Ameriška Domovi ima
/%Mk E S3 E <Gf% Hll*— SiO /WlE
ir*
AM€ft!CAN IN SPIMT fOR€HMi IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 15, 1965
ŠTEV. LXIII — VOL. LX11I
Rdeča Kitajska svari
Peipinški “Ljudski dnevnik,” glavno glasilo kitajskih komunistov, je na prvi strani prinesel pod velikim naslovom poročilo o preletu a-mleriških letal nad Kitajsko in zatrjeval, da bodo Ame-rikanci za “napad kaznovani.”
CLEVELAND, O. — V ponedeljkovi številki je glavno glasilo Kitajske komunistične partije v Peipingu, kot poroča od tam Charles Taylor, dopisnik torontskega dnevnika “Globe and Mail,” prineslo na prvi strani z debelimi črkami in pod velikim naslovom poročilo o preletu a-meriških letal mesteca Hokov v pokrajini Junan na nasprotni strani reke od mesteca Loa Cai v Severnem Vietnamu. Po kitajskem poročilu naj bi bila štiri ameriška letala letela pred napadom nad kitajskim mestecem, nato pa šele bombardirala vojaške cilje v Loa Cai. Združene države so uradno zanikale, da bi bila njihova letala kršila ozemeljsko nedotakljivost rdeče Kitajske.
Poročilo ‘Ljudskega dnevnika’ prinaša tudi zemljevid, na katerem je jasno viden pomen Loa Cai v Severnem Vietnamu in Hokova na Kitajskem. Mesteci ležita na različnih bregovih reke, preko katere vodi znani železniški most na progi, ki so jo zgradili še Francozi iz Hanoja v Kunming, glavno mesto kitajske pokrajine Junan.
List trdi na osnovi vesti iz u-radnih virov, da je rdeča Kitajska proučila novi položaj in je popolnoma pripravljena odgovoriti na “načrte ameriškega imperializma o raztegnitvi napadalne vojne.” Pisec poročila svari Združene države, da bodo edino one odgovorne za vse, kar lahko izvira iz takih “izzivanj.”
V Peipingu je bilo objavljeno, da je bila sklenjena nova pogodba o gospodarskem in tehničnem sodelovanju s Severnim Vietnamom, kar naj bi pomenilo, da je rdeča Kitajska sklenila povečati svojo pomoč Severnemu Vietnamu. Tam so se v Hanoju koncem tedna poslavljali od “udarne brigade” mladih prostovoljcev, ki je odšla v boj v Južni Vietnam “proti ameriškim napadalcem.” ■■o--------------------
Vode nimajo
NEW YORK, N.Y. — Mesto New York je zašlo v veliko stisko za vodo, ker je pomanjkanje padavin v zadnjih štirih letih močno zmanjšalo vodno raven v rekah, ki dajejo svojo vodo za potrebe New Yorka. Predvsem zadeva to porečje reke Delaware.
Pretekli teden je bila proglašena “vodna stiska” na področju držav New York, New Jersey, Pennsylvania in Delaware, kjer živi okoli 20 milijonov ljudi. Z Vrsto ukrepov, ki bodo ostali začasno v veljavi od 10. avgusta, skušajo zavarovati kritje vsaj najnujnejših potreb. Časopisje poziva vse prebivalstvo vedno znova, naj bo varčno pri uporabi vode in naj skrbno gleda, da ta ne bo šla brez koristi v nič.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in malo hladnejše. Naj višja temperatura 76.
Novi grobovi
Mary Gliha
Včeraj je umrla na svojem domu na 9111 Union Avenue po dolgi bolezni 86 let stara Mary Gliha, rojena Jeric v vasi Zagrič v fari Primskovo pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko pred 67 leti. Pokojna in njen mož sta bila med ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Ona je bila organizatorica Bratovščine sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu, Podr. št. 15 SŽZ, članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Društva Mir št. 10 SDZ. Njen mož Anton je umrl pred 21 leti. Zapustila je hčer Frances, snaho Mary Gliha, 3 vnuke, 7 pravnukov in pravnukinj, brata Franka in Johna Jerica, bratranca Martina Hrena in sestrično Angelo Stražar ter druge sorodnike v starem kraju. Pogreb bo iz Fer-folia pogreb, zavoda v soboto ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih sv. maša, nato na Kalvarijo.
Anton Eryavec
Nenadno je končal svoje življenje včeraj zjutraj na svojem domu na 706 E. 156 St. 70 let stari Anton Eryavec, po domače ‘Zimitz,” rojen v Žalni pri Grosupljem na Dolenjskem, od koder je prišel 1. 1914 in kjer je zapustil sestro Jero Kastelic in druge sorodnike. Bil je vdovec po lani 15. maja umrli Mary, roj. Markovich, oče Mary Petelin-kar, Sophie Oddo in Anthonyja, 6-krat stari oče in 4-krat praoče. Pokojnik je bil član Društva Mir št. 142 SNPJ, Podr. št. 3 SMZ in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovze-te, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na All Souls pokopališče.
Rudolph Kranz
En dan po sprejemu v bolnišnico sv. Družine za rakave je umrl tam 67 let stari Rudolph Kranz, doma v Loki pri Zidanem mostu, od koder je prišel leta 1908. Pokojnik je bil vdovec po lani umrli ženi Alice, brat Auguste Slejko s 16203 Arcade Ave., pri kateri je živel, Vere Potočnik, Viktorja in Henryja. Pred enim letom je zaradi sla-
Brifski minister se razgovarja v Hanoju
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson je v parlamentu odločno branil odhod namestnika ministra za pokojnine, poslanca Harolda Daviesa v gl. mesto Severnega Vietnama Hanoj, kjer se je pretekli ponedeljek razgovarjal z vodniki “Domovinske fronte,” kot imenujejo tam enotno množično politično organizacijo. Govorili so, da se bo pred svojim odhodom iz Hanoja sestal tudi s predsednikom vlade Van Pham Dong-om.
Konservativna opozicij a je predsednika vlade prijemala zlasti zato, ker je Davies odpotoval v Hanoj tudi potem, ko je tamkajšnja vlada zavrnila vizo zastopniku britanskega zunanjega ministrstva, ki naj bi Daviesa spremljal. Wilson je parlament zagotavljal, da je Davies sposoben točno obrazložiti stališče britanske vlade. Predsednik vlade je izjavil, da bo še dalje storil vse, kar je v njegovi moči, da privede vojno v Vietnamu h kraju, pa naj bo to po rednih diplomatskih potih ali pa po ovinkih.
------o-----
Ljubosumna levinja zadavila svojo konkurentinjo :?r
NEW DELHI, Ind. — Tako vsaj trdi uprava živalskega vrta v New Delhiju. Tam so imeli v zverinjaku leva Mohana, ki je preganjal dolgčas s tem, da je dvoril kar dvema levinjama, Ru-pi in Mimitvi. Nekega vročega popoldneva je Rupa napadla Mi-mitvo in ji po kratkem besnem boju zlomila in pregriznila vrat. Dasiravno ni do sedaj kazala nobenih vidnih znakov ljubosumnosti, je uprava trdno prepričana, da jo je samo ta strast nagnala na nenavaden korak v živalskem vrtu.
Albanec pregnal Ruse s seje odbora
za mednarodni mir
HELSINKI, Fin. — V finski prestolici zboruje ravno sedaj glavni odbor Mednarodnega sveta za mir. Delegatje niso ra\!no preveč veselo razpoloženi, saj jim je letošnja alžirska revolucija preprečila mednarodno mladinsko konferenco, ki bi morala biti v alžirski prestolici. Za škandale na seji je tudi letos poskrbela albanska delegacija, ki po kitajskem naročilu vsako leto bolj grobo napada ruske tovariše.
Letos so se napadi spremenili v navadno zmerjanje, natolcevanje in psovanje. Ruski delegaciji se je zdelo vse to preveč, zato je zahtevala od predsedstva seje, naj Albancu vzame besedo. Predsedoval je egiptovski delegat, ki ruski želji ni u-stregel, zato je ruska delegacija pobrala svoje papirje in šla iz dvorane.
Z njo sta se solidarizirali samo delegaciji iz Indije in Zunanje Mongolske, kar je Ruse še prav posebno ujezilo. Ugotovili so namreč nepričakovano, — kako malo ugleda in simpatij uživajo na konferenci.
bega zdravja stopil sv pokoj, prej je bil 47 let zaposlen pri American Railway Express. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob desetih na Lakeview pokopališče. Družina prosi prijatelje, naj namesto vencev darujejo za Dom ostarelih na Neff Rd.
