Hercegovini. Pogajanja z mero-dajnimi činitelji doslej niso dovedla do uspeha, ker zahtevajo Nemci, da bodi 51 odstot. delnic v nemških rokah in samo 49 odstot. v jugoslovanskih. •k Za zvezo dalmatinskih občin. Dne 13. t. m. se je v Splitu vršil sestanek zastopnikov dalmatinskih občin, na katerem so se posvetovali o ustanovitvi skupne organizacije. Zastopanih je bilo 47 občin. Sklenili so, da se osnuje zveza dalmatinskih občin in izvolili odbor, ki naj vse potrebno pripravi. Odbor naj tudi prouči možnost, da bi zvezi pristopile i mestne občine. ■k Vprašanje nove električne centrale v Zagrebu. Zagrebške »Novosti« objavljajo izjavo mestnega odbornika dr. Lujo Thallerja, ki dokazuje, da Zagreb ne potrebuje nove hidroelektrične centrale. Dosedanja zagrebška kalorična centrala se more tako izpopolniti, da bo dajala v treh letih popolnoma zadostno množino elektrike, in to po izredno nizki ceni. Amortizirala se bo v 15 letih. Ako se zgradi hidroelektrična centrala, bodo znašale samo obresti za posojilo približno 22 milijonov dinarjev letno- anuitete pa 18 milijonov; plačevanje bo trajalo 30 let. Stroški za premog, ki ga porabi sedanja kolorična centrala, pa znašajo letno približno 17 milijonov dinarjev. Vrhu tega pa bi nameravana nova električna centrala sama ne zadoščala in bi morala ostati poleg nje v obratu tudi sedanja centrala. * Zlatnike v »Zlatorog« terpentinovem milu najde, kakor je razvidno iz tedenskih izkazov, vedno več kupovalcev mila. Iz tega se vidi, da se tvrdka ravna strogo po začrtanem programu in se dejansko pod strogo kontrolo vdela zlatnik v vsak tisočeri komad. Kljub temu se pa izven tovarne še vedno najdejo ljudje, ki bodisi iz nagajivosti, v šali ali vsled škodoželjnosti vtikajo v te vrste mila ničvredne novce. O nekem takem slučaju je naš list včeraj poročal. Dobro bi bilo, da bi se take zlorabe natančno preiskale in krivci naznanili na pristojnem mestu. * Dežne plašče vseh vrst in črne suknje — specielno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. £fublfana © Obrtniki in trgovci, ki ste proti nasilnostim in centralizmu demokratov Žerjavove-ga kova, storite te dni svojo dolžnost v polni meri. Stopite do vsakega volivca in ga poučite, da pravilno voli. Vsa navodila dobite v volivni pisarni, Kolodvorska ulica 8. O Orlovski odsek Krakovo-Trnovo naznanja, da se vrši redni letni (septemberski) občni zbor v petek, dne 17. t. m., ob 20. uri v dvorani Kolizejska ulica št. 1. Udeležba za redne člane obvezna. Starešine vabljeni. Bog živi! — Odbor. O Hodnik v Gradišču od Kavčičeve hiše pa do Hilšerjeve ulice so v zadnjem času popravili. Netlakovan pa je ostal še hodnik ob Univ. prof. dr. Rado K u š e j: Izenačenje zakonskih prav v kraljevini. iteferat na drugem kongresu pravnikov v Ljubljani dne 9. septembra 1926. (Dalje.) Privilegij muslimanov. fo določilo nikakor ne pomeni, da so glede muslimanov šeriatski predpisi o zakonu in dedovanju nespremenljivi, ampak znači samo, da ostane institut šeriatskih sodnikov i nadalje ohranjen. Šerjatski sodniki so izrecno proglašeni kot državni sodniki. Kot državni sodniki poslujejo po predpisih šeriata samo v toliko, kolikor so ti predpisi izrecno od države za muslimane kot obvezni reci-pirani in po ustavi in drugih zakonih nespremenjeni. Država sme dati veljavnosti šeriatskih predpisov širši aH ožji okvir, le popolnoma odpraviti jih ne bo smela. Načelom ustave se mora prilagoditi tudi šeriat. Po mojem naziranju je nedvomno, da bi se z državnim zakonom smelo odpraviti pri muslimanih tudi mnogoženstvo. Samo ob sebi razumljivo na jc, da bi morali upoštevati predpise gra-janskega prava o zakonski sposobnosti b o razlogih za razvezo zakona tudi muslimani, tako da bi pri njih veljavni svobodni repu-rliutn odpadel, skratka, njih privilegij bi obstojal zgolj v tem, da bi se njih zakoni sklepali in razvezavali pred ieriatskim aodnikom ob upoštevanju civilnega zakonskega prava in subsidiarno šeriata. To je edina razlika, ki je po ustavi in po zakonu o zaščiti manjšin med državljani kraljevine SHS dopustna. Med pripadniki drugih konfesij je vsako diferenciranje v državljan-skopravnem oziru izključeno. Naglasil sem že, da more šeriatsko pravo veljati samo v onem obsegu, kakor ga država prizna. Iz tega sledi, da obstoj enotnega gra-janskega zakonskega prava ne more biti v opreki s šeriatom. To izhaja tudi iz pravnega položaja muslimanske verske zajednice v pre-čanskih pokrajinah, kjer se morajo tudi muslimani, ako se ženijo, držati predpisov civilnega zakonskega prava. Znano je dalje, da se judje in evangeliča-ni ustvaritvi takega prava iz verskih ozirov ne protivijo in ga, kjer obstoji, brez ugovora upoštevajo. Staliiča pravoslavne in katoliške cerkve napram civilnemu zakonskemu pravu. V tem oziru je sledeče pripomniti: Po pravoslavnih načelih spada zakon tudi v pristojnost državne zakonodaje. Tako piše M i 1 a š , doslej največja avtoriteta pri pravoslavnih južnih Slovanih, v § 205. svoje knjige »Grkveno pravo«, da država odloča v vseh zadevah, ki se tičejo grajanske in posebno imovinske strani ženitnih pogodb, dalje da »odi cerkev o veljavnosti ali neveljavnosti zakona kot zakramenta, dočim razsoja o nje-tfovem obstoju ■ pogodbenega stališča držav- na oblast, končno da se imata glede dispenz država in cerkev sporazumeti, da pa veljajo v tem oziru odredbe ene strani tudi za drugo stran za obvezne. V §§ 186. in 205. na koncu pa pravi isti avtor z ozirom na civilni zakon, da pravoslavna cerkev samo civilno sklenjenemu zakonu ne pripisuje cerkvenopravne važnosti, kar je po eni strani samo po sebi razumljivo, na drugi strani pa za državo, ki ne operira z verskimi pojmi, brez pomena. Država stori s svojega stališča dovolj, da vernikom ne brani, da izpolnijo tudi vse pogoje za cerkveno veljavnost sklenjenega zakona. Pravoslavna cerkev se je dejanski, kakor pričajo Romunija, Ogrska in naša Vojvodina, uživele tudi v sistem obligatornega civilnega zakona. Stališče katoliške cerkve napram grajan-skemu zakonskemu pravu in civilnemu zakonu je načelno izraženo v can. 1016 njenega zakonika: Baptizatorum matrlraonium regitur jure non solim divino, sed etiam canonico, salva competentia civilis potestatis. clrca mere civiles eiusdem matrimonil effectus. Tudi katoliška cerkev si prisvaja jurisdikcijo v zakonskopravnih zadevah samo na osnovi svojega nauka, da je vsak kristjanski zakon zakrament. Kolikor gre za zakone nekristja-nov, je državna kompctenca s katoliškega stališča omejena samo po prirodnem pravu. Katoliška cerkev pa se oficielno v svojem zakoniku ne izraža o tem, kaj smatra kot mere civiles matrimonil effectus. Gotovo spada pod ta pojem tudi priznanj« grajanske veljavnosti konkretne ženitbe, odnosno to, kar označuje pravoslavna cerkev kot pogodbeno stran zakona. Iz tega vidika pa uredi vsaka država lahko ves kompleks zakonskopravnih vprašanj po svoje, ne da bi mogla cerkev trditi, da posega s tem v njeno sfero. V istini priča can. 1080 1. I. C., da katoliška cerkev obstoj grajanskega zakonskega prava naravnost predpostavlja, kajti omenjeni kanon določa, da velja cognatio samo tam, kjer je ta zapreka v grajanskem pravu uzakonjena. Enako določilo se nahaja v c. 1059. Civilnopravna kakovost zadržka je odločilna tudi za njegovo cerkvenopravno kvalifikacijo (zabrana ali zapreka). Tretji primer, da se sklicuje zakonik katoliške cerkve na civilne predpise, nudi ca-non 1067, § 2., ki poziva dušebrižnike, da skušajo odvračati nupturiente od ženitbe, preden so dosegli starost, ki je v dotičnih krajih za sklep zakona potrebna. Samo civilno sklenjen zakon je po sedanjem pravu v katoliški cerkvi veljaven edino-le pod onimi okolnostmi, pod katerimi je obveznost cerkvene oblike zakonito ukinjena. Te okolnosti navaja c. 1098. Imenujemo jih navadno zasilne oblike sklepanja zakona. Drugače katoliška cerkev vse oblike civilnega zakona obsoja, ker pomenijo ncgacijo njene zakonskopravne jurisdikcije. Zato katolikom ne dovoljuje, da se poshtžtnVjn pravice do fakultativnega civilnega zakona Vendar pa sodobne države tudi tam, kjer ie v veljavi obligatorni civilni zakon, ne ovirajo Liningerjevi ter tudi ob Mundovi hiši, zakaj tiste bradavice ob tej hiši nikakor niso na svojem mestu, ker je tod jako živahen osebni promet. Želimo, da se še ta košček hodnika popravi, kar bi vsekako v olepšavo našega mesta služilo. O Baraka namesto velikega modernega poslopja. Ne vem, kam so mislili odločilni či-nitelji, ko so gradili za ljubljansko carinsko pošto boro barako. Ljubljana je obmejno mesto, ki ima živahne trgovske stike z Avstrijo, Češkoslovaško pa tudi več ali manj x drugimi "deželami, vsled česar prihaja na ljubljansko carinsko pošto izredno veliko paketov. Na mestu sedanje državne barake bi se moralo dvigati ponosno poslopje, v katerem bi imelo dovolj prostora uradništvo in paketi. Kako so ga s to barako polomili, se vidi iz dejstva, da ni v njej več prostora za vse paketne pošiljke, ki prihajajo v Ljubljano iz inozemstva ter jih morajo voziti na poštno ravnateljstvo, preden se prično cariniti. Da je s tem v zvezi dosti nepotrebnega dela, pa še zastoj v poštnem prometu, je povsem jasno. Koliko škode imajo od carinske barake že samo ljubljanski trgovci! Mestu samemu je pa tudi vse prej kakor pa v ponos. 0 Malomarnost, Na vojašnici vojvode Mišiča so strešni žlebovi nekaj že odpadli, nekaj jih je tako preluknjanih, da že davno več ne ustrezajo svoji nalogi. Letos smo imeli več ko preveč dežja in si lahko mislimo, koliko je omet in zidovje vsled pomanjkanja dobrih žlebov trpelo. Da so se še ob pravem času popravili žlebovi, bi bilo zidovje in omet ostalo v dobrem stanju. Danes se bode poleg kleparskih del pridružilo še zidarsko delo, kar bo vsekako znatno povečalo izdatke. V oficirskem domu, ki stoji na dvorišču reče-nega poslopja, je pa počila že pred letom dni vodovodna cev, vsled česar se čvrsto namaka stena in stoji luža na hodniku. Želeti je, da se stvar čimpreje in temeljito popravi, da poslopje ne bo trpelo preveliko škodo. O Izguba ali tatvina legitimacije. Pod-preglednik finančne kontrole v Ljubljani Fer-do Božič je izgubil, ali pa mu je bila ukradena listnica z uradno legitimacijo, izdano od finančne kontrole v Ljubljani št. 726 in pa legitimacijo za polovično vožnjo po železnici, izdano od ljubljanske direkcije z dne 11. maja 1925, št. 165.847. 