LETO XXII. — Številka 64 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 23.8. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d 1. ianuarja 1964 kot poltednik, u» sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 4. stran Prvi koraki pašno-košnega kmetijstva Šolar Rudi: »Nikoli ne veš, kakšno ceno bo imela klavna živina.« Potočnik Rudi: »Letos je bila prva košnja zelo dobra in za ?Jmo sem preskrbljen.« Klinar Jože: »Letos pre-urejujem hlev, ki bo že oktobra sprejel 21 telic.« 5. stran Stavkalo je 8000 tekstilcev 20- avgusta 1936. leta se je v Kranju začela velika tek stilna stavka. Izžrebane vstopnice Gorenjskega sejma 9. stran Žrtve demonstracij v CSSR »Denarja ni vredno hraniti doma.« ml vsakomur Prija kava špecerija Za nelikvidnost več vzrokov Najmanj so krive gospodarske organizacije — Sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič obiskal radovljiško občino Na povabilo občinskega sindikalnega sveta Radovljica je v četrtek obiskal radovljiško občino sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Marijan Rožič. V spremstvu podpredsednika republiškega sveta zveze sindikatov inž. Tribu-šona in nekaterih predstavnikov občine je najprej obiskal Verigo Lesce, Elan Begunje in Plamen v Kropi. Ogledal si je tovarne in se z njihovimi političnimi aktivi pogovarjal o likvidnosti ter drugih vprašanjih gospodarjenja. Popoldne pa se je o tem v stavbi občinske skupščine pogovarjal s političnim aktivom radovljiške občine. Uvodoma je tovariš Rožič povedal, da bo v začetku prihodnjega meseca predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije razpravljalo o likvidnosti in drugih vprašanjih jugoslovanskega gospodarstva. Ko pa je govoril o pojavih nelikvidnosti je poudaril, da kadar govorimo o tem problemu, ne smemo razpravljati le o enem vzroku. »Vzrokov, ki v našem gospodarstvu povzročajo nelikvidnost, je več. Ta vprašanja bi lahko združili nekako v stiii skupine. Vprašanju nelikvidnosti bi morali povezati z vprašanji nadaljnjega rarvo-ja in ekonomske politike ure-snieevanja gospodarske reforme. Ko smo govorili o uresničevanju gospodarske relo: me, smo poudarjali, da je treba zagotoviti diferenciacijo gospodarstva, da je treba spodbujati mednarodno menjavo, razvijati gospodarstvo v okviru danib pogojev itd. Danes ugotavljamo, da diferencijacija nc potc'.a na podlagi ekonomskih osnov. Dogaja le, da listi, ki niso produktivni z najrazličnejšimi pritiski okušajo še naprej životariti. Tn tako smo priča, da tisti, ki dobro gospodarijo in v skladu z rafoimo, nimajo de-nai ja, da bi izplačali Osebne dohodke, obratpo pa oni. ki poslujejo z Izgubo, to-te lahko Izplačujejo.« V nadaljevanju je potem poudaril, da nelikvidnost ni problem, o katerem morajo ra/pia\I jal j le ekonomske in drus'.' strokovne službe. Vpra-lan |a nelikv Idnoltl so namreč M/kii povezana z delavci in / i to ta vprašanja terjajo širše driisheno in tudi politično /av/eman je »Ne sme in ne more nam biti vseeno, da je v Jtigosl i vi ji okrog 300 podjetij s prek štiri tisoč delavci, ki dobro* gospodarijo, pa vendar no morejo redno i/plaeevati osebnih dohodkov l'o drugi strani pa imamo pod jet ja, ki se velikokrat odločajo za in vesticije in se zavzemajo /a ukrene, ki nimajo nič skup- nega z reformo ,čeprav v isti sapi zagotavljajo, da so njihova stališča v skladu z re-formskimi prizadevanji.« V razpravi so potem posamezniki opozorili na vrsto primerov, ki danes povzročajo težave v našem gospodarstvu. Poudarili so, da za težave oziroma nelikvidnost ne moremo kriviti zgolj gospodarskih organizacij in povečevanja osebnih dohodkov. Gospodarske organizacije so pri tem najmanj krive. Treba bi bilo malo pogledati na vrsto investicij, ki niso pokrite. Menili so, da prav te investicije močno slabijo stabilnost gospodarstva in tudi dinarja. Takšnih nepokritih investicij pa je po netočnih podatkih v Jugoslaviji za okrog 130 milijard starih dinarjev. Razen tega so opozorili, da je gospodarstvo preveč obremenjeno z dajatvami. Treba bi bilo doseči, da se bo za gospodarske investicije odločalo gospodarstvo, ne pa družbenopolitične skupnosti od občin do zveze. Slednje naj bi se na podlagi proračunskih sredstev odločale zgolj za negospodarske investicije. Drug primer, na katerega so opozorili ,pa je vprašanje likvidacije nekaterih podjetij. Pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske reforme smo večkrat govorili o likvidaciji tistih podjetij, ki nimajo perspektive. V konkretni praksi pa smo bili temu malokrat priča. Zato bi bilo po mnenju članov političnega aktiva treba tudi na tem področju enkrat prelomiti. Poudarili so, da je umetno vzdrževanje gospodarskih or- ganizacij, ki poslujejo z izgu. bo in nimajo perspektiv tudi v prihodnje, slaba usluga za delavce v teh gospodarskih organizacijah. Le-ti so namreč obsojeni na manjša osebne osebne dohodke m negotovost, kar pa v končni fazi povzroča nezadovoljstvo in prav tako slabi stabilnost gospodarstva. Med drugim so potem opo. zorili še na napako v izvo-zni in uvozni politiki, na no. pravilno in nedosledno politi, ko bank, na spoštovanje r©. formskih ukrepov ,na ukrepe, ki bi bili potrebni na področju vrstnega reda pokrivanja obveznosti itd. Nazadnje pa so se zavzeli, da bi bilo v pri. hodnjih razpravah in dokoo. čnih ukrepih treba upošt rvati vse vzroke, ki danes povzročajo težave v našem gospodarstvu, ne pa le tiste, Id bi nazadnje najbolj prizadeli delovne organizacije in delavce s poprečnimi osebnimi dohodki. A. /a ar Po velikem uspehu kranjskih vatcrpolistov Prihodnje leto v prvi ligi V sredo so vaterpolisti kranjskega Triglava premagali še zadnjo oviro na poti k svojemu največjemu uspehu. Na gostovanju na Korčuli so v zadnji prvenstveni tek mi prve skupine II. zvezne lige igrali neodločeno z domačim moštvom KPK in se tako uvrstili v I. zvezno vaterpolo ligo. Kranjčani so v zadnji tekmi zaigrali proti zelo dobremu nasprotniku, sodniku in gledalcem. Ođtiona, borbena in brezkompromisna igra pa jih je pripeljala do njihove- ga končnega cilja — uvrstitvi med najboljše jugoslovanske ekipe. Triglavu je zadostoval neodločen rezultat. Prav tega so proti ekipi KPK tudi dosegli. Za tak rezultat pa so morah pokazati dosti boljšo igro kot igralci KPK, ki so na stopili v svojem bazenu, pred svojimi navijači. Tekma se je končala z rezultatom 7:7 (1:2, 3:1, 1:3, 2:1). Sam potok četrtin kaže na izenačenost ekip. Trighivani so povedli, nakar so bili po drugi četrtini slabši (4:3) m si v tretji četrtini zagotovili odločilno prednost, da so lahko ob koncu obdržali neodločen rezultat. Strelci za Triglav so bili: Balderman 4, Jože Rebolj 2 in Sorli. Triglav je v letošnji sezoni nastopil z naslednjimi igralci: F. Rebolj, Mohorič in Balderman, J. Rebolj, Vel i kanje, Chvvatal, šorli. Kodek, Kle-menčič, Torkar in Finžgar. Ob izrednem uspehu vsem igralcem, trenerju m vodstvu iskreno čestitamo. M. Kuralt 11 KORČULA 778 UREDNIŠTVO GLAS KRANJ 21 21 0745 0BAVESTITE NAS0 DRAGO I VERNO PUBLIKU UA i>wo PRVOLIGAŠI PRESREČNI » POZDRAVLJAMO VSE BRALCE GLASA IN UREDNIŠTVO. VATERPOLISTI TRIGLAVA Novi načrti gasilskega društva Kranj — Primskovo Sredi junija letos je gasilsko društvo Kranj-Primskovo praznovalo 90-letnico delovanja. Prav ob praznovanju te obletnice pa se je članom društva uresničila že davna želja. S pomočjo prebivalcev krajevne skupnosti, prebival- cev Kranja, delovnih organizacij v Kranju, sveta krajevne skupnosti, občinske gasilske zveze ter kranjske občinske skupščine so uspeli kupiti novo motorno brizgal-no. Predstavniki društva so nam povedali, da so prebival- Sodelovanje čeških in radovljiških mladincev 10 mladincev iz Lipčic blizu Prage bo najprej letovalo v Fiesi, potem pa si bo ogledalo še radovljiško občino Plamen v Kropi. Tovarna Pla- Na povabilo občinske konference zveze mladine Radovljica bo v ponedeljek prišlo na osemdnevni obisk v Fieso in dvodnevni obisk v radovljiško občino deset mladincev tz tovarne vijakov v Lipčicah blizu Prage. Prihodnje leto februarja pa bo deset radovljiških mladincev — članov občinske konference ZM — vrnilo obisk češkim prijateljem. Deset dni bodo letovali v domu češke tovarne v Ta-trah. Pobudo za tovrstno sodelovanje Je dal direktor tovarne men namreč že nekaj let poslovno sodeluje s tovarno vijakov v Lipčicah. Iz tega poslovnega sodelovanja pa se je letos razvilo širše sodelovanje. Plamen ima namreč v Fiesi hišice za letovanje in trenutno so v njih že delavci iz češke tovarne vijakov. V okviru tesnejših stikov med Kropo in Lipčicami pa bo jeseni odpotoval na češko tudi kroparski pevski zbor Stane Žagar. Konec leta ali v začetku prihodnjega pa bo vrnila obisk lipčiska godba, ki je že lani nastopila v Kropi. A. Ž. ca z razumevanjem sprejeli in sodelovali v akciji za nakup brizgalne. Zato se vsem, ki so prispevali denar ali kako drugače pomagali za nakup brizgalne, člani društva najlepše zahvaljujejo; posebno še krajevni skupnosti, ki je takrat prevzela kumstvo in občinski skupščini za pokroviteljstvo. Zadnje čase pa v društvu resno razmišljajo tudi o nakupu gasilskega avtomobila. Pravijo, da bi z njim veliko laže in hitreje posredovali ob morebitnih elementarnih ali drugih nesrečah in požarih. To se je pokazalo tudi pri zadnjem požaru na Primsko-vem, ko so z veliko težavo našli vozilo. Pravijo, da bi bila z nakupom gasilskega avtomobila njihova gasilska oprema popolna. In prepričani so, da bi se potem, tudi požarno varnostna služba okrepila tako na Primskovcm kot v vsej občini. Zato upajo, da jim bodo ob morebitni akciji za nakup avtomobila tako kot do sedaj priskočili na pomoč prebivalci, delovne organizacije in drugi. A. ž. Javornik — Koroška Bela Občni zbor upokojencev Prejšnjo nedeljo je bil v novem delavskem domu na Javorniku redni letni občni zbor društva upokojencev Javornik-Koroška Bela. Trenutno šteje društvo 648 članov, ki se redno zbirajo v lepo urejenem domu upokojencev na Javorniku. Vsako leto prirejajo številne izlete v zamejstvo in letovanja na morju in v počitniškem domu na Mežaklji. Predavanja, ki jih redno organizira delavska univerza z Jesenic, vedno obišče veliko število članov društva. Njihov 16-čianski pevski zbor, ki deluje že peto leto, je v preteklem letu priredil 62 javnih nastopov. Ob proslavi 100-letnice je Železarna Jesenice obdarila 496 članov društva — upokojenih delavcev. Tisti pa, ki so se udeležili spominskega pohoda na Triglav, pa so prejeli posebna priznanja. Prostori v domu upokojencev na Javorniku postajajo iz leta v leto pretesni, zato se zavzemajo za povečanje dvorane in drugih prostorov. D. Sedej TRGOVSKO PODJETJE Rožca jesenice Pogoji: kvalificiran voznik škim rokom. Poizkusno delo bo zagotovljeno zato vajo bližje sedežu Ponudbe sprejema bra letos. razglaša prosto delovno mesto šoferja tovornega avtomobila (2 toni) z zaposlitvijo za nedoločen čas C kategorije z odsluženim voja- trajalo mesec dni. Stanovanje ni imajo prednost kandidati, ki bi-podjetja. uprava podjetja do 10. septem- 5§3 ™° EgjSr tržič W jesenice W bled W radovljica skofja loka $ Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri # Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obre štujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 °/o, in sicer: 4 °/o do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA I V. KO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽRI.BAN JI H, CE IMATE NALOŽBO V VRED NOST1 DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. Predvečer monarho-fašistične diktature Iskanje ilegalnih form kot enega izmed sredstev in oblik dedovanja samo na sebi ni bilo napačno. Napačno pa je bilo, da so s temi legalnimi formami skušali nadomestili partijsko organizacijo. Te vrste oportuni/em je prišel do izraza zlasti v Sloveniji... Smolejevi aretaciji je sledila aretacija Alojza in Lovra Kaltcnekarja, Jože KerŠe pa se izognil s prebegom v Avstrijo. Proces proti tema dvema ni ohranjen in zato ne vemo kaj več o njunem delovanju. Delovanje šibke partijske organizacije na Jesenicah je bilo otežkočeno ne samo zaradi maloštevilnosti članstva, marveč tudi zaradi stalnega preganjanja s strani oblasti, pa tudi zaradi frakcijskih bojev v vodstvu KPJ kar je v celoti slabilo revolucionarno gibanje v Jugoslaviji. Podoba je bila, kakor da CK KPJ ne /animajo več partijske množice, ki so nekoč štele več kakor štirideset I i-soč članov, a so v lotih po •OIvnaiiK padle zaradi omenjenih vzrokov na komaj tri tisoč članov v vsej državi. Jeseniška partijska organizacija je zato iskala možnost delovanja samo v okviru SMRJ in »Svobode«. Delovanje v okviru SMRJ pa je bilo zelo težavno ,saj v njenem odboru leta 1925 ni bilo niti enega komunista. Temu podobna je tudi politika po-dn-žnice ali bolje rečeno Jurija Jeiama. Jeseniški komunisti so zato sklenili, da je treba v odbor s prepričevanjem članstva SMRJ izvoli- ti tudi nekaj komunistov, če se že ne da dokopati do vodstva v strokovni organi zaci ji. V ta namen so v začetku leta 1926 obvestili Po krajinski komite KPJ v Ljubljani in ga vprašali za nine nje, kaj PK KPJ misli o tem. in izrazili željo, da bi kdo od vodstva prišel na Jesenice, da bi skupaj prodiskutirali vpra sanje taktike, kako se dokopati v odbor stroko\ ne oi r.i nizacije. Nekaj dni kasneje jih je PK KPJ obvestil, da bo prišel zaradi tc zadeve, pa tudi zaradi drugih vprašanj na Jesenice generalni sekretar KPJ Sima Markovič. Sestanek s Simo Markovi-čem je bil na stanovanju Vinka Ambrožiča na Stari Sima Markovič Je bil proti organiziranju partijske frakcije v strokovni organizaciji in popolnoma slep za je- seni ,ke razmere. Zahteva! je, n.i| bi jeseniški komunisti pri volitvah v odbor strokovne organizacije postavili KVOJO listo, na kateti bi bili sami komunisti. Sele po daljši diskusiji je pristal na predlog jeseniških komunistov, ki so hoteli postaviti tako listo, na kateri hi bili tudi socialni de moki al ie, med njimi tudi Ju rij Jerman, in ki bi dobila pri članstvu večino. Ta takti ka se je pokazala kot pravil na, kar je poka/a! tudi po diu/.nični občni zbor, na kate rom je bilo v devetčlanski odbor izvoljeno kar pet ko inunistov, ki so s svojo večino lahko zavirali Jcramovo diktatorsko in oportunistično politiko. Partijci v novoizvoljenem odboru strokovne organizacije so bili: Lojze Ul-čar, Janez Mlakar, Lojze Vii man, Janko Vilman m PoHc Lotnovsck. Vpliv komunistov v podružnjci pa se je mani*** stiral tudi v tem, da SO ČlaW med delegati na kongres Celju izvolili kar tri kom'""" ste in sic t Fi an eta Ravn k,i, Faneza Mlak.u ja in 1 '"^ ta Vislra ,ki SO S I"" materiala, ki ga jim j* pravil PK KPJ za Slovenijo« razkrili Golmajerj« vo 1,1'"'' ' ki se je okori K al z deoal i ' organizacije in zahtevali, ";l se izključi iz vrst SMB1 ko je delavstvo na kon:'"'sl SMRJ v Celju juhi« 1926 *jj delo za zadevo, ki jo je s'.,<1'!j demokratsko vodstvo S ^ hotelo pied BVOJim člansK" prikrili. Prve dni januai ja 1927 i konlcrc^ bila i juhi I and so KPJ za Gorenjsko, k' 50 rjk je udeležili Tone Vergclj, * nez Mlakar in Jože Rcl> y Konferenca je bila sfch^j^, zvezi z volitvami v Obla* skupščino, ki so hfle r*rP15" nc za 23. januar 1927. Predstavljamo: vam: Letošnji sejem uspel XIX. mednarodni Gorenjski sejem je za nami. Polegel se je sejemski živžav in še nekaj dni, da bodo razstavljavci pospravili razstavne Prostore, pa se bo mesto popolnoma umirilo. Na njem je sodelovalo 352 razstavljavcev, od tega 52 iz tujine, ogledalo si ga je okrog 185 tisoč obiskovalcev, razstavljavci pa so zabeležili za prek pet milijard starih dinarjev prometa. Zanimivo KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ ♦ . telefon 72-287 dobro ohranjeno STRUŽNICO STAREJŠEGA TIPA 2 m stružne dolžine. Licitacija bo 28. 8. 1969 — za družbeni sektor — za zasebni sektor od 8. — 10. ure od 10. — 11. ure Ogled vsak dan od 12. do 14. ure do dneva licitacije je, da si je zadnjo nedeljo ogledalo sejem prek 25 tisoč obiskovalcev. Se nikdar pa si kranjski sejem ni ogledalo toliko tujcev kot letos. Razstavljavci in sejemski delavci sod jo, da jih je bilo precej prek 30 tis^C. Scdsč po številu obiskovalcev pa je uspela tudi modna revija. Na njej so zabeležili 7000 obiskovalcev. Skratka, XIX. Gorenj-sik sejem je bil res mednarodni potrošniški sejem in največji od vseh dosedanjih. Čeprav smo na sejmu podobno kot lani pogrešali domače proizvajalce različnih predmetov, pa je po drugi strani nesporno, da je le-te uspešno in tudi kvalitetno zastopala naša trgovina. Posebno nekatera trgovska podjetja, ki že več let sodeluješ na sejmu, so se letos nanj skrbno pripravila; tako organizacijsko z različni- Veletrgovina živila Kranj gradi v Cerkljah novo blagovno hišo. Uredili jo bodo v stavbi nek-d"ie šole. To bo ena najlepših podeželskih blagovnih hiš na Gorenjskem. Foto: F. Perdan mi oblikami reklame, pa tudi z izborom najbolj iskanih predmetov. Pomembno pa je, da so prav vsi razstavljavci z letošnjim sejmom oziroma prometom zadovoljni. Za primer povejmo, da sta dve podjetji v 12 sejemskih dneh zabeležili kar precej prek pol milijarde starih dinarjev prometa. Prav tako zanimiv pa je podatek, da so tudi letos na sejmu prodali največ pohištva in gospodinjskih predmetov. Po sejmu nam je direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn povedal: »Sejem je uspel, čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Vesel pa sem, da je bil v primerjavi s prejšnjimi sejmi letos dosežen precejšen tehnični napredek. Pa tudi podjetja so se letos bol;e prinra-vila nanj kot prejšnja leta. Tako smo bili povsod priča veliki konkurenci, ki se je kazala v ceni, reklami, postrežbi itd. žal pa je bilo tudi na letošnjem sejmu premalo razstavljavcev s področja gradbeništva, kovinske industrije, premajhen pa je bil tudi izbor motornih vozil. Prepričan pa sem, da je tudi letošnji sejem pokazal, da v Kranju mora tudi v prihodnje biti sejem.