Novi alžirski režim se hitro konsolidira
PARIZ, Fr. — Francoska vlada je z veseljem ugotovila, da se novi alžirski režim zelo hitro konsolidira. Nova vlada je že prevzela posle. Da paLV? bi imela nad seboj dveh gospodarjev, kot pod Ben Bello, je Boume-dienne kar na tihem vrgel v ropotarnico 17-članski izvršilni odbor Ben Belline stranke in odredil, da ima sedaj vrhovno ob-las^ 26 - članski “revolucionarni svet,” ki so v njem po večini samo tisti oficirji, ki so se bojevali v državljanski vojni. Civilni politiki so v tem odboru v neznatni manjšini.
Vodstvo stranke je prešlo sedaj v roke Boumediennovemu zaupniku Belkacemu, ki je postal njen glavni tajnik.
Boumedienne je torej dobro razvrstil na vodilnih mestih vse svoje zaupnike. Vprašanje je samo, ali ga kdo med njimi ne bo izdal, ko pride čas.
ADLAI STEVENSON UMRL ZADET OD SRČNE KAPI
Poslanik ZDA pri Združenih narodih, dvakratni predsedniški kandidat in nekdanji guverner države Illinois Adlai Stevenson je zadet od srčne kapi na cesti v Londonu na Angleškem umrl v starosti 65 let.
LONDON, Vel. Brit. — Adlai E. Stevenson, ki je od leta 1961 zastopal Združene države pri Združenih narodih, je včeraj nepričakovano umrl v Londonu, ko ga je na cesti zadela srčna kap. Njegovo truplo leži danes v z ameriško zastavo zaviti krsti v glavni veži poslaništva ZDA v Londonu, kjer ga obiskujejo britanski prijatelji in uradni zastopniki, predno bo odpeljano domov. Predsednik L. B. Johnson je poslal v London podpredsednika ZDA H. H. Humphreyja, da spremi truplo velikega pokojnika na poslednji poti v domovino. Nenadna smrt Stevensona, ki je bil znan in spoštovan kot sposoben in trezen državnik, kot človek s široko izobrazbo in poznanjem sveta, je užalostila Ameriko in ves ostali svobodni svet, ki ga je poznal.
Predsednik Johnson je ukazal,
naj bodo zastave na vseh uradnih poslopjih izobešene na pol droga. Pokojnemu je izrazil globoko spoštovanje v kratkem govoru preko televizije. Med drugim je dejal: Svet svobode in človeškega dostojanstva je izgubil svojega najsposobnejšega vodnika! Glavni tajnik ZN U Tant je izrazil žalost v imenu ZN ob izgubi poslanika “zaradi njegovih posebnih človeških lastnosti,” bivši predsednik H. Truman pa je dejal, da se bodo prijatelji in ves narod spominjali pokojnika zelo dolgo zaradi njegovega dela za ohranitev miru.
Adlai E. Stevenson se je. udeležil sestanka ZN v Ženevi v Švici, od tam pa je šel v London obiskat svoje prijatelje in diplomate. Na ameriškem poslaništvu je imel včeraj nagovor za radio, ki so ga posneli na trak. Izgledal je popolnoma zdrav. Iz poslaništva je odšel z Mrs. Ronald Tree, ki zastopa ZDA v svetu ZN v Ženevi. Nenadno se je na poti nekako sredi poti med poslopjem poslaništva ZDA in International Sportsmen Cluba na obcestnem hodniku sesedel in obležal nezavesten. Njegova spremljevalka ga je skušala oživiti z dihanjem v usta. Med tem je pritekel iz Internat. Sportsmen Cluba vratar James Yates. Ko mu je Mrs. R. Tree povedala, kdo je onesveščeni, je Ya-
Harriman na počitnicah v Moskvi
CLEVELAND, O. — Kot smo rekli, je šel pomožni državni tajnik Harriman v Moskvo, da tam preživi svoje poletne počitnice. Tuji diploma-tje v Moskvi pa ne verjamejo v Harrimanove počitnice in iščejo pravi vzrok njegovega potovanja.
Najprvo jim je padlo v oči, da je Harriman prišel precej nepričakovano in na hitro roko. Ko je stopil v Moskvi iz letala, ni imel v žepu niti spiska ljudi, ki se bo z njimi razgovarjal ali bi se vsaj rad razgovarjal. Sicer pa sili sedaj tudi v Moskvi vse, kar nekaj pomeni, na počitnice na morje in na Kavkaz. Harrimanu na ljubo se bo težko kdo odpovedal kratkemu oddihu zunaj Moskve.
Sumljivo je, da se uradna Moskva brani vsakega, tudi namišljenega stika s Harrima-novim prihodom. Trdi, da na obisku ni nihče zainteresiran, da vodilni rdeči diplomatje in politiki niti ne mislijo, da bi se videli s Harrimanom itd. Vsa ta zanikanja so preveč goreča, da bi jim človek mogel verjeti. Ruski diplomatje uporno .trdijo, da še zmeraj
drži, kar so rekli pred 14 dnevi našemu bivšemu poslaniku Kennanu v Moskvi: “Za razgovore o miru v Vietnamu sta merodajni rdeča vlada v Ha-* noju in vodstvo Osvobodilne fronte v južnem Vietnamu. Tja naj se Amerika obrne, ako že ravno hoče imeti razgovore sredi poletja”.
Počemu je torej Harriman šel v Moskvo? Washingtonski diplomatje mislijo, da ga je Johnson poslal tja z namenom, da Kremlju da nekaj zagotovil, ki jih je ruska vlada že večkrat dobila, toda jim vrjet-no ne zaupa. Harriman naj skuša z vso svojo avtoriteto, ki jo ima kot državni podtajnik, zaupnik predsednika Johnsona i n najuglednejši ameriški diplomat za Ruskom, dopovedati Rusom, da nobena vojaška akcija v Južnem Vietnamu ni naperjena proti ruskim interesom in da tudi ne bo. Kot protiuslugo pa zahteva Amerika samo rusko posredovanja v prid pogajanjem za mir v trenutku, ki naj si ga izberejo Rusi sami.
Ako primerjamo, kaj naša diplomacija nudi in kaj zah
pogled, da nudimo veliko, zahtevamo pa malo. To je gotovo dokaz, da so se naši stiki z Moskvo tako ohladili, da so v nevarnosti, da postanejo kos ledu.
Da pa smatra naša diplomacija, da je Harrimanova pot potrebna. ravno sedaj, se da deloma zaključiti iz poročil, ki govorijo, da postajajo, v Kremlju zmeraj bolj nervozni, ker ravno tako ne vidijo nobenega kompromisa v sporu z Peipingom, kot ga mi ne vidimo v vietnamski vojni. Kadar je pa človek nervozen, pa lahko napravi neumnost. Zato mora Amerika porabiti vsako priliko, da da Moskvi zopet in zopet zagotovilo, da ameriške vojaške in politične akcije v jugovzhodni Aziji niso naperjene proti ruskim interesom.
Da je Kremlj v zadregi, se vidi po tem, da še ni objavil nobenih priprav za prihodnji redni partijski kongres, ki bi se moral vršiti že letošnji oktober. Vrjetno ga bodo preložili na poznejšo dobo. Dalje jih v Moskvi jezi, da se kitajski komunisti obnašajo do rus-
teva, ugotovimo lahko na prvi kih tovarišev ravno tako kot
do ameriških kapitalistov, čim bolj sta ameriška in ruska vlada - seveda vsaka na svoj način - pripravljeni na pogajanja s Peipingom, tem bolj grobi in surovi postajo kitajski komunisti do obeh.
Da je v komunističnem vodstvu v Kremlju nekaj voditeljev, ki računajo s stvarnostjo in bi radi tega radi sklenili vsaj začasno premirje z Ameriko, so pa na drugi strani v njem tudi taki, ki še zmeraj mislijo, da bo udrihanje po Ameriki vendarle omehčalo trdovratna srca kitajskih tovarišev. Ker v komunističnih vrstah vlada po tradiciji čim večja konspirativnost, čim večja je resnična ali navidezna nevarnost, ne more nihče natančno ugotoviti, kaj misli ta ali oni ugledni moskovski komunist. Ameriki torej ne preostane drugega, kot da v tako meglenesa položaju pošilja v Moskvo vse, ki imajo tam kaj zvez, da prodajajo pravilno razumevanje naše zunanje politike.