0 Ponesrečen klepar. Pri kritju novozgrajene drvarnice na Janševi cesti št. 5 v Šiški je padel s strehe kleparski pomočnik Josip Zaje. Dasi je streha komaj dobre tri metre visoka, je padel Zaje tako nerodno, da se je potolkel po glavi in si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga z Tešilnim vozom v bol-nišnioo. © Ni se mu izplačalo. Predsnočnjem je bilo vlomljeno med 8. in 9. uro v stanovanje Uršule Peklajeve v Komenskega ulici št. 5. Tat je prebrskal po stanovanju, toda odnesel je samo škatljo vžigalic. Lopov je iskal bržkone denar ali dragocenosti, katerih pa k sreči ni dobil. O Gostilna »Fajmošter«, Sv. Petra nasip št. 5, priporoča: Sladak mošt po 12 Din, Dalmatinca (otok Vis) po 11 Din, Otelo (za slabokrvne) po 11 Din, Štajerec po 12 Din, Cviček po 14 Din, Bizeljec po 14 Din, Bur-gundec po 15 Din, Pekerčao po 20 Din. © Policijske vesti. Policija je aretirala včeraj neko Marijo Štrukljevo, ki je sumljiva, da je ukradla srednjevelik pločevinast vrč za mleko. — Vloženih pa je bilo čez 20 različnih ovadb, in sicer glede vloma v kuhinjo Urše Peklajeve, dalje glede pocestnih pretepov in nočnih izgredov, radi motenja nočnega miru, 6 ovadb radi kršenja predpisov glede pasjega kontumaca in pa 7 ovadb radi prestopka cestnopolicijskega reda. Darujte za Ljudski sklad SLS! Maribor □ Občni zbor Orlic ee vrši v petek ob pol-sedmi uri zvečer v telovadnici dekliške šole, vhod iz Razlagov« ulice. Vabimo, da se tega občnega zbora udeleže vse članice, poleg tega pa tudi tiste, ki bi pristopile, ter vse, katerim je za razvoj naše orliške organizacije. □ Združenje rez. častnikov, pododbor v Mariboru je praznovalo včeraj svojo krstno slavo na trgu Svobode obenem s spominom j: preboja solunske fronte. Proslave se je udele-j žilo vojaštvo s svojim ofic. zborom, veliki žu-| pan z uradništvom ,oba okrajna glavarja, za-; stopniki mesta, sodnije, ravnatelji šol. V srednjih šolah so odredili ob 11. uri prosto, da se je proslave udeležila tudi mladina. Po molit-j vah, ki sta jih opravila za pravoslavne prota ! Trbojevič in za katolike kurat Zavadlal, je nagovoril množico ljudi, ki sp je med tem na-i brala, polkovnik Lurkovič, ki je razložil v daljšem nagovoru pomen proslave. Ob sklepu so navzoči zaklicali slava junakom in živijo kralju ter domovini, na kar je godba zaigrala vse tri himne, s čemur je bila proslava končana. □ Mariborska posebnost je gotovo ustvarjanje nove narodnosti. Do zdaj namreč še nismo slišali, da bi kdo na Hrvaškem ali Srbskem vpisal kot svojo narodnost — iu posloven stvo, kar se je zdaj v Mariboru zfrodilo pri nekaterih profesorjih in nekaterih dijakih, ki so se vpisali kot »Jugosloveni«! □ Za Maribor žalostna obletnica. V sredo je poteklo 23 let, ko je doživel Maribor največjo povodenj i n je ob tej priliki porušila Drava most pri Marenbergu, deli mosta so priplavali v Maribor in odnesli brv preko Drave. Z brvi je padel v Dravo en stražnik in 1 fantek. Stražnik je utonil, dečko pa se je rešil na dravski otok pri Št. Petru. □ Vojni razpored. Vojni razpored za vojaške obvezance, pristojne v Maribor, se bo vršil v nedeljo pri lepem vremenu na vežba-lišču na Teznu od 7. ure zjutraj naprej. V slučaju slabega vremena je pristala vojaška oblast na to, da se bo vršil razpored v treh telovadnicah v mestu in sicer v Miklošičevi ulici, v realki in v Cafovi ulici po 10 in 10 letnikov v vsaki telovadnici. □ Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo sledeča stanovanja: 1 Fran-kopanova ulica št 10, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Gustav Jamnik. 2. Stritarjeva ulica št. 18, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Alojzij Božič. 3. Pobrežka cesta štev. 4, na dvorišču, 1 soba, ikuhinja in pritikline od stranke Franjo Kristl. 4. Koroška cesta štev. 18, na dvorišču, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Ivane Gal. 5. Židovska ulica št. 12, na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Lešnik. 6. Vetrinjska ulica št. 12 na dvorišču, 1 sobo s štedilnikom od stranke Mihael Startilka. 7. Krčevina, Aleksandrova c. št. 203, 1 soba s premakljivim štedilnikom, last prejšnje stranke Fliger oziroma Zupevc. Tozadevne prošnje je vložiti najkasneje do četrtka, dne 16. t. m. □ Krošnjarji - Dalmatinci. Nekaj tednov ni bilo videti v Mariboru nobenega krošnjarja Dalmatinca, ker jim je bilo krošnjarjenje prepovedano. Po zopetnih in zopetnih intervencijah na velikem županstvu se je dovolilo kroš-njariti po mestu 7 Dalmatincem, ki že bivajo veliko let v Mariboru in so že takorekoč semkaj pristojni. V obmejnih krajih in sploh na levem bregu Drave je krošnjarjenje prepovedano, pač pa je dovoljeno na desnem dravskem bregu. □ Ubegli vol. Posestnik Ivan Sivec iz Selnice ob Dravi je prignal dne 14. t. m: na mariborski sejem 2 vola. Ko se je mudil v pisarni pri ži vi no®d r a vnik u, se je en vol nenadoma utrgal ter zdivjal po sejmišču. Posestnik ga je iskal potem po celem mestu, toda brez uspeha. Žival se je najbrže pridružila ka- strank, da zadoste pri sklepanju zakonov tudi cerkvenim predpisom. Tako je nasprotstvo civilne zakonodaje napram cerkveni dejansko znatno omiljeno. Zato je katoliška cerkev napram civilnemu zakonu končno zavzela stališče, da naj njeni člani dotične predpise z ozirom na grajanske posledice zakona upoštevajo, da pa naj skrbe za to, da se pred sklepom odstranijo vse zapreke cerkvenega prava ter se vsaj naknadno sklene zakon tudi cerkveno. Tako smo ugotovili, da niti ena cerkev aH verska družba ne odreka državi jurisdik-cije v zakonskih zadevah in da računa celo katoliška cerkev z obstojem grajanskega zakonskega prava in v več primerih njegova določila tudi zase usvaja. Šopc^ za spominsko ploščo t Ivana Sterleta. Plošča je vzidana. Še gredico rdečega planinskega cvetja pod njo, krog nje venec zelenega bršljana, v gredico vazo s planin-kami. Kakor majhen, premajhen vrtiček, ki ga je pričarala gorka ljubezen v te mrzle, neme sive skale. In še venec spleten iz belih pianink in nežne ljubezni je položila IjubeJa sestrica na ta prvi grob ljubljenega brata. Kočna se je zavila v temen pajčolan, čez Kalško doro so priplavale sivkastočrne t en- čice ter pokrile njen greben, iz globine je zavel mir tako tih in samoten, da bi se čul glas iz večnosti. Duhovnik je vzel vejico rododendroaa in pokTopil gredico z blagoslovljeno vodo, poškropili sta jo žalujoči sestrici s tihimi solzami, poškropila prijateljska srca z zvesto ljubeznijo. Tedaj je spregovoril Ivo: Ni težko pokopati življenje. Veliko življenj je položenih v grob, a ni za njimi ne gorke besede, ne bridke solze. Težko, neizmerno težko je pokopati živo ljubezen — nežno ljubezen predobre mamice, udano ljubezen ljubečih sestric, hudo je pokopati močno ljubezen do mladostnih nad in življenjskih načrtov. Verjemite, mamica in sestri in prijatelji, vse to je najtežje. Toda.., ostali smo tukaj, ker tako nam |e velel ukaz. Tako se je glasil napis junakom, ki so padli pri Termopilah. Ostal sem tu, ker tako mi je velel ukaz Previdnosti, proti kateri je človeški razum kakor kresnička proti božjemu solncu. Klonite pred Njo glave in kolena, zakaj Modrost je in Dobrota, čeprav je mnogokrat nepojmljiva in trda. Vi pa, ki boste hodili tod mimo v vrisku in smehu in v radosti planinski, postojte in utihnite za hiip: za dušo pokojnega Ivana — oče saš >f. Storili bomo tako, dragi Ive L ki večji čredi živine ter so Jo odgnali s sejmišča. □ Kostanarji, ki hočejo peči kostanje v območju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože kolkovane prošnje najkasneje do 18. t m. mestnemu tržnemu nadzorstvu, Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. □ Nezgoda vsled nepazljivosti. V torek popoldan se je dogodila na Aleksandrovi cesti nezgoda, ki bi imela lahko težje posledice. Neki H. Franc je vozil s tovornim vozom po levi strani tako neprevidno, da je zadel z diro v konje posestnika C. Žival se je vsled nenadnega sunka prestrašila ter zdivjala po cesti. K sreči se je koleselj takoj prevrnil, kar je zhesnelega konja ustavilo. Ljudje, ki so bili na koleseljnu so razen obilega strahu dobili le neznatne praske. Neprevidnega voznika bo policija kaznovala. □ V porotni dvorani je kradel. Med porotno razpravo pretekli torek je neznan uzmo-vič odnesel nekemu gospodu med razpravo klobuk in dežnik. □ Razsvetljava javnih stranišč. Pritožbe čez mariborska javna stranišča so na dnevnem redu. Če se že ne morejo postaviti nova in bolj higijenska, pa naj se drže stara v večji čistoči. V vse te lokale je sicer napeljana elektrika, toda le malokatero je razsvetljeno. Žarnica nekaj časa gori, potem se pokvari, ali jo pa kdo ukrade, samo nova se potem ne namesti. Celfe BISTVENI DODATEK K SV0JEČASNI »UVERTURI K DANAŠNJI OBČINSKI SEJI.« »Rekli ste, g. podžupan, da so bili za Vaš strankin sklep merodajni financielni vplivi. Se li niste mogli tem vplivom na nikak način ubraniti?« »Ni bilo mogoče! Boj med nami je trajal celo popoldne.« »Med vami?« »Da! Iz Ljubljane sta prišla dva naša strankina funkcionarja, s katerima smo celo popoldne konferirali in ki sta nam predočila naše strankino materielno stanje. Vkljub prigovarjanju od strani teh dveh funkcionarjev smo skušali Celjani dobiti drugo pot rešitve, a ni šlo.« »Kaj ni vodstvo vaše stranke nikdar prej skušalo vplivati na taktično in politično postopanje vaše stranke v občinskem svetu?« »Da! Ali znali smo se ubraniti.« »Zakaj prej in zakaj ne tudi sedaj?« »Ker nismo dovolj poznali svojega položaja, v katerem se nahajamo.« »Kaj se to pravi?« »Odkrito rečeno, naša stranka dolguje za tiskanje našega glasila še precejšen znesek in to sedaj demokrati izrabljajo.« »Koliko pa dolguje vaša stranka demokratom ?« »Nekaj nad 37.000 Din. In ako se hočete prepričati, pojdite z menoj in Vam takoj pokažem tozadevne račune.« »Vam verujem, g. podžupan. Ne razumem pa, zakaj ste se udali, ko sami pravite, da ste se prej upirali diktatu od strani vaših strankinih funkcionarjev v Ljubljani.« »Tudi sedaj smo se skušali upreti. A ni šlo! Še celo ha končni skupni seji z demokrati smo se Celjani skušali izviti, a ni bilo več mogoče.« »Na kateri seji?« »Na seji v klubovi sobi hotela Evrope.« »In zakaj ni bilo več mogoče?« »Ker je nastalo vprašanje: ali plačati ali se pa udati!« »In katero pot ste ubrali?« »Drugo!« »Torej ste se prodali!?« - Dobeseden odgovor na to vprašanje podam v sodni dvorani, ako me bo blagovolil tožiti dejanski pisec tozadevnih »Jutrovih« »vzgojeslovnih« člankov. Tam bom tudi razkril druge »intervjuve«, posebno pa tudi ozadje »Jutrovega« nesramnega članka o nekem »saltomortale«. Gospodje, tožite! Dr. Josip Godnič. -©• Spremembe v celjskem kapucinskem samostanu. Preč. o. eksprovincijal Donat Zupančič je postal vikar; semkaj sta prestavljena o. Leopold Grbavac iz Studencev pri Mariboru in o. Dionizij Pristovnik iz Ptuja. Od tu pa je premeščen o. Hugolin Prah v Škofjo Loko. Trbovlje Kdo bo imagal? Na nedeljski orlovski prireditvi 9e bodo kosali v štaletnem teku Orli-člani in mladci (višji naraščaj). Na vseh prireditvah je bila to ena izmed najbolj privlačnih točk, ki je gledalce popolnoma prevzela. Zato ne zamudi tega veselja in pridi v nedeljo popoldne ob pol 4 na orlovsko prireditev. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. V slabem vremenu se vrši v dvorani. Ali prideš? Če se še sedaj nisi odločil, se boš gotovo, ko boš čital še druge posebnosti, ki bodo na tej orlovski prireditvi in jih bomo še do nedelje v »Slovencu« objavili. CašKo Zadeva našega iivinosdravnika. »Jutro« z dne 14: t. m. hinavsko vprašuje merodajne kroge, kaj je z živinozd ravnikom v Laškem. G. dopisnik »Jutra«, ali vam res ni znano, kdo je kriv, da je bil dr. Jerina premeščen in da sed*i nimamo živinozdravnika v Laškem? Veliko je storil g. dr. Jerina v prid kmetskemu stanu v laškem okraju, prldoMf " kmete za cepljenje proti svinjski rdečici, kar ni nnaražiin nobenemu itd. Ker ste vi a. dc Vonjavi svilnati lasje otroški, katere tako radi božamo in poljubljamo. Ohranite svojemu ljubljencu te svilnate las« kar moči dolgo! Umivajte jih s popolnoma neškodljivim srecL» stvom l Brez sledu škodljivih afl jedkih primesi očisti Elida-Shampoo lahko pa temeljito lase in kožo na glavi z nežnim posebnim milom. Daje bujne, močne pene, ki z milijoni mehurcev zagrnejo vse nezaželjeno,. Elida »Shampoo podeli lasem krasen medel lesk in ohranjuje čarobne pri-rodne kodre. Uporabljajte vsled tega vedno »ode prtrar ELIDA SHAMPOO Jugoslov. d. d. Geerg SAlrflt, Osijek. Oddelek »ELIDA« *no originalu » S h a m p o o PoSljlte vi bmulačno originalni zavojček U/m Elida Ime: ... Naslov: Prosimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero rnslovite kot tiskovino. vse to uvideli, s kakšnim uspehom dela dr. Jerina v prid kmeta, ste iz same ljubezni do kmeta delali z vso silo na to, da je moral dr. Jerina odpotovati, ker drugače bi kmet postal v nekaterih ozirih res samostojen. Vemo tudi to, da je tajništvo SKS v Ljubljani vprašalo nekaj ljudi v Trbovljah in Hrastniku, katere ima zabeležene kot svoje zaupnike(?), ali naj dr. Jerina ostane v Laškem, ker SKS volivci iz Sv. Lenarta, Sv. Ruperta in Jurkloštra tako zahtevajo. Ti pa so, preden so odgovorili tajništvu SKS v Ljubljani, šli vprašat dopisnika »Jutra« v Laškem, kaj bi odgovorili. Na račun SKs so se seveda potem laški demokrati v pest smejali. N« razumemo pa tajništva SKS, da ne uvidi, kje ima svoje volivce, ali v Trbovljah in v Laškem, ali tam. kjer so zahtevali, da naj dr. Jerina ostane na mestu? Zagorje ob Savi Vse se je oddahnilo ob sporočilu, da je spor med državo in TPD rešen in da bodo premog zopet redno izvažali. Pri nas so sicer v rudnikih ves ča« delali normalno, a premog je ves ostajal, tako da bi bila kmalu vsa dolina zasuta z njim. Vsak dan smo čakali, da bo sploh delo ustavljeno, kar nam je delalo težke skrbi. Do 130 učencev more še brez škode sprejeti topliška šola. Če iz nižjih razredov zagorske šole odide na topliško šool po 10 učencev ,pa v Zagorju ne bo treba paralelk; 5 par. razredov bo brez škode odpadlo. Osma razreda obeh šol imata pa itak samo 26 učencev (11 + 15), kar je komaj za 1 razred. Naj se merodajni možje malo pobrigajo za te razmere, saj gre za prihranitev težkih tisočakov. &loventsl£€K Rrajim.a Nova klavnica. V preteklem tednu je bila do-gotovljena nova klavnica gostilničarja Samu Bauer-ja v Črensovcih. V nedeljo je klavnico pregledala državna komisija iz D. Lendave in ker klavnica odgovarja vsem zahtevam, je dala dovoljenje za otvoritev. Klavnico je postavil Ivan Ivohek iz D Bistrice. Delo je tako lepo dovršil, da je dobil od komisijskega inženirja pohvalo. Klavnice se bosta posluževala Oskar Weis in Jožel Bendekovič, živinska trgovca, ld sta v zvezi z Jožefom Benko v Murski Soboti. Is »Naših norin«. »Mi hočemo začeti novo pot... Ta pot pa ne pelje v Slovenijo, ne pelje v ... sam. demokratski tabor ... ta pot pelje preko Hrvatskega .. .< — »Jutrovi« poročevalci iz Mursk« Sobote bodo seveda še nadalje trobili v svet, da je hrvaška propaganda v Prekmurju le naša izmišljotina. Dopisi Nova cerkev na G laž u ti. Ako greš iz Ribnic« 1 skozi Dolenjo vas, Pakitnico in Grčarico ter dalje 1 skoai gozdove kneza Auersperga, prideš do prijetne dolinice, kjer stoji parna žaga istega kneza. Tc je Glažuta. Ime pride odtod, ker so v prejšnjih časih tukaj vlivali steklo, bila je tukaj tovarna ali It I varna za steklo — glažuta. Sedaj tukaj ne vlivajo i več slekla, ampak knez Auorsperg ima tukaj veli-i ko parno žago, hišo za gozdarja in lovce ter stanovanja za delavske družine, a ime glažuta je š« ostalo. Tukaj prebiva okrog 100 oseb. Oo farne cerkve v Grčarici imajo dobri dve uri hoda. So progi grofa Auersperga je bilo težko, da je tukaj toliko ljudi brez maše, brez šole in brez vsakega pouka. Pobožna gospa je začela v svojem stanovanju zbirati otroke, jih poučevati v branju in pisanju ter se dogovorila z domačim župnikom, da hodi poučevat verouk. Končno je poskrbela tudi za cerkev; s svojim soprogom je napravila primeren načrt, ga predložila v potrdilo škofiji in knezu, ki te nato dal za nameravano cerkev prostor in let Sedaj so krepko prijeli za delo. Izkopali so temelj In spravili skupaj kamenje in les, nato pa začeli zidati. Pridno In požrtvovalno so delali pod grofo-tm vodstvom delavci, lovci in vodja parne ia^ja Dne 4. septembra je bila lepa cerkvica dovršena in opremljena. Prispevke za oerkev je zbrala gospa grofica na Glažuti, v Grčaricah, v Loške«! potoku in po drugih župnijah ter pri svojih sorodnikih in znancih v Jugoslaviji in zunaj nje. V nedeljo dne 5. septembra je bila cerkev blagoslovljena. Slovesnosti so se udeležile velike ljudske množice od blizu in daleč. Pokali so topiči, novi zvon je vabil k pomembni slovesnosti, ki so jo poveličevali nešteti mlaji. Blagoslovljenje je izvrtil ribniški gospod dekan ob asistenci gg. župnikov iz Gotenice in Grčaric. V svojem krasnem govoru je g. dekan omenil zgodovino Glažute in se zahvalil za trud in požrtvovalnost knezu Auerspergu ter grofici in grofu Auersperg. Ker je nova cerkev posvečena presv. Srcu Jezusovemu, je g. dekan omenil tudi romanje Slovencev v Paray-le-Monial. Po pridigi je bilo darovanje, nato pa je domači župnik opravil prvikrat v novi cerkvi sveto mašo, pri kateri so prav lepo prepevale domače pevke, ki so se pod vodstvom ge. grofice izvežbale nalašč za to slovesnost. Po cerkveni slovesnosti so se ljudje okrepčali v tovarniški kantini, ožji krog pa je bil povabljen k g. grofu ns kosilo. Vsem, ki so za novo cerkev delali in prispevali, naj Bog obilo povrne! Porota LJUBLJANSKA POROTA. DVE TAJNI OBRAVNAVI RADI NEČISTOSTI. Včeraj pa je bila ljubljanska porotna dvorana prazna, to se pravi, brez poslušalstva. Vršili sta se namreč dve tajni obravnavi, in sicer radi posilstva in oekrumbe. Porotnem senatu je predsedoval viš. sod. svet. Mihael Vehovar, vo-tanta sta bila dež. sod. svet. H u 11 e r in pa okrajni sodnik dr. S t o j k o v i č. Kot javni tožitel j je nastopil namest. drž. pravdnika dr. F e 11 a c h e r. Zagovornika pa sta bila za obtoženca Renkota dr. L e m e ž, za Brvar ja pa dr. H u b a d. Obravnavi sta trajali od 9 dopoldne do pol 3 popoldne nepretrgano. Prva obravnava se je vršila proti komaj 18-letnemu fantu Antonu Renku, delavcu iz Podsrede pri Trojanah. Ta je bil obtožen radi hudodelstva oskrumbe in posilstva po §§ 127. in 128. Po skoro triurni razpravi je stavil senat porotnikom dve vprašanji, in sicer eno radi dovršenega dejanja in drugo vprašanje radi nagovarjanja k pregrešnemu dejanju. Porotniki so po kratkem posvetovanju obe vprašanji soglasno potrdili, nakar je bil obsojen Renko na eno leto težke ježe, poostreno s posti an trdimi ležišči. Obtoženec je ostal tudi po razglasitvi sodbe povsem miren in se je naravnost cinično smejal. — Druga obravnava pa se je vršila proti delavcu Dominiku Brvarju, hlapcu iz Peč pri Moravčah. Tudi ta je bil obtožen hudodelstva posilstva, bil pa je glasom izreka porotnikov, ki so vprašanje s 7 glasovi zanikali, oproščen. — Danes ee vrši zadnja porotna obravnava proti obtožencu I. Metelku, dijaku 2. razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani, in sicer zaradi roparskega napada in poskušenega ropa, ki je bil izvršen v Komačevi menjalnici v Kolodvorski ulici v Ljubljani. MARIBORSKA POROTA. P02IGALKA. Marija Razlogova, 41 letna preužitkarica iz Bo-dielavcev, se je danes zagovarjala radi požiga. Obtožena je, da je v noči od 2. na 3. julija 1926 zanetila ogenj v parni svojega soseda Antona Slane. Radi tega je nastal v gospodarskem poslopju požar, ki mu je uničil celo poslopje, tako da je trpel Slana škodo nad 90 tisoč kron. Med obtoženko, ki je po vsej soseski znana kot prepirljiva in nevarna žena ter je bila svoječasno že obsojena radi požiga na 5 let težke ječe in Antonom Slano je obstojal h por, ki je izviral iz razveljavljene kupne pogodbe. Anton Slana je znan pijanček, ki ni popolnoma razsoden. Obtoženka ga je pregovorila, da ji je prodal posestvo za 360 tisoč kron, katerih ni nikoli prejel, dasi je sprejem denarja pismeno potrdil. Izgovoril si je le prevžitek. Ker pa je bil s tem oškodovan njegov sin Franc, je občina prosila za razveljavljenje pogodbe. Slana je bil nato preklican kot duševno nezmožen in pogodbo je oblast razveljavila. Razlagova se je branila na vse kriplje, •ter so jo morali skoro s silo odstraniti s kupljenega posestva. — Radi povrnitve stroškov se je vršila pri njej celo rubež; obtoženka je takrat javne organe gTdo žalila. — Neprestano je mislila, kako bi se maščevala nad Slano. Prilika se ji je kmalu ponudila. V noči od 2. na 3. julija je pričelo goreti v parni gospodarskega poslopja Slane. Parna leži v bližini hiše Razlagove, precej oddaljena od pota. Ogenj je prvi opazil orožniški narednik g. Roje, ki je hitro zbudil na hlevu speče delavce. V zadnjem trenutku so se ti — 10 po številu — rešili, drugače bi bili postali žrtve plamena. Iz gospodarskega poslopja niso ničesar rešili. Med tem, ko je pri Slani gorelo, je Razlagova s svojo hčerko Marijo odšla iz svoje hiše, jo zaklenila in ne meneč se za nevarnost, da se ogenj tudi nad njeno hišo ne razširi, odšla v Sitarovce k Alojzu Razlagu. Ljudje so takoj osumili Razlagovo, da je ona zažgala, ker se je že opetovano izrazila, da se bo nad Slano maščevala. Njeno obnašanje po požaru je ta sum še bolj potrdilo. Skrivala se je po dnevi in po noči okrog, hodila peš v Maribor m dne 7. julija se je po posvetovanju s svojim odvetnikom sama prijavila pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. Dejanje trdovratno taji ter po svoji stari navadi zvrača krivdo na druge. Porotnikom so bila stavljena 4 vprašanja, in sicer prvo glede požiga, ostala pa radi žalitve uradnega organa. Pri prvem vprašanju je za 6 glasov, proti 6, ostala so bila potrjena soglasno. Razlagova je bil obsojena po § 104. srbskega kazenskega zakonika na 3 mesece zapora. Kulturni pregled Slovenska umetnost In Cehi. Dne 5. t. m. se je v Pragi v Alešovi dvorani otvorila razstava Slovenskega umetniškega društva (bivšega Kluba Mladih), ki bo odprta do dne 28. t. m. Razstavo je priredila praška Umelecka beseda in je to drugič, da razstavljajo naši mladi na Češkem. Razstavili so B. Jakac (28 del), G. A. Kos (3 dela), F. Kralj (6 del), Tone Kralj (26 del), Veno Pilon (10 