« Letos bosta v Kranju še dva sejma. Od 11. do 20. oktobra bo II. sejem obrti in opreme, od 16. do 26. decembra pa X. novoletni sejem. A. žalar Kmetovalci! V petek, 29. avgusta, ob 9 uri bo v Žabnici pri Zadružnem domu prikaz uporabe strojev za izkop krompirja. Vabimo vse zainteresirane kmete, da si ogledajo prikaz novejšega načina izkopa krompirja. Demonstracijo organizira Kmetijski institut Slovenije v sodelovanju z /i vilsko-veterinarskim zavodom in Kmetijsko zadrugo Sloga. Tovarno kos in srpov V tržiški Tovarni kos in in srpov je danes 286 zaposlenih, katerih poprečni mesečni osebni dohodki so znašali 1080 dinarjev. Direktor tovarne Jože Šparovec nam je dejal, da bi bili osebni dohodki lahko še večji, vendar se je kolektiv odločil za načrtno vlaganje sredstev ▼ sklade. Tako so lani namensko namenili iz skladov 120.000 dinarjev za kredite za stanovanjsko izgradnjo, pred kratkim pa so dogradili tudi novo skladišče. Nova skladiščna stavba, kasneje nameravajo v njej zgraditi Se upravne prostore, jih je veljala več kot milijon dinarjev. Čeprav je tržiška Tovarna kos in srpov v prvem polletju letos že izpolnila več kot polovico svojega proizvodnega načrta in čeprav je izvozni načrt dosežen že s 66,8 odstotka, pa imajo težave pri proizvodnji kos. Zaradi neurejenih tržnih razmer na klirinškem področju so morali letos precej zmanjšati proizvodnjo kos, ki pomeni zanje zelo rentabilen izdelek. Res je, da so zmanjšanje izvoza kos nadomestili s povečano proizvodnjo in izvozom srpov, mačet ter zidarskega, mizarskega in pleskarskega orodja, vendar za ta svoj izvoz dobe precej manj sredstev, kot če bi izvažali kose. V prvem polletju letos so v 18 držav izvozili za 320.000 dolarjev svojih izdelkov. Kolektiv tržišike Tovarne kos in srpov se zaveda vse večje mehanizacije kmetijstva, ki bo postopoma izpodrinila kose. Zato že sedaj izdelujejo rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo, kmalu pa bodo začeli izdelovati tudi nože za kosilnice in kombajne. V. G. konč 8redo so v K««nJu začeli z gradnjo mostu čez Savo. Predvideno Je, da bo most tanabi prihod,,lo pomlad. Z mostom bodo povezali Savski log, kjer bodo v prihodnje se--*» Prostori. - Foto: F. Perdan Kranj Prodajalna konfekcije — KONFEKCIJA na klancu, Vodopivče-va 7 ZOPET ODPRTA! V prodaji konfekcijska oblačila za ženske in moške samo po 2nižanlh cenah! ženske elastične hlače 48,00 Din ženski zimski plašči 350,00 Din moške letne hlače DIOLEN 50,00 Din moške hlače 45,00 Din moški plašči 225,00 Din moške vetrovke 85,70 DIN TRGOVSKO PODJETJE »ELITA« KRANJ Prvi koraki košno - pašnega kmetlistva Kmetijska zadruga Jelovica iz Radovljice je leta 1966 prva na Gorenjskem prešla na paš-no-košni način kmetovanja. S tem je zadruga povečala proizvodnjo, pocenila stroške in odpravila vsakoletno izgubo. Zato so se v Jelovici odločili, da skupno z Gozdnim gospodarstvom z Bleda začno to uvajati tudi v zasebnem kmetijskem sektorju. Kmetije za specializacijo so začeli izbirati januarja 1967. leta. Poskušali so dobiti vsaj osem kmetij, ki bi imele nad-poprečno površino, in to v enem kosu. Ma;2 so bile kmetije izbrane in njihovi gospodarji so prešli na košno-paš-ni način kmetijske proizvodnje. To so Robič Peter iz Srednjega vrha, Klinar Franc iz Plavškega rovta, Klinar Jože s Planine pod Golico, Soklič Franc, Selo pri Bledu, Šolar Rudi, Spodnja Dobrava, Klemenčič Franc in Potočnik Rudi, Rovte pri Podnartu in Toman Vinko iz Brega pri Žirovnici. Zadruga je želela, da bi tako kmetijstvo vpeljali tudi v Bohinju, vendar jim to leto ni uspelo. Maja 1967. leta so po načrtih inž. Fajdige zemljišča razdelili v čredinke in pričeli pasti. Ko jim bo sistem popolnoma stekel, bodo na hektarju površine lahko gojili tudi tri goveda (sedaj 0,8). Redili bodo le frizijsko govedo, nekje pa tudi simen-talsko. Kmetom dela precej preglavic nabava mehanizacije. Delno so jo kupili s krediti (3 milijone dinarjev), ki jim ga je dalo podjetje GG Bled na odplačilni rok desetih let in z enoodstotnimi obrestmi. Možnost pa je, da bi kmetje nabavili mehanizacijo skupno, kar je v Italiji in Avstriji že v navadi. To bi že lahko uresničila kmeta Klemenčič in Potočnik v Rovtah pri Podnartu, posebno še, če bi pristopil sosed Pintar Ciril, ki Komisija za sprejem delavcev UI W& &\ W OBRTNEGA PODJETJA ST%11*#0 JESENICE razglaša prosto delovno mesto VK šivilje s praks" na delovnem mestu Nastop delovnega razmerja je možen takoj. Prijave sprejema komisija za sprejem delavcev do 1. 9. 1969 TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM BLAGOM Jugotehnika Ljubljana, Pod trančo 2 takoj sprejme za trgovino v Kranju, c. JLA št. 10 trgovskega pomočnika tehnične stroke Pogoji za sprejem: 1. kvalificiran trgovski pomočnik tehnične stroke z dveletno prakso; 2. odslužen vojaški rok; 3. uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo. Prošnje, katerim priložite dokazila o svoji strokovnosti, pošljite ali osebno prinesite v trgovino Jugo-tehnike Kranj c. JLA št. 10 do 6. 9. 1969. tudi namerava preiti na paš-no-košno gospodarjenje. Razen tega so bili obstoječi hlevi premajhni. Nekateri so jih že modernizirali in povečali, drugi bodo to storili letos ali prihodnje leto. Vse to pa je povezano s precejšnjimi materialnimi sredstvi, s katerimi pa kmetje na začetku nove poti še ne razpolagajo v zadostni meri. KAJ PRAVIJO KMETJE? # KLINAR JOŽE, Planina pod Golico ima 7,9 hektara zemlje, primerne za pašno košno rabo. Lani je kljub temu, da ima travnike v izredno težki gorski legi, dosegel dobre rezultate. »Pred dvema letoma sem prešel na pašno košni sistem. Priznati moram, da trava, če jo izmenično pa-seš in kosiš, izredno hitro rasle. Na nekaterih krajih prej pasem, nekje pa prej kosim. Ponavadi v enem letu dvakrat popasem In dvakrat pokosim. Zadruga ml precej pomaga. Zanjo redim plemenske telice. Pred leti sem Imel 13 ali 14 glav živine, zadnjo zimo pa 23. Molznih krav imam le toliko, da imamo doma mleko In da redim teleta toliko časa, dokler ne začno jesti krme. Zadruga ml da telička. Pitam jih do 15 aH 16 mesecev starosti, ko jih dam osemcnitl. Takrat mora telica tehtati vsaj 32C kilogramov. Ko brejost doseže 7 mesecev, mora teža telice doseči 480 kilogramov, nakar jo prodam zadrugi za 20 odstotkov višjo ceno, kakršno Ima klavna živina. S kreditom, ki sem ga dobil od GG, sem uredil dva silosa, kupil kosilnico in za milijon tristo tisoč starih dinarjev umetnega gnoja. Letos preure-jujem hlev, ki bo že oktobra sprejel 21 telic. Rekonstrukcija me bo stala 1.000.000 starih dinarjev. Zemljišče imam razdeljeno v 24 čredink. V vsaki od njih pasem 3 do 5 dni. V enem letu pridem dvakrat okoli. Ko je čredinka popasena, kosim že čez mesec dni, lahko pa tudi prej ali pozneje. Potem, ko bo vse urejeno, bom letno priredil 8 do 10 telic, sedaj jih pa 6 do 8.« Klinarjevo zemljišče je tako visoko in strmo, da bi lahko uporabljal le traktor goseni-čar ali traktor, ki ima pogon na štiri kolesa. Tega pa si sedaj še ne more privoščiti. Polovico zemljišča mora pokositi na roko. Zadnji teden je ravno kosil in je vse dneve vstajal že ob pol štirih zjutraj. Za delo sta z ženo sama, zato mora večkrat najeti delavce, kar ga letno stane tudi 150.000 starih dinarjev. Zelo rad bi kupil tudi obračalnik. sv. # ŠOLAR RUDI, Spodnja Dobrava pri Kropi je na 4,65 bek tara pašnika lani dosegel najlepše rezultate. Po navodilih inž. Praprotnika je /cmlji-šče, ki }'.a predstavlja samo en kompleks, ogradil /. »električnim pastirjem«. Tako imajo urejeno tudi ostali. Je kooperant zadruge v Poljčah, /a katero goji telice. Poprečno 20 na leto. Ima samo fri/ijke, s katerimi je zelo zadovoljen. 11111 oje pridobijo zahtevano težo, pa tudi boljše mlekaiiee so. Pred prehodom na košno pašni sistem je gojil 10 ali 12 glav živine. Ko je telica godna za osemenitev, mora tehtati vsaj 350 kilogramov, v sed mem mesecu brejosti mora teža poskočiti najmanj na 500 kilogramov. »Sedaj sem v Poljče že oddal tri telice, za 20 odstotkov dražje kot navadno klavno živino. Seveda pa nikoli nisi popolnoma gotov, kakšno ceno bo Imela klavna živina. Letno porabim za travnik 11 ali 12 ton umetnega gnojila In to 4000 kilogramov dušika, 3000 žlindre, 2000 kalijeve soli, ostalo pa nitrofoskal. Imam motorno kosilnico s priključkom, pu-halnik, pa tudi traktor bi prišel prav. Na leto kosim in pasem dvakrat ali trikrat. Pasem dopoldne in popoldne. Čredinke imajo 20 ali 30 arov površine in jih določam za vsak dan posebej. To se ml zdi najboljše. Imam pa tudi dva silosa, ki sta se odlično obnesla.« šolar meni, da je danes v kmetijstvu najtežje z investicijami, ki se obrestujejo šele po določenem času. Razen tega bi morali enkrat za vselej določiti, kdo je kmet in kdo ni. Resnične kmete bi morali še bolj podpreti, drugače bodo vse bliže stagnaciji in propadu. Kreditiranje kmetov se mu zdi dobra oblika pomoči. Sjl POTOČNIK RUDI, Rovte pri Podnartu je na svojem pašniku lani uspešno gospo* daril. S kreditom je kup" traktor, s svojim denarjem Pa plug in obračalnik ter trosi-lec. Uredil je tudi silose. Iz izkušenj je spoznal, da mora kuno za zimo iskati te Pr! prvi košnji, ker je druga ali trd |a košnja zaradi suše lah ko poman i kljiva in negotova- Tako je bilo letos. Pravi, da so bile v Rovtah v sušnih dnevih tudi za človeško dWjj velike razpoke v zemlji- !u. on redi telice za kmcii:sk< zadrugo v Poljčah. Ima W tc' lic, hlev pa samo z 11 kar je občutno premalo. M ral ga bo popraviti in ia/*' j ti. Za gnoj uporablja v veČin žlindro, ki jo trosi s trosv cem. »Redim telice sUncnt"V ske pasme, ki so za PaSo.?L llko bolj mirne kot fr'™1^ Na travniku letno enkrat P* kosim In dvakrat popa*'«" seveda pa Je lahko tudi obra no. Letos Je bila prva košni zelo dobra In za zimo *etl1 preskrbljen.« p Rudi se ukvarja tudi SPj* delavo semenskega krom!""'' Ima pa zelo lep sadovnia*' Letos ga je škropil devet ki» ' Pridelek bo izreden, samo n ve, kam bo s sadjem. Besedilo: J. KoSnJek Fotografije: V. GučcK Stavkalo je osem tisoč tekstilcev 20. avgusta 1936. leta se je v Kranju začela velika tekstilna stavka, v kateri je sodelovalo okrog 3000 tekstilcev. Do začetka septembra se je kranjska stavka razširila po vsej Sloveniji in jnila še 5.500 tekstilnih delavcev dvigi Pred tem velikim izbruhom delavskega nezadovoljstva je bilo na Gorenjskem že več stavk, vendar v manjšem obsegu. Marca 1920. leta so stavkah gradbeni delavci, aprila v Majdičevem mlinu in železničarji, ki so ustanovili tudi prvi stavkovni odbor, ki ga je vodil neki Poljšak. Več železničarjev, med njimi tudi vodjo, so po stavki odpustili. Dve leti kasneje je bila krajša stavka v Pollakovi tovarni Indus (nekdanji Standard). Za vse omenjene je značilno, da so bile vezane na podobna gibanja v drugih krajih Slovenije, kjer so bila Podjetja iste stroke. Tega leta je začelo vreti v Sem-Peritu (sedanja Sava) in tovarni Ika. V ospredje stavkovnega gibanja je že stopala komunistična partija, katera Se je v tem letu okrepila in dobila med delavci večji vpliv. Tudi v štiriintridesetem |etu stavke niso imele velikega uspeha. Prelomno je bilo loto 1936. LESNI DELAVCI SO BILI PRVI Avgusta se je iz Škofje Loke razširila v Kranj, Preddvor in Kokro stavka lesnih delavcev, povod zanjo je dal Podjetnik Dolenc, ki je v obratu Skofja Loka odslovil 15 delavcev. Zaradi tega so začeli ostali 13. avgusta staviti. Isti dan so se jim pridružili še Preddvorčani, njim Pa hlapci, vozniki in gozdni ^TVci- 25. avgusta so storili Podobno še delavci pri gozdih magnatu Heinriharju v Ko|ii Laki, in to predn te a ,*ai"adi solidarnosti z Dolenčc-1 "V dei*V0l in tekstilci, ki so jriceh stavko pred petimi P^i- Njihov vodja je bil anc Bergant, /a katerega S 'Udarnu. ; menila, da bil 5Jmua»t. verjetno pa ni ' "-'J1-"'" VB lil rihar nn KP- Dolcnc in i'1'i" lavskih' h(>tela »Prejeti de-Dolon, Pogojev. Posebno Vs* stavk, G'0/il je' cUl bo tem ie h ;»^c spustu. S - notel delavce spraviti tU kolena ^ j prej 8a prosil To mu je uspelo so pn ' V P.lvddvoru. Delavci Pusti n . -. Oaj jih ne oddali so. da so bili 7-apuljarvi tli - - 1 "n da ■ Škol,cloca- "i nočejo imeti nobene svese. "olcnc je sprejel na delo sa-m° dva stavkajoča, llcinrihar Pa 10. .položaj kranjskih tekstil-n>h delavcev je bil iz dneva J dan slabši. Najslabši v ^'oveniji. Vrstile so se manj-?e stavke, vendar do izbru-.a še ni prisilo. 19. avgusta »• bil na — Poit« _£.Vrt« hotela Stara PriS^-!°kstilnih dolav- cev bi! zboru so sprejeli kratko resolucijo: »Razprava o tekstilni kolektivni pogodbi naj se takoj začne! Do sklenitve pogodbe naj vsa podjetja ustavijo vsako znižanje plač dosedanjih temeljnih in akord-nih mezd. Vse mezde, znižane po 11. juliju 1936. leta, naj ostanejo kakor so bde. Do sklenitve kolektivne pogodbe naj se ustavijo vsa nadurna dela v vseh tekstilnih podjetjih.« Sklenili so, da bodo resolucijo poslali vsem upravam tekstilnih podjetij v Kranju. Po shodu so se sestali najrevolucionarnejši in skilenHi, da naslednji dan začno stavkati. URA JE BILA PET DO DVEH 20. avgust 1936. Pet minut pred drugo uro je delavec v Jugočeški Jože Rozman nasilno prišel do sirene in jo prižgal. Nekaj trenutkov za tem sta se oglasili še v Jugo-bruni in Intexu. Delavci prve in druge izmene so zasedli tovarne. Začela se je stavka, kakršne v Sloveniji ne pomnimo. Organizirali so delavske shode, na katerih so izvolili stavkovne odbore, vanje pa izbrali predstavnike vseh treh strokovnih organizacij: Splošne delavske strokovne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in Narodne strokovne zveze. Predsednik medstavkovnega odbora pa je postal komunist Ivan To-minc. Isti dan ob potih popoldne so delavci ustavili stroje tudi pri Sircu, naslednji dan ob šestih zjutraj pri Prahu, in Božiču, ob devetih pa v Tekstilindusu. Tedaj je v Kranju stavkalo 2581 tekstilnih delavcev. Na poziv stavkujočih iz Kranja so pre-nelali delati tudi loški tekstilci, v Predilnici in v podjetju Brumen&Thaler. V Tržiču so začeli stavkati 25. avgusta. STAVKOVNI VAL SE SIRI 21. avgusta popoldne so bila na občini v Kranju pogajanja. Podjetniki so obljubili, da se bodo pogajanja za kolektivno d el a vsko pogodbo začela 28. avgusta, če delavci takoj izpraznijo tovarne in 24. avgusta začno delati. Delavski zaupniki so izjavili, da tega ne morejo storiti brez dovoljenja stavkujočih. Centralni tarifni odbor je zato .1 stavku joče zvečer pred Staro pošto. Prišlo jih je vsega 15! Delavci tovarn niso upali zapustiti, ker so priča-kovsdi, da jih bo medtem oblast zasedla. Partija je dala navodila, naj se stavka nadaljuje! Kranjski odposlanci so hiteli na vse strani. Tja, kjer so tekstilne tovarne. V Tacen, Gameljne, v Ljubljano k I i f kiju, v Celje in Maribor. 24. avgusta so stroji počivali že v skoraj vseh omenjenih mestih. Prvega septembra pa so še delavci osmih mariborskih tekstilnih tovarn začeli solidarnostno stavko. Isto so storili tudi v Preboldu. Od tega trenutka dalje je v Sloveniji stavkalo 8500 tekstilnih delavcev! Iskra iz Kranja je zažgala veliko grmado. Pogasila jo je lahko le oborožena sila. Ban Natlačen je 5. septembra izdal naredbo, s katero je stavka postavljena izven zakona. Od 10. do 15. septembra so stavkajoči tekstilci, z izjemo kranjskih, zapustili obrate. Pustili so le stavkovne straže. V Kranju pa so delavci še vztrajali. NASILJE NAD STAVKAJOČIMI Kranjsko stavko so s sUo zadušiH žandarji in gojenci policijske šole. 16. septembra v ranem jutru se je vlak po-tihoma ustavil nad sedanjo tovarno Planika. Policisti in gojenci so se plazili proti Jugočeški. Vdrli so v tovarno in začeli neusmiljeno tepsti. Tudi ženske, ki so naredile dvojni obroč okoli moških in pele državno himno. Pen-dreki, kopita, voda in solzilni plin so obroč razbili. Mnogo jih je bilo ranjenih. Delavci so se razbežali, največ v gozdove Smarjetne gore. Več voditeljev stavke so aretirali. Enako so storili tudi v Ju-gobruni. Ko so delavci osta- Izid žrebanja nagradnih kuponov Strelske družine Bratstvo — Edinstvo, Kranj za časa Gorenjskega sejma — Izžrebane so bile naslednje številke: 1. nagrada 200 — din 2. nagrada 150.— din 3. nagrada 100.— din 4. nagrada 50.— din 5. nagrada 30.— din št. 890 št. 915 št. 1552 št. 1502 št. 413 Dobitniki prevzamejo nagrade pri tov. Juršaku Leopoldu, Kranj, Tomaži-čeva št. 2. Po enomesečnem roku, od dneva objave, nagrade zapadejo. lih tovarn zvedeli za ta žalostni dogodek, so sami zapustili tovarne. EPILOG Zaradi pritiska javnega mnenja je bila 23. septembra podpisana kolektivna pogodba. Ni bila taka, kakršno so želeli delavci. Njihov položaj pa je vseeno nekoliko izboljšala. Dvajset vodilnih so izključili iz Splošne delavske strokovne zveze, preko dvesto kranjskih delavcev pa niso več sprejeli na delo, med nji- mi so bili tudi delavski zaupniki, katerim je ban Natlačen osebno obljubil, da jih take posledice ne bodo doletele. Tako se je končala ena najslavnejših in največjih stavk stare Jugoslavije. Ni imela samo ekonomskega pomena, ampak tudi političnega in razrednega. V enotnosti je delavski razred pokazal svojo moč in veljavo. Zato je prav, da se je spomnimo, da se spomnimo dni pred triintridesetimi teti. J. Košnjek Izžrebane vstopnice XIX. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju od 8. do 19. 8. 1969 modra 83305 rumena 100571 roza 137053 modra 80293 rdeča 33799 modra 78250 bela 4488 zelena 42852 modra 78183 modra 78154 rdeča 24499 rumena 92429 bela 08434 roza 125259 rumena 88176 rdeča 014203 rdeča 31424 modra 70399 rumena 86967 roza 122373 zelena 53905 zelena 47005 rumena 92582 modra 71830 bela 12851 rdeča 37022 roza 124658 bela 18146 modra 64000 roza 130303 modra 81948 roza 124878 roza rumena 112442 109631 rdeča 35397 modra 66665 zelena 52177 roza 125211 modra 76552 roza 132294 rumena 110451 bela 09006 roza 111301 Objava nagradne prodaje Jugo- tehnike V času Gorenjskega sejma so bile izžrebane naslednje številke: 6, 8, 2, 1, 18, 23, 31, 29, 36, 54, 70, 17, 59, 44, 5, 136, 90, 138, 37, 143, 103, 78, 105, 34, 155, 159, 133, 55, 68, 172, 157, 163, 104, 226, 211, 185, 251, 225, 65, 53, 67, 281, 166, 106, 52, 160, 130, 325, 112, 65, 41, 7, 180, 47, 111, 336, 97, 126, 61, 45 Izžrebani kupci naj vzamejo dobitke v trgovini Jugotehnike, Kranj, ulica JLA M). Dobitki zapadejo po 60 dneh od objave v Glasu. <ž£®l&1969 £ vsak kupec-.o; neasi er.;o sodeluje pri j nagradnem ŽREBANJU 75 / LET EMO| EM03 •oboa fci na olj« a*to-4ooo koal'h 2 AETpri2!galcem m EM05 Mbna peć na olj« •ooo keal/h 2 AET prižigalcem mm EM0 8 •čina peS na alja TSco keal/h z AET prižigalcem KAMIN EM05 »ob a a p«5 aa premog5ooo kcal/h 1. nagrada RENAUU16TS Z-26.nagrada POTOVANJE V TU-J!NO za dve osebi 27-60.009^3 IZDELKI„EMO" Žrebanje meseca decembra v Beogradu Kaj pravijo Tržičani in Jeseničani o lokalnih radijskih postajah? Kljub množici drugih informacijskih sredstev je radio še danes eden od najbolj vplivnih in zato tudi eden najva/n »ji a sredstev informiranja. Vendar pa razvoj televizije nekoliko zavira razvoj tega informativnega sredstva in lahko bi rekli, da radio v zadnjih letih ni dosegel velikega vzpona. Medtem ko je bilo lani v Jugoslaviji 3,170.764 radijskih sprejemnikov, Jih je bilo v Sloveniji 471.954. Poleg osmih matičnih radijskih postaj je bilo lani v naši državi tudi 1C6 lokalnih radijskih postaj, od tega v Sloveniji 13. Na gorenjskem področju delujeta dve lokalni radijski postaji, in sicer v Tržiču in na Jesenicah. PROSTOVOIJNI PRISPEVKI ZA TR2ISKI RADIO Radio Tržič, ki oddaja na srednjem valu 202 metra, je prvič poslal svoj signal v radijski eter 29. novembra 1962, uradno pa so ga odprli 1. maja 1963. Ustanovitelj tržiškega radia je bil bivši občinski odbor SZDL, sredstva za oddajnik, ki je imel v začetku moč 50 W, pa so prispevali tržiški občani z ljudskim posojilom. Ker z omenjenim oddajnikom niso mogli »pokriti« celotne tržiške občine, so pred dvem letoma, ravno tako s prostovoljnimi prispevki občanov, njegovo moč povečali na 150 W. Tako je danes mogoče slišati tržiški radio — oddaja štirikrat tedensko — v vsej tr/.iški občini, ob zelo dobrih vremenskih razmerah pa ga Slišijo tud na Jesenicah. Pokljuki, v Kropi in včasih celo v Skoiji Loki. Tržiški radio oddaja štirikrat tedensko, in sicer ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Težišče oddaj je na informativnos-ti — sproti in učinkovito obveščanje občanov o vseh dogodkih v občini. Ob torkih, četrtkih in sobotah se začne oddaja ob 15. uri, ob nedeljah pa ob devetih dopoldne. Tržiški radio je imel lani 440 ur svojega programa, od tega 263 ur govornega in 177 ur glasbenega. Med glasbenim programom je najštevilneje zastopana na rodna glasba z 92 urami, lahka in zabavna glasba z 72 urami ter klasična z 12 urami i una. Med govornimi oddajami prevladujejo lokalne vesti o delu družbeno-po-■tičnih organizacij in občin ske skupščine — 51 ur, oddaje o splošni izobrazbi — 44 ur, gospodarstvo 38 ur, 35 ur je odpadlo na prenašanje poročil' radia Ljubljane, 23 ur na kulturo in umetnost, 9 ur na šport, 6 ur na zabavne oddaje in kar 47 ur za oglase, obvestila in reklame. Na tržiškem radiu so trije stalno zaposleni — glavni in odgovorni urednik, ki je obenem novinar in napovedovalec, administrator ka, ki je tudi računovoclkinja, blagajni-čarka in napovedovalka ter tonski tehnik, ki opravlja še posle glasbenega in športnega urednka. Financcr delovanja tržiškega radia je tržiška občinska skupščina, ki je letos iz proračuna namenila 5 milijonov S din, medtem ko 6 milijonov S din ustvarijo uslužbenci sami z reklamami in prispevki za čestitke poslušalcev. Omenili smo, da je med glasbenimi oddajami največ narodne glasbe. V pogovoru z glavnim in odgovornim urednikom tržiškega -radia Štefanom Brezavščkom smo izvedeli, da Tižičani najraje pbslulajo ansambel Slak, ansambel Mihe Dovžana ter Borisa Kovačiča in ansambel bratov Avscnik. >TJudje radi slišijo »sami sebe«, čim več lokalnih novic. Zato tudi težimo za tem, da pripravimo čimveč reportaž in neposrednih razgovorov.