S tem namenom je bil tam Kennan in za njim je šel tja tudi Harriman. Želimo mu uspeha!
tes stekel v ameriško poslaništvo. Ko je prišla ambulanta, so Stevensona dvignili in ga položili vanjo ter mu dali kisik. Njegova smrt je uradno nastopila ob 5.35 popoldne.
Stevenson je bil v Londonu v ameriškem poslaništvu kot gost poslanika Davida K. E. Bruce-a. ---------------o-------
Grčija je prestala nevarno krizo vlade
ATENE, Gr. — Grška vlada, ki jo vodi Papandreou, je ravnokar prestala nevarno krizo, ki pa lahko izbruhne znova prav vsak trenutek. Vlada se opira na levico in mora upoštevati njene želje, med njimi tudi komunistične. Grška vojska je pa v rokah konservativnih generalov in je naravno, da se vlada in vojaško vodstvo ne gledata lepo. Kralj drži z armado.
Sedaj je vlada sklenila, da morajo iz armade izginiti vsi na desno usmerjeni poveljniki. Minister za narodno obrambo se je temu uprl, ker drži z generali. Ni pa hotel odstopiti. Papandreou ga je hotel prisiliti preko kralja. Pa tudi kralj je bil začetkom na strani armade, pozneje se je pa udal vladnemu pritisku, kar je seveda razburilo vse vojaške kroge.
Govorijo, da bo sedaj ministrski predsednik Papandreou sam prevzel vodstvo ministrstva za narodno obrambo in “čistil” vodilne vojaške kroge.
V	afero se je vmešal tudi znani “ciprski general” Grivas s trditvijo, da je sin ministrskega predsednika organiziral med vodilnimi poveljniki “levičarsko skupino.”
V	Grčiji je torej politično stanje dozorelo za pravo revolucijo. Ako pride do nje, ne smemo biti presenečeni. So namreč tam vsi sprti z vsemi.
“Teden sovraštva” za vietnamske komuniste
WASHINGTON, D. C. — Ta teden je preteklo 11 let, odkar je bil v Ženevi podpisan sporazum o miru v Vietnamu. Nanj se ne bi gotovo spomnil nihče, ako ga ne bi vietnamska komunistična propaganda izbrala za povod, da organizira “teden sovraštva” med rumenimi komunisti pod geslom: “Avkcija za boj za narodno rešitev in proti ameriškemu imperializmu.” Komunisti so oba dela Vietnama zasuli z letaki in oglasi, radio in časopisje pa kar tekmujeta, kdo bi nametal več blata na našo deželo.
Protikomunisti v Juž. Vietnamu se na to akcijo proti “tednu sovraštva” niso začeli pravočasno pripravljati. Kolikor toliko (zgodaj je začela s pripravami vietnamska sekcija naše USIA,
Iz Clevelanda in okolice
Karneval pri Sv. Vidu—
Sinoči je bilo na karnevalu pri Sv. Vidu kar veliko ljudi. Nocoj bo “večer polk.” T. Petkovšek bo igral polke in valčke s svojega sporeda. Nocoj bo tudi oddano poletno pohištvo na kupon iz torkove Ameriške Domovine. Vsi vabljeni!
Prireditev Kulturnih vrtov—
V nedeljo, 18. julija ob dveh popoldne je nastop narodnostnih skupin, ki upravljajo Kulturne vrtove v Clevelandu. Praznujejo “Dan enega sveta.” Letos je prireditev v poljskem kulturnem vrtu. Poljaki in odbor slovenskega Kulturnega • vrta prav lepo vabijo slovenske rojake, da se udeleže. Poljski kulturni vrt je poleg slovenskega.
Ne bo seje—
Tajnik Društva Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev sporoča, da ta mesec zaradi farnega karnevala ne bo redne seje. — Asesment bo pobiral v petek zvečer od 6.30 dalje.
V	bolnišnici—
Že nekaj tednov je v bolnišnici Mrs. Mary Fink s 7213 Hecker Avenue, pred par dnevi so pripeljali tja tudi njenega moža Louisa. Prijatelji ju lahko obiščejo: Mrs. Mary Fink v sobi št. 352, Mr. Louisa Finka pa v sobi št. 328. — Obema želimo skorajšnjega okrevanja!
Mrs. Ann Schuster s 6405 N. Cliff je v Deaconess bolnišnici na zahodni strani mesta.
Iz Floride—
Iz Floride je prišel za nekaj časa v Cleveland Martin Nagode. Nahaja se pri Louisu Ižancu na 799 E. 157 St. Ostal bo do 13. avgusta. Dobrodošel in prijetno bivanje med nami!
Srečno pot!—
Danes popoldne ob petih odleti s clevelandskega letališča Hopkins v Evropo skupina slovenskih romarjev in izletnikov pod vodstvom č. g. Jožeta Godine. Skupina bo obiskala Fatimo, Rim, Asisi, rojstno mesto sv. Frančiška Asiškega, Benetke in Sv. Višarje, nakar bo večina odšla na obisk Slovenije. Vsem srečno pot in zdrav povratek! Pogreb—
Truplo pok. Alberta Kauska bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob eni, pogreb bo pa v soboto dopoldne ob desetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda na Kalvarijo.
Na obisku iz New Yorka—
Na kratek obisk iz New Yorka so prišli v Cleveland kipar France Gorše, Frank Klobučar z ženo in sorodnico gdč. Betko Brudar, ki je prišla pred dobrima dvema tednoma iz Slovenije.
V	Clevelandu ostanejo do sobote. Dobrodošli!
------o-------
USPEŠNO SREDSTVO?
“Gospod doktor, moja žena je izgubila glas. Kaj naj storim, da se ji bo vrnil?”
“Poskusite priti eno prihodnjih noči res prav pozno domov!”
ki je morala napraviti program zase in še za vietnamsko vlado v Sajgonu. Dočim je USIA bila pravočasno “na terenu”, se agitatorjem sajgonske vlade žal ni preveč mudilo.
Pokazalo se je zopet, da vietnamski protikomunisti niso kos svojim nasprotnikom tudi na propagandnem polju. Sicer pa tudi komunistična propaganda ni rodila novih idej, ponavljala in ponavlja samo staro in obrabljeno agitacijsko blago._______
mm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ž,a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^11^,83	No. 133 Thurs., July 15, 1965
Koroški Slovenci - spet 20 let pod Avstrijo
S Koroške smo dobili daljši sestavek o položaju koroških Slovencev od znanega tamkajšnjega slovenskega rojaka s prošnjo, da ga objavimo v našem listu in s tem opozorimo zlasti Slovence v Ameriki in Kanadi na rojake na Koroškem. Prošnji z veseljem ustrezamo in objavljamo članek na uredniškem mestu, da bi mu dali poseben poudarek.
I.
Ogromna večina slovenskih izseljencev po svetu je slabo poučena o vprašanju Koroških Slovencev. Kako naj bi tudi bili, ko nimajo priložnosti slišati ali brati, v čem obstoji sploh ta problem in kakšen je položaj slovenskega naroda na Koroškem.
Lansko leto se je precej omenjala 550-letnica zadnjega ustoličenja v slovenskem jeziku na Gosposvetskem polju. Vsako leto že več let prihajajo tudi med naše izseljence knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Veliko se jih spominja velikih bukev, ki so v adventu prihajale iz Celovca, velikih Koledarjev, snopičev Zgodb svetega pisma in Zgodovine slovenskega naroda. Ta ali oni pozna Celovec iz časov Avstro-Ogrske, ko je tam kot Kranjski Janez služil vojake v avstroogrski vojašnici. Tudi med izseljenci je prenekateri tistih idealistov, ki so se javili ob plebiscitu in hiteli prepozno zasedat ta lepi košček starodavne slovenske zemlje. Dvajset let mineva sedaj od tistih usodepolnih dni, ko je šla čez Koroško reka slovenskih beguncev, živela na gornjem Koroškem morda leto ali dve, preden je odšla preko morja. Vse to veže premnoge v mislih na slovensko Koroško, čeprav ne morejo zajeti vse slovenske koroške problematike, ker so na Koroškem premalo živeli in se premalo udejstvovali.
Sicer ni nujno, da bi vsak poznal slovensko vprašanje na Koroškem. Če bi pa izseljenci vedeli, za kaj vse gre pri boju naše narodne manjšine na Koroškem, bi pri tem boju vse drugače sodelovali. Naš narod v tujini, ki je dal svetu toliko idealistov, bi se zganil in dal iz sebe — predno se utopi v tujem morju — največje zglede plemenitosti, rodo-Ijubnosti in idealizma.