del), F. Stiplovšek (14 del), Drago Vidmar (9 del), Nande Vidmar (10 del), Fran Zupan (3 dela). Uvod h katalogu je povzet iz spisov dr. F. Steleta. Češki listi v celoti simpatično sptrejemajo naše moderne, hvalijo kompaktni nastop in notranjo organizacijo njihovo. V »Narodnih Listyh< piše o razstavi J. R. Marek, v »Narodni Politiki« dr. F. X. Harlas, v »Prager Tagblattu« Fritz Lehmann. Iz poročila zadnjega posnemamo češko karakteristiko naših umetnikov, ki bo marsikoga zanimala, ker je tupatam precej zadeta in ker je sicer zanimiv pogled Čeha na slov. umetnost: »V hiši Umelecke besede razstavljajo topot mladi slovenski umetniki. Kljub temu, da so le trije izmed njih, oba Kralja in Jakac, izredno silni, in vise poleg njihovih del tudi dela srednjih in slabših talentov, napravi ta majhna razstava vendar enega najjačjih vtisov, kar so jih napravile zadnje čase razstave pri nas sploh. Jakac, eden Izmed najboljših Broemsejevih učencev, je eden izmed tistih redkih talentov, ki ni prazen Broemse-jev epigon in ki so je znal obvarovati škodljive plati mojstrovega vplivanja. Nič asketskega, gotskega ni sprejel od učiteija; v bistvu se loči od njega v tem, da ni takšen težak povojnii človek, nego zelo lahko producira, je impresionist 7 izredno duhovito risbo. Navidez ima v izberi motivov sicer nekaj skupnosti z Broemsejem, kakor one nočne ulice s skrivnostno atmosfero, kleti s težkimi sencami, ženske z vizionarnimi očmi, vendar se zdi, da treba Jakca uvrstiti med Munchove oboževate-lje. Toda če pustiš nase učinkovati vrsto zanimivih portretov, lahke in duhteče barve njegovih pn-stelov, vidiš, da njegova umetnost ni tako težko-krvna, da je ni mogoče spraviti v sklad z nobeno smerjo, ampak da obstoji v bistvu v tem, da slikar s čudovito lahko roko in s presenetljivo finim čutom za tonske vrednote enostavno fiksira vtise ob naturi. Če bi bil Dunajčan ali Francoz, bi bilo zanj nevarno da bi se izgubil v mondenskem svetu, ali pa najmanj v artizmu. Tej nevarnosti, da bi namreč začel »gledati mimo človeštva« izredno nadarjeni mladi umetnik sicer še ni končnoveljavno ušel. Ravno nasproten pol sta Kralja. Izrazita eks-presionista, v njiju polje strastno občutevanje, stremljenje po izražanju je v njiju močneje od vsega drugega. Instinktivno vesta, da vernost naravi še ni umetnost, da je mogoče z barvo in linearno kompozicijo skoro neodvisno od narave produci-rati čustvene vrednote. Vendar včasih prezreta, da se mora tudi najbolj občuteno čustvo poslužiti razumljive govorice, če naj čustvo stvaritelja preide na gledalca, da treba tudi pravi ekstazi če naj postane slika, jasne glave, če naj ne ostane samo kaos. Rabita pa zelo temne barve in stilizirata često tako radikalno primitivno, da njune stvari večkrat že niso več enostavne in razumljive, kar mora biti vsaka, še tako globoko čustvena slika. Srca in glave še nista spravila v ravnovesje. Če pa pustimo vse to ob s'rani in se naivno udarno čustvom ob njunih slikah in plastikah, ju moramo kot zelo velika talenta le zelo pohvaliti. Pred vsem pa je treba pribiti, da učinkujeta umetnika »novo«. Dolgo lahko iščeš po publikacijah in razstavah, da boš našel kaj tako temino resnega, tako strastno življenjsko čustvo, tako brezobzirno zaničevanje konvencije. To je tista otožna, zagrizena, prosta, tuja čustvenost, ki je ne razumeš, pa čutiš in ki mora biti slovenskim Kraševcem v naturi. Kralja sta najbrž izraz slovenstva, ki ga v bistvu mi še ne poznamo dobro. Opirata se na nacionalno čustvovanje, zato sta tako nova, tako močna in tako polna divje privlačnosti.« O Kosu piše kritik, da je razstavil tihožitje, ki spominja po uredbi predmetov na Cčzanna, da je impresionist in da kažejo njegove slike dosti nerešenih prostornih globin. Stiplovšek da plava za De-rainom, da ima še bolj puste barve kakor on'i, sicer pa je odkrit in prisrčen. S. V. Žena, kupi vendar vsa oblačila za družino, posebno pa sebi nov krasen jesenski plaSč pri tvTdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Saj mnogo prihraniš in kupiš tam vedno le prav dobro blago! OBRAČUNAVANJE S ŠPANSKIMI UPORNIKI. Pariz, 15. sept. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da je bil pred vojnimi sodiščem obsojen vodja topničarske akademije v Segoviji na smrt. Kralj je kazen spremenil v dosmrtno ječo. Okoli trideset častnikov je obsojenih na daljši zapor. VELIKANSKA POVODENJ NA JAPONSKEM London, 14. sept. (Izv.) Iz Tokia poročajo, da je mesto Hiroshiima južnozapadno od Nippona obiskala silna nevihta. 20.000 hiš je naliv popolnoma preplavil Dodej javljajo, da je 30 mrtvih« Mesto tam 120000 prebivalcev. Turi&tilka Mariborsko gledišče Repertoarni načrt Narodnega gledališča v Mariboru za sezono 1926-27. A. Drama: Otvori se z najlepšo in najreiprezentativnejšo slovensko tragedijo Zupančičevo »Veroniko Deeeniško«. Od slovenskih del se vprizori še eden bržkone Cankarjevo »Za narodov blagor« in kaka dobra noviteta. Od srbohrvaških avtorjev bosta zastopana Pecija Petrovič menda po svoji »Zemlji« in Begovič po »Božjem človeku«. Čehe reprezentira Langer s »Periferijo«, a ltuse Turgenjev z »Natalijo« in Averčenko s komedijo »Igra s smrtjo«. Francozi bodo bogato zastopani: Zola s »Therese Raquin«, Sardou z »Dobrimi prijatelji«, Geraldy z »Aimee« in Bisson s »La femme X«. Shakespeare se nam predstavi s klasično komedijo »Kar hočete«, a od drugih Angležev Jerome-Jerome s komedijo »Miss Hobbs«, Covard z ljubko novo veseloigro »Weeckend«, Strindberg, ki ga poznamo dozdaj le od najresnejše strani, pride tokrat na vrsto s komedijo »Tovariši«. Nemci pa z Gerhardom Hauptmannom (»Bobrov kožuh«), dalje Thoma z izvrstno komedijo »Morala« in Wildgans z »Ljubeznijo«. Slednjič še Španjolec Echegaray (»Zla dedščina«). Madžari: Molnar (»Bajka o volku«) in Italijan Nicodemi (»Učiteljica«). — Letos pride tudi ljudska igra do popolne veljave Finžgarjeva »Naša kri«, Nestorjeva veseloigra »Danes bomo tiči«, Anzergruberjeva »Slaba vest« in še druge slične igre bodo ob nedeljskih popoldnevih gotovo ponovno napolnjevale gledališče z okoliškim občinstvom, kakor so pred vojno dvorano v Narodnem domu. Vmes pa bo prihajala tudi naša deca na svoj račun. Tej bo prineslo gledališče letos kar tri igre: predvsem Gasparijevo slovensko noviteto »Divji mož«. — B. Opera. Po lanskem zastoju j se bo letos opera zopet čvrsto povzpela in prinesla te-le popularne opere svetovnega repertaorja: Lc-oncavallove veledramatične »Pagliaccie« (Bajazzo) skupno z Mozartovo komično opero enodejanko »Ba-stien in Bastienne«, dalje Massenetovo »Manon«, Puccinijevo »Madam Butterfly«, Adamovega »Le Postillon de Lonjumeau« in Verdijevega »Rigoletta«. Na novo se naštudira Parmov »Urh« in še katera od uspelih oper zadnjih sezon. — C. Opereta bo ponovila lanska dela in naštudirala tri nova, predvsem Offenbachovo »Lepo Heleno«. Mariborski gledališki abonma. Lanskim abo-nentom so prostori rezervirani do četrtka 16. t. m., priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Kuponi se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpovedljiv. Darovi za kapelo v Vratih. (Dalje.) Župnik Aljaž je nabral: Dr. Arnejc, Loka, 50 Din; kanonik Sušnik 100; Joža Krosi, Maribor, vstopnine 1000; Podružnica Plan. društva Maribor 300 in zopet 300; Val. Marčič, župnik, Mavčiče, 20; Andrej Smolej, pos. in pevec, Dovje, 20; Anton Jug, brat ponesrečenega dr. Juga, Solkan, 100 lir t j. 175 Din; Cel. Sežun, nadučitelj, Mavčiče, 25; Gabrijela žužek, Ljubljana, 100; Ivan Kalizij, Škofja Loka, 100; Ot-mar Skale, veterinarski inšpektor v Novem mestu, 100; Posojilnica Kranjska gora 500; Janez Rabič, Hotel »Triglav«, Mojstrana, 100; Anton Potočnik, mornariški podnarednik, Dovje, 50; Čeh Stibel, lovec, Praga. Mojstrana, 50; Plan. podružnica Jesenice 200; župnik Janez Meršolj, Reteče, 50; prof. Ivan Dolenec, Ljubljana, 50; okrajni glavar dr. Vavpotič, Radovljica, 100; gdč. Kadilnikova, Ljubljana, 100; Franc Zore, Ljubljana, 140 Din. Sedanji izkaz znaša 3630 Din. Poprej sem nabral 3580 Din. Skupaj 72.10 Din. Denar je naložen v hranilnici v | Kranjski gori. — Aljažev klub v Ljubljani je posebej nabral okoli 14.000 Din. — Kapelo v Vratih bomo delali prihodnje leto po krasnem, umetni-j škem načrtu inženirja in arhitekta g. Vurnika. Na-' črt je ideja Pantheona v obliki elipse s kupolo. Potrebujemo še dvakrat toliko denarja. Iskrena hvala dobrotnikom in prosim za nove nadaljnje darove! — Jakob Aljaž. Slovensko Planinsko društvo (Osrednji odbor) naznanja, da se je zatvorila Staničeva koča v triglavskem pogorju. V Cojzovi koči na K ^krškem sedlu je zimska soba lepo urejena in snažna; drv je pripravljenih dovelj, če bodo posetniki pri kurjavi štedili. Prosimo poeetnike, da po pose tu CoJ-zove koče zapuste zimsko sobo v redu in snagi, zlasti opozarjamo na to, naj zapro vrata. Dokler bo lepo vreme, bo Cojzova koča ob sobotah in nedeljah za silo oskrbovana. USPEH POLJSKIH RUDARJEV. Varšava, 15. avg. (Izv.) Stavka v poljskih rudarskih revirjih se je končala. Rudarji so dosegli s to stavko 8 odstot abolišani« dcwe-' dfltUe mezde. V nedeljo dne 26. sept bo v Logatcu velika celodnevna pevska prireditev logaškega pevskega okrožja. Zjutraj ob 10. uri bo sv. maša s primer nim govorom v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori v okrožju, popoldne ob 2. uri bodo pete litanije M. B. v župni cerkvi v Dolenjem Logatcu, kjer bodo peli zopet združeni pevski zbori, nato ob 3. uri koncert na vrtu »Kmet. gosp. društva« v Dol. Logatcu. Spored koncerte je jako pester. Nastopili bodo najprej posamezni zbori z dvema ali tremi pesmicami, nato pa vsi zbori s pet pesmi. Priglašenih je 7 zborov z do 130 pevci — nekaj prvovrstnih — s priprosti-rni in najmodernejšimi skladbami. Opozarjamo vse pevske zbore P. Z., zlasti notranjske, in prijatelje lepega petja na to prireditev dne 26. septembra, naj gotovo prihite ta dan v Logatec, ne bo jim žal. Ob tej priliki bo tudi občni zbor Pevske Zveze ob 11. uri v dvorani »Kat. prosv. društva« v Gor. Logatcu. Nageljčki. C. Pregelj, učitelj v Celju, je pod gornjim naslovom izdal v samozaložbi dve novi pesmarici, od katerih vsebuje prva čez 60 eno- in dvoglasnih pesmi ter je namenjena srednji stopnji osnovnih šol, druga pa prinaša istotako čez 60 dvo-in troglasnih za višjo stopnjo osnovnih šol. Ako prelistamo obe knjigi, nas prijetno iznenadi obilica krasnih narodnih pesmi, ki so ponajveč prvič objavljene v šol. pesmaricah in pričajo o velikem trudu in precejšnjem pregledu izdajatelja na polju narodnega petja. Pesmi so razdeljene po letnih časih in nudijo takorekoč za vsako priliko primernega gradiva. Ako še omenimo prvovrsten papir, kresen., razločen tisk in lično zunanjo opremo, moramo priznati, da je cena zelo zmerna. Ista je prvi knjigi (50 strani) 20 Din, drugi (73 strani) pa 26 Din. Šole, ki jim je za lepo petje, pač ne morejo pogrešati teh res krasnih pesmaric. PO