« 5 LET RADIA JESENICE Radio Jesenice je, podobno kot v Tržiču, ustanovil L ja nuarja 1968 takratni občinski odbor SZDL. Medtem ko jc imel jeseniški oddajnik v začetku moč 50W, 'oddajajo danes z močjo 20J W na srednjem valu 200 m. Ob torkih, četrtkih in sobotah oddajajo od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ur.e Oddaje se začno s prenosom popoldanskega radijskega dnevnika — dogodki in odmevi — radia Ljubljana ob nedeljah pa z oddajo Mi pa nismo se uklonili in s koledarjem važnejših dogodkov iz NOB ter čestitkami. Ob torkih je oddaja za mlade, ob četrtkih oddaja o. aktualnih problemih oziroma gospodarski politiki, medtem ko je sobota namenjena kulturi, športu in čestitkam poslušalcev. Lani je imel jeseniški radio 188 ur glasbenega in 182 ur govornega programa. Med glasbenim programom je bilo 93 ur zabavne glasbe, 87 ur narodne in 7 ur klasične glasbe. Med govornimi oddajami je 52 ur lokalnih poročil in vesti, po 10 ur aktualnosti, športa in kulture ter 54 ur reklam in obvestil. Jesenivki radio je letos dobil 1,9 milijona S din dotacije od jeseniške skupščine, razliko do j 12,5 milijona S din, kolikor , znaša njihov »proračun« pa I pokrijejo s sredstvi za rekla me in čestitke. LOKALNA POROČILA NAJBOLJ POSLUŠANA Glavni in odgovorni urednik Jeseniškega radi Teo Li-picer meni, da Jeseničani najraje poslušajo lokalna poročila, oddajo Mi pa nismo se uklonili ter čestitke. Zanimivo' je tudi to, da si na jeseniškem radiu prizadevajo, da med čast i t kami ne bi prevladovala samo narodna glasba, temvč skušajo glasbeni pro-jrram prilagoditi različnim okusom in se ravnajo po načelu — za vsakogar nekaj. Omenimo naj še, da ▼ posameznih oddajah predstavljajo nove posnetke tako narodno-/ ibivnih kot tudi zabavnih ansamblov. Letos je jeseniški radio tudi neposredno pivn;\al proslavO ob stoletnici železarne, na magneto- fonski trak pa so v celoti posneli govor predsednika jeseniške skupščine na slavnostni seji ob občinskem prazniku. KAJ MENIJO TR2ICANI IN JESENIČANI O SVOJEM RADIU . Z namenom, da bi dobili j boljšo predstavo o delovanju obeh lokalnih radijskih po-Staj, smo vprašali nekaj prebivalcev obeh občin, kaj me- i nijo o programu svojega ra- ! dia. Mihael Godnov iz Tržiča 1 najraje posluša čestitke po- ! slušalcev, pogreša pa širše novice, ki ne bi govorile samo o dogajanju v občini. Ce bi poslušal samo tržiški radio, ne bi bil zadosti obveščen.« Elconora Volk, medicinska sestra v pokoju iz Tržiča je s programom tržiškega radia zadovoljna: »Vedno hitro zvemo o novicah v občini. Morda ne bi bilo. napak, če bi bile pri poročilih tudi novice od drugod.« Renato Semič Iz Tržiča: »Čestitk poslušalcev ne po-ii, ker mi niso všeč. Rad imam akutalnc novice in vesti iz občine. Med glasbenimi oddajami včasih prisluhnem narodni glasbi, včasih pa tudi »električarjean.« Jože Skrt z Jesenic: »Radio zmeraj poslušam, najbolj všeč pa so mi oddaje po željah in vesti iz železarne. Mi- slim, da nas radio zelo oh-širno obvešča o dogajanjih v jeseniški občini, kljub temu pa ne škodi, če bi bilo več vesti o športu — nogometu ali hokeju.« Anton Fras, dijak z Jesenic: »Redno poslušam jeseniški radio. Kot predstavnik mlajše generacije sem zelo zadovoljen z oddajo Za mlade, vendar bi mladini oziroma njenim potrebam in željam lahko posvetili še več minut programa. Ker smo jeseniški mladinci pred kratkim dobili svoj klub bi bilo dobro, če bi kakšno oddajo poslušalcev svetili delu tega kluba.« Angela Lavtižar z Jesenic sicer ne posluša redno oddaj jeseniškega radia, vendar so ji najbolj všeč čestitke poslušalcev oziroma domača glasba. Cc poskušamo na konci« strniti zapis o obeh radi^kih postajah, potem moramo fc-dvomno zapisati že večkrat ugotovljeno resnico, da s° lokalne radijske postaje P°" membno informacijsko sredstvo in da dopolnjujejo druge vire informiranja s tem, da posvečajo največ pozornosti lokalnim dogajanjem imajo prednost pred drugi«1' mediji In to prednost so poudarili tudi nekateri izmed naših anketirancev, ki smo Jih spraševali v Tržiču in na Jesenicah. V. Cucek KADROVSKA KOMISIJA PRI OBRATU KLAVNICA KMETIJSKO ŽIVILSKEGA KOMBINATA KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. kv mesarji 2. pomožni delavci ali delavke 3. vajenci mesarske stroke Pogoji: pod i KV mesarji, sposobni za dela v klavnici in predclo-valnici, prosti vojaščine, z urejenim stanovanjem, P° možnosti iz bližnje okolice. pod 2 fizično močni in zdravi delavci oz. delavke, z urejenim stanovanjem, prav tako iz bližnje okolice. pod 3 uspešno dokončana osemletka, fizično močni in zdravi kandidati, ki imajo veselje do tega poklica. Prijave naj kandidati oddajo v upravi obrata Klavnice v Kranju, Maistrov trg 7, do 31. 8. 1969. Kadrovska komisija obrata Klavnice K/K Kranj DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC ■ KRANJ VPISUJE SLUŠATELJE V ŠOLSKEM LETU 1969/70 V CENTRE ZA IZREDNI ŠTUDIJ na — Višji tehniški šoli Maribor (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) — Višji pravni šoli Maribor — Pedagoški akademiji Ljubljana (oddelek za razredni pouk) V ODDELKE ZA ODRASLE — Tehniške srednje šole (eleklro in strojna smer) — Delovodskc šole (elektro, kovinska in gradbena smer) — Poklicne šole (elektro in kovinska smer) — Poklicne šole kmetijske stroke V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. razred V TEČAJE — začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nemškega, francoskega in italijanskega jezika za odrasle in otroke — za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) — za privatne gostilničarje — za skladiščnike — tehniškega risanja — stenografije in strojepisja ~~ za pripravo za sprejemne izpite na višjih in visokih šolah Prijave sprejemamo: za osnovo šolo do 30. 8. 1969 za ostale šole in tečaje do 10. 9 1969 i -j- PRESENEČENJE Za krajevni praznik Gorij tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj OSO) sprejme v uk več vajencev za poklic stro j* nega ključavničarja kovinostrugarja kovlnorezkalca OG0.1I; uspelnO dokončana osemletka. p|,iave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vk,i"čno 10. 9 Vasica Gorje leži 4 km zahodno od Bleda in šteje z okolico 2746 prebivalcev. V Zg. Gorjah, ki so središče tega predela, so v povojnih letih zgradili novo osnovno šolo, pošto, dom TVD Partizan, gasilski dom in krajevni urad. Imajo lepo urejeno pokopališče, kjer so postavili tudi spomenik padlim borcem. Okoli Zg. Gorij pa se razprostirajo vasi Sp. Gorje, Podkorn, Sp. in Zg. Graben, Mevkuš, Viselnica, Sp. in Zg. Laze, Poljšica, Krnica, Perni-ki in Spodnja in Srednja Radovana. Gorjanska godba in domača folklorna skupina, ki sta v ponos domačinom, pa sta ime svojega kraja zanesli celo v zamejstvo. Gorje pa so posebno znane iz narodnoosvobodilne borbe, saj so bili tu prvi partizani. Fantje in možje so na poziv OF in KPJ odhajali v gozdove. Sprva jih je bilo le 26 (danes jih živi še 6), potem pa vedno več. 28. avgusta 1941. leta je v Sp. Gorjah padlo prvih pet talcev: Franc Soklič, 38-letni delavec s Krnic, Jože Repe, 32 letni zidar iz Sp. Gorij, Karel Repe, 44-letni vrtnar iz Sp. Gorij, Jože Pekon, 47-lel-ni delavec z Blejske Dobrave in ujeti partizanski ranjenec Jane? Zupan, 52«letni kmet iz Nornenja. »Zmagoslavno grcamo v smrt!« je privezan h kolu vzkliknil ranjeni Janez Zupan in omahnil. Ne strah in ponižnost, pogum in srd se je rojeval v naših ljudeh. Gorje so postale žarišče upora sredi svobodnih pokljuških gozdov. 28. avgust je praznik Gorjancev. To ni samo spomin na dogodek pred 28 leti. Nepozaben je ostal tudi 20. september 1944. leta, Jko je sovražnik zažgal vas Srednjo Radovno. Z njo je pogorelo 24 ljudi. Danes nas na ta strašni dogodek opozarja pretresljivi spomenik: fctegnjefte dlani prosijo usmiljenja. Še in še bi lahko pripovedovali o bojih med NOB v teh krajih. 2e leta 1941 so Nemci izselil v Srbijo učiteljstvo, KMETIJSKA ZADRUGA škofja Loka sprejjme vafence za u k v trgovski stroki za prodajalne — GORENJA VAS — JAVORJE — ŠKOFJA LOKA Spodnji trg (reprodukcijski material) Za trgovino z. reprodukcij-skim materialom v Skofji Loki pridejo v poštev samo motki župnika, domačina Jakoba Ivnika in Sitarjevo družino. 1942. leta je moralo v Nemčijo 50 družin, naslednje leto pa so izselili še 7 družin. Padlo je 87 borcev za svobodo, v taboriščih smrti in zaporih pa je podleglo 15 domačinov, kot talce so postre-lili 11 ljudi, 6 izseljencev je umrlo v Nemčiji, na planini, pri delu v gozdovih ali na poti je bilo ubitih 16 ljudi, 24 ljudi pa je postalo žrtev požiga v Radovni. Najmlajša žrtev fišističnega divjanja je bil oseminpolmesečni dojenček, ki je zgorel v Radovni, najstarejša žrtev pa 81-letnf Jožef Jan iz Sp. Gorij. 1L septembra 1944 so ga na Poljanah ubili Nemci, ko je šel na sestanek k sinu Jožetu — partizanu. Gorje so se v vseh povoj nik letih oddolžile žrtvam narodnoosvobodilne borbe s manjšimi slovesnostmi za krajevni praznik. Letos tega praznovanja ne bo, ker ni sredstev za to. Vendar, kakorkoli je že, dolžnost naj vseh je, da ohranimo in o nimo spomin na žrtve okv> patorjevega nasilja. Svoboda je bila draga! J. Ambrožiđ RAZPFS Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju bo sprejel za šolsko leto 1969/70 V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU NAKNADNO šE 33 učencev, in sicer: 18 UČENCEV za Združeno podjetje Iskra Kranj, tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v Kranju, za izučitev naslednjih poklicev: orodjar 4 učence finomehanik 1 učenec strojni ključavničar 1 učenec rezkalec 5 učencev strugar 6 učencev telefonski mehanik 1 učenec 2 UČENCA za Združeno podjetje Iskra Kranj, tovarno elektromotorjev v Železnikih, za izučitev naslednjih poklicev: strojni ključavničar 1 učenec strugar 1 učenec 13 UČENCEV za Puškarno v Kranju za izučitev naslednjih poklicev: orodjar 2 učenca rezkalec 3 učence strugar 4 učence puškar 4 učence Kandidati bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in psihotestov. Za vpis morajo predložiti kandidati osebno do vključrio 30. avgusta 1969 tajništvu Šolskega centra združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju naslednje listine: — prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec 1,20), kolko-vano z državnim kolekom za 0,50 din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti); — izpisek iz rojstne matične knjige; — spričevalo o končani osemletki in — zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre. Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima lastnega internata. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stanovati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za sprejem v internat pri Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Ponudbe sprejema upfava podjetja do 10. septembra letos. Na Bohinjskem jezeru. — Foto: F. Perdan Zgodbice o Dre]čku Danes objavljamo zgodbico o Drejčku, tako smo poimenovali kratke sestavke (skupaj jih bo dvanajst), v katerih se avtor loteva zelo občutljivega dogajanja med starši in otroki. Zgodbice so namenjene seveda otrokom, vendar pa so napisane tako, da jih bodo radi prebrali tudi odrasli. V nekaterih se avtor hudomušno obreguje ob pretirano starševsko ljubezen, v drugih pa nas seznanja z nekaterimi čudovitimi skrivnostmi in radostmi otroštva. Prav zaradi tega razgleda v otroški svet, ki nam ga avtor odpira v svojih zgodbah, naj bi nam Drejček pomagal razumeti naše lastne otroke. Zgodbice je napisal ravnatelj Dušan Bavdek. Mamica in očka Vsaka zgodba ima svoj začetek, tako ga ima tudi naša. Začetek te zgodbe pa sta mamica in očka. Nekdo mora biti prvi in seveda je to vedno mamica. Kadar je 'hotel biti očka prvi, je bilo vedno vse narobe. Torej, nekoč sta živela deklica in deček. Deklica z dolgimi kitami in živimi očmi, ki so poredno gledale v ta lepi svet. Te oči in te kite so bile krive, da je deček pri igrah lovil samo to deklico in če jo je le mogel, potegnil za kite, da je glasno jokala. In kljub temu, je deklica pazila, da jo je ulovil prav ta deček. Ko sta bila večja, deklica in deček, sta šla vsak svojo pot, vsak na drugo šolo. Srečala sta se ponovno šele čez leta. In ko sta se spet videla, je deček pomislil: Glej, kakšna je punca, prava lepotica je! Deklica pa je rekla: »Lahko bi bil bolj prijazen z menoj, saj sva stara znanca«. Beseda je dala besedo in sta se zmenila za smučanje v hribih, za kopanje na morju, za posedanje v mestni slaščičarni, za oglede filmov in podobno. Deklica jn postajala fantu vedno bolj ljuba in nekoč ji je rekel: »Rad bi se poročil s teboj«. Deklica mu je odgovorila: »Zelo te imam rada.« Sla sta na matični urad in tam so zapisali tako, da sta deklica in deček /ena in mož. Kmalu nato je mlada žena možu zaupala: »Drcvjčka bova dobila,« Ko je otrok privekal na svet, sta postala mamica in očka. Vendar, to ni bil Drejček, bila je Polonica. Modre zastorčke na otroškem vozičku so za- , I ali z rožnimi, ker dekliee imajo svetlo rde-če zastorčke, dečki pa n dre. Zakaj je tako, najbrž nihče ne ve. Navada pa je le taka. Cez nekaj let je mamica spet rekla očku: »Drejčka bova dobila«. To pot se mamica ni zmotila in res so dobili dečka. XS tem se pa začenjajo Drejčkove zgodbe. ZA DOLAR VEĆ — italijanski vvestern v barvah, režiser: Sergio Leone, igrajo: Clint Eastwood, Lee Van Clecf, Gian Maria in drugi. Iz Italije prihaja vvestern, ki po svoji obliki spominja na na j izvirne j še ameriške. Pripoveduje nam slikovito in napeto o dveh revolveraših, ki si služita vsakdanji kruh z lovom na zločince. Oba sta spretna od sile, toda med njima je le razlika. Eden je nasilen in ubijaško razpoložen, drugi pa je umirjenejši in mu ubijanje za vsako ceno ne gre v račun. V ten ciljih se razhajata. Popolnoma se pc.vezeta sele v silovitjm, ne-i/.pi osnem spopadu z nevarnimi zločinci. Filmu so bili gledalci po svetu zelo naklonjeni, posebno pa še ki i liki. PROPAD HISE USHER ameriški barvni. Skrivnosten, srhljiv film, posnet po znani knjigi ameriškega pisatelja Edgarja ai-lana Poca. Obsedenost in neuravnovešenost, obremen je-nost glavnega junaka, ki še tli v njem se spopada z mlado, življenja polno Madeline, ki se hoče odtrgati iz. prekletega okolja. Propad hiše Usher je na pomolu. Delo je veren posnetek knjižnega besedila. lietji film, ki bo kmalu na sporedu, pa je gangstrskegfl značaja, kjer je veliko preobratov in ob koncu ukradeno blago le najde pot na pravo mesto. OPERACIJA SV. GENARO je ta$i ilen predstavnik tistega filmskega področja, kjer nobeden od ustvarjalcev ne stremi za ka kim večjim umetniškim ciljem. B. Česen Razpisna komisija Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju razpisuje PROSTI DELOVNI MESTI 1. pomočnika direktorja zavoda 2. računovodje zavoda Kandidata morata poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: 1. a) da ima ekonomsko ali pravno fakulteto b) ekonomsko srednjo šolo c) ustrezno delovno prakso pri vodenju delovnih organizacij 2. da ima višjo ali Srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovne prakse v računovodstvu Prijave sprejema razpisna komisija Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj 15 dni po objavi. Delovna skupnost Delavske univerze Tomo Brejc Kranj ponovno razpisuje za nedoločen čas na podlagi 82. in 83. člena Statuta prosto delovno mesto učitelja slovenščine v osnovni šoli in ostalih oddelkih za odrasle. Pogoji: profesor, diplomiran slavist, veselje do dela z odraslimi. Stanovanja ni Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija delovne skupnosti Delavske univerze do 1. septembra 1969. Poema o Janu Palachu Nocoj ob 20. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju POEMA O JANU PALACHU Marjana Stancarja-Monosa. V glasbenem delu večera bosta izvajala violinist Miha Pogačnik in pianist Peter Škrjanc Beethovnovo sonato št. 9 (imenovano Kreutzer). Jezik ni kar iako Košarkaške in vaterpolo tekme so privabile nebroj gledalcev. Košarkarske In vaterpots** tekme so privabile veliko g|c* dalcev. Niso nudili odpora S&tW članom, ampak so se zopc ' stavili tudi predsedniku. Niso se uprli samo članom, ampak tudi predsedniku. V prvi vrsti pa so bili razo-earani gosti ,z. ostalih repU» Jik- Ča Predvsem pa so Dih ra^vS rani gosti i/ drugih riT"h,lK Oglejte si močneje l!sk ''^ besede in popravljene sta\ GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V mestni hiši je cdprf£ stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska i" 1111 nostno zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa raz va kiparja Petra Jovanoviča. na V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju Jg ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v ^ nadstropju etnografska razstava Plansarska kultura na renjsktem. ■ . ga- V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski mu/l ';-V)tj^a, leriji v isti stavbi pa razstava akad. slikarja Franceta t.»o ^ Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 12. in od 17. do 19. ure. Te dni Do svetu capetovvn, 17. avgusta - šnici Gr»tte Schur je i» la11 Philip Blaibei*g- ki J 19 mesecev in 15 dni živel Presajenim srcem 1 IrskEW-Y0RK' 18- av^usta -a Je ponovno zahtevala OM7an]e varnostnega sveta Vc 2aradi napetega položaja irsk m Irski' Predstavniki Ke v,dda so zahtevali tudi li m- V Severno Irsko posla-mi*ovne sile ozn. GULFPORT, 19. avgusta -■J vzhodno obalo ZDA je vJal orkan Camille, ki je ^Pustoš,! velike predele Mis-. SlPiJa in Louisiane. Veter 320 r°k0d Pihal s hitrostjo km na uro. Doslej so na- oeuS Več kot 200 žrtev t(*a Ve3h!'xmeniio Pa. da je člo- nnrS", mev še več- Po Prvih ie bilo v tem neur- ljuJan,cnih vc^ deset tisoč heoi.j?cd,tem k°J'c brez stre-OJtalo 200.000 Američanov. žnovi^ON' 18- av^a - J* PomoMna,mske čete so sc P° bojT p ^reljevale med sc-vlado r^dstavnik saigonske ^eze.'Tri' da S° bi,e iz" CeJ vojaki lk° in da jc Pre" vojakov pogrešajo. sekm?jV;-i9-,av8usta - Prvi »vgusn^ da Jc krivo " **5^ v„i!kC d0g0dke «n » žav v5 ^iallstičnih dr- ^IsSh?' !?; av*^a - Ki-krivS K obdoI*ila SZ kot illcidem? nedavi1« obmejne S{>vjetskft niCd Kitajsko in ooti sr, nTx v Protestni ske2aht«P^edstavniki Kitaj-iz'ivat; v3 ''.naj SZ P^eha bencin ,1,T,sko in da naj 1X11 akcijLoi„t;KaI,iimi vojaški- ^London 2n E^stavniki i i aVgUsta -Br,tani|p 1 Irske in Velike ?l,m S ,° POđpisaB spora-ka,C,em ie Velika nost 2av,PreVwla odgovor-ski. Vamost v Severni Ir- n°vcKa ilTi- logu volilev za J? jr7,"d,|ske8a Predsedni. V- °iri nI največ glasov V. mcni mei i°va ^itev po-«6np zTna drug,,n tudi PoU- sed^e^-;:;:-i;;:^ pred. Demonstracije, ki so izbruhnile v Pragi in drugih češkoslovaških mestih ob prvi obletnici vdora čet socialističnih držav na Češkoslovaško, so do sedaj po uradnih podatkih zahtevale pet smrtnih žrtev, množico ranjenih, medtem ko so več kot 300 demonstrantov aretirali. Tri smrtne žrtve v Brnu in dva ubita v Pragi ter množične demonstracije so nedvomno dokaz, da številni pozivi partijskega in državnega vodstva naj bo v deželi mir, niso zalegli. Predsedstvo češkoslovaške skupščine je ob prvih spopadih demonstrantov s policijo, vojaštvom in gasilci objavilo, da so nemire povzročili »kriminalni, zločinski, kontrarevolucionarni in fašistični elementi«. Sporočilo češkoslovaške skupščine nadalje poudarja, da so »sovražni, protisocialistični in huliganski elementi« 20. avgusta zvečer uporabili tudi orožje. Posebni poročevalci svetovnih listov poročajo iz Prage, da so na Vaclavskem name-stju, na Prikopih in na Jung- Žrtve demonstracij v ČSSR manovem namestju postavili barikade, medtem ko so oklopna vozila in vojaki v polni vojni opremi s čeladami in solzilnimi bombami zadrževali množice demonstrantov. Same demonstracije so se začele na predvečer prve obletnice vdora socialističnih čet na češkoslovaškem na Vaclavskem namestju in na ulicah, ki vodijo na ta glavni praški trg. Med demonstranti so prevladovali mladi ljudje. Medtem ko so številni vojaki in posebne enote državne varnosti v začetku mirno spremljale demonstracije, pa so kasneje z najostrejšimi ukrepi preganjali izpade posameznikov in skupin. Pri tem niso štedili z gumijevkami in solzilnimi bombami. Slišati je bilo tudi strele. Po Pragi so se razširile vesti, da je bilo v demonstracijah ubitih več kot samo dva človeka, vendar točnega števila ne omenjajo. Novinarji poroča- jo, da o številu ranjenih lahko samo ugibajo, vendar so videli, da so ambulantna vozila odvažala ranjence. Na Jungmanovem namestju so demonstranti postavili barikade in z njih obmetavali vojake in njihova vozila z granitnimi kockami, ki so jih izkopali s cestnega tlaka. Zato so v mesto prišle velike vojaške okrepitve. Kot poročajo, so najprej streljali v demonstrante s slepimi naboji, kasneje pa tudi s pravimi v zrak. Vaclavski trg je v središču zaprt z oklopnimi vozili, medtem ko nad mestom krožijo helikopterji. Zanimiva je tudi ugotovitev, da praški listi neredov ne omenjajo, »Rude pravo« pa objavlja poziv največje praške strojne tovarne ČKD, da obsoja takšno početje in poziva tudi češkoslovaške državljane naj obsodijo nerede. V četrtek so bile vse trgovine in lokali v središču mesta zaprti. Pra- žani so bojkotirah mestni promet in so večinoma odšli na delo peš, medtem ko je bilo v tramvajih in avtobusih mogoče videti le starejše ljudi. Medtem ko to poročamo, zaseda prezidij KP češkoslovaške in ocenjuje demonstracije. Kot rečeno, so objavili tudi uradno sporočilo, da j« v demonstracijah izgubilo življenje pet ljudi, in sicer dva v Pragi — v sredo in trije ▼ Brnu — v četrtek. Med demonstracijami v Brnu je bilo ranjenih tudi 15 ljudi, med njimi dva pripadnika milice. V. G. Ljudje in dogodki Avtomobil GKB je dobila vlagateljka Ana Urbiha iz Kranja »Denarja ni vredno hraniti doma« V sredo, 13. avgusta, je bilo v Tržiču veliko nagradno žrebanje za lastnike vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov Gorenjske kreditne banke. Kot smo že pisali so izžrebali 105 lepih nagrad, prva nagrada pa je bi; osebni avtomobil fiat 850. »Bila sem v službi, ko sta dopoldne vstopila dva moška in me poprašala, kako se pišem. In ko sem jima povedala še številko vezane hranilne vloge, sta rikla, da sem na žrebanju Gorenjske kreditne banke dobila prvo nagrado. Nisem mogla verjeti, da se je prav meni nasmehnila sreča. Presenečenje pa je bilo še toliko večje, ker nlsm niti vedela, da je bilo žrebanje.« Tako nam je v ponedeljek dopoldne v prostorih Gorenjske kreditne banke v Kranju pripovedovala srečna vlagatelj ica Ana Urbiha i/. Mlakarjeve 22 v Kranju, ki je zaipo-slena v poslovalnici Tobačne tovarne Ljubljana v Kranju. »Koliko časa pa že varču-jete pri Gorenjski kreditni banki?« VEč LE808TRUGARJEV sprejme DRAGO VISNAR Jesenice 2, Murava 4. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. »štiri leta. Vendar denar nisem vložila v banki, ampak na kranjski pošti, kjer so ga vezali na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke.« »Pa boste v prihodnje še varčevali?« »Saj veste kako je. Denarja ni nikdar preveč, vendar pa se vedno lahko prihrani kak dinar. Včasih sem hranila doma, vendar sem vedela, da takšno varčevanje ni kaj prida. Včasih človek misli, da nekaj potrebuje, pa seže po njem in tako iz meseca v mesec težko kaj prihrani. Če pa je shranjen v banki, se nehote navadiš, da ga bolj pametno obračaš. Pa še obrestuje se.« »In zakaj ste se odločili za vezano vlogo?« »Sprva sem denar vlagala na navadno vlogo. Kasneje pa sem se odločila raje za vezano; med drugim tudi zato, ker na vezane vloge daje banka višje obresti.« »Kaj pa boste naredili z avtomobilom?« »Prvi hip sem že mislila, da bi ga prodala. Sedaj pa sem se odločila, da takoj naredim izpit. Pa tudi mož in hčerka mislita, da je tako najbolje. Konec koncev smo že nekaj časa razmišljali o nakupu avtomobila, vendar Je bil to za /družino le prevelik strošek.« Ana Urbiha je bila rojena na Nolranjskem. V družini so bili štirje otroci. Tmeli so majhno kmetijo in še oče ie bid bolan. Zato je 1948. leta prišla v Kranj in se zaposlila v gostinstvu. Pravi, da nikdar ni ničesar zadela, čeprav je nekaj časa igrala na srečke državne loterije. Ko smo ji po prijetnem pogovoru in obveznem fotografiranju zaželeli srečno vožnjo z novim avtomobilom, pa nam je zaupala, da še nikdar ni bila v časopisu. »Redno prebiram Glas hi zadovoljna sem z njim, vendar pa nisem nikdar mislila, da bom v njem brala o sebi,* je še dodala. A. 2. Ana Urbiha že štiri leta varčuje pri GKB. — Foto: U. A. OBLEGANJE LENINGRADA O Leningradu bi brez pretiravanja lahko tidiii, da je najbolj nesrečno mesto na svetu. Vsa njegova zgodovina priča o tem. Leta 1703 je car Peter Veliki zjrradil na močvirju ob reki Mcvi novo mesto, ki ga je imenoval Sankt Petersburg in žrtvoval za njegovo zgraditev 100.000 življenj. Mesto, ki je postalo nova prestolica ogromne ruske države in obenem okno v zahodni svet, se je naglo razvijalo, saj carji in carice niso štedili niti z denarjem niti s človeškimi življenji, ko so gradili Zimsko palačo, Eremitažo, trdnjavo Petro-Pavlovsk, gradove, cerkve, mrežo kanalov ob Nevi, zaradi katerih so mesto upravičeno imenovali nordijske Benetke. Svoje trne je mesto večkrat spremenilo. Iz prvotnega Sankt Petcrsburga Je postal Lia 1914 Pctrograd. in iz tc-r. leta 1924 Leningrad, za pre 1-valce same pa je ostal vedno njihov ljubljeni »Plter«. Petersburg je bil s-'dež najbolj civilizirane, najbolj kulturne, najbogatejše družbene plasti vse dežele, bil je ruska delavnica, rusko znanstveno središče, zibel ruske znanosti in umetnosti, mesto Puškina in Dostojevskega, velikega fiziologa Pavlova in stavljenega plesalca Nijlnskc-ga. Na drugi strani pa Je bil, žal, tudi leglo uboštva, lakote, bolezni, delavstvo v tovarnah je bilo Izpostavljeno najhujšemu izkoriščanju in zato ni nič čudnega, če se je zaradi teh velikih kontrastov prav v nJem rodila oktobrska revolucija. V drugi svetovni vojni je bilo mnogo mest porušenih, tudi človeške žrtve v njih so bile velike, toda takih strahot, take bede ni doživelo prav gotovo nobeno drugo mesto na svetu. Skoro popolnoma odrezano od zaledja in sveta sploh, se jc borilo 900 dr.l ln umiralo, umiralo vseh 900 dni ln vendar nI umrlo... ZAČELO SE JE Ko Je 21. Junija 1941 prešla svetla nordijsl.a noč v nedeljsko jutro, so se Lenin-grajčani gnetli na postajah k vlakom, da bi se popeljali na tedenski oddih. Posebno priljubljeni so bili izleti k morju in Jezerom. Res se Jc sicer že tedne strahoivta šepetalo, da namerava Hitler prelomiti s Stalinom sklenjeni pakt o nenapadanju In vdreti v Rusijo, veular je ljudi nemalo pomirila vest. da se jc partij- ski sekretar 2danov, Id je bil odgovoren za vse ozemlje okrog Vzhodnega morja, ln ki je bil Stalinova desna roka pri sklepanju pakta s Hitlerjem, odpravil na počitnice v letovišče Soči ob Črnem morju. Tiste nedelje je pričakoval Josin Orbe'J, ravnatelj Erc- milr.že, majhen, okrogel ir.ož z Jupitrovo brado, v.lik naval obiskovalcev. Posebno zanimive. za obiskovalce so bile tiste dvorane, l.jer so •bili razstavljeni Izdatki umetne obrti iz Mongolske države. Sovjetski fclln&stvetiHd so sa mudili v Samarkamhi, da bi raziskovali mavzolej mongolskega osvr.alca Taivierla-na. Leningrajska Pravda jc poročalo, isa so d.3; -lili mj- »ua je p ščil počitka. Naptto jc študiral korckkuKO polo junaškega epa, ki jc pjtftva] rcn> rala Kulncva, moža, ki Jc poveljeval zadnji straži ruske vojsl-e proti Napoleonu in ki je padel na bojnem polju. Sajanov pogled je počival na vrstah: Leto lf-12 ... mesec junij ... Iz majhne vojne jc nastala velika vojna. Sovražnik Jc napadel Ru;i jo ... Tedaj se je oglasil telefon. »Si že slišal?« je vprašal eden njegovih prijateljev. »Vojno imamo!« Sajanov je naglo vključil radio. Z njim vred so milijoni ljudi poslušali nagovor zunanjega ministra Moloto-va. Njegov glas S2 je š'ril Iz zvočnikov po železniških postajah, javnih poslopjih bi na trgih mest: Nemčija je napad'a na dolgi fronti od V/hodnega do Črnega morja. Od četrte ure zjutraj smo s Hitlerjem v vojni. Sajanov je odprl okno In njegov pogled se Je uprl v čisto, modro nebo, nato je splaval tja dol na Nevo, po kateri so hiteli motorni čolni hl i c rall vanjo srebrne brazde, na njej so se zibale jadrnice z b'climi jadri, ob vitkih mostovih so se poigravali galebi. K! artllerlll 2:1, branilcem pa !c pole?; toga primanjkovalo še municije, bencina ln nadomestnih dejov. Ta nepripravljenost na eni in 'bliskovitost hapada' na drugI strani je Imela katastrofalne posledice. Nemci so sovjetske utrdbe s tankovskimi divizijami kar pregazili. Opr.Mne Je vrhovni poveljnik obrambnih čet izgubil zvtzO s skoro vsemi edlnlcamt. K teinu so nemška vojna letala že prvi dan uničila 1200 sovjetskih, 900 na tleh, 300 pa v zraku In tako tolike kot popolnoma Izločila sovjetsko obrnm-bo Iz zraka. General Rvča-gov, šef sovjetskih letalskih sil na Baltiku je bil poklican v Moskvo in takoj ustreljen. S taktiko bliskovite vojne, ki so jo bili najprej preizkusili na Poljskem in jo na Norveškem, Danskem, v Ho-landiji In Franciji še l/popol-nill, so hiteli Mentol zdaj spel od zmage do zmage. ^w/fiiii!l)//iiiihi!A1i%'l/ • mi u. u. i iii. 11 — Ali ste tudi vi danes prvič v nudističnem klubu? — Tončka, vzemi dežnik in ! pridi pogledat, kaj neki hoče I ta tvoja mati ... V nedeljo, 17. avgusta zvečer je v capctownski bolnišnici umrj dentist Phillip Bleiberg. Bil je najslavnejši pacient dr. B:\rnarcla. ki mu je pred 19 meseci in 15 dnevi kot prvi m!; na svetu zamenjal obolelo srce za novo. Bleiberga so hudo bolnega pripeljali v bolnišnico pred tednom dni. Še ena miss sveta Po končanih svetovnih igrah gluhih so na svečanem banketu v luksuznem hotelu Jugosla\ ija v Beogradu prvič izvolili tudi najlepšo med udeleženkami iger gluhih. Naslov najlepše je pripadel turški državljanki Scvili Tez, druga je bila Mehikanka in tretja Švedinja. Novost za indig§ke Hume Če bo indijska vlada sprejela priporočilo cenzurne komisije, potem bodo lahko indijski gledalci v filmih gledali poljube in celo gola telesa. ,»> Po dosedanjih predpisih so bili taki prizori v indijski filmih prepovedani. Po velikih razpravah v javnosti je cenzurna komisija končno predlagala vladi, da spremeni predpis* Zgodnji lio§ za boSfši \ »prostor na s&neai« Zdravnika haroardske univerze sta po daljšem raziskovanj o razlikah med dvojčki postavila vprašanje, ali se dvojčka čneta prerekati že v materinem telesu. Enojajčna dvojč**^ imata popolnoma isle genske zasnove in sta — vsaj tako tn& nijo — ob rojstvu popolnoma enaka. Ce pa se kasneje ' J k iika med njima, potem, tako je mnenje, jc to posledic* n j onega kasnejšega razvoja, vpliva okolja in. podobno. njona zdravnika pa trdita, da razlike med dvojčkorpa na*ta" nejo že veiiko prej, že v prvih razvojnih stopnjah. Zg6d.J da se eden od dvojčkov rodi težji. Pojav lazlagata na !. i, da se eden od dvojčkov že v materin -m telesu flanAJ* v boljšem položaju, to je/da se bolje preskrbuje s krvjo >* iste placente. Ugotovila sta, da jc z v( :Jo težo povezan tuu višji inteligenčni kvocient. i? /a'1 ECaj štfudirafo Italija v šolskem letu 1968/69 je bilo na italijanskih univ^JJ vpisano 496.000 študentov, kar je dvakrat več kot V ,.nlov v preteklih letih se jc precej zmanjšalo število šUKH .fl pravnih znanosti, medtem ko je zanimanje za s1 ktisti ^ s0 demografijo naraslo za 77 odstotkov. Najbolj obiskano -ekonomska lakultela in fakulteta za ostale komercialne klice. Ponte Rossa ni več •invaflsk' Znameniti trg Ponte Rosso za enodnevne jugosio* jL^. turiste bo v kratkem spremenjen v — parkirni prostoi. ,,lt, 4ka policija v zadnjih dneh pobira globo pri najbolj^ tic.l.() tla nih prodajalcih, ki nočejo pospraviti svojih stojnic. Prav Jr(^i> je policija pobrala kar precej denarja, ko jc ka/novala P j]cj jalce vsakovrstnega blaga, ki so ga jugoslovanski & [llL\i tako radi kupovali. Likvidiranje Ponte Rossa jc mogc^ ^ znamenje, da so postali jugoslovanski kupei sposobni k1 ti v velikih modnih tržaških hišah kot so Upim, Standa, in druge. INFORMAZIONI TURISTICHE FREMDENVERKEHRSNAGHRICHTEN # V Ratečah in Planici imajo okrog 100 prostih postelj pri zasebnikih. Proste postelje imajo tudi v gostiščih in penzionih. Planinska koča v Tamarju je oskrbovana. # V Kranjski gori so zasedeni holeti Prisank, Erika in Por en tov dom. V ostalih hotelih in počitniških domovih imajo še nekaj prostih postelj Dovolj prostih postelj imajo pn zasebnikih. # Hotel Vitranc v Podkorenu ima okrog 25 prostih postelj, hotel špik v Martuljku pa je zaseden. Dovolj prostih postelj imajo pri zasebnikih. 9 Poštarska koča na Vršiču ima še dovolj prostih postelj. Penzion stane od 28 do 34 N din. Prosta ležišča ima tudi Mihov dom. Tičar-jev dom bo zaseden v soboto 23. avgusta. Zasedena je tudi Erjavčeva koča. Prenosna vlečnica na plazu pod Prisoj-nikom obratuje. Počitniški dom Počitniške zveze na 7- septembra šušlarska nedelja v Tržiču Tržiško turistično društvo *e Je odločilo, da s tako imenovano šuštarsko nedeljo, ki °° septembra, obudi iz Preteklosti znane čevljarske ^oicaje in prireditve. Tako riM i1** septembra Tržič "°b'l, resda samo za en dan, PCI svojo šuštarsko podobo S**1 200 let. V prihodnjih tih pa naj bi to postala os-;^nja tržiška turistična prireditev. Čeprav je do omenjene prireditve še več kot štirinajst dni, so organizatorji šuštar-ske nedelje — tržiško turistično društvo — že pripravili program. Šuštarska nedelja se bo začela s 'koncertom tržiške pihalne godbe v nedeljo, 7. septembra. Dopoldne bodo v tržiški kinematografski dvorani predvajali film o Tržiču, nato pa bodo v Zgornji Kajži tržiškega muzeja odprli muzejsko razstavo Zgodovinski razvoj tržiškega čevljarstva, medtem ko bo v novem razstavnem paviljonu pri spomeniku NOB razstavila svoje izdelke tovarna obutve Peko iz Tržiča. Ob 12. uri bodo pripravili čevljarsko fešto — pojedino čevljarskega ceha, nato pa bodo ob 15. uri člani dramske sekcije DPD Svoboda Tržič uprizorili sejo čevljarskega ceha. Kropa — rojstni kraj umetnega kovaštva — Foto: F. Perdan Tomu bodo sledili plesi folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in nastop domačih pevcev in citrašev. Po srečo-lovu bo na sporedu še pokuš-nja tržiških bržol. Ob naštetih prireditvah naj omenimo še eno zanimivost. V nedeljo, 7. septembra bodo na 12 stojnicah vzdolž Trga svobode v Tržiču prodajali po znižani ceni obutev, medtem ko bo turistično društvo na svoji stojnici prodajalo posebne značke z grbom čevljarskega ceha in serijo osmih razglednic s starimi upodobitvami Tržiča. Pokroviteljstvo nad tržiško šuštarsko nedeljo je prevrela tovarna obutve Peko, ki je danes naslednik dolgoletne tradicije tržiškega čevljarstva. V. Guček Prireditve % V Bohinju bo v nedeljo, 24. avgusta, na prireditvenem prostoru Pod skalco lovsko srečanje s piknikom. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri. # Na Bledu bo 27. avgusta ob 20.30 uri v' Festivalni dvorani nastop folklorne skupine Emone. V galeriji na Loškem gradu je odprla razstava II. Groharjeve slikarske kolonije do konca avgusta. Srednjem vrhu ima nekaf prostih postelj. # V Bohinju je v hotetife še nekaj prostih postelj, psi zasebnikih pa imajo 300 pršu stih postelj. Rezervacije spna» jema Turistični informacijski; biro v Bohinju. Tudi Ski ho* tel in Brunarica na Vogla imajo proste postelje. Vs« žičnice na Voglu redno obratujejo. 