Plemenitemu slovenskemu srcu bi rad napisal s te lepe koroške zemlje nekaj reči, katerih morda ne pozna ali premalo nanje misli. Nakazal bi rad, kakšne iniciative bi bile potrebne, da bi slovenski narod še naprej mogel braniti most na Dravi, za katerega še bije sto let veliki boj. Vse-učiliški profesor dr. Lambert Eb,rlich je nekoč študentom kazal lepo Koroško s Peči, gore, na kateri je tromeja med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Potem jim je rekel: “Fantje, zavedajte se, da se slovenska zemlja na Karavankah ne da braniti. So prenizke.” Slovensko zemljo, tudi tisto na Spodnem Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem je treba braniti na Koroškem onstran Drave, v Celovcu, na Gosposvetskem polju.
Spet dve desetletji v okviru Avstrije
Meseca maja letos sta bili v Celovlu kar dve slovenski proslavi. Obe sta proslavljali 20 let življenja Slovencev v avstrijski republiki in obenem 10 let od avstrijske državne pogodbe 1955. Za Slovence na Koroškem sta bili obe proslavi koristni in ob njih se je pokazala tudi enotnost Koroških Slovencev. Eno je priredila skupina katoliško usmerjenih Slovencev. Drugo je priredila skupina liberalno, oziroma levičarsko usmerjenih Slovencev. Prireditvi sta bili lepo obiskani in sta bili olepšani s pevskimi nastopi. Prireditvi sta bili priložnost, da poudarita državotvornost slovenske manjšine, da nemškim sodeželanom pokažeta, da so Slovenci tu doma. H katoliški prireditvi je prišel sam zvezni kancler dr. Klaus in na njej izpregovoril tople besede (nekaj tudi v slovenščini), da si je osvojil srca ljudi, ki so vendar enkrat slišali iz vrst nemškega Korošca govoriti o našem ljudstvu pošteno in iz srca. Na prireditvah so zastopniki Slovencev znova povedali, da ne sprejmejo nobenega ugotavljanja, kdo je še Slovenec, kdo ne; da je bila pod angleško zasedbo uveljavljena dvojezična šola s silo odpravljena in jda je krivica, ko je treba vsako leto otroke k slovenščini javno prijavljati in na nek način neprestano slovenskemu človeku nastavljati glavo, da po njej bijejo ponemčevalci.
Kadarkoli berete slovenske časopise, ki izhajajo na Koroškem, je treba upoštevati, da pišejo tako, kakor je za ozračje na Koroškem potrebno. Zato včasih marsikaj preidejo, zamolčijo; marsikatero besedo drugače postavijo, kot pa bi jo postavil tisti, ki živi v materni državi ali pa morda v tujini, kjer se narod, med katerim živijo, prav malo briga za njihove probleme.
Tako. je treba gledati tudi na govore ob priliki proslave 20-letnice nove avstrijske republike.
Protikomunistični begunci se na splošno spominjajo, da v tistih usodepolnih mesecih na Koroškem na splošno niso želi velike pomoči ali razumevanja. Celo velikega in zavednega slovenskega Korošca dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega škofa, tedaj niso razumeli. Velika večina koroške duhovščine ni razumela njegovega zadržanja v pogledu Osvobodilne komunistične fronte, čeprav ga je smatrala za poštenjaka. V čast moram šteti tistim koroškim duhovnikom, ki so mu tedaj pomagali, čeprav ga niso razumeli. Rajnemu žihpoljskemu dekanu Kristu Koširju gre zasluga, da mu je uspelo intervenirati in ga spraviti iz Ljubljane na Koroško, takorekoč proti volji škofa samega.
(Dalje jutri.)
| BESEDA IZ* * NARODA |
Pismo
ffcT Vrhenškega fpllll Tineta
WAUKEGAN, 111.— Odkar sem se zadnjič oglasil se je nabralo zopet mnogo svetovnih in drugih dogodkov in novic. Vsem in vsemu je kar težko slediti. Kdor posameznikov bi to hotel, bi moral imeti posebno glavo, posebne oči, posebno pamet in posebno modrost. Takih vseznalcev pa še ni rodila vsaj vsaka mati doslej, zato gre nekako po tistem starodavnem pravcu, da vsaka glava ima svojo pamet, po svojem sodi, po svojem misli in po svojem ravna. Tako je. Kdor pa ve in zna, kako bi se to dalo po človeško izravnati bolje, naj se pa prijavi in svet ga bo z odprtimi rokami sprejel, če bo res imel kake take kvalifikacije, ali vsaj nekaj takih kvalifikacij.
*KAM PLOVE AMERIKA IN MI Z NJO?— čudno vprašanje porečete.. Nič: čudno. Mi vsi, ki bivamo v gospodarsko res vsestransko blagoslovljeni deželi Združenih Držav Ameriških, smo upravičeni, da se tako vprašujjemo. Živimo tu, plačujemo davke in z istimi vzdržujemo vso javno postrežbo in še marsikaj drugega, tudi ono, da naša dežela dela red in čuva tega po svetu, na vseh koncih in krajih sveta. In če tako in tako je res, potem smemo tudi povedati kako besedo o tem in onem, kako čutimo in kako se nam dopade in kako nam ugaja vse, kar počenjajo naši voditelji po svetu z našim denarjem. V mnogih državah <po svetu kaj takega ni dovoljenega. Saj veste tisti, in mi vsi, ki smo prišli iše iz pod okrilj stare Avstrije in tisti, ki ste prišli iz pod okrilj Karadžor-žičeve-Pašičeve Jugoslavije in tudi vi vsi, ki ste morali pred komunističnem terorjem bežati z rodnih tal, da tamkaj take demokracije ni bilo za navadne preproste ljudi. Stara Evropa še danes tu in tam prave demokracije ne pozna. Le visoka elita jo vživa, za male preproste ljudi jo pa ni! To kar tu omenjam se mnogim ne bo dopadlo, kakor že, pa mi naj pojasnijo v čem sem napačen. Jim bom hvaležen.
V naših Združenih državah ima večinski vpliv še vedno duh anglo-saksizma. Prvi kolonisti so sicer bili Francozi in Španci, a so jih pozneje Anglosaksi nekako izpodrinili in izrinili vse tja do Rio Grande, ki je še vedno nekako meja med severno in južno Ameriko. To neglede, če komu to ugaja ali ne. Tako je. So to zapuščine starih pravd med severnim in južnim delom kontinenta. In izravnane in pozabljene iše danes niso in bogve kedaj bodo.
Te pravde med severom in jugom na ameriškem kontinentu so globoko vkoreninjene in jih kaki diplomatski ses-taniki ob kakem obloženem omizju z najboljšimi jedili in1
šampanjci ne morejo in jih ne bodo mogli še dolgo in dolgo (če sploh kedaj) izbrisati v trajno pozabljenost. Marsikaj se pozabi, marsikaj pa nikdar ne! To trdovratnost razmere diktirajo, kdor more to razumeti.
Prav o vsem tem in o takih problemih in vprašanjih smo govorili na dan sv. Vida, dne 15. junija, v narodnem hramu na deseti cesti. Navzočih je bilo nas sedem. Med temi tudi mladi odlični naš tu rojeni rojak, ki je zaposljen doli v Veliki Chicagi, kot diplomiran računski izvedenec pri neki Accountig firmi. Z njim je veselo in zadovoljivo razpravljati o raznih problemih in vprašanjih. Tu rojen, pa pozna svetovne razme bolje, kakor marsikdo. In prav tu smo govorili in razpravljali o prevratu doli v Domingo Republiki in o političnih razpoloženjih v vsej Južni Ameriki.
Takoj v začetku je nas opozoril mladi rojak, da kadar se govori o razmerah v državah južne Amerike, je treba razumeti o čem se govori, če govorimo o demokraciji v Juž-no-ameriškrh državah, se je treba zavedati in imeti pred očmi, koliko kake demokracije je sploh v kateri južno ameriški državi. Demokracij je več vrst. Vsaj tako jih označujejo. Govorijo o gospodarski, narodni, politični in še o celi vrsti drugih demokracij.
Koliko so resnično vse take demokracije ‘pošteno in pravično” demokratične, to je nekaj drugega. Veliko vprašanje, ki zahteva veliko vsestranskih odgovorov in pojasnil. Mnogi jih nočejo, ali pa ne vedo, kako bi jih dali in pojasnili.