PRIBIČEVIČEVEM SHODU. Split, 15. sept. (Izv.) Nemiri, ki jih je povzročil Svetozar Pribičevič s svojim prihodom v Split, imajo še en odmev. Nek kočijaž je ranil vodjo samostojnih demokratov in Orjuna-šev dr. Bulata iz maščevanja, ker ga je dr. Bu-lat napadel ob priliki demonstracij proti Pri-bičeviču. V političnih krogih se splošno naglasa, da se je Pribičevičeva turneja v Splitu in po Dalmaciji končala z neuspehom in da so Pribičevičeve šanse v Dalmaciji splošno zelo slabe. AVSTRIJSKA MANJŠINSKA POLITIKA. Dunaj, 15. sept. (Izv.) Iz Eiselstadta v Gradišču (Burgenland) poročajo, da je dal avstrijski zvezni predsednik dr. H a i n i s c h ob priliki svojega poseta tamkajšnje razstave posebno izjavo, ki se tiče gradiščanskih Hrvatov. Dr. Hainisch je dal Hrvatom zatrdilo, da se lahko v kulturnem in gospodarskem oziru svobodno razvijajo in da se v tem pogledu nimajo bati nobenega strahovanja ali zapostavljanja. Slično zatrdilo je dal dr. Hainisch tudi tam bivajočim Madjarom. Ta dr. Hainischova izjava je na gradiščanske narodne manjšine vplivala zelo pomirjevalno. MEDNARODNA POMOČ ANGLEŠKIM RUDARJEM. Berlin, 15. sept. (Izv.) Zveza nemških rudarjev je sklicala v Dilsseldorfu konferenco. Na tej konferenci naj se zavzame stališče do angleške rudarske stavke v smislu morebitne solidarnostne stavke. Po drugem poročilu iz Amsterdama se za 30. t. m. namerava sklicati v Ostende konferenca, kjer se naj storijo od strani nemških rudarjev konkretni sklepi za slučaj, da bi pogajanja med angleškimi podjetniki in rudarji ne uspela, Zgodovinska črtica 0 ZGRADBI ŽUPNO-DEKANIJSKE CERKVE V ŠMARTNEM PRI LITIJI. (Ob 25 letnici njene posvetitve.) Načrti. Drva, potrebna za opekarno, so župljani deloma darovali, deloma jih brezplačno pose-kali v gozdu wagensberškem in grmaškem, zvozili v Cerkovnik in tam razsekali skupno 2479 kub. m. Hkrati z opeko se je žgalo in gasilo apno, vozil pesek, sipa, podrlo 190 kub. m hrastov in 907 kub. m smrek in jelk. Ves ta materijal so zvozili brezplačno kmetski posestniki iz vseh vasi župnije, posebej peska 3384 voz, si. pe 1152 voz ter apna 2139 metr. stotov. Darovali so hrastov 80 kub. m, smrek in jelk 380 kub. m, drv za opekarno 132 kub. m. Radi ka. menja za temelje in podzidove je bila zadrega, ker je isto v kamnolomu za župnijskim hlevom na njivi pošlo. Kako dobro torej je do-šla vesela vest, da je upraviteljslvo južne železnice na Dunaju sklenilo, da se kamenito-leseni most pri Poganiku podre in napravi železni. Nemudoma se je stopilo v dogovor z upraviteljstvom železnice in sklenila pogodba za krasne kvadre tega mostu kubični meter po 4 goldinar, in da podere železnica most in na svoje stroške postavi kamenje na litijsko postajo. Kvadrov je bilo približno 460 kub. m, katere so speljali čez litijski most na svojih močnih vozeh največ Šmarčani, Litijani, skupno 1356 voz, vsi brezplačno. Tudi so izpeljali isti z nekaterimi posestniki preostalih vasi iz litijske postaje cement, strešno opeko, želez-nino in kamenoseške izdelke. Dočim so z darovi v blagu, vožnjo in delom svojih rok župljani, tudi mnogi nasprotnega političnega mišljenja naravnost tekmovali, se vladna gospoda ni posebno obnesla. Prav velikonočno nedeljo leta 1897. tikoma pred veliko sv. mašo je dobil tedanji dekan za pirhe ukorno pismo okrajnega glavarstva v Litiji z datumom 13. aprila 1897, št 4394, seveda, kakor se je spodobilo v blaženi nemščini, kar se naj pove po slovenski: >Ne oziraje se na bistvene zahteve vršite, velečastiti, velikanske priprave z raznovrstnim materija-lom, kakor naj se gradi župna cerkev v bližnji bodočnosti, toda v veliki ste zmoti.« Med drugim se v tem fermanu označuje ilovka za opeko kot nerabna. Ker zakon ni branil nabave gradiva za zgradbo, se je položilo ukorno pismo k stavbinskim aktom in delo nadaljevalo. Ilovka in iz nje žgani vzorci opeke se je pa poslala, čeprav se je že prej v domačih ope-karnah kot prav dobra preizkusila, državnemu preizkuševalnemu zavodu naravnih in umetnih kamenjev na Dunaj, odkoder je došel dne 20. oktobra 1897 odgovor, da je kakovost opeke prav trdna in se lahko rabi mirno za zgradbo nove cerkve. To je župljane vrlo pod-kurilo, da so vztrajali v sodelovanju za cerkev do konca. Načrti za novo oerkev so se naročili pri ing. Rajmundu Jeblinger-ju arhitektu v Lincu s potrebnimi navodili knezoškofa dr. Jakoba Missia, društva umetnosti v Ljubljani in tedanjega dekana, ki je v ta namen prepotoval Bavarsko, Wirtenberško in deloma zgornjo Italijo. Arhitekt Jeblinger je poslal načrte s proračunom dne 18. januarja 1. 1898, toda vrnili so se mu, ker niso povsem ugajali zgoraj imenovanim. Po korekturi so se načrti s proračunom okroglo 100.000 goldinarjev poslali potom kn. šk. ordinariata deželni vladi v odobrenje in v stavbeno dovoljenje, ko se je hkrati v izkazu dokazalo, da se bodo zamogli vsi stroški pokriti brez konkurence. Deželna vlada predloženih načrtov in proračuna ni po-' trdila in vrnila s posebno izjavo. Načrt je bil j vladi pomanjkljiv, proračun ne dovolj jasen. Cerkev bi bila prevelika in predraga. Primanjkovalo bi, vožnjo in tlako ne vštevši, najmanj 20.000 goldinarjev. Cerkev po tem načrtu bi bila prikladna za večje mesto ali stolnico, ne pa za župno cerkev v šmartinski vasi. Predlaga torej v tej izjavi nov načrt, po katerem naj bi se cerkev zidala ne v gotskem, marveč v kakem drugem slogu in sicer na podlagi konkurenčne obravnave. Po ovinkih se je doznalo, da je tudi arhitekt Jeblinger vladi neljuba oseba in nasveto-valo se je od merodajne strani za nov načrt arhitekta A. Luntz-a, profesorja višje akad. šole za umetnost na Dunaju. Profesor Luntz se je pa branil, češ z Jeblingerjem sediva kot strokovnjaka v centralni komisiji umetnosti v prijateljstvu in se mu noče zameriti. Nato se je nasvetoval kot deželni vladi prav ljuba osebnost arhitekt Adolf Wagner, profesor drž. obrtne šole v Gradcu, ki je, hvala Bosni, delo prevzel. Izdelal je nov projekt na podlagi J«-blingerjevih načrtov v istem slogu in skoro v isti obsežnosti v popolno zadovoljnost cer* (kvenih krosrov. Preračunal je stroške na 101.561 goldinarjev 27 kr. (Dalje sledi 1 K samomoru v Sevnici. Dne 8. t. m. so našli v Sevnici na železniški progi truplo neznanega moža, katerega je povozil brzovlak. Sedai se je dognalo, d« je bil to 52 letni zidarski pomočnik Pavel Porkolo iz Zafoš pri Mariboru. Vzrok samomora je neznan, izključeno pa tudi ni. da are za nesrečo, Gospodarstvo Električna Industrija v Sloveniji Elefctricitetna industrija je v primeri z drugimi industrijami še mlada: njen obseg se je povečaval z rastočo uporabo elektrike v gospodarstvu. Isto je slu&ij tudi v Sloveniji, ko smo dobili to panogo šele v medvojnih in povojnih letih. Poraba elektrike v Sloveniji stalno narašča, saj elektrifikacija primeroma dobro napreduje, čeprav je želeti še hitrejšega razvoja. Poleg tega pa imamo še veliko načrtov, ki bi lahko postavili Slovenijo na visoko stopnjo v elektricitetnem gospodarstvu. Saj že zdaj lahko računamo, da znaša oddaja električnega toka približno 150 milijonov kilovatnih ur na leto, od česar odpade samo na Falo (lani) 139 milijonov kilovatnih ur. Izmed vseh pokrajin države ima Slovenija relativno in absolutno najbolj elektrificirano gospodarstvo. V zvezi z naraščajem elektrifikacije Je tudi razvoj elektricitetne industrije v Sloveniji. Imamo sicer veliko tvrdk, ki se pa ba-vi jo večinoma samo s prodajo importiranega blaga. Tvrdk z industrijskim značajem imamo samo in sicer: Tvornica elektrod na Dobravi, >Volta« v Mariboru, »Transformator« in »Zmaj« v Ljubljani. V naslednjem podajamo par podatkov o teh tvornicah. Tvornica elektTod na Dobravi je last Kranjske industrijske družbe, ki jo je ustanovila leta 1918. Tvornica lahko izdela 7.500 ton letno (svetovna kapaciteta vseh 14 tvornic elektrod na svetu znaša 120.000 ton; svetovna poraba 70.000 ton). Tvornica je do lani izrabljala svojo kapaciteto in je delala 25 odstotkov za domači trg, 75 odstotkov pa za izvoz v ra7ne evropske države. Lani pa je francoska in italijanska konkurenca radi padanja njih valute izpodrinila naše iz važnega švicarskega trga. Zato je bila tvornica prisiljena reducirati okoli 70 (od 350) delavcev ter znaša sedanja produkcija ca 4.500 ton letno. >Z m a j« d. z o. z., tvornica za palvaničn» elemente, baterije itd. (nekdanja »Hydra«) v Ljubljani na Miklošičevi cesti spada v Ikoncern Zadružne gospodarske banke. Tvor. niča zaposluje okoli 50 delavcev oz. delavk in je popolnoma zmožna konkurence z istimi produkti ne samo zagrebških tvornic, ampak tudi inozemstva. Tvornica dela v prvi vrsti za državne dobave (pošta, vojska itd.). Kako* tvomioo na Dobravi jo vodijo dobri strokovnjaki. •"•i>; »Volta« d. d. v Mariboru. Ustanovljena je bila leta 1921. Sedanja njena delniška glavnica znaša 1,500.000 Din. Tvornica izdeluje najrazličnejše žarnice in dela v prvi vrsti za izvoz. Konsum doma ovira visoka trošarina, ki presega pri gotovih vrstah žarnic prodajno ceno tvornice do 100 odstotkov. Produkti tvornice so se zadnje čase izdatno izboljšali v kvaliteti. V tvornici je zaposlenih okoli 70 delavcev. Transformator vLjubljani, Dunajska cesta, datira iz leta 1921 in spada \ koncern Ljubljanske kreditne banke. Podjetje izdeluje pod vodstvom svetovnoznamega strokovnjaka vseučiliškega profesorja dr. Milana Vidmarja transformatorje itd. ter zaposluje okoli 100 delavcev. Iz teh podatkov je razvidno, da se nahaja naša elektricitetna industrija v razvoju. Razvoj industrije je sicer zadnje dve leti v Sloveniji zelo zastal, toda pričakovati je zopet nadaljnjega razvoja, kar pa je v veliki meri odvisno od carinske ter od splošne gospodarske politike države, ki pa ne obeta prav nič posebnega. p IV. gospodarski kongres v BeSgradu. V nedeljo se je delo IV. gospodarskega kongresa nadaljevalo. Referent novosadske zbornice g. G. Popovič se je bavil z vprašanjem regulacije naših rek in varnostnih odredb proti poplavam. Načelnik generalne direkcije vod g. Milosavljevič je z oziram na ta referat poudarjal potrebo melioracijskega posojila v višini 2 do 2 in pol milijarde dinarjev. Dosedaj je bilo melijoriziranih 20.400 ha; potrebno pa je še melijorMrati najmanj 1,800,000 hektarov. Po izvršenih melijoracijah bi se na meJijoriziranem ozemlju zvišala agrarna produkcija za 115.000 vagonov. Sledi referat sekretarja zagrebške zbornice g. dr. A. Čuvaja o važnosti naših rek z ozirom na promet. Promet na naših rekah se je od 1. 