Matija Šavs: Življenje na ladiji.
465
Ta dan je dosegel vihar svoj vrhunec. Valovi so se gnali čez ladijo. Morska bolezen je potnike kar od kraja prijemala. Veliko jih je bilo po kajutah, drugi so se pa po salonu in po kadilnici vlačili kakor megla brez vetra. Vse se je kislo držalo. Zbolelo je celo nekaj strežajev, ki so vendar vajeni vednega gu-ganja.
Jedenkrat poskusim priti na krov. Grem skozi vrata na vetru nasprotni strani. To je bilo šumenje, vrišČanje, gibanje in prekuco-vanje vodovja! Zdelo se mi je, kakor bi se val z valom tepel, a zjedinila sta se v tem, da sta z vso silo butila v ladijo. Ta pa se za to ne zmeni dosti:   z   nevzdržljivo   silo   reže ne-
usmiljeno najvišje valove, nagiblje se naprej in pada nazaj, leze z velikanskim naporom na vzdigajoČe se holme in zdrČi lahkotno zopet v nastale doline. Od njene smeri je ne more odvrniti Neptun s celo svojo druhaljo Nereid in Tritonov. Vendar se nisem mogel dolgo zabavati s tem nenavadnim prizorom. Mogočen val prileti čez najvišje dele ladije in se mi, neprijetno iznenajenemu, vlije na glavo. Hitro se spravim pod streho, a obleka je bila Še dolgo potem slana,  ko se je bila že posušila.
Popoldne nastopi megla.
Buuu — — se žalostno oglasi velikanska troba na ladiji. To neprijetno, otožno trobenje se je ponavljalo  prav pogosto, da bi naznanilo
Voz dunajske pomožne družbe v Ljubljani ob potresu. v^
bližajoči se ladiji našo  prisotnost in zabranilo, da bi ne trčili skupaj.
V.
V torek, dne 29. listopada, veter poneha, nebo se zjasni in morje se polagoma umiri.
Bolniki so tega težko pričakovali. Sedaj so prihajali drug za drugim na krov in so se ogrevali na Čistih solnčnih žarkih, dihaje sveži morski zrak. Bleda lica so se jim jela rude-čiti, moČ se jim je povraČala v ude. Seveda, ni se redko pripetilo, da je tudi danes ta ali drugi dokazoval, da njegov želodec ni še v redu.
Žalostno je moralo biti z medkrovniki. Nenaravna barva na obrazu, neredna, onesnažena
,Dom in svet"  1897, št. 15.
obleka in čudni duh je spričeval, koliko so med tem pretrpeli v svojih nezdravih, ozkih prostorih.
Na krovu je igrala godba; poslušali smo jo radi, a v dobrovolje nas ni mogla spraviti. Na zadnjem delu ladije počivajočemu na stolu se mi približa dama, s katero sva v je-dilnici sedela vis-a-vis. Bila je Nemka iz Mo-nakovega. Obraz ji je bil Čemeren in koščen, črna obleka pa dragocena.
„Dober dan,  milostna;  ali ste že okrevali?" „Žal, da še ne popolno.  Oj, kako se dolgočasimo,  nobene premembe ni."
„Sedaj bo že bolje ; imeli bomo lepo vreme."
„Da bi le bilo 1 Vožnja je jako pusta, jedno-
licna.   Ko bi  dobila   kak   vreden   predmet na
3°