Prvi vzrok: Narodi in ljudstva v latinski Ameriki, ali če hočete v južno ameriških državah so gospodarsko, kulturno, politično in socialno zelo zaostali. V glavnem pada krivda na tiste, ki so jih vodili in jih še vodijo. Na vodstvih so v večini tisti, ki izkoriščajo uboge mase. Za preproste mase malo storijo ali nič, zlasti ne da bi jim dali boljše šolstvo in boljšo vzgojo. Te dolžnosti po raznih južnih državah sploh ne poznajo. Proti temu so veleposestniki, ki le gledajo, da imajo dovolj težakov za dela po plantažah. Rodovitni kraji so večinoma v rokah takih izkoriščevalcev. Tu in tam se včasih izkorišče-vani dvignejo, a doslej so še v vsakem slučaju malo dosegli. Niso za take slučaje dovolj pripravljeni, tudi voditeljev jim manjka. Poštenih namreč.
Vzemimo samo slučaje v Dominico Republiki. Poznavalci razmer v Dominico pravijo, da niso razmere najslabše v primeru z drugimi državami še bolj na jugu. A tudi v Dominico družine težakov, zaslužijo povprečno komaj okrog $200. na leto. Kako naj delavec družinski oče preživlja družino in sebe, s tako “kraljevsko” plačo? Tisti, ki imajo v zakupu sladkorne plantaže in polja, pa žanjejo visoke dobičke pri izvažanju sladkorja. Tu in to,so tisti gnili turi, ki povzročajo nezadovoljnost. Na
tratah teh socialnih razmer so ugodna tla za komunistično propagando. Kdo ta tla ustvarja? Tisti, ki gospodarsko izkoriščajo uboge mase, ki jim ne dajo, kar bi jim morali dati za njihovo delo, od katerega imajo izkroščevalci dobiček. Take slabe gospodarske in socialne razmere vabijo komuniste v južne države, če bi dali ljudem, kar jim gre, bi se ne menili za komunizem. Tako pa si mislijo, za izgubiti nimamo nič, pa sledijo vsakomur, če jim kaj obljublja. Za bogate veleposestnike jim pa pri takh razmerah tudi ne more biti dosti in si mislijo; mi nimamo nič za izgubiti — vas naj pa le prežehtajo, saj drugega vredni niste. Tako je. In za čuditi se je, da tisti, ki so za vse to odgovorni, tega ne vidijo in ne razumejo. Pohlep po dobičku jih zasleplja in vodi v take slučaje, kakor je v Dominico Republiki. V vsakem slučaju pa pride čas, ko so mere trpljenja polne - udari tudi take pravica š svojo palico!”
Tako je nam pojasnjeval mladi rojak. Pritrdili smo mu, da je v pravem. Eden izmed navzočih je napravil opazko: “Zakaj pa naš Stric Sam tega južnakom ne pove v obraz in jiih ne poziva, a naj se poboljšajo?”
To pa ni tako enostavno. Pojasniti se pa da tudi to, a o tem ob drugi priliki.
Vrhenšk Tine
------—o-------
¥ iisfieSjo gremo ¥ Murni wt
CLEVELAND, O. — To nedeljo, dne 13. julija ob drugi uri popoldne praznujejo narodnostne skupine mesta Clevelanda in njegovega širšega področja svoj letni praznik, ki ga imenujejo “Dan enega sveta”.
Letos je prireditev v poljskem delu Kulturnih vrtov, ki je prav zraven slovenskega. Nastopale bodo skupine v narodnih nošah med tem, ko bo znani radijski časnikar in oglaševalec Wayne Mack govoril o posameznih narodnostnih skupinah, ki sestavljajo sedaj prebivalstvo našega mesta. Nastopila bo tudi skupina slovenskih deklet in fantov v narodnih ndšah.
Župan Ralph Locher bo pozdravil in prebrali bodo slavnostno izjavo mestnega sveta. Poljske žene in dekleta bodo postregle š pijačami in okrepčili, godba bo igrala naše himne in pesmi. Poljaki bodo storili vse mogoče, da bi bili vsi v nedeljo popoldne zadovoljni in veseli, da so prišli k njim v goste.
V pripravljalnem odboru sodeluje v 'imenu Slovencev Mrs. Frank Mervar, ki je predsednica odbora Slovenskega Kulturnega vrta. Vabi rojake, naj pridejo v čim večjem številu v nedeljo popoldne v poljski kulturni vrt, da izkažemo prijateljstvo in voljo za složno sodelovanje v prizadevanjih za napredek našega mesta.
A.D.
------o-------
Slov« šp®rlil kM ¥afs
CLEVELAND, O. — Vsem, ki se sprašujejo, kaj dela Slovenski športni klub te dni, bi rad na kratko povedal, da je zelo delaven, čeprav o njegovem delu ni veliko slišati. Smučarska in kegljaška doba sta že davno za nami. S pomladjo smo se oklenili igranja odbojke. Te se bomo držali vse, dokler nas mraz in tema ne bosta pognala nazaj pod streho.
V nedeljo, 27. junija smo se. na farmi “Hpliday Garden” izven Toronta pomerili z STZ .
v Torontu, čeprav smo se dobro držali, smo bili poraženi od moštva STZ. Proti njim bomo nastopili znova 1. avgusta na Slovenski pristavi v Clevelandu, kjer bo imel Slov. športni klub tedaj svoj piknik.
Vse tiste, ki se zanimate za odbojko, fantje ali možje, dekleta ali žene, klub prisrčno vabi v Euclid Creek Park, kjer vsak torek zvečer igramo. Ne mislite, da je to samo za člane, dobrodošel je vsakdo, ki zna ali želi igrati. Veselje do športa in dobra volja je vse, kar je potrebno!
J. Švajger
-------o-------
P, Stank® Pcderžaj ztaSošiašnifcii g. ifa Fran&n Mlin
Zapadna Bengalija, Ind. —
Ko sem še kot dijak-kongre-ganist pri Sv. Jožefu v Ljubljani od časa do časa prihajal v škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano, sem tam na hodniku večkrat srečaval mladega, rdečeličnega gospoda Jakliča. Pred svojim odhodom v bengalski misijon v Indiji leta 1929. pa sva se tudi pozdravila in rokovala. Nisem pa takrat še vedel, da je g. profesor tako zavzet za misijone, šele njegovi prispevki k slovenski misijonski literaturi -prelepa življenjepisa Baragov in Knobleharjev - sta to jasno in javno izpričala. Obe knjigi mi je na mojo prošnjo takoj, ko sta izšli, poslal g. Jul. Slap-šak ter sem obe tudi takoj z užitkom prebral. Kako tudi ne! Prvi slovenski Knobleharjev življenjepis (drobcena knjižica) je vzbudil v meni ne samo misijonsko zanimanje marveč tudi misijonski poklic; Baragov pa mi je tega utrdil, če je tehtno pisana misijonska knjiga zanimiva za širšo javnost, je pa za misijonarja na terenu pravi pravcati užitek. Gospodu doktorju sem bil za tak ponovni užitek zmeraj iz srca hvaležen. Knjigi sem prepustil osrednji slovenski misijonski knjižnici v Kalkuti, katero zdaj ‘varuje’ p. Ehrlich.
Gospodu zlatomašniku pa je tudi širša katoliška skupnost v Bengaliji hvaležna za njegov poseben dar, to je za njegove Ure češčenja. Ko je bil g. dr. Fr. Jaklič še v Argentini, sem si nekoč kot misijonar kharijskega okrožja no-tiral: “16.1.53: pi’ejel molitvenik ‘Pred Bogom pokleknimo” ; bral v čolnu, ko se vozil v Rakoškhali, v nedeljo 18.1.-53” - ‘URE’ so mi tako ugajale, da sem jih sklenil nekaj prevesti za naše bengalske ljudi ter sem to tudi storil. Izšla je kmalu nato bengalska knjižica z naslovom TORPON AROTI. ‘Torpon’ pomeni zadoščenja, ‘aroti’ pa obredno ritmično prižiganje in mahanje (vihtenje; kajenje) z lučmi pred maliki, izraz, ki smo ga privzeli za naš ‘blagoslov’. Po slovenski bi rekli “Zado-Stilni blagoslov”, kar pa ima v bengalščini kot ‘aroti’ čisto drugačen prizvok ter tudi globlji pomen. - Zlatomašnikov “ZADOSTILNI BLAGOSLOV” zdaj uporabljajo vsi katoliški bengalski misijoni v Indiji in Vzhodnem Pakistanu. Knjižico še sedaj, kot mi je še pred par tedni povedal naš trgovec s knjigami, katoličani v Indiji pridno kupujejo. Tako dr. Jakličeve ‘URE ČEŠČENJA”, ki so izšle leta 1938. pri celovški Družbi sv. Mohorja (192 strani), že nad deset let v neki meri oblikujejo tudi duhovni obraz tukajšnjih vernikov. To je danes g. zlatomašniku gotovo v prijetno zadoščenje za one dolge ure, ki jih je žrtvoval, ko jih je pred več kot 25 leti sestavljal.