1923 do 1925 dvignil od 2.3 na 3 milij. ton letno, ^ečno plov-stvo je posebno važno za transport žita, moke, koruze, rud, lesa in premoga. Opozarja na najvažnejša regulacijska dela na Savi, Neretvi itd. Glavna vodna pot Zagreb—Belgrad mora postati baza našega rečnega plovstva. Mreža naših plovnih rele ima dolžino 1900 km. Savo se mora retrnlirati od Krškega. Za regulacijska dela bi bila potrebna vsota 1 miliiar-de dinarjev. Tajnik centrale industrijskih kor-poracij g. dr. St. Gregorič referira o državnem računovodstvu v zvezi z državnimi nabavami. V tekočem proračunu so predvideni irdatki za nabavke in investicije v znesku 4 milijard dinarjev. Zato je potrebno, da se državne nabave in oddaja del vrši čim racijonelnejše. Posebno je nri nabavah treba upoštevati našo domačo industrijo, obrt in trgovino. Radi malenkostnih diferenc v ceni se ne srne naročil oddajati v inozemstvo. O vprašanju povišanja železniških tarifov je referiral g. Lujanovič, član belgrajske trgovske zbornice. Predsednik kongresa g. Redoilovič odločno protestira proti izmenjavi tarifa v početku izvozne sezone. •V istem smislu protestira v imenu zveze vojvodinskih mlinov dr. S. Predič. Konečno se je izvolil cdbor za resolucije. V popoldanskem zasedanju so bili preči-tani referati posameznih sekcij za cenitev izvoza v novi kampanji od 1. sept. 1926— 1. sept. 1927. Po tej cenitvi se bo v novi kampanji izvozilo za 2 milijarde dinarjev žita, za 290. m®j. dinarjev sadja, za 1 milijardo 889 milijonov dinarjev živine in živinskih proizvodov, za 1.400 milijonov dinarjev lesa in lesnih izdelkov, za 701 milij. dinarjev industrijskih in obrtnih proizvodov in za 640 milijonov dinarjev drugih važnih izvoznih artiklov. Celokupen izvoz najvažnejših proizvodov raše države se torej ceni na 6 milijard 927 milijonov dinarjev. K temu je treba dodati še 17 odstotkov za izvoz ostalih proizvodov, ki se izvažajo v manjših množinah, tako da se lahko ceni naš izvoz v tekoči sezoni na 8 m i 1 i j a r d 200 milijonov dinarjev. Po končanih referatih so se prečitale resolucije, katere prinašamo v naslednji številki. Enodnevni tečaji o brezalkoholnem gospodinjstvu ld jih je priredila »Brezalkoholna Produkcija« o priliki razstave »Ljubljana v jeseni«, in sicer dne 6., 7. in 9. septembra t. 1., so bili izredno dobro obiskani. Število udeležencev za vsak tečaj je bilo določeno na 25, vendar je vsakokrat preseglo čez 30 udeležencev oz. udeleženk, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem voditeljice tečaj« gospodične V. Benigerjeve in g. Lindiča. Kolikor je čas dopuSčal, se je obravnavalo teoretično in praktično: vkuha-vanje sočivja, jagodičevja, sadja; sušenje; pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov ter so se podale tudi nekatere smernice za bodoče delo. Pokazalo se je, da zanimanje za brezalkoholno upo-ra]*> grozdja in sadja v zadnjem času silno hitro narašča, kar moramo z veseljem ugotoviti in to akcijo najtopleje priporočati. Ker prihajajo od raznih strani prošnje za prirejanje takih tečajev tudi po krajih izven Ljubljane, namerava -»Brezalkoholna Produkcija« prirediti take tečaje v Celju, Novem mestu, v Krškem, Ptuju, pa tudi v drugih večjih sadjarskih in vinarskih centrih. Tečaji se bodo vršili le, ako se prijavi vsaj 25 udeležencev za vsak tečaj. Zato naj se blagovolijo interesenti za take tečaje čimprej priglasiti in navesti, katerega tečaja se žele udeležiti. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru priredi na lastno inicijativo poleg tečaja o konzerviranju sočivja in sadja poseben tečaj za pripravljanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov dne 28. t. m. Interesenti za ta tečaj naj se čimprej priglasijo pri zgoraj omenjenem zavodu. V Coliu se bo vršil tak tečaj dne 20. t. m., prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani. V Ptuju se bo vršil tečaj, ako se prijavi zadostno število udeležencev, o priliki okrajne sadne razstave v dneh od 2. do 5. oktobra t. 1. Priglašenci, ki naj se prijavijo 3Brezalkoholni Produkciji«, dobe podrobna pojasnila z okrožnico. Za Novo mesto in Krško čas še ni določen. Vsekakor se bodo vršili tečaji tudi v teh krajih predvidoma koncem septembra ali začetkom oktobra. Vsi kraji, ki žele imeti o tem predmetu predavanja s praktičnimi predvajanji, naj se nemudoma odloČijo in naj svoje žetje in predloge spo-roče ^Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, da more ta vse pravočasno pripravili. * * • Ljubljansko sejmsko poročilo. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 188 konj, 6 žrebet, 57 volov, 57 krav, 17 telet in 92 prešičev za rejo. Prodanih je bilo 38 konj, 5 žrebet, 45 volov, 40 krav, 14 telet in 40 prešičev. Cene: konji po 500 do 6000 Din, voli I. 7.50 Din, II. 7 Din, III. 6.50 Din (kg žive teže), krave debele 5—6 Din, krave kloba-sarice 3—4 Din, teleta 9—10.50 Din, prešički za rejo po 500—600 Din par. Nekaj volov in krav je bilo nakupljeno za izvoz v Italijo in Avstrijo. Kupčija še nekaj živahna. Cene govedi so nekoliko padle (0.50 Din). Važna izjava barona Rajočiča glede jadranske železnice. Baron Rajačič, ki je v imenu južnoameriških Hrvatov in Srbov, kakor tudi v imenu angleške finančne skupine Armstrong & Co., stavil naši vladi ponudbo za gradnjo jadranske železnice Belgrad—Split, je prispel v Belgrad in obiskal prometnega ministra Jovanoviča in predsednika vlade. Po konferenci v predsedništvu vlade je izjavil nekemu novinarju: »Ponovno vam zatrjujem, da bo proga Belgrad—Split sigurno zgrajena, kajti drugače ni rešitve za gospodarsko krizo. Potom prometnega ministra g. Jovanoviča sem prišel v stik z odborom, ki študira ponudbo moje skupine. In zopet vam moram reči, da bo vse v redu poteklo.« Izvoz preko SuSaka. Vsled novega pristaniškega tarifa je v kratkem pričakovati povečanje našega izvoza preko Sušaka in Bakfa. Obe luki sta sedj izenačeni z dalmatinskimi lukami. Tudi stroški za skladanje blaga v teh lukah so se znižali na minimum. Poleg tega pa so mezde pristaniških delavcev v Sušaku nižje kot na Reki. Po novem tarifu in tarifnih pogodbah z Italijo bo izvoznikom lesa iz Slovenije ugodnejše eksportirati les preko Št. Petra in Sušaka. Konferenca centrale industrijskih korporacij. Centrala industrijskih korporacij je v ponedeljek obdržala konferenco, na kateri se je razpravljalo vprašanje uredbe zn izvajanje zakona o valorizaciji bilančne imovine. Na tej konferenci je bila tudi osnovana posebna gradbena sekcija, v katero bodo vstopili vsi gradbeni podjetniki, ki zaposlujejo več kot 20 delavcev. Olajšave za uvoz strojev in strojnih delov. V »Službenih novinah« z dne 11. t. m. je objavljen razpis finančnega ministra glede postopanja carinarnic in uporabi olajšav iz splošnih pripomb XV. dela uvozne carinske tarife. Te olajšave se nanašajo na uvoz strojev, strojnih delov, inštalacij za gradnjo rudarsko industrijskih podjetij in materijala za vagone in ladje. Naš trgovski promet t Avstrijo v prvi polovici 1. 192B. Po avstrijski statistiki smo v prvi polovici I. 1926. izvozili v Avstrijo za 63.5 milijonov šilingov (lani 53.0), kar predstavlja 4.8% (lani 4.2%) celokupnega avstrijskega uvoza. Naš izvoz v Avstrijo »e torej ni zvišal samo po vrednosti, temveč tudi po odstotni udeležbi na avstrijskem uvozu. — Nasprot* nO pa je naš uvoz iz Avstrije padel po vrednosti od 82.5 milijonov šilingov v prvi polovici I. 1925. n» 75.4 milijonov Šilingov v prvi polovici tekočega leta po odstotni udeležbi na avstrijskem izvozu pa se j« zvtflal od 8.9% na 9.3% (to pa vsled padca celokup nega avstrijskega izvoza). Bilanca našega trgovske ga prometa z Avstrijo se je torej znatno zboljšala Razmerje med našim uvozom iz Avstrijo iu naši ni izvozom v Avstrijo je lani odgovarjalo relaciji 100:64.2, vsled manjšega uvoza in večjega izvoza pa se j« ta relacija letos poboljšali! na 100:82.5. Bilanca našega trgovskega prometa z Avstrijo se torej vedno bolj približuje ravnotežju, kajti pasivnost je padla od 29.5 milijonov šilingov v prvi polovici leta 1925. na 21.9 milijonov šilingov v prvi polovici 1026. Izvozne carine na les v Avstrijo. S 1. oktobrom stopijo v veljavo izvozne carine na n "obdelan les, jamski les, telegrafske drogove itd. Drva, pragi in impregnirani telegrafski drogi so prosti izvozne carine. Večina delnic francoske velobanke Credil Lv-onais prehaja v nemške roke. V dobro poučenih pariških finančnih krogih se zatrjuje, da se nahaja večina delnic znane velebanke Credit I,yonais baje že v rokah berlinske bank«; Mendelsohn & Co. Omenjena lyonska banka je že delj časa opazovala, da prehajajo njene delnic-e v nemške roke, zato je sklicala izredni občni zbor, na katerem naj bi se zvišala delniška glavnica za 10 milijonov frankov. Nove delnice niij bi v svrho ohranitve francoskega značaja banke imele 10 kratno volivno pravico. Ta izredni občni zbor pa se je sedaj preložil na nedoločen čas, ker se je bati, da se večina delnte le nahaja v nemških rokah. Za zboljšanje češkoslovaško-niskih trgovskih zvez se je v Pragi ustanovila delniška družba s kapitalom 3 milijonov Kč. Družba bo posredovala kupčije med češkoslovaško Industrijo in ruskimi konsumentl in uvedla posebno informacijsko slui-bo. Ustanovitelji te družbo so Češka ITnion banka, Češka eskomptna banka in banka Peček. V zadnjem času se opaža med evropskimi državami tek-movaniei za čim večji izvoz v Rusijo, samo mi su še držimo rezervirano. Dne 15. septembra 192B. DENAR, Zagreb. Berlin 13.44—13.47 (13.4428—13.4828). Italija 202.86—204.86 (201.40--202.60), London 274.19—274.99 (274.20—275.40). Newyork 56.2425— 56.542 (56.29 56.59), Praga 167.28—168.08 (167.30 -168.30). Dunaj 7.95—'..98 (7.97 —8.01), Curih 10.9250—10.9550 (10.9225—10.9625). Curih. Belgrad 9.145 (9.1425). Budimpešta 72.50 ( 72.50). Berlin 123.15 (123.225), Italija 18.662 (18.50), London 25.11125 (25.12), NewyorU 517.125 (517.5), Pariz 14.78 (14.70), Praga 15.325 (15.33), Dunaj 73 (73.0375), Bukarešt 2.6125 (2.60). Sofija 3.74 (3.75), Amsterdam 207.40 (207.50), Bruselj 14.175 (14.15). Dunaj. Devize: Belgrad 12.5275—5675, Kodanj 188.05—45, London 34.39—49, Milan 25.54 -64, Nevvvork 707.95—710.45, Pariz 20.25—35. Varšava 78.25—75. Valute: dolarji 704.90, angleški funt 34.3150—3850, lira 25.46—62, dinar 12.44—55, češkoslovaška krona 20.93. Praga. Devize: Lira 121.55. Zagreb 59.6250, Pariz 96.05, London 163.75, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest posoj. 76.50- 78, vojna odškodniina 308 den, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 193—196. Ljublj. kreditna 165—170, Mcrkantilna 90—96. Praštediona 865— 868, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 112—115, Vevče 108 (len., Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104. Zagreb. 7% invest. posoj. 73—74, agrari 42— 42.50, vojna odškodnina aranž. 304.50—307, kasa 304.50 den., sept. Š05—307, Hrv. esk. 100.50-101, Kred. 101—102, Hipobanka 55— 57, Jutrobanka 92 —98, Praštediona 865—870, Ljublj. kreditna 165— 170, Slavenska 50—51, Srpska 130 den., F,ksploat»-cija 10 den., Šečerana 330—345, Nihag 11 den.. Gutmann 230-240, Slavex 115 den., Slavonija 30—31, Trbovlje 340—350, Vevče 105—115. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 848.000. Zivno 705.000, Alpine 352.000, Greinitz 107.000, Hrv. esk. 159.500, Leykam 188.000, Avstr. tvornice za dušik 242.000, Gutmann 335.000, Mundua 1,115.000, Sla-vex 110.000, Slavonija 36.