9 Na Bledu imajo prosta postelje v počitniških domovih, gostiščih in pri zasebnikih. Nekaj prostih postelj ja tudi v hotelih. Temperatura vode v Blejskem jezeru jat 22° C. # Na Jesenicah, na Planasj pod Golico in v okolici Je-senic je dovolj prostih pav stelj, le hotel Pošta na Jesenicah je zaseden. # V Begunjah na Gorenja skem ima Turistični dom ia gostišče Joževec ter zasebniki dovolj prostih postelj. Proste postelje ima tudi peruaV on Vila Mir v Zapužah pii Begunjah. Stalno so odprti gostišči Draga pri Begunjafc Roblekov dom na Begunj šci-ci, Valvasorjev dom pod Sto* lom, Kostanj škov dom na Zgoški ravni na Jelovici. # Na Jezerskem, V Preddvoru, na Krvavcu in v Kranju imajo v hotelih in psi zasebnikih dovolj prostora* žičnica na Krvavec redno o«*, ratuje. # V Škof ji Loki imajo v gostišču Krona in pri zasebni« kih še dovolj prostih postelj* Pri zasebnikih imajo prosta postelje v Poljanah, Gorenji vasi, Retečab, v Selcah, Železnikih in na Sorici. # V Trebi j i ima dovosjj prostih postelj dom pod Planino in zasebniki. Prosta leJEU šča imajo planinski dom na Lubniku, Loška koča na Starem vrhu in Litostrojski don na Soriški planini. V turističnem informacijskem biroja v škof j i Loki posredujejo rii bolovne dovolilnice za domače in tuje turiste. % V Podljubelju in na Ljts- belju ter v Tržiču imajo v gostiščih in v hotelih ter prt zasebnikih dovolj prostih postelj. Prostor je tudi v planinskih kočah na Zelenici, na Kofcah, pod Storžičcm in na Kriški gori. Žičnica na Zelenico še ne obratuje. Z avtomobilom je dostopna Koča pod Storžičem in Šija planina, od koder je le pol ure hoda do Koče na Kofcah. Z avtomobilom je dostopna tudi planinska postojanka Pri TV ču nad Lomom. hoteli hoteli TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. hoteli Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED-BOHINJ rehod po Beogradu Velikega mesta kot je milijonski Beograd, človek zlepa ne spozna. Vedno odkriva nove in nove stvari. Povabimo vas s sabo, da si ogledamo še to in ono. Avala Za vsakega turista, prav tako pa domačina, je Avala zanimiva. Oddaljena je od Beograda šestnajst kilometrov in se kar ponuja za primerno izletniško točko. Beograjčani iščejo tu mir in sveži zrak, turisti pa M ogledajo spomenike. Tudi mi, druščina petih slovenskih fantov, smo se junijskega nedeljskega popoldneva odpravili na Avalo. Iz središča mesta vozi redno avtobus. Sli smo ga počakat ono postajo iz mesta, ker smo imeti i bliže. V gozdu smo opazili, da pripravljajo veselico adi nekaj podobnega. Raz-Jožifti smo si lahko kasneje. Avtobus je bil nabito poln. Asfaltna pot se ovijala ob gričih. Končno smo vsi pregreti izstopili. Od vznožja vozi na vrh poseben avtobus. Mi smo jo mahnili raje peš, saj smo listi slovenskih gora. Ko smo vprašali za pot, je možak srednjih let verno poudanM, da vodi na Avalo velika »uzbrdica«. Pozneje smo se krepko nasmejali na ta račun, saj ni bilo veliko ; navkreber. Po petnajst minut ni hoji smo se znašli na vrhu. Presenečeni smo obstali pred številnimi parkiranimi avtomobili in pred mnogoštevilnimi obiskovalci. Šolarji so vneto malicali in odmetavali po gozdu nepotrebno. Na asfaltiranem parkirnem prostoru je godec urno pritiskal na tipke, okrog dvanajst ljudi pa je plesalo kolo. Na sredini i smo opazili nevesto in ženina. V polodprti prodajalni pijač je starejša možak zavzeto vlekel lok po violini. Za nekaj stotakov zaigra željeno melodijo. Videti je bilo, da so ga gostje nagrajeval največ s pijačo, saj je že precej negotovo 9tal. Ena od znamenitosti je spomenik neznanemu junaku. Spomenik leži na vrhu majhnega hriba, zato je treba po stopnicah do njega. Sestavljen je iz štirih velikih plošč, katere imajo vsaka po meter krajšo stranico, da spominja na stopničasto piramido. Na vrhu jc, ravno tako iz mar-mora, grobnica s streho. Na dve strani je odprta, s kipi žensk v narodnih nošah. Letnici na grobnici 1912—1918 povesta, da je spomenik zgrajen simbolično vsem padlim v balkanskih vojnah in v prvi svetovni vojni. Postavljen je bil leta 1938, je pa delo umetnika Mcštroviča. Spomenik neznanega junaka si je Ogledalo gruče turistov od Čehoslovakov do Nemcev hkrati z nami. Znano je, da je položilo vence k omenjenemu spomeniku ie mnogo uglednih državljanov in po-.! (o spomin naših padlih borcev. Poleg hotela in dveh manjših gostišč stoji na Avali še telekomunikacijski stolp, ki je zares veličasten. Višina stolpa je 195 m. V premer meri le nekaj metrov, samo proti vrhu se razširi, kjer ima svoje prostore RT Beograd z oddajnimi anlen mr. nad tem pa je restavracija z razgledno teraso. Na konici je nameščenih več anten za PTT promet. Spodaj se stolp razširi na tri krake, na katerih stoji. V stolp so vgradili čez 7000 m3 betona" in okrog 250. ton železa. Naredili so ga v štirih letih (1961— Kupili smo vstopnice — po en novi dinar za vojake — in se peljali z dvigalom na terar-o. Prekrasen razgled. Smreke so z višine 130 m videti kot trava. Šumadijsko pokrajino smo imeli pred sabo kot na reliefu. Cene v restavraciji so ustrezno visoke višini, kava stane na primer 250 dinarjev. Stolp niha nekaj centimetrov (nekdo je rekel, da celo dvajset), vendar se ne opazi. Avala je izletniška točka, a prehrupna. Tega so seveda kriva cesta. Povzpeti se nanjo je ravno prijeten popoldanski sprehod. Domov grede smo si kupili češnje pri neki izmed žensk, ki so prodajale ob cesti. Vsakomur je dala dobro prgišče povrhu. »Za vas, vojake,« je dejala. Sejem Izstopili smo na obronku mesta. Precej hiš na kupu, asfaltna cesta, gozd. Hiše spadajo še pod mesto. Ob cesti, ki deli gozd in naselje, je bilo postavljenih vse polno stojnic. Iz gozda je prihajala glasba. Ob cesti na drugem koncu se je vrtil vrtiljak. Glasovi iz zvočnikov so ponujali še razne druge vrste zabave. Zvedeli smo, da praznujejo praznik sv. Pavla. To imenujemo vašar, kar po naše pomeni sejem. Pristopili smo. Stojnice so bile napolnjene, kot v podob™h sejmih pri nas, z najrazličnejšimi okraski, obeski in igračami, skratka z robo na kilograme. Nekateri so proda j al i sredi gozda razne pijače. Dokaj tvegan način prodaje, še posebno, ko so mnogokateri že iskali debla za oporo. Na dveh večjih jasah v gozdu je biik) polno ljudi, največ mla dih. Dekleta so bila oblečena v drzna mini-krila, fantje pa so tudi hoteli biti sodobni. Opazili smo štiri večje gruče. Ko smo se približali, srno videli, da se v sredini vsake grupe na vse pretege mučijo zagoreli muzikant je, oblečeni ne preveč lepo. Okrog njih so obiskovalci ritmično plesali kolo. Muzikantje so bili prav posebni, vsaka skupina je imela violino, boben in kontrabas. Violinist je igral zelo zavzeto, najbolj zanimiv pa je bil bobnar. Tovariša je spremljal z udarci po taktu, tu jntaim pa je čisto ponorel in začel rabi jati po njem, da je jemalo sluh. Zvedela smo, da so to pravi ciganski muzikantje. Pri naslednjih treh gručah se nam je nudil podoben prizor. Tako zavzetega igranja in ritmičnega plešama so no vidi vsak dan Poleg vrtiljaka, ki se je skoraj atpreatano vrtel, so stale še razne igralnice na srečo, kjer so obiskovalci lahko praznili žepe. Vsakdo je imel svojo igralnico ozvočeno in vsakdo je zatrjeval, da je nekaj enkratnega in naj ne izgubljamo časa z oklevanjem. Poleg strelišč je stal še manjši potujoči živalski vrt z opicami in medvedom. Torej je bilo poskrbljeno za vse. Mladi so se počasi zgubljali v gozdu. Ko smo šli v vojašnico, so nas še dolgo spremljali glasovi iz zvočnikov, tu in tam pa je tisti zagoreli bobnar podivjal. Mesto zvečer Drugič sem šel v gledališče. Utegnil sem si prej ogledati nekaj stvari. Za preskrbovanje Beograjčanov skrbe trije večji trgi. Tudi popoldne se da marsikaj dobiti. Nekateri kar prenočijo ob svojih pridelkih. Zanimao je, kako nosijo branjevke košare. Obesi;o jih na dober meter dolge palice iz močnega lesa, katere imajo zareze, da košara ne zdrsne z njih, ko jih nosijo na ramah. Seveda je treba zaradi ravnotežja nositi vedno dve. Posebnost Beograda so 'udi i'aščičarne, saj jih imajo zelo veliko, pa tudi cene so primerne. Vsakdo, >e hoče snoznai- mesto, mora poskusiti specialitele: čevapčiče, ražnjiče, pljeskavice itd. S parkiranjem avtomobilov jo zaradi pomanjkanja prostorov dosti nevšečnosti. Na večjih prostorih pobirajo denar, marsikje pa imajo naprave, kjer vrže voznik en novi dinar za nekaj ur. Mora pa imeti parkirno uro na avtomobilu. Na Ulicah so razporejeni dosti gosteje kot v Ljubljani prodajalci značk, sladoleda in oranžad ter merilci s točnimi tehtnicami. Nič nenavadnega ni prodajalka rož sredi ulice, prodajalec pasov za ure, glavnikov itd. Spomin na nekatere naše velike može živi v imenih ulic. Obstaja Cankarjeva, Prešernova, Levstikova, Kopitarjeva, Finžgarjeva, Gradini kova, Janka Premrla-Voj ka in Franca Rozmana ulica; neikaj pa jih je imenovanih po krajih: Ljubljanska, Mariborska, Trbovljska, Celjska, ter še tri ulice, ki jih imenujejo po našem vrhu oz. pokrajinah: Triglavska, Gorenjska in Dolenjska ulica. Vsakomur pa je poznana tudi Prešernova klet. Presenetila me je cena vstopnice za gledali .ko pred stavo, saj je bila razmeroma visoka. Potolažil sem se, saj sem neko nedeljo dal ravno toliko za ogled nogometne tekme — 1500 S din. Dokazal sem si, da nimam posebnega smisla za ta šport, čeprav je lesttisocgtava množi«, a doka zovala ravno nasprotno. Ti-sto nedeljo so še zvečer ho- dili vneti pristaši po ulicah s transparenti, »Zvezda je naša, mi srn« od »Zvezde« in veselo peli. V Narodnem gledališču sem si ogledal dramo Milana Tokoviča Posle ljubavi. V glavni vlogi je nastopala poznana Mira Stupica, ki je bila odlično kos težki nalogi. Presenetilo me je občinstvo, čeprav je bila večerna predstava, so si nekateri kot večerno obleko omislili kar srajce s kratkimi rokavi. Mogoče je bil kriv topel večer. Začudilo me je tudi, da so mnogi med odmorom brali časopis. Vtis pa sem popravil ob koncu, ko sem spoznal, da je občinstvo zelo, zelo zahvalno. Ura je bila že čez enajsto. Na ulicah je bilo živahneje kot podnevi. Gruče kino obiskovalcev so se vračale domov. Kavarne so bile vse polne. Posebno sem se čudil številnim mladoletnicam, k* se jim nič kaj ni mudilo domov. Skupina fantov je celo pela, kar ni običajno po mestnih ulicah. Poljub, je bilo videti, na beograjskih tUfcah ni ravno nekaj nenavadnega-Vojak to še posebno dobro opazi. Ali pa tisti par: dekle s fantom v sivi uniformi. K svojemu vojaku je prišla dekle iz Makedonije, iz Slovenije ... Tudi na cestah je bilo zelo prometno. Nočni čas izkoristijo prehodni turisti« ker ni vroče in ni take gne' če. Videti je bilo, da imaj? dosti dela tudi taksisti-Le-teh je v Beogradu zelo veliko. Posebno ožive po polnoj či, ko preneha z vožniauii mestni promet. Neonski reklamni napisi so se prižiga« in ugaševali. Več kot pol j'n je še V cirilici. Ne vem, kak0 se znajdejo turisti s severa i'1 zahoda. Spustil sem se po stop"1' cah podhoda. Oba na Ter«' zijah sta zdaj že končana-Pravzaprav sta malo »P0*' zemlje«, saj v podhodih slujejo razne prodajalne s *u nstičhim uradom na sredin* Ob izhodu je dolgolasec 00?*J no študenJt — glasno ponul'* časopis. Avtomatske st<>Pn ce ponoči ne delajo. Na drugi strani, v vrtu ho; tela Moskva, je desetolansM orkester igral Ihiiigarije*^ Fantazijo. Mize so bile vs zasedene. Podobno je D1™ pred hotelom Slavi ja. Ko som šel skoz.i sem bil ravno priča p&*^ mu prizoru. Miličnik je 3 . tiral mozaika, ki si jc P° na klopi. To je razburilo i di druge speče, tako da J naenkrat bulo v parku vC^nX sprehajalcev. Prej niti opazili, da so klopi P°P°^ ne, če ne s parčki; pa s s,!.ltj( mi. Nekateri vedo PoVl.1 ^ da jc ponoči v mestu ttK» volj lahkih žensk. Takšen je približno ""^ mesta ponoči. Vsekako' ^ lja tudi za Beograd, da ^ sto nikdar ne zaspj P*" (Nadaljevanje sK'1'' j. S/V^ Ko si boste ogledali prelepo »otesko KOR š K L PEČI (Trogernerklamm) na poti v Korte (Trogern) — obiščite GOSTILNO PRISTOVNIK PRI CERKVI »Ote. BUTAN CAMPLIN — AVTOPLIN Jrs»j polnjenja: Ka»nping v Zakl — BLED LUNARNA LJUBLJANA, vodovodna cesta (za Lito-strojem) *elefon 316-798, 315-759 CAMPLIN AUTOGAS >sto di rifornimento: camping v Zakl — BLED jlinarna LJUBLJANA, Vodovodna cesta (d'etro la fabrica Litostroj) »elefon 316-798, 315-759 TO KI domača hrč.na izbrane pijače prenočišča VABLJENI Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen O ugodnp menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko £ M L E G NIK GOSTILNA Klrschontauar — Kotantavr llkm od ljubeljskega pridora ob cesti v Celovca obiščite KOMPAS HI^N G A R N I HOTEL KOMPAS L AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA LJUBELJU. Z? reprezentance podjetn dajemo posebne popuste. Vab« Kompas GARN1 HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Visitateci. Cl prenderemo premura dl serviri bene Cucina casalinga e vini della Slovenia. Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvislo — Trbiž VIA VTTTORIO VENET O 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, NEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo ijjpb v naših trgovinah usnjene izdelke In vse vrste tehničnega blaga: damsko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10 °/o popusta. Se priporočamo za obisk! VELETRGOVINA — KOČNA — KAMNIK Alp Pension HERLEC ELA IN ROMAN TUPALIČE 3« P. PREDDVOR Obiščite na* — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služba VISITATE il negozio DELLA GRANDE MODA (Bfrtitit/.ue Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOSUS Časa di gitte RIBNO PRESSO BLED vi invitta — ottima cucina — camere — intorno incantevole LJUBLJANA V C S H J A r. C V A t Se priporoča In vabi v svoje sodobno opremljene sobe ln apartmaje PrljfltljMI restavracij«, restavracijski vrt in terasa. Velika Ubira kulinaričnih spccialltet In odlična vina. V dancing baru ples, qlasba in mednarodni artistični pregram. Lastni parkirni prostori in garaža. Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljana tel. 310-555 telcx. 31 350 iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiii Obiščite BISER HORTIKULTURE ARBORETLM VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU Jesen čas izletov PO VASI /lili JIH ORGANIZIRA TURISTIČNI ODDELEK PODJETJA CREINA, KRANJ, KOROŠKA C. 4, TELEFON 21 022. Predlagamo vam: nedeljski piknik, trgatev na Štajerskem, Dolenjskem ali Primorskem, obisk kulturnih in drugih znamenitosti po Sloveniji, Istri in bližnji Hrvaški. Izleti v inozemstvo: Dolomiti, Grossglockner, Koroška, Benetke, Dunaj, Praga, Miin chen (Oktoberfcst), Budimpešta itd. NA SVIDENJE NA PRIJETNEM IZLETU! (. RF.I\A - KRANJ KAVA ECRElufl turistično Prometno Podjetje Kranj 5535 Bi radi jezdili? Pojdite na Visoko! Dekle in konj Ob koncu tedna, kakšno razbeljeno avgustovsko soboto ali nedeljo, človek, utrujen od celotedenskega dela, rad počenja stvari, ki ga raztre-sejo, zabavajo in razvedrijo, j Eni se zatečejo na plažo ter, i loveč tople sončne žarke, vržejo karte, drugi jo mahnejo v gozd, nad jagode, tretji pod krošnjo bližnjega drevesa zakurijo ogenj in si pečejo če-vapčiče, četrti... Tisoč možnosti je, kako preživeti vikend. Žal mnogi ne vedo zanje. Ne poznajo skritih kotičkov, ki jih ima mo na Gorenjskem kolikor hočete in ki so kot ustvarjeni za izlete, kopanje, sončenje, za preganjanje poletne utrujenosti. Vam lahko predstavim enega? »Odkrili« smo ga čisto naključno in škoda bi bilo, če ga ne bi opisali. Minuli teden, med potepanjem po Poljanski dolini, nas je pot zanesla na Visoko, v vasico ob bregu Poljanščice, ki se tod umiri in dolbe globoke, zeleno pobaravne tolmune, kot ustvarjene za samotne kopalce. Veliko poslopje, podobno graščini, vlada okolici. Vaščani so ponosni nanj, kajti to je domačija slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Bronasti kip visoškega gospoda, ki z vrta za stavbo zamišljeno zre nekam proti gozdovom priča, da se tudi veliki mojster peresa in bivši ljubljanski župan ni mogel upreti razkošju tamkajšnje okolice. Ampak Tavčarjev dvorec ni zanimiv samo zaradi slavnega pisca. Sedanji lastnik Mirko Šinkovec ga je namreč preuredil v pravcato jahalno šolo. Petnajst elegantnih konj se prestopa v hlevu za hišo. Siv možakar, na katerega smo naleteli pri vhodu, skrbi zanje. Hrani jih, čisti in neguje, če pa si kdo zaželi pojezditi ob reki navzgor, osedla rjavca ali šimelj-na, ter gostu pomaga v sedlo. Dekle In konj — in bronasti Tavčar, ki dostojanstveno zre prek travnikov, po katerih jc tudi sam nekoč Jahal — Foto: F. Perdan 1500 din stane ura jahanja. »Trenutno je interesentov še bolj malo. Le ob sobotah in nedeljah prihajajo. Ampak počakajte, da uredim stezo. 700 metrov bo dolga in kot nalašč za jahanje,« je razlagal oskrbnik. Že«> sva s fotoreporter jem sedla v avto, hoteč se odpeljati, ko jo je po poti med travniki primahalo mlado dekle. Škornji v njenih rokah so nedvoumno pričali, da ni prišla samo pasti radovednosti. »Oprostite, gospodična, pa ja ne mislite jezditi,« sva ji s Francijem stopila nasproti. »Kaj pa drugega? Nalašč zato sem se pripeljala iz Ljubljane.« Potlej sva zvedela, da ji je ime Vojana Ahčan, da so konji njena velika strast in da je že leto in pol član konjeniškega kluba Ljubljana. »Kako ste zvedeli za jahalno šolo na Visokem?« sem jo pobaral. »V glavnem od prijateljev, iz pogovora z njimi. Da, tokrat sem prvič tukaj, ampak še bom prišla,« nam je razlagala, potem pa segla v torbico, izvlekla vrečko piškotov in začela krmiti konje. Kot bi slutili, da gre za strokovnjaka, so jo ubogali, se pokoravali vsem njenim ukazom in prijazno mežikali. »Hude preglavice sem Imela, preden sta se oče in mati sprijaznila z mojim početjem. Sedaj je že bolje, vendar mama še vedno govori, da si bom lepega dne zlomila vrat,« je pripovedovala 18-lctna dijakinja ene izmed ljubljanskih gimnazij in lezla v sedlo. »1500 S din — to nI veliko. V Parizu za eno uro- jahanja odrineš 25 do 50 frankov,« je še pristavila, se povzpela na rjavčka, ki sprva ni kazal posebnega navdušenja za izlet med polja, in odjezdila. S fo-toreporterjem sva debelo gledala, kajti konj je nena doma začel nevarno poskakovati. »Dol jo bo vrgel!« je zavpil kolega Franci in pozabil na slikanje. »Ne bo je ne. Vidi se, da nI prvič v sedlu,« je oskrbnik zadovoljno odkimal. In tako je tudi bilo. Dekle jn konj sta se kaj hitro spoprijateljila ter jo ubrala ob Poljanšči-ci navzgor. I. Guzelj Dom pod Golico dobro obiskan Dom pod Golico ima 44 eno-in dvoposteljnih sob, restavracijske prostore, točilnico in posebno sobo za zaključene družbe. Celodnevno bivanje v tem domu velja 30 dinarjev, obiskovalcem pa je na voljo hrana po naročilu. V razgovoru z upravnikom Dragom Ar-janijem smo izvedeli, da je dom pod Golico kar dobro obiskan, med gosti pa prevladujejo Zahodni Nemci ter turisti iz Hrvatske in Srbije. čeprav je Drago Arjani upravnik šele sedem mesecev, se lahko pohvali z dolgoletno gostinsko prakso, saj je prej služboval v češnjici in v Srednji vasi v Bohinju. Zato tudi na sam dom gleda z očmi gostinskega delavca, katerega dolžnost je čimbolj ustreči željam obiskovalcev. »Čeprav je dom na zelo primernem mestu in mu zato obiska ne manjka, bi morali še marsikaj storiti. Po mojem mnenju bi bila najbolj dobrodošla centralna kurjava in nova oprema za sobe kot tudi za restavracijske prostore. Mislim, da v dom, odkar so ga leta 1948 obnovili, še ni bilo vloženih kakšnih večjih sredstev. Nekateri gostje ostajajo pri nas tudi po več tednov, saj je dom skoraj idealno izhodišče za izlete na Črni vrh, Golico, Rožco, pa tudi sama okolica doma Je zelo privlačna. K nam večkrat prihajajo tudi večje skupine, za katere se„dogovarjamo s Kompasom.« V. G. .-vt*va*a«u-a»•*«>*t>■> .«>tiii^ -------*£*£! ^sBiit»iMBiiiaiBjafciiaiiaiiMaMaaBaaMaMM»aMiiiaaiMaaiaMaiaMiiaijatt"WW^ii s: ŽITOPROMET SENTA SKLADIŠČE KRANJ TAVČARJEVA SI Tel.: 22 053 (bivši Exoterm) Opravlja odlkup pšenice — zamenjujemo pšenico za najkvalitetnejšo banatsko moko vseh vrst, po najugodnejših pogojih. Na zalogi imamo vedno vseh vrst moke in krmila Zahtevajte po trgovinah TESTENINE BAČVANKA ■mmm•*•««■»■a■■ iiUItlllMIMIlItIMI. UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »NADI« FUŽINE — 800 m OD DRŽAVNE MEJE Motorne kosilnice znamke BCS — alpina — Iaverda olimpia — vse rezervne dele za te kosilnice. Noži BCS 127 Hr 2600 lir - Palci za greben 780 Ur — Škropilnice volpl Razno konfekcijo In gospodinjske potrebščine. ■■■■■■■■■■■■■■55 V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI MODNA OBLAČILA ZA VSAKO LETNO DOBO, # KREDITNE UGODNOSTI, # KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO, • SODOBNA STANOVANJSKA OPREMA • SREDSTVA ZA VASO NEGO, # ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. • DOSTAVA NA DOM, Grabče — vasica ob Radovni (6) Fužina v Spodnji Radovni Tudi smrekov les so splavarji spravljali domov, če so ga posekali v dolini Radovne. Rabili so ga za domačo porabo: za skodle, če so popravljali streho, če pa je kdo delal novo hišo, Je bilo treba precej lesa. Takrat so namrač delali bolj lesene Wše» ki so bile toplejše kot zidane. Te so zdaj že »zdavnaj Predelane in pozidane. Za prodajo lesa takrat še | niso sekali, ker lesne trgovi- j še ni bilo. V poznejših le- I tih, ko so že bila razna lesna Podjetja in trgovci, pa se je smrekov, jelov in macesnov ks lahko prodajal. Izvažali 80 ga v druge države. Tudi drva so izvažali. Nekaj let so Potem še splavarili po potoku Radovni, vendar le do vasi Spodnja Radovna, kjer so bile nad jc/om narejene zložljive grublje. Tam se je plovba fi :ha!a; les ali drva so pobrali ven. Naprej po potoku Ko so pred pribli/no 40 leti izboljšali cesto po dolini Radovne, je še to splavarjenje odpadlo. Zdaj vse gozdne asortimente spravljajo v dolino po cesti. Se pred lesno pa se je tu v naši okolici in pri nas začela razvijati po malem železarska industrija, in sicer najprej v jeseniški dolini s plavži na Javorniku. Rudo so kopali v jeseniških rovtih pod Golico in na Zelenici, topili pa so jo v plavžih na Javorniku. V Spoduji Radovni, pri. ?