Dobremu gospodu zlatomašniku, ki kljub visokim letom
in nepokornemu sladkorju in krhkim živcem še vedno kaže tako živo zanimanje za vse, kar tiče misijonov - podrobno raziskovanje življenja in udejstvovanja naših dveh misijonskih velikanov mu je pač povedalo, da je misijonarjem potrebna ne samo gmotna marveč predvsem tudi moralna opora - se slovenski misijonarji v Indiji prav iz srca zahvalimo in mu za zlati mašniški jubilej želimo tiste povezanosti z božjim Misijonarjem, ki je visoki smoter vsega misijonskega stremljenja in delovanja. Na svidenje, naš gospod ‘misijonski doktor’ v družbi z Baragom in Knobleharjem tam, kjer bo misijonsko delo in prizadevanje doseglo svoj vrh in končni cilj!
Seveda mu obenem želimo, naj nam ga dobri Bog še in še ohrani v Svojo čast in za še nadaljno korist duš vseh vernih.
Stanko Poderžaj, D.J.
misijonar
—-----o-------
Zakaj te? Kmm koristi?
GILBERT, Minn. —< Mesec junij je za nami in s tem tudi Spominske proslave ob dvajsetletnici Vetrinjske tragedije. Letos smo imeli čitatelji AD priliko opaziti, da sta te Spominske proslave prirejali dve društvi, ki sta po ideji, ciljih in programih popolnoma enaki. Njih članstvo obstoja povečini iz bivših slovenskih domobrancev.
Kakor znano so imeli bivši slov. domobranci pred leti še enotno, močno društvo ZDSPB ki se je lansko leto razcepilo v dve. Zakaj ? Zavednega Slovenca mora boleti, ko vidi, da nismo v stanju obdržati edinosti in sloge niti v takem društvu, ki je bilo ustanovljeno kot nepristransko, neopredeljeno in nepolitično. Kaj si mislijo o nas druge narodnosti? S kom naj se sedaj raz-govarjajo, kadar bo potrebno sodelovanje!? Kaj si mislijo ljudje v domovini? Si lahko mislijo: Predobro se jim godi in vsega so siti, zato so se začeli prepirati!
S tem razkolom smo oslabili svoje sile. Uživajo samo komunisti in se smejejo, ker jim dve sprti društvi nista nič tako nevarni kot eno. Zaradi česa je razkol nastal, mi ni znano. Z razkolom sta društvi nehote postali dvojčki in s tem igrata vlogo — kortistnih budal.
Želeti bi bilo, da se društvi v kratkem zopet združita v enatno močno društvo SPB. če se je v društvih ugnezdila politika in pognala že tako močne korenine, da združitev ni več mogoča, potem je res hudo! Mislimo na narodno korist, ne zlorabino svojih pi-čilih sil, saj še združeni ne bomo kmalu več veliko predstavljali.
Frank M-e-č
S katerim letalom naj bi
letel papež v Ameriko
NEW YORK, N. Y. — Ko še niti ni odločeno, ali bo papež Pavel VI. obiskal Združene narode v New Yorku ali ne, se kanadske in ameriške letal, družbe za kulisami že bore za to, kdo naj bi imel to čast, da pripelje vodnika katoliške Cerkve v Ameriko.
Prezgodaj in preveč
S. DOMINGO, Dom. rep. — V krogih diplomatov Latinske A-merike prevladuje prepričanje, da so prišle ameriške čete na otok prezgodaj in v prevelikem številu, ko je prišlo v preteklem aprilu do prevrata.
Če bi bili pustili revoluciji v Santu Domingu le še en dan prosto pot, bi bil njen komunistični značaj tako očiten, da se ne bi razen komunistov nihče pritoževal zaradi prihoda ameriških čet.
Issued Kim '% Tkursda); • ^ for the JufoslCfa in Wiseoasia
ft
Tedenska priloga za Slovence i Wisconsiau {
o o 6 6 066 65t>.
Fqg ppi
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All »:om ran nl rations
to
OBZOB PUBLISHING COMPANY
Marica B. Stant, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
<innrjnnmi o o o o o o jnnru.
-A—A-A-'A-J--±Za
I'
M ilwauski zapiski
Milwaukee, Wis. — Prav pri- mena je to svoboda in neod-
leglo se je en teden počitnic. Ker je bila Ameriška Domovina na počitnicah, je tudi dopisnik ‘Mil-wauskih novic’ dobil malo oddiha. Med tem pa se je nabralo zopet nekaj novic, ki vas bodo
zanimale.	;
* * *
Prišlo mi je na uho, da misli pevski zbor sv. Janeza izdati posebno ploščo slovenskih narodnih pesmi. S posebnim zanimanjem sem sledil tem pripravam. Navadno gre pevski zbor malo na počitnice, vsaj pevske vaje odpadejo v poletnih mesecih. Tokrat pevskih vaj kar ni bilo konca. Končno so se odločili. Zdelo se jim je, da so se dovolj dolgo pripravljali. Tisti zaželjeni dan je bil 28. junij. Rekel sem si, to si moram ogledati. Prišel sem v studio, kjer so posnemali pesmi. Odpeli so že nekaj pesmi. Torej gre zares, sem si mislil. In zares je tudi šlo. Pripravili so sedemnajst pesmi za ploščo, ki bo igrala približno 20 minut. Posnemanje je trajalo nad tri ure. Izbor pesmi je zelo posrečen. Ko bo plošča izšla, kar mislim da bo kmalu, bo zares nekaj, kar si bo vredno nabaviti. Kennedy Dave Recording Studios ima odlične prostore za snemanje. Že nestrpno čakam, da bo plošča izšla. Ovitek za ploščo je izdelal ing. Dušan Svetlič, ki ima zares umetniški smisel za to.
* * *
Nekaj naših Slovencev in Slovenk je proslavljalo dan naše ameriške neodvisnosti v Triglavskem parku. Dali so duška svojim občutkom, da smejo svobodno izražati svoje misli. Tone Strmšek je tako streljal, da so ljudje mislili, da je cela kano-nada. Tako je prav! Ohraniti je treba zavest, kako velikega po-
s« Me ©S!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
gube mmi m.
Telefon Mitchell 5-7174 g 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis. g
p
•.	h
visnost.
* * •
Vsako leto na prvo nedeljo v juliju je veliko romanje v Remont k Mariji Pomagaj. To romanje se vrši v zahvalo za srečno rešitev iz vojske in v spomin slovenskim žrtvam, ki so padle v drugi svetovni vojni. Letos je bilo to romanje združeno s srebrnim jubilejem nove maše patra Fortunata Zormana. Veliko naših Milwaučanov se je udeležilo tega romanja in srebrne maše. Pri maši so ministrirali milwauški fantje in sicer dva Beznikova in dva Grumova, ki sta prvikrat ministrirala. Darove za darovanje pri sv. maši, ki je bila slovenska, sta prinesla g. in ga. Beznik in g. in ga. Grum. Med udeleženci je bilo tudi več drugih Mihvaučanov. Naši ljudje povsod dobro zastopajo Slovence, pa naj bo to že kjerkoli.