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Borovi hlodi, od 25 cm premer. naprej, 4 m dolž., fco vag. namembna postaja. Gorenjsko 240 den., bukova drva, meterska, napol Sven Elvestad: 45 SKelezsuI voz. Roman. ... Vroč dan se je počasi bližal svojemu koncu. Ležal sem na gugalniku v svoji hišici in ure so minevale. Škripanje stola je bilo dolgo časa edin glas, ki sem ga slišal. Vreme je bilo popolnoma tiho, brez vetra. Huda vročina je lila proti moji hišici, prodirala skozi odprta okna in polnila sobo. Moji papirji so se na solncu segreli in strdili, kakor bi se bili pražili na peči. Sedel sem z obrazom proti oknu in videl skozi njegov okvir svetlo, modro morje. Zeleni, težki vrhovi dreves in modro morje se je videlo v oknu kakor bli-sčeče barve kakšne slike. Tuintam se je majal list, na katerem je sedela žuželka, od časa do časa se je pokazala bela perutnica v ozadju; bilo je jadro, ki je drselo tja po morju. Končno sem začul tudi glasove. Tenki glaski majhnih otrok, ki so polegali tam blizu nekje v pesku in se igrali s pločevinastimi škatlji-cami. Bleščeči kačji pastirji so plavali po zraku in se zaganjali tuintam proti stenam, kakor brneči izstrelki. Polagoma me je začela vročina v sobi preveč du-šiti. Šel sem ven, vlegel se v travo in prekrižal roke pod glavo. Gledal sem proti nebu in poskušal objeti s svojim pogledom ves nebesni prostor na enkrat Pri tem sem mislil da bi morale oči, ki bi premogle zajeti na enkrat ves nebesni obok, občutiti vso njegovo krasoto ko razodetje večnosti. Nežni beli oblački so se kakor jagnjeta kopičili blizu solnčne oble in so bili podobni oblakom dima, ki se vijejo od žareče se smotke, in zadaj na obzorju se je podila mimo grmada belih oblakov. Šli smo mimo. Sedaj se ni gibalo na nebu ničesar več. Oblaki stali mirno, kakor bi dremali v zraku. Nad njimi se je bočiia sinja neskončnost, daleč, daleč tja, v prostore, do katerih človeški duh ne more nikdar prodreti. Kakšna kupola nad zemljo 1 Kako krasno je bilo vse to. Kako neznatna se je videla na- sprotno zemlja, temna in borna... Gore so štrlele v to morje svetlobe kakor temne sence — tam gori vrh vrha je stal borovec in se kopal v lučil Čutil' sem, da slavi poletje danes morda zadnjo letošnjo zmago. Kakor hitro bo zdrdral solnčni voz za obzorje, bo prišel mrak. In za njim že preži jesen s svojimi dolgimi mrzlimi prsti, in noči postajajo hladne. Ko zapazimo, da gine poletje, imamo vedno občutek, kakor bi se ne povrnilo nikdar več, in zato se želimo navžiti še zadnjih lepih dni do sitega ... Ko so začele sence polniti tudi mojo sobo, ko se je začelo v večernem vetru listje zibati in gibati in morje siveti, me je obšla globoka žalost. Srce mi je tolklo v prsih, za hip se mi je zdelo, kakor da bi je-njalo sedaj vse življenje. Kako počasi vendar so tekle večerne ure. Zaprl sem okno in se čudil krvavi barvi njih stekla. Bil je odsev solnčnega zahoda; ko se je solnce potopilo v morje, mu je sledila kopa rdečkastih oblakov, one grde barve, ki je lastna jeseni. Barve so se odbijale v zraku in so odsevale tudi v šipah mojega okna. Šel sem s prsti po steklu in se začudil znova, kajti tudi prsti so bili na videz krvavi. Tako je prišel somrak. Tema je po malem napolnila vsak kot, se stalno zgoščevala in razprostirala svoj plašč bolj in bolj. Samo zlati okvirji stenskih slik so se še svetlikali v medlem priblesku, ki je prihajal od okna, in kazalo pri uri je strmelo še dolgo s stene skozi temo, ko belo brezumno oko. Proti desetim je izginila tudi zadnja dnevna svetloba, v sobi se je popolnoma stemnilo, samo v oknu se je videl še nerazločen slab sij, ki je pa medlel in bledel od minute do minute. Naposled sem sedel popolnoma v temi in premišljeval, kaj naj storim. Vedel Bem, da se bo današnjo noč zgodilo nekaj odločilnega, in določno sem čutil, da je to zadnji dan, ki ga preživljam tukaj. Na noben način nisem hotel prenašati več teb živce razburjajocih dogodkov. Bal se nisem več, niti najmanj. Nisem imel več strahu pred obrazom s strašnimi ustnicami in smrtno bledim čelom, kajti sedaj sem vedel, odkod je vse to izviralo. Tako sem uredil in pripravil to in ono, kar bi se morda zdelo na prvi pogled čudno in kar so pojasnili Šele dogodki, ki so sledili. Ob poldesetih sem zapustil svojo kočo. Najprej sem oblekel lahek površnik, toda premislil sem se in ga pustil doma. Namesto tega sem si dobro zapel gumbe pri suknjiču; nisem hotel, da bi me kaj oviralo v mojih kretnjah. Predno sem odšel, sem nabil vse cevi svojega samokresa in sem ga vtaknil v desni žep, tako da bi ga imel hitro pri roki; ko sem pa zapazil, da se je žep na ta način sumljivo napel, sem vzel orožje zopet ven in ga vtaknil v notranji žep, in sedaj ni mogel nihče slutiti, da ga imam pri sebi. Bil sem že nekaj korakov proč od hiše, ko sem se spomnil še na nekaj. Vrnil sem se torej in pregledal svoje papirje, ki so ležali na mizi. Zazdelo se mi je, kakor bi bili le vse preveč urejeni; zato sem jih nekoliko pomešal, napisal nekaj vrstic razprave, s katero sem se v zadnjem času ukvarjal, kajti na vsak način sem hotel zbuditi dojem, da sem bil popolnoma slučajno prenehal z delom in zapustil sobo. Končno sem v resnici odšel. Pogledoval sem neprestano na uro, ker sem hotel biti točen. Ura je bila devet in štirideset minut, ko sem vstopil pri trgovcu z mešpniin blagom. V trgovini je bilo petero oseb; trgovec sam, ki je odmerjal neko pisano blago, in njegova hči, ki je nekaj prelivala, sta stala za prodajno mizo; pred njo je stal trgovčev brat, ribič, z rokami v hlačnih žepih, 8 pipo v ustih. Razun tega je bilo tam še dvoje kupcev, stara ženska, ki je nakiadaia neke malenkosti v svojo košaro, in mlad dečko, ki ga je zeblo v njegove bose noge. V eni roki je držal yrč, v drugi modro, zmečkano kaiigo. za račun. EHIEI co [T) e_ ° n. » 9> ! p T . o. » S- g o ^ p o ■ ° B, p. g 0 ™ m e B' ^ P r o to h n 1 » (O a B" | £ NJ °° 1 C/> „ O * 2 fgo ' T? £ p <3 -n N" a —: S <~> a. O tn s** 72 n O < CT* — O 2 * 2. g £. iT D ~ sr B & V O o 0 B' 1 n a - f f» 5 -1 ffo. o o 3 2. u o o < P 5 M co x- P I F f t ° 3 S 'J U 3 S 3 -nag. . TffS 2- 3. , S P tu I £1 g - o n P >° n m S.Š-3 3 111=1112 Suha, fco vag. meja 20 bi., brzojavni drogi, smreka, jelka, bor, mocesen, obeljeni, zdravi, ravni in primerno suhi: 6.50 m, obseg v vrhu 38 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 58 cm, za komad 40 den., 7.50 m, obseg v vrhu 40 cm, obseg 2 m od spodnjega konca 58 cm, za komad 52 den., 8.50 m, ob-Beg v vrhu 42 cm. obseg 2 m od spodnjega konca 60 cm, za komad 68 den., fco vag. meja via Trbiž, smrekovi hlodi, od 25 cm prem. napr., 4 m, fco v. naklad, post. 200 den., remeljni 7-7 8-8 in polovi-Barji, fco meja 4 vag. 500—500, zaklj. 500. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica domaČa nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 165 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 205 bi., oves, novi, fco nakl. post 155 bi., fižol beli novi, fco vag. nakl. post. 170 bi., krompir rani, fco vag. slov. post 05 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. Blov post. 100 bi. Spori ZAGREBŠKI DERBY V LJUBLJANI. V nedelo dne 19. t. m. se odigra v Ljubljani zanimiva nogometna tekma med zagrebškim SK Derby ter med ASK Primorje. HSK Derby je najmlajši zagrebški prvorazredni klub, ki pa po svoji sedanji formi spada med najboljše tri prvorazredne klube. Vsled tega se pri-Bakuje njegov nastop v prvenstveni sezoni z zanimanjem, kajti v dosedanjih svojih tekmah je pokazal, da je resen nasprotnik, ne mogoče samo Železničarjem in Croatiji, temveč predvsem Concor-diji, Hašku in tudi Gradjanskemu. Derby nastopi v Ljubljani s kompletnim prvim moštvom, v katerem igrajo trijo reprezentativni zagrebški igrači. Zelo popularen igrač Der-i>yja je njegov centerfor Leinert, kteri nastopa v eadnjem času stalno v podsavezni zagrebški reprezentanci. Nadalje igra v napadalni vrsti desna zve-ea Buble, nekdanja nada Gradjanskega. ASK Primorje nastopi v tej tekmi z nekaterimi novimi močmi, tako da je pričakovati napete borbe. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ter se prične ob 16. Ob 11.30 se odigra predtekma. _,mm 1.1.--1-— OBČUTNA IZGUBA. r M. Št. iz G. v Prekmurju je prodal nekemu irfničarju v lendavskih vinogradih kravo. Ker mu kupec ni mogel takoj plačati, je on šel pred par idnevi na njegov dom po denar. Denar je tudi dobil. Potem se je podal v lastni vinograd in je pil. {To pa mu ni zadostovalo, kajti med potjo proti domu se je podal v neko gostilno v Lakošu, kjer je bila veselica. Tam se je baje zelo dobro počutil Sn se tudi nekoliko preveč nasrkal »božje kapljice«. !Domov ponoči ni maral iti in je kar tam v gostilniškem prostoru zadremal. Ko se je drugo jutro Bbudil in hotel nadaljevati svojo pot je čutil, da piu je žep prazen. Ves denar, ki ga je za kravo dobil, mu je bil med spanjem ukraden. Zabava je bila na vsak način nefleoliko predraga, četudi je bila veselica in se je celo on sam parkrat zasukal. NasnanTla Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani vabi vse svoje člane in njihove svojce, zlasti tudi gospodinje in vse prijatelje zadruge na zadružni sestanek, ki bo v četrtek dne 16. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Bončarju na sv. Petra cesti 41. Za vse državne uslužbence zelo važno, zato pridite vsi! — Upravni odbor. _ _ Žrebanje cerkvene loterije v Žireh. (Dalje.) 3400 dobitkov po 20 I>in. Serija A: 25.695, 20.749, 8592, 8441, 811, 11.842, 19.086, 930, 10.542, 7922, 6662, 1198, 20.693, 21.401, 14.834, 23.962, 1078, 11.201, 4755, 24.100, 21.098, 5383, 18.860, 15.822, 16364, 9670, 25.929, 21.186, 20.567, 20.635, 3191, 4990, 25020, 681, 1445, 46.870, 6486, 24.303, 12.736, 18.215, 10.136, 22.800, 14.275, 16.087, 8880, 1415, 6530, 13.740, 15.906, 23.830, 10.212, 15.173, 22.536, 7364, 18.480, 19.761, 3493, 19.637, 4184, 22.035, 13.637, 14.210, 18.807, 26.097, 3912, 2142, 1618, 915, 4211, 2016, 13.301, 16.271, 12.946, 11.074, 12.946, 3986, 9071, 8626, 893, 10.941, 4509, 5591, 6853, 121, 10.999, 13.884, 18.620, 3839, 10389, 6037, 18514, 15.783, 2073, 9532, 21.470, 14.556, 17.620, 14.899, 1360, 24.140, 4554, 8166, 14973, 8336, 10785, 10745, 22560, 1428, 20070, 18591, 19598, 26069, 4278, 14937, 18468, 14222, 6039, 7610, 20806, 1751, 22460, 19580, 1440, 25724, 15471, 26318, 3941, 14982, 21112, 16966, 11281, 13166, 14665, 19621, 3548, 16607, 1382, 11012, 1434, 19227, 6899, 3470, 20044, 13506, 15363, 6209, 23799, 2910, 12659, 15297, 22431, 8635, 8611, 11862. 20315, 5577, 10699, 10461, 2360, 18541, 22024, 20288, 7680, 18170, 5647, 17091, 14816, 12106, 23568, 18881, 5349, 1586, 18288, 14252, 552, 4331, 17544, 17776, 6386, 25094. 