«cui ven. Mapre| po poiuku ■ « ~*------;• - r Namreč niso smeli več spla- bližno kdometet od fariti, in sicer zaradi jezov,! po dolini Radovn^ navi *i so jih v nižje ležečih va- seh imeli lastniki mlinov, godnih žag in kovačnic. Spla-varjenje bi jim namreč jezo-f?te in vodne naprave, s kate-^rimi so imeli napeljano vo-^juo k mlinom in žagam, po-"kvarilo. po dolini so takratni jeseniški industrijalci naredili veliko fužino. Voda, ki je pritekla izza jezu, je poganjala velika kovaška kladiva, ki so jim rekli »norci«. Tudi mehove za pihanje ognja jc poganjala voda. Iz javorniških plavžev so y to fužino vozili »grodclj« — železo, ki priteče iz raztopljene rude. Ta grodelj so razko- ' sali na približno 10 kg težko kose in jih z navadnim. : kmečkim vozom, v katerega ■ sta bila vprežena dva močna | konja, vozili čez Poljane skozi Gorje v Spodnjo Radovno. V velikih kovaških ognjih v ' fužini so jih razžarili in pod ' velikim kladivom prekovali v železne »repe«; tako so namreč imenovali v podolgovato obliko prekovano železo. Te j »repe« so vozili spet nazaj- na Jesenice v nadaljnjo prede- j lavo. Ta fu/ina v Spodnji Radovni je zdaj že dolgo opuščena, j Že več kot 65 let nc dela, le razvaline se še vidijo. Pozneje so zgradili približno 300 m ni/je v Radovni električno centralo, ki jo poganja voda, napeljana iz istega jezu, kot je služil za fužino. V tej fužini je marsikateri Grabčar in tudi kdo iz drugih sosednjih vasi dobil zaslužek in s tem kruh — nekateri v fužini, drugi po gozdovih, k;er so s kali drva in kimali oglje. Oglje so kuhali poleti, ga potem shranili v kolperne, da je bil pod streho, pozimi pa so ga s samo-težnhni sanmi zvozili v dolino. Za plavže pa so delali iz draeja, hoste in grmovja »bačke«. s katerimi so — me- šane z ogljem — kurili plav- i že. Iz tega železa, ki je bil do- j bre kvalitete, so Broncov oča in že njegov oče delali razne kovaške umetnije. Takrat je bilo običajno, da se je obrt podedovala; kar se je naučil oče, se je od njega naučil tudi sin in po njem prevzel obrt. Broncov oče si je sredi vasi postavil majhno kovač-nico; meh za pihanje ognja je imel na nožni pogon. V prostem času in potem, ko ni bil več v službi pri baronu Žvcglju, je delal razno manjše gospodarsko in gospodinjsko orodje, npr. manjše in večje kuhinjske nože, škarje za striženje ovac (to imajo nekateri ljudje še zdaj), klešče ipd. Delal je posebne manjše kleščice za kresanje, za pridobivanje ognja. To so bile nekakšne kombinirke, narejene iz en.ga kosa železa: z njimi je možakar lahko pobral ogorek ali žerjavico z ognjišča in jo dal v pipo, z njimi je lahko čistil pipo, ker so imele nekakšne konice, obkrajna ploskev pa je bila namenjena za kresanje, za prižiganje pipe s kresilnim kamnom. Te kresilne kamne, približno za oreh velike, so hodili iskat na Zgornje Laze. Te kamenčke in kresilno gobo pa pipo seveda in te posebne Škarje so . »tobakar ji« vedno nosili s seboj. Kresilno gobo so si prav tako sami pripravili. V gozdu so si na kakšnem bukovem štoru ali suhi bukvi poiskali lesno gobo. Take gobe so rabili tudi za prenašanje blagoslovljenega ognja na veliko noč. Za kresanje jo je bilo treba posebej pripraviti. Najprej so jo na tnali s polenom ali sekiro vso obtolkli, da je vsa lesena plast poletela stran; ostala je samo tanka plast, ki je pod površino gobe in je podobna trdi vati. To so dali kuhat med pepel. Ko se je dovolj časa kuhala in potem spet dobro presušila, je bila pripravljena za kresanje. Franc Krničar (Nadaljevanje in konec prt hodnjič)' MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Razumljivo, Ljubljančani ga niso videli nikoli, kadar in kako je delal. Videli so ga samo, kadar so ga srečali v mestu, ko je zavil v to ali °uo gostilno kakor sleherni človek, potreben sprostitve in razvedrila. In ker je bil vselej utiu-Jtn, kadar jc prihajal, in še poln ustvarjalne napetosti, se ga je vino tako naglo oprijelo. Ljudje Pa: vidite pijanca, vsak umclnik je pijanec, ha! in to v prvi vrsti tisti, ki so sami največji pijanci' V tem vidijo opravičilo za svojo pijanost, izgubljenost in zavr. ;m i! ' ii-> r >'■ :i\ kamen 3r» ga vrzi v umetnika, češ tudi ta spada med "as, lncti zavriencei Prazna jalova drevesa so! v*nie ne bo nihče v; I 1. a. Zalo pa ga bodo oni in z mitni tudi dru-.i ' m 1 krjanci vrgli v imetnika, ker jc drevo, ki poraja žlahtne sado-Ve# ljudje pa vržemo kamen samo v tako drevo, j 8 katerega lahko sklatimo sad. Ce se ne motim, sem to nekoč bral v neki, če ne celo v uvodni Pravljici iz Pravljic tisoč in ene noči . ..« Pesnik bi še gcvo.il, a umolkne, kakor da se j"1*' je beseda zataknila v grlu, obenem pa pre-c'di, kakor%a mu jc presahnila kri. »Ne, nemogoče! To je privid,« izgolči in si gre 2 roko preko oči. »Kaj je?« ga drugi osupli pogledajo. »V privide ne verjamem. To bi bila mistika »il Pa blaznost,« strmi v vi sto, kjer se mu zdi, »r- S> točniku (1799-1872) v št. Vidu nad Ljubljano. Župnik in čbeličar Potočnik je bil po svojem pesniškem formatu Staroslovoncem seveda dosti bližje kot pohujšljivi in sla-boverni Simon Jenko. Reči smemo celo, da je bila tega dne v Kranju manifestacija napredne slovenske mladine, v št. Vidu pa poniglavo zo-prvanje novim, pogumnim idejam, ki jim je bil pri nas prvi glasnik sam France Prešeren, ke-j za njim pa Simon Jenko. Zato tudi lažje razumemo, zakaj je druga izdaja Jenkovih Pesmi mogla iziti šele trideset let po prvi. Čistunska sredina, ki je takrat vse obvladovala — ubila je tudi Franceta Levstika! — ni biila naklonjena drznim, a čistim zrakom Jenkove lire . . . (N idaljevanje prihodnjič) C t to mir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER Gospodje nemških monopolov so torej od vsega začetka financirali »svojo« SD, obenem pa so jo tudi znali uspešno uporabljati. Med tovarnami oboroževalne industrije in agen-turno mrežo SD so bile meje čedalje bolj zabrisane, njihovo vodilno osebje se je vedno tesneje zapletalo. Akcijska družba IG Farben se je med drugimi personalno povezala z SS-ober-sturmbannfuhrerjem dr. Heinrichom Butefischom in vodjo agentov SD dr. Maxom Illgnerjem; v Ferostahl AG je generalni direktor Franz Kirchner služil zločinski druščini SD prav tako kakor dr. Herbert VVorch pri zavarovalniškem koncernu Deutscher Herold. Lahko bi našteli še celo vrsto podobnih primerov. V letih vojne niso SD zadostovali več bogati viri nacistične stranke in nemških monopolov. Zdaj je potrebovala že milijonske vsote. Odslej jo je vzdrževala tudi SS, ki je plenila po vsej Evropi. VValter Schellenberg, šef urada VI, ki je imel vodilno vlogo tudi pri ponarejanju denarja, se je končno lahko pobahal: »Poleg urada za štiriletni plan (vodja Gdring) je bilo ministrstvo za gospodarstvo (VValther Funk) v Nemčiji največji trgovec z devizami, katere je tudi delil. V kratkem času sem dosegel boljši ključ pri dodelitvi deviz in sem bil s tem rešen večnega moledovanja zanje ... Za marke smo kupovali devize in zlato___Le redkokdaj so nastale težave, da sem moral posredovati. Za posebne potrebe mi je bila vedno odprta pot do ministrstva za gospodarstvo (Funk). Tako mi je končno uspelo odstraniti najhujše ozko grlo v tajni službi. Da mi je bil poleg tega pri uradu za štiriletni plan na razpolago še poseben devizni vir, se ni nikogar tikalo. Medtem ko ni smel moj predhodnik prekoračiti vsote sto tisoč RM, se mi je po osmih mesecih dela v uradu VI posrečilo dv-gniti to vsoto na več milijonov. V posebnih primerih, ki sta jih odobrila Hitler in Himmler, pa sem imel sploh neomejena pooblastila.« Ta, z vsemi materialnimi in finančnimi sredstvi dobro preskrbljeni urad VI znotraj SD je končno jeseni 1944 prejel tajno naročilo, da v interesu nacistične stranke in nemških monopolov reši od fašističnega roparskega zaklada, kar se rešiti da. Od tedaj jc tam dan in noč vladala mrzlična gonja. Kdor bi v majskih dneh leta 1945 zavil v Berlinu - Sinar-Scndorfu v ulico Berkaerne, ne bi na neki hiši klinkerske 'zidave iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja opazil nič nenavadnega. Postrani viseča tabla je kazala številke 32 do 35. Ves kompleks zgradbe je bil poškodovan od bomb. Iz okenskih okvirov, ki so bili le za silo zabiti z deskami, so mahali ostanki zaves, vhodna vrata so bila vržena iz tečajev, pročelje je bilo črno od dima. V nekaterih sobah so zijale odprte železne blagajne. Nobenega napisa ni bilo, ki bi označeval nekdanje najemnike. Kdor pa bi si vzel čas za obhod, bi lahko opazil, da v nobenem od teh pisarniških prostorov, kjer je zdaj vladal prepih, ni bilo niti najmanjšega koščka popisanega papirja. Selitev je bila očitno skrbno izvršena. To ni nič čudnega, če zvemo, da je bila tu rezidenca SS-gruppenftihrerja ScheHenberga. Pod streho, ki so jo porušile angleške bombe, se je tajna služba noč in dan igrala z denarjem. Tu so med Nemčijo in tujino krožili stoti zlata, milijoni deviz in vrečke draguljev; sem so prihajala poročila o posrečenih transakcijah; še nekaj tednov pred tem jc tu s polno paro deloval celotni vohunski aparat SD za tujino« da bi spravil iz Nemčije vrednosti, valute in devize, da bi nemško premoženje v tujini prikril in ga s tem odtegnil silam protihitlerjcvske koalicije. V teh prostorih so se odvijali posli z gotovino, devizami in izbranim eksportnim blagom, ki so presegali običajni obseg poslov velikih svetovnih borz. V tej stavbi so razprodajah fašistični zaklad. Za kakšne vsote je pri tem šlo, naj bi po načrtu zarotnikov SD in njihovih sodelavcev ostalo skrito za vedno in za vsakogar. Po dolgoletnih raziskavah pa se je vendarle marsikaj izvedelo. Da bi še pred polomom Hitlerjeve države spravila naro-pani kapital na varno, je nemška finančna oligarhija ustanovila poseben organ, ki ga jc hotela znotraj odseka VI —~ Ilhnmlerjcvcga glavnega urada — skriti pred vsakim pogledom od zunaj. Na svežnjih aktov, ki so jih zadnje dni pred Hitlerjevim propadom v naglici pospravili in skrili v bližim Berlina, se je vedno bolj pogosto pojavljala označba VI-WL ki nepoučenemu ni ničesar povedala. Za njo se je skrival posebni referat — »vvirtsehaft« (gospodarstvo). Ta posebni referat se je pojavil v strogo tajni strukturi RSIIA šele proti koncu leta 1943. ' DELO BO V K K \ TKI'VI 1/sl.O PRI /M O/lil BOREC Piše dr. Valič Helena Marta svetlite Poletne driske Vsako leto v poletnih mesecih opažamo med dojenčki več prebavnih motenj kot pa »icer med letom. Bruhanje z drisko, ki je v hladnejših letnih časih pogosto le Spremljevalec kakega drugega, največkrat prehladnega »bolenja in obenem z njim tudi mine, je poleti češče samostojna bolezen. Gre za vnetje črevesne sluznice, ki ga lahko' povzroči marsikaj: v vročih poletnih dneh se živila kot na primer mleko hitreje pokvarijo, zlasti če niso Pravilno shranjena. V njih se razmnože bakterije in škodljive razpadne snovi. Tudi nepokvarjena hrana se lahko okuži s povzročitelji nevarnih črevesnih obolenj kot so 8riža, tifus, paratlfus. Iz odpadkov bolnika jih na živila Prenašajo muhe ali pa ljudje sami z umazanimi rokami. Prebavne motnje pri dojenčku lahko zakrivimo tudi z "»pravilno tehniko hranjenja (preveliki ali prepogosti obroki, nepravilno razmerje **ed sestavinami), sproži pa lih lahko celo pregretje otroka zaradi pretiranega ob-kcenja v vročih dneh. Ker je za drisko značilno Pogosto odvajanje redkega, vodeno sluzavega blata, Iz-lublja tako dojenček mnogo dragocene tekočine in tudi *oli. Organizem dojenčka teze prenaša pomanjkanje vode kot telo odraslega; znojenje, zvišana telesna temperatura *n poletna vročina pa še povečajo potrebo po tekočini, ^e le-te pravočasno ne nadomestimo, pride pri dojenčku v najkrajšem času do pretirane izsušit ve in lahko kar čez noč zapade v nevarno stanje, »zredna mirnost otroka, ki 86 več ne zanima za okolico, Udrte oči, sivkasto bela ko-^a brez sveže napetosti so zc svarilni znaki, da je skraj-ni čas za zdravniško pomoč v bolnici, brez katere Je lahko otrok izgubljen. Z;,to dojenčka z drisko ne opazujmo predolgo sami! Nl-*oll ne bomo pogrešili, če **U takoj ponudimo blag ru-8ki čaj, osladkan s saharinom. CaJ mu dajemo zelo Pogosto in nato že prvi dan Poiščemo zdravnika (pregled, zdravila, navodila za dieto). Poleti še posebno skrbno Pazimo na dobro kakovost *ve>Jh živil in hlgienično rav-na"ie z mlekom, sadjem ln zelenjavo, ki so glavna hrana dojenčkov, če to ni mogoče, •» Pomagajmo raje z mlekom * Prahu in z uvoženo, hi-••enično pripravljeno, konzervirano sadno - zelenjavno * mesno kašasto hrano za dojenčke (truiood), ki se do-**» ^ lekarnah. Jožica iz Kranja — Zelo mi ugaja vaš kotiček, še posebno pa so mi všeč vaši odgovori. Vedno najdete prave modele. — Prijateljica mi je podarila blago, ne vem pa, kaj naj, mi šivilja sešije iz njega. Prilagam tudi tri vzorce blaga. Stara sem 16 let, visoka 162 in 59 kg težka. Imam rjave lase in temno ze-leno-rjave oči. — Še nekaj bi vas rada vprašala. Ali bi mi pristajale hlače oziroma hlačni kostim, Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore. Marta odgovarja: Vaša vprašanja so kar precej obširna, no upam, da boste z mojimi odgovori zadovoljni. Za blago svetlo vijoličaste barve sem izbrala obleko na levi strani. Sestavljata jo zvončasto krilo in kratek brezrokavnik. Obleka je okrašena s šivi in cikcak rezano obrobo ob gumbih. Srednja obleka je iz oranžnega blaga. Svetujem vam športni model. Taka srajčna obleka vam bo zelo lepo pristajala. Če imate dovolj blaga, bi rokava lahko podaljšali do zapestja. S primernim brezrokavnikom lahko nosite obleko tudi v malo hladnejših jesenskih dneh. Iz črtastega blaga sem si zamislila kostim, lahko je tudi hlačni. Brez bojazni namreč lahko oblečete hlače, tudi široke so lahko, kot zahteva moda. Jopica kostima je krojena športno. Nosite jo s pasom. Nove jesensko zimske barve in kroji veljavni za sezono 1969 70 so že znani. Prevladujeta šiva in rjava barva ter rdeča kot chianti vino. Na sliki je kostim za prve jesenske dni. Sešit Je iz jerseva v sivi barvi. Krilo Ima nizko zašite gube, jopica pa sega čez boke. In Se ena značilnost letošnje mode, ki jo bodo vesele vse, ki so vedno slabo počesane. Moderne s tesne kvačkanc kape potisnjene na čelo — stil Grete Garbo. Prva jabolka Še vedno je ponekod zelo razširjeno mnenje, da je sadje samo za otroke. Res, da je nekatero sadje zelo drago, tako da ga privoščimo samo otrokom, odrasli pa se zadovoljimo s tem, če kaj ostane. Iznajdljiva gospodinja pa vedno kupuje sadje, ki je najcenejše na trgu. Trenutno so zdaj najcenejša jabolka. Dobe se že po dinar za kilogram, zato naj bi ne manjkala v naši prehrani. Ne bi naštevali že znane dobre lastnosti jabolka za organizem. Oglejmo pa si, kako deluje jabolko tudi kot — zobna ščetka. V ustni votlini živi precej bakterij, ki stalno z razpadanjem ostankov hrane na zobeh napadajo le-te. Zato si moramo zobe po vsakem obroku seveda umivati, če hočemo preprečiti zobno gnilobo. Zobe pa očistimo tudi tako, da po zaužitem obroku pojemo še jabolko. Z žvečenjem jabolka očistimo zobe mehansko, s sadno kislino pa tudi kemijsko. Sadne kisline namreč zavirajo rast bakterij. V Švici so zaradi teh lastnosti jabolk sprejeli pravilo, da morajo šolski otroci med odmorom pojesti po eno jabolko. Džem iz ringloa, navadnih rumenih sJiv in breskev £a o&kiiiifi-..co Potrebujemo: 1 kg breskev, 1 kg ringloja, 1 kg rumenih sliv, 3 kg sladkorja Sadje operemo, olupimo, razpolovimo in odstranimo koščice. V večjo posodo nalagalo izmenično plast sadja in plast sladkorja. Pustimo 12 ur na hladnem, najbolje čez noč. Zjutraj odcedimo sok v drugo posodo in postavimo na štedilnik, da zavre. Sok naj vre ); uprava Usta, ma-looglasna In naročniška služba 12-151 — Naročnina: letna 32, polletna 16 41n, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. PONEDELJEK — 25. avgusta 8.06 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Raphaele — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 .Majhen koneort pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni iotermezzo — 15.40 Poje mešani zbor z Gorjancev na Koroškem — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Manon — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — propagandna oddaja — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Dramatični oratorij — Devica Orleanska — 21.15 Petinštirideset minut ob lahki glasbi — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Liteiarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe DrugI spored 14.05 Za oddih in razvedrilo — 1430 Pol ure z orkestri — 8.08 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do st; tu — 9.20 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Arija in concertino — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne poje Slovenski oktet —, 1330 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma :-k'adb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glas'- -i intermezzo — 1 .40 Dvajset j minut l violinskimi virtuozi ! — 16.00 Vsak dan za vas — I 17.05 Popoldanski koncert { Simfoničnega orkestra RTV > Ljubljana — 18,00 Aklua'no- ! sti doma in po svetu — IS. 15 V toiek na svidenje — 19.00 i Lahko noč, otroci — 19.15 j Minute z ansamblom Vitala Ahačiča — 20.00 Radijska igra ' — 22.15 Jugoslovanska fladba — 23.03 Literarni nokturno — 23.15 Plesni oikestii in zabavni ansambli jugoslovanskih radijskih postaj Dni'*! spored 14.05 Popevke se vrsli;o — 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasba — 16.00 Hore kop — 16.02 Drobne Skladbe mojstrov zabavne glasbe — 1640 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Resnične zgodbe na opernem odru — 21.15 Brata Havdn — 22.00 Recital pianista CIaudia Ar-raua — 00.05 Iz slovenske poezije opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v ritmu Drugi spored 14.05 Melodije iz filmov in glasbenih revij — 14.30 Popotovanje s popevkami — 15.35 Friljubljene slovenske popevke — 16.02 Za prijetno raz-pal ;ženje — 16.40 Počitniški cocktail — 17.33 Glasbeni variete — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Zabavni zbori — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Orrledalo našega časa — 20.15 Iz. klavirskega opusa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 22.10 Razgledj po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije tantne miniature — 21.15 Di-vertimento in suita — 21.50 Salon komornega jazza — 2230 Pesem o zemlji — 00.05 Iz slovenske poezije POMAGAJ SI SAM »TI BO POMAGAL petek — 29. avgusta__ POSLOVALNICA KRANJ CESTA JLA 10 p n*5 pojoča UGODEN NAKUP AVTO PRIBORA ZA POLIRANJE ČETRTEK — 28. avgusta SREDA — 27. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz opore Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 1430 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Madžarski plesi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert 8.0S Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Fri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za violino in orkester . — 12.30 Kmetijski nasveti— 12.40 S pesmijo po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomek iz opere Tra-viata — 16.00 Vsak dan za vas —; 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za . EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Slovenska in srbska sodobna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugo slovanskimi pevci zabavne glasbe DrugI spored 14.05 Popevke s tekočega traku — 1430 V vedrem ritmu z velimi orkestri — 15.00 Češkoslovaške 'popevke 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.05 Z orkestrom Percy Faith — 16.40 Počitniški cocktail — 1735 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 2030 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.45 Konccr- 8.03 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Liszt in Chopin — 12.30 Kmeti ;ski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 11.05 Lahi.a glasba za razvedrilo — 14.30 Pet minut za' EP — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intci ir.e//.o — 15.40 Venec pesmi iz" Moravske Slovaške — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti don.a in po svetu — 18.50 Na mednarodnih kri/pet j.h — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberncta — 20.00 Skladbe sodobnih hrvaških a\ t' i jev.poje KZRTV Zagreb —,2030 Rad-imam glasbo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesna gla »ba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi spored 14.05 Začnimo z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Vesela godala — 15.35 P i paleta — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.30 Popevke se vrstijo — 20.05 Od premere do premiere — 20.57 Glasbeni intermezzo — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.20 Etude za klavir — 00.05 Iz slovenske poezije KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice in piščance # krave molznice in teleta 0 prašiče 9 koruzo v zrnju, šrot pšenico pšenico, tropine ttd. Cene zmerne Dostava hitra SOBOTA — 23. avgusta 17.50 Novi ansambli — nove melodije, 18.30 Disnevev svet, 19.20 Srečanje s Senegalom, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Tekmovanje v plavanju za evropski pokal, 21.45 Vijavaja, 21.50 Rezervirano za smeh, 22.05 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.55 TV fcažrpot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra (RTV Skopje) — 19.15 Karavana (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 24. avgusta 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače z ansamblom Miška Hočevarja (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Pro-pagadna oddaja, 10.50 Disnevev svet, 11.40 TV kažipot, 18.20 Sejem v Parizu — ameriški film, 19.45 Ciik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Tekmovanje v plavanju za evropski pokad (RTV Zagreb) — 21.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 21.50 Fantje in dekleta — humoreska (RTV Beograd) — 22.35 Videofon (RTV Zagreb) — 22.50 Športni pregled (JRT) — 2320 TV dnevnik (RTV Beograd) DrugI spored 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 25. avgusta 18.20 Skrivnost VVilliama Storitza (RTV Ljubljana) — 18.50 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) — 19.20 Srečanje z Antonom Dermoto, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.35 Poslednja bitka — nemška TV drama, 21.50 Koncert za flavto in orkester, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet, 1820 Znanost, 1850 Človek ne jezi se (RTV Zagreb) — 1920 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20JO Spored italijanske TV TOREK — 26. avgusta 18.00 Grand variete, 18 28 fazz festival v Ljubljana, 1835 Risanka — 11.45 Po Sloveniji 19.05 Obrežje, 1935 In me-moriam — Tone Sališkar, 1950 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 2035 Krik strahu — ameriški film, 2155 Serenada, 2225 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Kronika, 17.45 Risatv ka (RTV Zagreb) — 18.00 Grand variete (RTV Ljubljana) — 18.20 Telesport, 19.00 Narodna glasba, 19.15 Mladi na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 2030 Spored italijanske TV SREDA — 27. avgusta 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Poljudno-znan-stveni film, 19.00 Pisani trak, 19.15 Malotopolčanske impresije (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 2035 Uvodni pozdrav ob dnevu Slovaške TV, Spod-sekani — slovaška T V drama, 21.55 Plesne miniature, 22.30 Kapucin Pana Hopkinsa, 22.50 Zaključek slovesnega večera, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 Kronika, 17.45 Oddaja za otroke, 18.30 Poljudnoznanstveni film (RTV Zagreb) — 19.00 Človek in počitek (RTV Beograd) — 19.15 Reportaža slovaške TV (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 28. avgusta 17.45 Ukradeno spanje, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Bivališče v prirodi, 18.30 Nasveti za povijanje dojenčka (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 2035 Lepa naša domovina — 21.35 Obiščite z nami Novi Sad, 22.15 Smart — serijski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Tik tak, 18.00 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna glasba, 18.45 Zabavna oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PET I. K — 29. avgusta 18.30 Lassie — serijski film — 19.00 Po Sk>ven!)L 1920 Svet na zaslonu, 1950 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 2030 V^a-vaja, 20.35 Vitez Pardaillam — francoski film,... Poletni quiz,... Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 Zabavna oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Karavana, 1950 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — MJt Spored italijan- Kino Kranj CENTER 23. avgusta amer. barv. W film DAN REVOLVERASA ob 16. in 20. uri, FILMSKI COKTAIL — na 70 mm filmski trak Tod sistem: SHEHE-REZADA, LABODJE JEZERO, KAN KAN, Kako so snemali Mm GRAND PRIX, Ka CA STRICA TOMA, LET NAD HOLANDIJO — kratkometražni film ob 18. uri, premiera italij. barv. CS filma ZA DOLAR VEC ob 22. uri 24. avgusta amer. barv. frhn ELDORADO ob 9.30, itaEj. barv. CS film V SENCI ZO-ROA ob 13. uri, amer. barv. VV film DAN REVOLVERASA ob 15. in 17. uri, FILMSKI COKTAIL na 70 mm filmski trak TOD sistem: SHE-HEREZADA, LABODJE JEZERO, KANKAN, Kako se je snemal film GRAND PRIX, KOCA STRICA TOMA, LET NAD HOLANDIJO - kratkometražni film ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma PROPAD HISE USHER ob 21. uri 25. avgusta amer. barv. VV film DAN REVOLVERASA ob 16. uri, italij. barv. CS film DIVJE OKO ob 18. uri, amer. barv. CS film PROPAD HISE USHER ob 20. uri 26. avgusta amer. barv. CS film PROPAD HISE USHER ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 23. avgusta italij. barv. CS film V SENCI ZOROA ob 16. in 18. uri, amgl. barv. film KO BI VSE ŽENE SVETA ob 20. uri 24. avgusta angl. barv. film KO BI VSE ZENE SVETA ob 14. in 16. uri, jugosl. fiilm ZGODNJA DELA ob 18. uri, amer. barv. VV film DAN REVOLVERASA ob 20. uri 25. avgusta amer. barv. VV film NAJLEPŠI SPORT ZA MOŠKE ob 16. uri, jugosl. film ZGODNJA DELA ob 18. uri, ang1!. barv. film KO BI VSE ZENE SVETA ob 20. uri 26. avgusta amer. barv. film DIVJI SAM ob 16., 18. in 20. mi Cerklje KRVAVEC 24. avgusta amer. barv. VV film NAJLEPŠI SPORT ZA MOŠKE ob 15.30 in 1930. Tržič 23. avgusta amer. barv. film ELDORADO ob 16. in 20. uri 24. avgusta amer. barv. Frlm ELDORADO ob 16., 18. m 20. uri Kamnik DOM 23. avgusta j ugori, film ZGODNJA DELA ob U in 20. uri 24. avgusta italij. barv. CS film ZA DOLAR VEC ob 15.30 18. in 20.30. 25. avgusta italij. barv. CS film ZA DOLAR VEC ob 17.30 in 20. uri Žirovnica 24. avgusta angl. barv. film BANDITI NA RIVIERI Dovje Mojstrana 23. avgusta angl. barv. film BANDITI NA RIVIERI 24. avgusta amer. barv. film LILI Kranjska gora 23. avgusta amer .barv. film STEZE SLAVE Škof ja Loka SORA 23. avgusta franc. barv. CS film VIKONTE UREJA RAČUNE ob 18. in 2030. 24. avgukta franc. barv. CS film VIKONTE UREJA RAČUNE ob 17. in 20 uri 26 avgusta amer. barv. CS film »F« KOT FLINT ob 20. uri Radovljica 23. avgusta amer.-italij. barv. film VSAKEMU ENA ROŽA ob 18. uri, mehiš. barv. film ZLATI PETELIN ob 20. uri 24. avgusta jugosl. barv. film KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 16. uri, mehiški barv. film ZLATI PETELIN ob 18. uri, amer.-italij. barv. film VSAKEMU ENA ROZA ob 20 uri 26. avgusta amer.-jugosi. barv. film KLETEV ZVESTE ŽENE ob 20. uri Bled 23. avgusta amer. barv. film LAVRENCE ARABSKI ob 18. in 20.30. 24. avgusta amer. barv. fikm LAVRENCE ARABSKI ob 10., 15., 18. in 20.30. 25. avgusta italij .-amer. barv. film VSAKEMU EN CVET ob 18. in 20.30. 26. avgusta italij .-amer. barv. film VSAKEMU EN CVET ob 18. in 20.30. Jesenice RADIO 23. in 24. avgusta amer. barvni film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 17. in 19. uri 25. avgusta nem. CS film ČAKALNICA SMRTI ob 19. uri Jesenice PLAVŽ 23. in 24. avgusta italijan.-nem. barvni CS film MOJE IME JE PECOS ob 18. in 20. uri 25. avgusta amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 18. in 20. uri KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELI V., bakrokotlai , Ljubljana, Aljaževa 4, Si s k i 3502 Prodam BUKOVE BUTARE. Hafner, Moškrin, škofja U>ka 3931 Prodam KRAVO s tek-tom Zg. Brnik 76, Cerklje 3932 Prodam cementno strešno OPEKO folc in špičakc, km kine, PUNTE in suhe BUTA RE. Lahovče 65, Cerklje 3933 Prodam težko KRAVO s teletom. Glinje 7, Cerklje 3934 Prodam dve KRAVI pred telitvijo. Kranj-Stražišče, Be-nedikova 2 3935 Prodam večjo PSICO z mladičem. Naslov v oglasnem oddelku 3936 Prodam žensko KOLO. Horvat Angela, St. Žagarja 31/a, Kranj 3937 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in DIVAN. Kram j, Zasavska 61 3938 Prodam 700 kosov cementne strešne OPEKE špičak, LESTVE m 4 KOLESA za krhek kmečki voz. Podreča 36, Medvode 3939 Loterija Poročilo o žrebanju 34. kota srečk, ki je bilo dne 21. 8. 1969 Srečke s končnicami so zadale dobitek din 4510 200 20940 500 44660 500 46540 500 966440 100.000 1 4 28211 504 132231 10.004 629101 10.004 4882 200 05892 1.000 12372 2.000 321732 10.000 23 20 33 10 673843 10.000 74 10 954 50 4284 200 5994 200 824814 10.000 986634 50.000 95 10 33235 500 36955 500 960245 10.000 3456 200 22966 500 045596 10.000 868856 10.000 7 4 01217 1.004 68127 504 625327 10.004 18 30 88 10 15408 500 49808 2.000 376428 10.000 19 29 429 100 55829 500 82329 1.020 Večji dobitki v Sloveniji: po 10.000,- N din v Novom mostu na štev 321732 in v Ljubljani na štev. 132231. 2.000 N din v Kamniku na štev. 649808 m 1.000- din v Ilirski Bistrici na štev. 982319. Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz naj boljših marmorjev ter vse kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, karano-seštvo Naklo telefon 21-05* Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Sitarska pot 17, Kranj-Stražišče 3940 Prodam novo POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, 1,40 m dolga. Zg. Besnica 98, Zor-ko Franc 3941 Prodam težko KRAVO po teletu in kupim vprežni dvo-brazdni PLUG obračalnik (ali navadni) in konjski KULTI-VATOR. Adergas 28, Cerklje 3942 Prodam KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Hafner, zabnica 14 3943 Prodam dve KRAVI, dobri mlekarici. Voglje 85, Šenčur 3944 Prodam cementno OPEKO špičak ali zamenjam za DESKE in kupim krompirjev IZRUVAC. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, Zabnica 3945 Prodam vodno ČRPALKO z medeninastimi navoji, primerno za vikend, in razne dele kuhinjskega pohištva. Rep- ; nje 47, Vodice nad Ljubljano 3946 1 Prodam macesnove PLOHE. C rad 40, Cerklje 3947 Prodam zelo dobro ohranjeno DNEVNO SOBO (flo-rida). Naslov v oglasnem oddelku 3948 Prodam PSA, starega 1 leto- Korenjak, Prcdoslje 85, Kranj 3949 Prodam italijansko KOLO *—8 let (tudi mala koleščka). Demšar, Kranj, Levstikova 1 3950 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Smledniška 6, Kranj — Cirče 3951 Prodam rabljen nami/ni ŠTEDILNIK. Bergant, Kidričeva 30/II, Kranj 3952 Prodam nekaj »ŠPIROV-CEV«, 6 do 7 m dolge, in otroško POSTELJICO. God-nov, Blejska cesta 2, Tržič 3953 Prodam dobro ohranjeno tanletno SPALNICO. Ogled dopoldan, Jcše Ana, Drulovka 34, Kranj 3954 Prodam otroški VOZIČEK (zložljiv). Prijatelj, Tomšičeva 26, Kranj 3955 Ugodno prodam kompletno rabljeno SPALNICO. Kri/nar Prane, Zlatnerjeva pot 1, Kranj — Stra/išče 3956 Prodam 8 mesecev brejo telico simen talko. Vlrmale 4 ■ 1 -\* 3957 konja Kupim PRAŠIČA od 50 do 70 kg težka. Vodice 55 nad Ljubljano 3972 KUPIM SUHE DESKE IN PLOHE. Oblak, Zasavska c. 53, Kranj 3984 limentalko šk. Loka Prodam kon.l/V starega let. Likozar, Hotemože 5, Preddvor 3958 Prodam 2000 kosov rabljene strešne opeke. Zglasitc »e: Rctnjc 32, pošta Tržič 3959 Prodam traktorski KI 1 I I Vator ferguson, Prase 26, Krani 3960 Proclam skoraj nov SIVAL-agal Jadranka z Prodam večjo količino jedilne PESE (rdeče). Zalog 11, Cerklje 3962 Prodam nove »ŠPIROVCE« 12x14, dolžina 6 m in LEGE, odlično ohranjen FIAT 600. Prav tam oddam samsko SOBO s posebnim vhodom. Informacije dobite Titova 32, Jesenice 3963 Prodam CEMENT. Zg. Bitnje 25, Zabnica 3964 Prodam nove GAJBICE. Kokrica 267, C. na Golnik 3965 Prodam LESONIT PLOŠČE II. vrste (12x90) in KRAVO s teletom ali brez, Ilovka 3, Kranj 3966 Ugodno prodam PEČ na olje. Golnik 25 3967 Prodam ŠTEDILNIK gorenje, malo rabljen, in železno PEČ, primerna za delavnice. Čcrnigoj, Kranj Poštna 1 (podstrešje) 3968 Prodam desni ŠTEDILNIK gorenje. Kranj, Jezerska cesta 42 3969 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK tobi gorenje. Kranj, Jezerska c. 134/a 3970 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 74, Cerklje 3973 Prodam novo sodobno KUHINJO s pomivalno MIZO. Prosen, Šenčur 254 3974 Prodam KRAVO s teletom, dobra mlekarica. Moste 77, Komenda 3975 Prodam dva PRAŠIČA od 40 do 45 kg težka. Lahovče 13, Cerklje 3976 Prodam dvojno zastekleno OKNO (155x50) z okvirjem, kopalno PEC na trdo gorivo, FURNIR — orehova korenina, dve marmornati PLOŠČI (40x50) za nagrobni napis. Kranj, C. kokrškega odreda 1, Kranj 3977 Prodam RADIO tiiglav de lux z. GRAMOFONOM in UKV ANTENO, Garancija. Naslov v oglasnem oddelku 3978 P roti a m smrekove PI.() 111•'. — 5 cm. Bcštcr Miha, St oO je, n. h. Kropa 3979 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo. Lahovče 41, Cerklje 3980 Prodan vzidljiv ŠTEDILNIK na 2 in pol plošči in VRATCA /a krušno peč, Bo-štnar, Visoko 32, Šenčur 3981 Prodam GLASBENI AVTOMAT (dzubox) za 650.000 S din. Mihclič, Golnik 25 3982 Prodam pol ha OTAVE. Janko Ciril Trata i, Cerklje 3983 Prodam dobro ohranjen otroški globok VOZIČEK. Suhadolnik. Cirče 16, Kranj 3988 Izgubljeno Izgubil sem AKTOVKO s pečarskim orodjem od črpalke do kranjskega mostu. Najditelja naprošam da jo vrne: Kranj Kidričeva 6, Novak 3985 Prodam malo rabljen MOPED T-12. Cena 1700 N din in dobro ohranjen VOZIČEK. Moste 94, Komenda 4004 Prodam FIAT 600 D. Šenčur 58 4005 Kit „^'nn sko ^ STROJ br £otorčkom. Tržič Ostalo Kupim Žiganja vas 5, 3961 Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3971 Prevzamem konstrukcijska risarska dela iz elektro stro- j ke, avtomatike. Sodelujem z rešitvami. Ponudbe poslati j pod »koštruktor« 3986 i Prevzamem prepisovanje na Stroj., tudi v nemščini na dom. Ponudbe poslati pod | »solidno« 3987 Motorna vozila ŠKODO 1000 MB, letnik : 1965, z 42.000 km v brezhibnem stanju ugodno prodam. Telefon: Kranj 21-669 (popoldan) 3991 Triplex GARAŽO v naselju Vodovodni stolp oddam v najem. Gnilšak, Kranj, St. Žagarja 24 3992 Prodam MOTOR NSU pri-mo, 175 ccm. Arhar, Zg. Bitnje 102, Zabnica 3993 VVV 1300, tip 1969, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3994 Prodam dobro ohranjen AVTO NSU 110. Inž. Vrtač-nik, Kranj, St. Žagarja 9 3995 Kupim FIAT 750 v dobrem stanju. Javite na telefon 22-489, Kranj 3996 Prodam PRTLJAŽNIK /a večji avtomobil ali zamenjam za manjšega. Kožuh, Naklo 31 3997 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z gu-minolcm in kozol lakom, garancija. AVTOPRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 3998 Stanovanja Iščem dva MIZARSKA Pa MOČNIKA. Ogris Andrej, Kranj — Stražišče, Trojarje-va ul. 9 4022 HIŠNA POMOČNICA dobi službo takoj. Ponudbe poslati pod »gostilna« 4023 Iščem MIZARJA za tujino. Hrana in stanovanje v hiši. Otto Kist, 7591, Lanf — As-pich, Nemčija 4024 »ŽITOPROMET« S E N T A Kranj, Tavčarjeva 31. skladišče Vabimo privatne prevoznike z 5 do 7 tonskimi vozili na sodelovanje Mlada zakonca iščeta sobo ali enosobno stanovanje v Kranju. Plačava dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4018 Kupim enodružinsko HIŠO od Brezij do Bleda. Ponudbe poslati: Potočnik Cvetan, Črnivec 10, Brezje 4006 Zazidljivo PARCELO 546 m2, LESENO HIŠICO, elektrika in voda na parceli. Soba in kuhinja opremljena, primerno za vikend, vseljiva takoj. Ogled je možen vsak dan. Prednost imajo kupci z devizami. Kokrica 250 pri Kranju 4007 DIJAKINJI oddam opremljeno SOBO. Kranj, C. kokrškega odreda 1 4008 Oddam neopremljeno SOBO za dve ali tri leta upokojencema ali dvema moškima takoj. Plačilo vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 4009 V Kranju prodam na podstrešju enosobno STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »vrt« 4010 Iščem enosobno neopremljeno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »stanovanje« 4011 Prodam novo HIŠO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4012 Iščem GARSONJERO v Sk. Loki. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4013 STANOVANJE, primerno za upokojenca ali manjšo družino oddam. Zg. Brnik 79. Najemnina najmanj 10 let naprej 4014 I Zakonca brez otrok iščeta SOBO, kletno ali podstrešno stanovanje. Kranj — okolica, j Prevzameva gospodinjske in ' hišne posle. Kozmetika, Kranj, Na skali 4015 Mlajši UPOKOJENKI nudim opremljeno sobo za varstvo dveh otrok (3 leta, 4 mesece) in delno pomoč v gospodinjstvu. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4016 KMEČKO HIŠO, opuščeno, manjšo, najraje v bližini Bleda ali v hribih kupim. Likar, Starctova 11, Ljubljana 4017 FIAT 1300, letnik 1966, bro ohranjen, prodam, ninc, Valjavčeva 5, Kranj Prodam FIAT 750. 2ej Duplje Prodam avto zastava Sp. Brnik 36, Cerklje Prodam MENJALNIK, MO s tremi ZRAČNICAM liat in SEDEŽ za kombi, helič, Golnik 25 Prodam FIAT 750, le 1963. Ilovka 3, Kranj do-Pla- 3999 e 4, 4000 750. 4001 GU-I za Mi-4002 tnik 4003 Zaposlitve Sprejmem VAJENCA za pe-čarsko obrt. Valant Filip, Bodešče 37, Bled Iščem žensko otrok. Hrana in Drjtof 85, Kranj Iščem žensko otrok, hrano. OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE pri KLEMENČKL kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri KLEMENCKU Prireditve Ob zaključku krajevnega praznika priredi PGD Suha v soboto, 23 . 8. 69., ružabni večer. V nedeljoJ, 24. 8. 1969, pa VELIKO VRTNO VESELICO. Vabljeni! 4025 Obvestila ZšAM PODRUŽNICA TRŽIČ BO PRIREDILA 6-MESEČNI TEČAJ ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE VOZNIKA MOTORNIH VOZIL. INFORMACIJE IN PRIJAVE PRI TAJNIKU J. GORI-CAN, TRŽIČ 4019 za varstvo stanovanje. 