* * *
Te dni je obiskal nekatere mil-wauske Slovence znani slovenski duhovnik msgr. Anton Ore-har. Živi v Argentini. Sedaj je na poti v Evropo in se bo udeležil vesoljnega koncila. Z njim je prišel g. Jože Cvelbar, ki pa-stiruje v pittsburški škofiji. Gotovo je to bilo veselo presenečenje. Saj takih obiskov ne dobimo vsak dan. Škoda je bila le, da so nas morali tako hitro zapustiti. Vsakdo bi jih rad videl in srečal. Z ljudmi jih veže staro prijateljstvo in poznanstvo^
* * *
Verjetno ste že slišali o Lions clubs (levje društvo). Društvo ima zelo človečanske cilje. Njihovo glavno načelo je: služba. Pomagati drugim, z drugimi besedami. Tukaj naj omenim West Allis Lions Club, ker ima zvezo z našimi Slovenci. Ta klub obstoja od leta 1937. Sedaj ima 46 članov. Notri so še štirje ustanovni člani. Eden od teh je Slovenec in sicer advokat Ferd A. Glojek. Pred kratkim je klub imel volitve novega odbora. Izvoljen je bil za predsednika Slovenec Joseph Dragan. Ko je prevzel svojo službo, je imel nagovor na zbrane člane. Med drugim je rekel: Član društva je spoštovan državljan v svoji okolici. Časti Boga in je zvest svoji deželi in ne pozna kompromisov v službi obema. Pri tem je dvignil svoj kozarec in rekel: Ne bom gospodoval nad vami, tudi ne bom vaš suženj, ampak enak vam bom in skupno z vami de-
Sf. Job the Baptist Lodga la. !Š
Dear Members;
During the months of July and August there will be no meetings and no collections of dues. Dues may be sent thru the mail to me at my home: 2519 So. Austin Blvd., Cicero, 111. Any questions, call me at OL 6-2108 or OL 2-1651.
May each and everyone have a good vacation.
Fraternally yours, Wilma Šinkovec Secretary,
It’s such a treat to beat the heat

loval za napredek društva. Član prizna oblast, sprejme odgovornost, in se podvrže disciplini, ker samo tako je 'možno doseči cilje, ki si jih je društvo naložilo. Prostovoljno da na razpolago čas, sposobnosti za napredek društva in skupnosti v kateri živi. Član društva je čisto navaden človek, ki ljubi zabavo in prijateljstvo, čeprav ni popoln, vendar je vedno dovzeten za človeške potrebe. — Lepe misli. Le tako naprej, Jože! Radi vidimo, da se Slovenci postavijo povsod, kjerkoli nastopajo.
* * *
Ljudje radi gledajo, kako podirajo hiše, ki so na poti vele-cesti. Je tudi zanimivo opazovati ta postopek. Kompanije, ki podirajo hiše, so se že hitro navadile, kako jih podirati. Človek se vedno uči. Prišli so že tako daleč, da srednje veliko hišo poderejo v eni uri ih pol. Je skoraj neverjetno. Zadnji teden so v bližini Sv. Janeza kar tri hiše podrli. Kmalu bo sv. Janez ostal sam. Lahko ga bodo imenovali sv. Janez v puščavi, ker kmalu
ne bo več nobenih hiš naokrog.
* * *
Skoraj z žalostjo smo opazovali, kako je zadnji teden zaprl svoja vrata znani gostilničar I. Gorenc. Leta in leta je bil znan sosed Sv. Janeza. Ljudje so ga hudomušno imenovali “podružnica Sv. Janeza.” Župnik je nekoč hudomušno predlagal Iggy-ju, kakor so ga navadno imenovali ljudje, da bi bilo prav, če bi si nedeljski dohodek delila na polovico, ker so ljudje, ki so prišli k maši k Sv. Janezu, radi napravili obisk tudi pri našem Iggyju. Kako tudi ne, ko je pa Iggy vedno nasmejan in dobro razpoložen. Sedaj tega ne bo več. Hišo bodo v kratkem podrli. Je tudi bila velecesti na poti. Tako izginjajo znane in privlačne točke druga za drugo.
*	* a
Romanja v kraje, kjer je deloval škof Frederik Baraga, so vedno bolj pogosta. Pripravljajo jih različne skupine. Taka romanja organizira med Slovenci že več let Knights, and Ladies of Baraga, ki so podružnica K.S.-K.J. Tudi letos so se podali na pot s posebnim avtobusom. Na romanje so šli v dneh, ki so zvezani z Dnevom neodvisnosti. So tako imeli več časa. Imeli so se imenitno. Romanje je organizirala Miss Agnes Jenich, tajnica društva Knights & Ladies of Baraga. Poznanje krajev in dela, kjer je deloval škof Baraga, bo prikazalo vso veličino tega moža in tako vedno bolj pripomoglo k povzdignjenju škofa Barage na oltar.
with an
Electric Room Air Conditioner
Buy one from your dealer or us
Wisconsin eiecfric power company

Družba
sv. Družine
Ženske
dobijo
delo
Delo dobi
ženska ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni, Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena Z3. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	IH Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike oCUS*. JuliCl, HI. 14. maja 1315
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
NADZORNI ODBOB:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Paris Ave., Joliet, Hi JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena !. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000'
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
Sredstva so izginila
SELMA, Ala. — V času znanega pohoda v Montgomery in demonstracij v zvezi z njim je bilo cesto omenjano ime rev. F. D. Reese, kot enega glavnih sodelavcev rev. L. M. Kinga, Bil je predsednik Zveze volivcev v okraju Dallas in eden od glavnih vodnikov za vpis črnih volivnih upravičencev v volivni imenik.
Pretekli teden je velika okrajna porota sprejela obtožnico proti rev. Reesu, da je poneveril večje vsote iz sklada za podporo boju za civilne pravice. Preiskavo o tem so izvedle oblasti na zahtevo samih črncev, članov skupine, ki vodi boj za civilne pravice. Rev. Reese naj bi bil iz skladovih sredstev uporabljal denar za nakup svoje obleke, pohištva in za odplačilo dolga na svoji hiši. Skupno naj bi šlo za $1,850.
Vodstvo Konference južnega krščanskega vodstva, kot se v slovenskem prevodu imenuje organizacija, ki jo vodi rev. M. L. King, je izjavilo, da bo samo preiskalo očitke proti rev. Reesu.
Moški dobijo delo
ŽELEZAR
sposoben čitanja načrtov
za
JEKLENE STOPNICE OGRAJE
LEPA ŽELEZNA DELA Visoka plača od ure, več koristi.
Stalno delo.
CITY IRON WORKS 8300 Bessemer Ave. Cleveland 27, Ohio MI 1-4722
(137)
Mali oglasi
Naprodaj
Wilmore, blizu E. 200 St., bungalow hiša, 2 spalnici spodaj, 1 velika zgoraj, razvedrilna soba, garaža, se lahko takoj vselite.
RAY NAUSNER REALTOR PO 1-5050 ali WH 4-4411
(134)
Lep kos govedine je vedno okusnejši, če je pečen, na rešetki kar nad ognjem. Samo ogenj more dati tisti posebni, delikatni okus; Prav tako je s pivom. Le varjenje neposredno nad ognjem more izvleči iz sestavin vse, kar je potrebno za. boljši okus in tako ustvariti najokusnejše pivo. Zato je Stroh’s pivo
varjeno neposredno nad ognjem. To je edino ameriško nad ognjem varjeno pivb. Poskusite Stroh’s... vsaj enkrat! Boste okusili razliko, ki jo napravi varjenje nad ognjem. Kar verjetno je, da bo posebni okus edinega nad ognjem varjenega piva zmagal, da se vsi odločimo za Stroh’s pivo.
i
MAH OGLASI
V najem
Spalna soba se odda pri mali družini. Si lahko tudi kuha. Ako hoče, je vsa oprema na razpolago, tudi Frigidaire. Na 1027 E. 61 St. EN 1-6671.
(136)
Oddamo
Lepo prostorno 3-sobno stanovanje, moderna kopalnica, v zidani hiši. Vse na novo dekorirano; kuhinja in kopalnica obložena s ploščami, v fari sv. Vida. Kličite 361-7540.
(135)
Hiša naprodaj
Lastnik proda dvodružinsko hišo, 5-5, garaža za 2 kare, lepa okolica blizu E. 169 in Grovewood Ave. Kličite 481-8920.	(134)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Dvodružinska naprodaj
Lake Shore in E. 149 St. Moderna vseskozi, dvojna garaža, alumminijaste okna in mreže. Gasinator. čisto. 481-8003.	(134)
Auto for sale
60 Chevy “6” — automatic, A-l, $550.00. Call between 4 and 7 p.m. 331-2448. ______________________—(134)
Da se uredi zapuščina
6-sobna hiša naprodaj blizu E. 185 St., garaža. Vpraša za $16,800. Kličite med 5. in 7. uro zvečer IV 1-1494 ali 488-2174.	—(134)
Hiša naprodaj
E. 185 St. moderna ranch hiša, 2 spalnici, breezeway, priključena garaža, klet. 18601 Underwood Ave. Lastnik.	—(135)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj blizu cerkve Marije Vnebovzete. Zmerna najemnina. Kličite 681-9893.	(135)
KUPOVALO
AVTOMOBILOV!