2484, 14727, 17071, 14727, 2788, 9415, 15810, 20454, 433, 25640, 22980, 262, 1886, 7446, 3405, 2174, 6874, 13648, 10199, 15540, 7734, 23955, 9907, 6655, 2539, 8973, 1049, 1882, 10120, 25795, 7908, 25915, 21362, 25039, 3857, 9224, 7776, 8670, 21369, 25019, 10073, 24240, 17107, 11841, 3190, 10460, 23360, 12003, 4437, 251, 6234, 3266, 14482, 6920, 15532, 24448, 11483, 7353, 9764, 8619, 12334, 1.9584, 7767, 23244, 16906, 22449, 1426, 15051, 22061, 18229, 15014, 19598, 23843, 26304, 672, 8162, 14354, 21709, 20903, 11699, 11956, 7391, 8580, 16055, 22497, 21363, 4033, 20609, 25664, 75, 11108, 22520, 19800, 22979, 12198, 3810, 7162, 5620, 813, 16000, 17370, 13657, 2839, 22829, 12259, 19423, 4221, 5004, 21445, 2385, 13240, 15719, 17499, 3764, 1971, 16820, 2036, 17379, 4875, 22125, 22125, 5730, 1208, 2511, 2291, 16097, 13289, 6410, 12384, 460, 2282, 693, 7880, 22023, 1.9931, 4381, 7874, 16143, 12863, 2627, 13766, 23586, 24401, 6890, 16683, 18597, 6211, 14459, 4939, 67, 1838, 1056, 16098, 12682, 3095, 1506, 23105, 23572, 24015, 8924, 1 16243, 12153, 5862, 7928, 13581, 3707, 10298, 2995, ! 8532, 14890, 14139, 1721, 16581, 21282, 1562, 11934, 9612, 8126, 17340, 8695, 40, 19266, 22126, 18093, 3278, 18073, 6575, 9483, 5530, 7758, 14100, 13629, 1321, 8704, 22860, 3360, 24877, 15623, 23419, 14583, 7755, 24688. 21344, 12114. 2484, 168C0, 2288, 17937, 12319, 6010, 16740, 25257, 6765, 2454, 4167, 6822, 5837, C977, 25432, 7757, 15487, 2243, 1826, 6389, 6389, 9562, 11319, 8161, 4482, 11282, 14791, 10685, 10113, 4235, 16958, 11277, 8632, 15325, 11119, 15912, 21796, 20659, 8701, 13150, 8521, 3991, 14780, 1041, 8002, 3051, 24662, 2488, 20093, 7169, 6693, 5739, 25813, 17150, 16749, 7418, 12622, 12622, 10790, 21009, 27243, 1351, 1159, 4581, 10123, 14506, 15953, 12311, 22854, 26125, 4005, 2796, 16470, 14573, 27409, 541, 12472, 22484, 11466, 15565, 13383, 18602, 24280, 18323, 13189, 3284, 24478, 24770, 16731, 7109, 13131, 26423, 7412, 24792, 17291, 26199, 16096, 22327, 8877, 10686, 18941, 6533, 24351, 17175, 7807, 4504, 654, 13040, 10655, 8026, 21639, 21639, 4517, 17747, 22914, 15294, 26.91, 896, 19131, 9896, 14997, 20001, 22158, 14611, 8994, 6427, 3735, 25603, 25930, 13753, 25591, 14750, 18975, 23081, 4913, 12330, 17739, 8867, 21432, 26222, 22270, 15461, 26470, 2960, 21695. 24590, 11192, 25700, 8450, 8841, 9776, 758, 19797, 644, 9696. Serija B: 5459, 6245. 4975, 4905, 5282, 6604, 2186, 1231. 8679, 1077, 3705, 3540, 6201, 8494, 2391, D852, 7820, 8941, 6067, 8571, 4489, 6128, 3485, 418, 4436, 3363, 1513, 6375, 6978, 578S, 5264, 3042, 8884, 5612, 3196, 3260, 3957, 5943, 121, 5979, 6097, 1723, 784, 69, 4660, 6402, 1771, 6039, 2815. 7907, 80, 3161, 4463, 4135, 7709, 8087, 5554, 7246, 337, 2765, 698, 4401, 6988, 3852, 8200, 2523, 2723, 4896, 6282, 7414, 5804, 548, 8318, 7524, 5952, 914, 7390, 20.95, 7722, 783, 235, 6361, 6190, 7275, 832, 7081, 163, 298, 6230, 1194, 2000, 8943, 554, 2743, 1030 5446 1003. 137, 2352, 3560, 5896, 4085, 206, 5971, 6523, 2902, 1355. 7767, 8347, 5222, 5088, 516, 5318, 1461, 5027, 5381, 1669, 532, 2982, 4239, 47, 8393, 5365, 5247, 8653, 1147, 6375, 625, 8980, 2039, 2898, 8461, 38, 5369, 6369, 3486, 6119, 1000, 3979, 4003, 5551, 4547, 3790, 8187, 2754, 8920, 5139, 3891, 3626, 7766, 4267, 8882, 3403, 204, 716, 2892, 2736, 8457, 8770, 7729, 8129, 8108, 3236, 3219, 5757, 8083, 3292, 2660, 1495, 5690, 788, 3726, 8142, 8142, 6202, 7151, 4352, 749, 2117, 1198, 7621, 7468. Serija C: 5364, 2832, 600, 549, 553, 2225, 4366, 2480, 4320, 4067, 5861, 3298, 3125, 3540, 5237, 152, 654, 850, 2847, 5611, 4225, 1476, 1196, 890 3486, 2365, 3121, 2349, 2373, 713, 649, 2527, 1736, 5118, 4353, 4440, 4261, 4721, 1354, 2641, 3966, 3706, 2048, 2030, 1402, 3899, 1683, 3991, 2603, 5214, 5042, 790, 3313, 1532, 1137, 4446, 3673, 414, 401, 273, 96!!, 1869, 5577, 546, 43901, 1605, 885, 8, 3778, 1562, 402S, 1538, 4590, 4374, 795, 4484, 3512, 4085, 4525, 3292, 5870, 1611, 6064, 504, 5204, 3502, 3142, 1781, 3914, 4212, 514, 168, 3371, 1176. 4439, 5505, 702, 1808, 4133, 2905, 3406, 767, 5159, 5548, 6035, 2411, 5525, 813, 3733, 2611, 4616, 3901, 3743, 5327, 4386, 4635, 1712, 2507, 5444, 295, 5380. Serija C: 3842, 2734. 4876, 4307, 4466, 4982, 2370, 965, 3648, 4784, 287, 4085, 590, 303, 1177, 2240, 512, 1081, 574, 441, 3303, 612, 4780, 3943, 1195, 4412, 2600, 4548, 1461, 4967, 4508, 1487, 1201, 5907, 4357, 106, 4979, 1197, 1113, 548, 2544, 4575, 1141, 438, 2609, 4056, 2878, 3709, 3986, 3960, 421, 702, 1019, 2486, 545, 2694, 4384, 88, 4734, 1401, 3531, 4278, 3861, 1119, 627, 4560, 30, 148, 27, 9, 926, 1669, 3809, 1382, 3503, 2326, 363, 1782, 3661, 2047, 2353, 1935, 4783, 1114, 1864, 4264, 4244, 3564, 983, 1354, 2717, 892, 561, 45956, 801, 4101, 1013, 2513. 3843, 925, 2149, 1766, 2428, 4679, 4625, 2821, 407, 2020, 4053 974 1741 4441. 'Serija D:' 101, 451, 2053, 1256, 528, 63, 934, 1740, 950, 2739, 839, 2405, 585, 564, 2050, 211, 1198, 1078, 1273, 348, 2921, 1445, 1195, 373, 1937, 2960, 2142, 1618, 915, 835, 2136, 259, 1180, 561, 140, 5591, 1060, 311, 1846, 28, 1696, 2046, 1328, 1607, 2110, 2254, 31, 10699, 1133, 166, 2167, 2616, 165, 2971, 2484, 2781, 262, 2625, 1802, 137, 250, 2287, 927, 241, 2973, 491, 114, 1373, 1566, 1126, 2697, 321, 2613, 67, 1838, 1056, 1825, 1723, 1590, 2124, 1348, 2411, 1271, 1083, 1813, 1670, 2698, 1319, 1129, 790, 5908, 179, 420, 1403. (Dalje.) MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca fSO Din ali vsaka besedo SO par. Na|man|šl oglas 3 alt S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vtie. Za odgovor Mamkot Na vpraian|a bres znamke nc odgovarjamo! Kuharica DEKLE sred. let, zmožna hrv.. slov. in nem. jezika, prosi službe. — BRECELJ. NI K, Sv. Petra nasip 39 • I.Juhljana. 6294 Dijakinja se sprej-v zelo dobro skrbo, elektr. luč in glasovir na razpolago. Kongresni trg 3/HI, levo. UČENKO v trgovino z mešanim blagom sprejme Martin Pleterski — Cerklje ob Krki. • T. RABIČ Kfo^ Ljubljana <&J orsknJ Stavbno podjetja ACCETTO & drugoui dražba z o. z Maribor. Frančiškan. nI. SOSTANOVALKA se sprejme na dobro oskrbo po zmerni ceni. Naslov v upravi lista pod St. 6236. ZIDARJE in delavce sprejme takoj v trajno delo »LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA« v Slomškovi ulici St. 19, 142 delnic 63°5 ; Obrtne banke prodam za 6500 Din. - Ponudbe na upravo pod »DELNICE«. IZGUBILA SE JE od petka na soboto od Lesca do Krope 1 težka goveja KOŽA. — Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi v j Kropi štev. 1. 6293 se odda na promet, kraju. Naslov v upravi št. 6287. PEVOVODJO (izvežbenega), išče moški zbor v Ljubljani. Ponudbe pod: Pevovodja 6297 na upravo do 19. sept. Dve sobi za trgovske pisarne, se oddasta takoj v sredini mesta s telefonom. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6312. Razno pohištvo in vsakovrstne moderne spalnice nudi najceneje MATIJA ANDLOVIC Vidovdanska cesta št. 2. MESEČNO SOBO s poseb. vhodom v priti., lepo, zračno, elektr. luč, kopel in postrežba, takoj oddam. Gledališka ulica št. 7, pritličje. 6295 Družabnika (co) sprejme dobro vpeljano podjetje v Ljubljani — v svrho povečanja obrata, — Potreben kapital 100.000 do 300.000 Din. Zgnba nemo-goča. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod Šifro: •RENTA 600.000« ua upravo «Sloveuca> 7 771-4 13-0 86 N 1 megla 2 Ljubljana (dvorec) 8 14 771-2 766-4 13-0 21-0 90 55 N 1 S 4 3 megla 21 767-0 17-0 76 SE 1 0 Maribor 772-1 14-0 91 W 2 0 11 Zagreb 771-0 16-0 72 mirno 3 Belgrad 8 770-4 20-0 75 mirno 5 Sarajevo 768-8 19-0 77 mirno 2 Skoplje 769-2 210 45 W 2 0 Dubrovnik 7 766-3 25-0 33 NNE 1 0 Praga 769-8 12-0 — SW 1 10 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajso vremensko porodilo za 16.. sepl: Pričakuje se sprememba doslej lepega vremena. Oblačnost n-nraSi"* Sicer toplo. DRUŽABNIKA se sprejme za najboljšo delikatesno trgovino in bufet v Mariboru. Re flektira se samo na stro kovne in sodelujoče mo či. — Event. se sprejme trgovski poslovodja s primer, kavcijo za vodstvo delikatesne trgovine, Soudeležba mogoča. Ponudbe z referencami na upravo lista pod »Redka prilika " It. šifro 6265. Inserirajte v »Slovencu4 Lokal ^Koiflif1 • Andrej in rlCKIlU. Marija Črv nista plačnika za hčerko Ivano Črv iz Bodešič št. 2 pri Bledu. 6289 LOVSKA PSICA kratkodlaka prepeličarka rjavo-tigrasta, se je izgubila. Oddati proti nagradi: Karlovska cesta 18. Kupimo 8 lepih hrast, stebrov za kozolec. Ponudbe na Hotel »SLON«, Ljubljana Izjava. Za vse morebitne trgovske knpčijske in denarne posle mojega sina Jožefa, ne prevzamem prav nikako odgovornosti. JOŽEF JAVORNIK, mesar ln gostiln, na Ign. špinačo letošnjega pridelka, hiacinte, tulipe, narcise in krokuse smo pravkar prejeli. SEVER & CIE., Ljubljana, Wolfova ulica. Visokopritl.hiša v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. - GALE — Rožna dolina cesta V, št. 24. 6110 Pozor čevljarji Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri L Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 30. 4845 Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in, Židovska ulica štev. 4. | >jv 4 V .v i* Posetnlkl imajo na oseh Železnicah 50% popust proti predložita! selra. legitimacije Cena legitimacife 20 Din Znižane cene in nai- večje skladišče dvokoles, motorjev, ši-1 valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-J stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko, JRIBUfiA" - F. B. h., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska 4 m. v ; • t Naznanjamo, da je preminul po daljši bolezni naš dobri tovariš, gospod Francč Urbanec finančni rač. svetnik Pogreb dragega pokojnika se vrši iz državne bolnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu, v četrtek 16. sept. t. 1. ob pol 16. uri. Ljubljana, dne 15, sept. 1926. Državni računski in blagajniški uradniki. .."v"'. •• V".'?: Zahvala. po to b izgubi moje drage soproge, so mi o gospe pomagali nositi težko bol in tugo, srčno zahvalo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, gg. pevcem in vsem darovalcem krasnega cvetja, katero je mila pokojnica tako zelo ljubila. Neizmerna moja hvala bodi izražena vsem sorodnikom in prijateljem, ki so moj ideal in drago ljubav spremili na zadnji poti do hladnega groba. Ljubljana, dne 15. septembra 1926. Josip Mudrovčic, stavbenik. Svoji k svojim! Najprej domače blago! Pristna štajerska vina vseh vrst, vam nudi najboljše glede cene in kakovosti Osrednja štajerska vinarska zadruga, Maribor, Meljska cesta št. 10. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nepozabni mož, oziroma predobri, skrbni oče, dedek, brat, svak in stric, gospod Franc Črnagoj vrtnarski Šolski nadzornik v pokoju itd. danes dne 15 septembra 1926 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 17. septembra ob pol 4 po.p. iz splošne drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 15. septembra 1926. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. 7a JuftMkmmln tkkanm r Unbiiaait Kani Ca& Izdai&tclL dr. Ec. Kak««*., Urednik: Franc Tenetfiav.