4020 za varstvo Dam stanovanje in Ostalo po dogovoru. Hrib 21. Preddvor 4021 MLIN CIBASEK iz KLANCA sporoča vsem svojim strankam in ostalim kmetovalcem, da bo mlin ponovno začel obratovati s 4. septembrom. Naprošam pa, da je zamenjava pšenice vsak če> trtek, držite se navedenega dneva. Se priporoča Ciba&ek Ivan 4026 Cenjene stranke obveščam, da sem odprla FRIZERSKI SALON v Šenčurju. Delovni čas je od 15.—20. ure. Za obisk se toplo priporočam. MALNAR ANICA, Kranj, Mo-ša Pij ade 5 4027 Pri požaru v Predosljah št. 81 se zahvaljujem gasilcem iz Prcdosclj, Kranja, Suhe in Kokrice, vaščanom in vsem za izredno požrtvovalnost pri gašenju, ki so nam s tem preprečili še večjo škodo. Hvaležni družini škofic Janez in Gašpcrlin Franc. 4028 Čestitke JANEZU ZORMANU, Kranj, Luznarjcva 4, Čestitamo k njegovemu 70. rojstnemu dnevu ter mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Žena Ivanka, hčerka Pavla z družino in' Pavle 4028 Včeraj ob pol enih popoldne se je v drugem predoru na Bistrici pri Tržiču zgodila težja prometna nesreča. Na kraju nesreče smo izvedeli, da Nesreča v predoru je volksvvagen britanske registracije zaradi prevelike hitrosti na sredi predora vrglo v nasproti vodeči record 1900, nemške registracije. Vozili sta precej poškodovani. Pri nesreči je bilo ranjenih šest potnikov, tri so prepeljali v zdravstveni dom Kranj, tri pa v bolnico Petra Držaja v Ljubljani. Nesreča na prehodu Na Koroški cesti v Kranju, pred trgovino Oprema, je v četrtek nekaj po drugi uri popoldne voznik osebnega avtomobila Gabrijel Alič iz škofje Loke na prehodu za pešce zadel 16-letnega Stanka Bizjaka iz Kranja. Pešec je nenadoma stopil na prehod, tako da voznik ni mogel pravočasno ustaviti avtomobila. Stanko Bizjak je bil ranjen v koleno. V 81 letu starosti je tiho prenehalo biti srce naše ljubljene drage mame, stare mame in sestre Marije Uršič rojene Koniatar Našo dobro mamo bomo spremili na zadnji poti v soboto, dne 23. 8 1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Mekinje. Žalujoči: hčerka Ivanka, Polonca, Tončka, Marija in sinovi: Rudi, Ivan, Franci in Tine z družinami ter bratje Tone, Lojze, Joža, Tine, Janez in drugo sorodstvo Godič, Kamnik, Kranj, Strenje, Ljubljana, Villach, Cleveland, Mekinje, dne 21. 8. 1969 Vlom v osebni avtomobil V torek dopoldne je neznanec vlomil v osebni avtomobil Mirka Močnika, živi v Kanadi, sedaj na dopustu v Mengšu. Avtomobil je bil parkiran pred garažami UJV v Kranju. Tat je iz avtomobila odnesel denarnico s 1000 dinarji, snemalno 8 mm kamero znamke Super TTL Rcvue-S 8, novo moško obleko, nove črne nizke moške čevlje, usnjeno aktovko z 11 gramofonskimi ploščami, 38 posnetih 8 mm filmov ter belo najlonsko srajco. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, mama in stara mama Urška Kremsar rojena Barle Pogreb drage pokojnice bo v soboto 23. 8.1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Šenčur. Žalujoči: mož Anton, hčerki: Francka z družino, Micka, sinova Tone in Matevž z družinama. Luže pri Šenčurju, dne 21. avgusta 1969 Zahvala Vsem, ki ste našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Ribnikarja Malijevega ata iz Seničnega spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali in čustvovali z nami, iskrena hvala. Senlčno, dne 13.8.1969 žalujoči domači Nesreče tega tedna V Zg. Gorjah pri Bledu je v ponedeljek, 18. avgusta, ob eni uri zjutraj za vozil s ceste voznik osebnega avtomobila Jože Koželj iz Zg. Gorij. Pri tem je avtomobil zadel ob električni drog in ga prelomil. Pri trčenju je bil voznik težje ranjen, sopotnica Olga Legat pa lažje, škode na avtomobilu je za 5000 din. V torek popoldne sta v križišču ceste XXXI. divizije in Kebetove ulice v Kranju trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Vinko Brenk iz Kranja in kolesar Jože Benčič, star 16 let iz Kranja. Nesreča se je pri* petila, ker je kolesar v križišču izsiljeval prednost pred avtomobilom. Jože Benčič je bil pri tem W* ranjen. V Dovjem pri Mojstrani sta v sredo, 20. avgusta, okoli druge ure popoldne trčila tovorni avtomobil* ki ga je vozil Franc Hari z Jesenic in pa voznik osebnega avtomobila italijanske registracije, voznik R°" naldo Bezzicheri. Nezgoda se je pripetila, ko je voznik J osebnega avtomobila prehiteval vprežni voz, nasproti pa mu je privozil tovornjak. Pri trčenju je tovornjak zaneslo v levo, tako da je zaprl pot osebnemu avtomobilu nemške registracije, voznik Johan Inhofer, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Nastala je le materialna škoda za okoli 20.000 din. i Istega dne okoli pol pete ure popoldne je voznica osebnega avtomobila Regina Podpeskar iz Milj na cesti drugega reda v Britofu podrla 7-letno SlavicO Šenk iz Britofa. Deklica je nenadoma, ne da bi sC prepričala, če je pot prosta, tik pred avtomobilom stekla čez cesto. V nesreči je bila le laže ranjena. Na Škofjeloški cesti v Kranju je v četrtek ob 7. Ujp zjutraj voznik osebnega avtomobila Rajko Zupan iz Škofje Loke trčil v osebni avtomobil Janeza LesiČnik3 prav tako iz škofje Loke. Voznik Zupan je prehiteval neki tovornjak, pri tem pa se je zaletel v Lesičnikovo vozilo, ki jc peljalo pred tovornjakom. Ranjen ni bi nihče, škode pa je za 2300 din. Na Partizanski cesti v Kranju se je v četrtek nekaj pred deseto uro dopoldne prevrnila z osebnim avtomobilom voznica Vera Zupct iz Zg. Bitcnj. Voznica J pri vožnji po klancu navzdol zapeljala na levo v ska » nakar se je avtomobil prevrnil. V avtomobilu jc ' tudi vozničin mož kot instruktor. V nesreči jc Anton Zupet laže ranjen, na avtomobilu pa je 1200 din škode. V vasi Log pri Kranjski gori je v četrtek dopoldne zaneslo s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Jane • »'1 '/21' Mlakar iz Kranjske gore. Nesreča se je pripetila w radi neprimerne hitrosti na mokri cesti. V ovinku F avtomobil zaneslo s ceste v električni drog, tako O* se je pretrgala električna napeljava. Voznik tO 1 ranjen, škode pa je za 3000 din. Istega dne okoli desete ure dopoldne se jc P*"»Pt" tila prometna nezgoda na cesti prvega reda na Oreh pri Kranju. Voznica osebnega avtomobila nemške P*" gistracije Irena Ernst je prehitevala kolono vozil pri tem zapeljala med avtomobil Vita Perca iz kJu ljane in avtomobil Ondre Rotislavove, češke drža ' ljanke. Rotislavova je zaradi velike hitrosti zaide od zadaj v avtomobil Ernstove in ga potisnila v " čevo vozilo. V nesreči Je bila laže ranjena vozni Rotislavova. škode na avtomobilih je za 8200 din. Smrt pod vlakom V bližini železniške postaje Otoče je v torek, 19. avgusta, nekaj pred četrto uro popoldne lokomotiva tovornega vla- ka do smrti povozil8 23 letno Boženo Prešern iz Radovljice. Kasneje so preiskovalci ugotovili, d jc šlo za samomor. Pogovor tedna Franc Fister: 7000 točk Konec avgusta bodo v Sofiji letošnje balkanske atletske igre. V reprezentanci Jugoslavije bo prvič na tako pomembnem tekmovanju sodeloval tudi član kranjskega Triglava Franc Fister, ki je na nedavnem državnem prvenstvu na Reki osvojil drugo mesto v deseteroboju. Uvrstitev v državno reprezentanco je nedvomno velika želja vsakega športnika, pot do tega uspeha pa precej težka. Fister je bil reprezentant že leta 1966 in 1968, vendar je, kakor sam meni, letošnji nastop v reprezentanci za BAI njegov največji uspeh. • Desetcroboj je panoga, ki zahteva vsestransko Pripravljenega atleta. Kdaj si se pravzaprav odločil za to naporno atletsko disciplino? »Član atletskega kluba Triglav sem postal leta 1964. Pričel sem kot tekač na kratke proge, vzporedno pa sem se ukvarjal tudi z meti. Ker je trener prof. Kuko-vica želel vzgojiti skupino mnogobojcev, sem se tudi *am odločil, da stopim mednje. Še posebno veselje do tega pa sem dobil po osvojitvi naslova mladinskega državnega prvaka v peteroboju. V klubu smo bili takrat Kar štirje deseterobojci in verjetno je prav medsebojna konkurenca precej pripomogla k mojim sedanjim rezultatom.« • Ker so tekmovanja v deseteroboju precej maloštevilna, imaš verjetno tudi specialno disciplino? »Dolgo časa sem vztrajal na sprinterskih progah, kasneje pa sem se bolj posvetil skokom. Na letošnjem prvenstvu Slovenije sem celo osvojil prvo mesto pri skoku v daljino. Kljub temu sem se odločil za skok s Palico, kjer sem že zabeležil 430 cm, kar je tudi letošnji najboljši rezultat v Sloveniji in enak rezultatu, ki ga je dosegel najboljši skakalec na državnem prvenstvu. Upam, da bom ta rezultat letos še izboljšal. Zal so v Kranju prav za to disciplino najslabši pogoji vadbe, Je doskočišče zelo slabo, s tem pa smo skakalci »postavljeni stalni nevarnosti, da se poškodujemo.« % Letos si izboljšal že precej svojih osebnih rekordov. Verjetno sedaj računaš tudi na mejo 7000 točk v deseteroboju? »V okviru disciplin deseteroboja sem v letošnji sezoni izboljšal sedem osebnih rekordov. Kljub temu pa stremim, da bi zbral 7000 točk, ker imam v nekaterih jHsciplinah še precej slabe rezultate, ki jih moram iz-"OljSatl. Tu mislim predvsem na met krogle in diska *er na 110 m z ovirami. f ,• Jeseni nadaljuješ s študijem v četrtem letniku akultete za strojništvo. Kako misliš združiti študij in trening? »Vsa tri leta, kar študiram v Ljubljani, nisem imel °«»v 8'ede tega. Pozimi treniram štirikrat, v sezoni pa Petkrat tedensko. Res se je včasih treba marsičemu seči0«Vedat1' Vcndar se da z vztrajnostjo marsikaj do- • Tvoja želja? "fredvsem mislim dokončati študij, na športnih te-n>n pa nadaljevati z uspehi, ki jih v zadnjem času ne manjka. nr'i ki"'amo se z m'sliio 22 letnega Fistra, da so uspehi, Pridobljeni s svojim delom, najslajši... M. Kuralt Pred novo rokometno sezono Dobra igra. jeseniških hokejistov Jeseniški hokejisti so se vrnili t nekajdnevne turneje po Švici in Franciji, kjci so odirali štiri tekme. Na turneji so bili trikrat poraženi, enkrat pa so zmagali. Prvo tekmo so igrali z Vi-ttaisom v Švici in izgubili z 10-3, kar pa jc popolnoma rt sumljivo, ker tO se vo/ili Ot-•*o noč in prispeli na tekmo Šefle dve uri pred začetkom. Na drugi tekmi s St. Gcrva-isom pa so že zaigrail bolje 4n izgubili le 6:2. Tretjo tek-B*0 so zaigrali z Gapom (pri Grcnoblu) in izgubili 5:3. Na teJ tekmi se jc poškodoval d-n-igi vratar Makuc in zaradi Minula rokometna sezona je bila dokaj uspešno končana za gorenjski rokomet. Za nami je uspešen nastop gorenjskih ekip v obeh slovenskih, conskih in gorenjskih ligah ter v področnem pokalnem tekmovanju. pretresa možgan jc moral c Bo noč piv/iveti v bolnišnici. V zadnji tekmi svoje tur-Oeje pa so Jeseničani v povratni tekmi premagali St. Gervtdi s 4:6. Ceprđv so Jeseničani odpotovali na turnejo DAOCno oslabljeni, saj so manjkali Bogo in Ivo Jan, Mlakar, Eržen, Smolrj, Ravnik in FelC, so vseeno prikazali dobro igro. Vsekakor pa bi dosegli boljše rezultate, Če bi imeli za seboj že toliko tekem in treningov, kot so jih imeli njibovi nasprotniki. Z. Fclc Pri moških je v slovenski rokometni ligi nastopila samo ekipa Partizan iz Tržiča. Kljub slabim igram v spomladanskem delu prvenstva so pristali na koncu v »zlati sredini« lestvice. Čutiti je, da pri tržiškem ligašu nekaj škriplje in da bo v bodoče treba tekmovanje vzeti resneje. V ženski republiški ligi sta Gorenjsko zastopali dve ekipi. S ponovno osvojitvijo drugega mesta so igralke Selc dosegle lep uspeh, ki pa bi bil verjetno še lepši, če ne bi nesrečno izgubile odločilne tekme z Branikom v Mariboru. Drugi predstavnik, ekipa Kranja, ki je zasedla v ligi predzadnje mesto, je* po 14-letnem uspešnem nastopanju v najvišji slovenski konkurenci izpadal iz lige. Moška ekipa Kranja bo v jeseni spet nastopala v SRL, kajti po dveh letih nastopanja v ljubljanski conski rokometni ligi jim je le uspelo zmagati. Zmagali so zasluženo v dokaj močni konkurenci, v kateri so vidno vlogo igrale tudi ostale gorenjske ekipe: Radovljica, Križe in Duplje. Vse tri ekipe so se uvrstile v sam vrh tekmovanja, kar je vsekakor dokaz kvalitete. Tudi v ženski conski rokometni ligi so bile štiri gorenjske ekipe uspešne. Največji uspeh so dosegle mlade igralke iz Kranjske gore z osvojitvijo drugega mesta, čeprav so v tej konkurenci nastopale prvo loto. Nasprotno so razočarale igralke Storžiča z Golnika, ki so pred koncem od tekmovanja odstopile. Ekipa Šešir iz Škofje oLke bi z malo več sreče lahko bila višje uvrščena medtem ko so igralke Sele B nastopale izven konkurence. S premočno, toda zasiti/eno prednostjo so v prvem razredu gorenjske rokometne lige zmagali Veterani iz Kranja, ki niso izgubili niti one tekme. Ekipa, ki jo sestavljajo rokometni entiiz.iaisti, ki se sama financira, ima velike možnosti na dober plasma tudi v conski konkurenci, kjer bo nastopila v prihodnji sezoni. Drugo mesto v tej ligi so osvojili Kamničani. Sestanek sorskih ligašev Izenačenost ekip bo s prihodom RK Save in RK Besnice, ki sta osvojili prvo in drugo mesto v drugem razredu GRL še večja, taka, da se pričakuje oster boj za prvo mesto v prihodnji tekmovalni sezoni. Tekmovanja za poka' SFRJ na področju Gorenjske se je udeležilo 16 moških in 6 žen- skih ekip. Z zmago so presenetili igralci Radovljice, ki so v finalu zasluženo premagali ekipo Kranj B, katera je pred tem z zmago nad Kranjem A napravila največje presenečenje. Pri ženskah je pokal osvojila ekipa Sele B z zmago nad novo ustanovljeno ekipo Radovljice. Iz vsega omenjenega je razvidno, da je rokomet na Gorenjskem množičen, priljubljen in predvsem tudi kvaliteten. F. Pcrenta Jesenski del tekmovanja v sorski nogometni ligi se bo začel 31. 8. Zato so imeli pred dnevi sestanek predstavniki klubov sorske lige. V iigi bo letos sodelovalo sedem moštev: Sv. Duh, Roteča, Vižmarje, Gode?ič, Pimi-čc, Smlednik in Zbilje. Največji kandidat za prvo mesto je ekipa Godcšiča. st. Uspel trening V prihodnjem letu bo v Ljubljani evropsko mladinsko prvenstvo v judu. Zato je judo zveza Slovenije organizirala pod vodstvom zveznega trenerja prof. Škrabe v Kopru judo šolo. Treningi so bili dvakrat dnevno, udeležilo pa se jih je kar 65 ju-doistov iz devetih slovenskih klubov. Težišče dela je bilo predvsem na teh- niki borbe v parterju, ki je slaba stran vseh naših borcev. Ob koncu priprav pa so bili tudi izpiti za pasove, kjer si je sedem članov Triglava priborilo višje pasove. Zadnji dan pa je bila pregledna tekma med ekipo Ljubljane in tečajniki. Po ogorčenih borbah je tesno zmagala Ljubljana z 29:26. R. ' Spet so se odprla košarkarska igrišča. V republiški košarka!W ski ligi so žc startali člani ln članice. O L/AS SOBOTA — 23. avgusta 19» Gorjanska godba na vrhu Triglava Proslavili so 40-letnico Planinskega društva Gorje Člani gorjanske godbe na pihala so se minulo soboto, 16. avgusta, odpravili na Triglav. Do Rudnega polja na Pokljuki so se odpeljali s posebnim avtobusom, od tam pa je 22 fantov razen nahrbtnikov nosilo še svoje instrumente. Čeprav je nekaj časa deževalo, vnetih godbenikov, ki so se odločili, da bodo na vrhu Triglava proslavili 40-Ict-nico Planinskega društva Gorje, to ni motilo. 2e ob previsni skali Tosca so imeli prvo vajo. Kot pozdrav Bohinju jc zadeaela prva koračnica. Vodnikova koča pa je bila potem zasedena do zadnjega kotička. Planinci so namreč vedeli za njihovo odločitev in so jih pri- čakali. S toplim čajem so jim postregle prijazne Bohinjke, godbeniki pa so jim v zahvalo zaigrali nekaj koračnic. Ko so se odpravili proti koči Planika, so že od daleč zagledali planinski prapor gorjanskcga planinskega društva. Tod so mlade godbenike pričakali predstavniki društva in popoldne je minilo v veselem razpoloženju. Pravijo, da je v tej planinski postojanki tako veselo le enkrat na leto — kadar gre tod mimo sto žensk na Triglav. No, letos so za veselo razpoloženje poskrbeli tudi gorjanski godbeniki. Nedeljsko jutro pa je vse, ki so bili v postojanki, presenetilo. Triglav je bil ožarjen s soncem in vse vabil na vrh. Godbeniki so veselo vzeli pot pod noge in se počasi vzpe n [ali M.i najvišji vrh v Jugoslaviji. Na Triglav je šlo tudi več planincev, ki so želeli vi deti in slišali gorjanske godbenika Slišati gorjansko godbo (ki |e na republiškem tekmovanju v Kopni v svojem razredu dosejria drugo mesto), na vrhu Triglava, je res svojevrsten in enkraten dogodek. Planinska /astava jc vihrala ob Aljaževem stolpu, ko m i>- Ma vrhu zbralo prek sto ljudi, fajnik godbe Janez Vari je zbranim najprej povedal, da je njihov vzpon na Triglav darilo Planinskemu društvu Gorje, ki letos praznuje 40-letnico obstoja in delovanja. Potem pa so godbeniki ob Aljaževem stolpu priredili pravi koncert. Najprej so zaigrali državno himno. Sledile so koračnice v pozdrav tistim, ki so bili ta hip na vrhu očaka, pa tistim, ki so ta dan prvič prilezli nanj in nenaznd-nje so simbolični pozdrav izročili s koračnico tudi tistim, ki so bili ta dan ali pa še bodo v Julijskih Alpah. Z ža-lostinko pa so se poklonili Jakobu Aljažu (saj so stali na njegovi skali in ob njegovem stolpu); ta pa je veljala tudi vsem tistim, ki so se ponesrečili v tem prečudovitem svetu gora. Po koncertu na vrhu Triglava so se vsi, ki so se zbrali na vrhu, tudi fotografirali z mladimi gorjanskimi fanti, nakar so se odpravili proti Planiki, Od tod pa so se godbeniki spustili v dolino Krme in se s posebnim avtobusom Odpeljali v Gorje. Čeprav utrujeni, so bili veseli in zadovoljni, saj se jc vsem uresničila želja: zaigrali so na vrhu Triglava, najvišji točki v Jugoslaviji. A. 2. Prisrčen sprejem v La Ciotatu KRANJ, 22. avgusta — Po tridnevnem obisku v pobratenem mestu La Ciotat se je danes dopoldne vrnila v Kranj delegacija, ki se je udeležila slovesnosti ob desetletnici pobratenja. Štiričlansko delegacijo je vodil predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Po prihodu je Slavko Zalokar povedal: »Povsod so nas izredno toplo sprejeli. Pogovarjali smo se z županom mesta La Ciotat, z odborniki, s člani komiteja za pobratenje, Z generalnim konzulom v Marseillu in drugimi. Ogledali smo si ladjedelnico, zavod za rehabilitacijo in vrsto drugih zanimivosti. Prepričali smo se, da je dosedanje sodelovanje med mestoma močno preseglo uradne okvire. Prav tako smo povsod naleteli na želje, da bi dosedanje sodelovanje med Kranjem in La Ciotatom še razširili tudi na turističnem, zdravstvenem, socialnem in prosvetnem področju. Tako bomo skušali, da bi ie prihodnje leto kranjski delavci lahko letovali v La Ciotatu, v Kranju pa prebivalci tega mesta. Dosedanje mladinske izmenjave pa bi lahko v prihodnje razširili tudi na izmenjavo družin. Razen tega smo ugotovili, da so na tem področju Francije tudi velike možnosti za sodelovanje na gospo-darsketti področju, ki ga ne bi smeli zanemarjati.« Nazadnje je tovariš Zalokar dejal, da se je srečal tudi s skupino kranjskih mladincev, da je njihov program% bivanja zelo bogat in da so vsi zelo zadovoljni. Imeli so že več nastopov, izletov in podobno. Enega takšnih jamih nastopov so pripravili včeraj (petek) v mestnem parku. Mladinci se bodo vrnili v Kranj konec meseca. A. Ž. Voda se umirfa Po zadnjem deževju so tudi na Gorenjskem vode močeno narasle, posebno v zgor-njesavski dolini, kjer jc začel delovati štab za zaščito. Vodna skupnost Gorenjske jc na vseh nevarnih mestih uvedla dežurstvo. V Podkore- nu je voda zalila staro Iczniško postajo, v Hrušici J Sava načela svoj desni breg. nevarno pa je bilo tudi.,h Kropi. Po zadnjih podat k« narašča Ie še Sava, medte«1* ko njeni pritoki upadajo. J. Z občinskega prvenstva v malokalibrskl puški v K trgovinah ŽIVIL. A KRANJ