L. J* Trotter Ford, Im,
na E. 185th St. in Lake Shore v Euclidu	IV 1-8400
ima veliko izbiro novih 1965 in malo rabljenih Ford avtomobilov po nizkih cenah in poznani postrežbi.
LAHKO SE POGOVORITE Z ROJAKOM V SLOVENSKEM ALI V HRVAŠKEM JEZIKU.
Vprašajte za
John Snyder (Janez)
Car sl Memorials
Kraška kamnoseška okt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj na 1235 Addison Rd.
Naprodaj
Na Kildeer Ave., blizu E. 185 St. skoro nov lepo izdelan bungalow, 2 spalnici spodaj, poploščena kopalnica, velika kuhinja, zgoraj 1 spalnica, vse lepo zgotovljeno, lepa razvedrilna soba, garaža. Za več informacije kličite nas.
Imamo še mnogo raznovrstnih hiš in lotov na lepih mestih Clevelanda.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-S980
OKUS VARJENJA Z OGNJEM
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5.
V	najem
Oddamo 3 sobe, kopalnico, gorka voda. Lepo mirno stanovanje. 1106 E. 64 St. tel.: HE 1-4114.	(13,15,16 jul)
V	najem
Oddamo 5-sobno stanovanje in kopalnico, spodaj, posamezna klet. Zmerna najemnina. Kličite 361-4635.
(15,16,21 jul)
o<c^o<=>o(><zr>o{)<ci^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o«c^()<r^o<r^o<=>oo<r^o<r>o
Gledala je za njim, ko je odhajal, in se čudno smejala, nato pa se je, še vedno smehljaje, ozrla na grm, s kate.: rega je bila odtrgala cvet, in Kaku je opazil, da je to bila roža, ki so jo rabili le pogrebniki, da z njo venca j o mrtvece.
Abi pa tega ni opazil. Pozabil je bil na svoj prepir s Kakujem in na vse drugo, težko je dihal in se penil v ljubosumni jezi, momljal, da hoče kapitana ubiti in to hinavsko kraljico tudi, ki se je drznila poslušati ljubezensko izpoved in mu dala cvetlico v spomin. Naj je stokrat faraonka, umoril jo bo, saj ima pravico; z golim mečem v roki se je obrnil, da odide iz sobe.
‘‘Če kaj takega namer j aš, gospod,” je rekel Kaku s čudnim glasom, “ostani tukaj!”
“Zakaj, človek?” je vprašal Abi.
“Ker pride njeno veličanstvo semkaj,” je odgovoril, in ta soba je mirna in pripravna. Nihče ne prihaja vanjo razen mene.”
Ko je izgovoril te besede, so se vrata odprla in zopet zaprla in pred njima je stala Neter-Tua, Amenova zvezda.
Zdelo se je, da je nje oko v temi, ki je vladala v sobi, zagledalo najprej goli meč v Abijevi roki. Nekaj časa je gledala nanj, potem se je ozrla na Kakuja, ki je čepel v kotu, nato pa je vprašala 4 mirnim glasom:
“Zakaj si izdrl meč, o soprog?”
“Da te ubijem, o žena,” je odgovoril besno, kajti jeza ga je bila prevzela.
Ona ga je še nekaj časa opazovala, potem pa je, smehljaje se na svoj posebni način, rekla:
“Res? Pa zakaj prav sedaj in ne ob kakem drugem času? Ali ti je Kakujev nasvet dal poguma?”
“Ali ti je še treba vpraševati, brezsramna ženska? Ali ne gleda tole okno tja doli na vrt?”
“O, spominjam se, tvoj kapitan, ki je umoril Mermesa, mož tvoje hčere, mi je tako dobro razodel svojo ljubezen, da sem ga poplačala s pogrebno cvetko, ker sem vedela, da naju opazuješ. Poravnaj svoj račun z njim, kakor želiš sam in pa njegova žena; mene to ne briga.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
BAKERS
OVEN MEN AND APPRENTICES
Day Work
MARY m BAKING GO.
4545 Lyndale HU 9-5400
(133)
WOOD SAWER Call Mr. Watroba, MI 2-0200 Emil J. Paidar Co., 1120 N. Wells St.
Capable of running saws Sand-saw and ban-saw Good Company benefits.
(134)
CABINET ASSEMBLERS AND MAKERS >	Good company benefits.
Call Mr. Watroba, MI 2-0200
\	EMIL J. PAIDAR CO.
1120 N. Wells St.
Toda opozarjam te, da kmalu ne boš imel nobenih služabnikov več, če boš jemal ljudem življenje za take pogreške, ker so vsi grešniki in se
vsi žele polastiti tvojega mesta.”
Tedaj je Abijeva togota izbruhnila. Preklinjal in zmerjal jo je, jo obkladal z grdimi priimki, ji prisegal, da mora umreti, ker je začarala vse može in se nobenemu vdala, ker ga obklada s posmehom in sramoto pred očmi Egipta. Toda Neter-Tua je samo poslušala, dokler se ni izdivjal in utihnil.
“Preveč govoriš in premalo storiš,” je slednjič rekla. “Meč imaš v roki, porabi ga, tukaj sem.”
S tem ga je razdražila do blaznosti; dvignil je orožje in navalil nanjo, a se je opotekel nazaj, kakor da ga je vrgla nevidna moč. Naslonil se je na steno, nato pa zopet navalil na kraljico in se zopet opotekel nazaj.
“Slab mesar si,” je dejala, ‘‘po tolikih letih izkušnje. Naj tistile Kaku poskusi! Mislim, da se bolje razume na umore.”
“O, veličanstvo,” jo je prekinil zvezdoslovec, “prekliči te krute besede, ki veš, da rajši tisočkrat umrjem, nego bi dvignil roko proti tebi.”
“Da,” je odgovorila resno, “princ Abi ti je ravnokar bil predlagal, da to storiš, nato pa si ti njemu predlagal isto, ker sam nisi hotel storiti — sam. najbolje veš zakaj, kajne?”
Tedaj je meč zdrknil Abiju iz roke in v sobi je zavladala tihpta.
“O čem sta govorila, Abi, preden si pogledal skozi okno in videl svojega kapitana z menoj na vrtu, in zakaj si hotel umoriti tega psa?” je nadaljevala kraljica. “Ali naj jaz odgovorim namesto tebe? Govorila sta o tem, kako bi se
me znebil, in umoriti si ga hotel, ker si ti ni upal povedati, zakaj ne more izvršiti tega dejanja, dobro vedoč, da bi tisti trenotek umrl, ko bi to povedal. A ker hočeš zvedeti, ti bom povedala sama in sicer takoj. Poglej me, nesrečni mož, ki ga ljudje imenujejo mojega soproga. Poglej me,
prekleti suženj, ki mi ga je Amen izročil, da ga kaznujem tukaj na zemlji, dokler ne prideš k njemu v podzemlje.” Pogledal je in Kaku tudi, ker ni mogel drugače, a kaj sta videla, nista nikoli razodela. Obadva sta padla na obraz in ječala ter s čelom bila ob tla.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberite!
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLlD
BAKER
KE 1-8187
Kadar gre komu dobro, je v veliki nevarnosti, da se poleni in odebeli. Tako je tudi z ustanovami. Fred desetimi leti smo mi biti v taki skušnjavi.	Naši	upravni stroški so znašali	samo	4 J c na dolar. % J z od
vsakega dolarja smo pošiljal! bolnišnicam.
Pa nismo	držali	križem rok. Vztrajno smo	iskali	nove načine,
da bi prihranili kak peni.
Dandanes,	kljub	temu, da Blue Gross služi	veliko	večjemu številu ljudi,
imamo manj uslužbencev ko! pred desetimi leti.
Upravne stroške smo znižali na polovico. Sedaj uporabimo pri Blue Gross samo 2.1 c	za upravne stroške, vseh drugih	§7.8c	vsakega Vašega dolarja
grezabolniškooskrho«
Pa še vedno gledamo, kako bi znižali stroške. Saj je vendar to Vaš denari Tega mi nikdar ne pozabi mo.
Blue Gross of Northeast Ohio v zvezi z Blue Shield, Vam daje popolno zdravstveno oskrbo in zaščito.
Blue Cross odda 97c od vsakega vašega dolarja za bolniško oskrbo.
Smo veseli tega uspeha? Da.
Zadovoljni? Ne.