ft., i,)■ BDAlA CF »GORBlfJSKI tist* »URJiJUJH UREDNIŠKI ODBOR »GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK . ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCI JAN - TEL UEDNISTVO IN UPRAVA 21-90, GUVNI UREDNIK 24-75 - TE-*0C1 RAČUN PRI NARODNI *ANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO Xf( KRANJ, SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1962 ST. 127 CIALISTICNE EGA LJUDSTVA ZA IZHAJA 00 OKTOBRA 194? KOI TEDNIK OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA I3(K) DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Kako smo se poklonili ob letošnjem dnevu mrtvih Tudi na letošnji dan mrtvih so Me številne komemoracije, na katerih smo počastili spomin ti-«'h, ki so padali in umirali za lepšo prihodnost. Pionirji, organizacije ZB in drugi so uredili In okrasili številne grobove pad-b'b borcev in položili vence in fetje k spominskim obeležjem {'i spomenikom. OBELISK V SLATNI V Slatni so za. letošnji dan Ortvih odkrili lepo izdelan obe-l»k v spomin žrtvam, ki jih je uvodni žalost i nki godbe na Pihala in pesmi pevskega' zbora •Ivana Cankarja« iz Virmaš je govoril Rado Jan. Po enominutnem "»licu so pripadniki JLA padlim » spomin izstrelili častno salvo. *ato . so dijaki recitirali nekaj Pesmi, zastopniki družbeno-pol i -tičnih- organizacij pa so k plošča-položili vence in cvetje. — Zastopniki občinskega odbora Zveze borcev so venec ponesli tudi k •pomeniku 50 talcem za Kamnit-tUcom. (Nadaljevanje na 2. strani) Elektrifikacija gorenjske železnice Prihodnje do Kranja leto Ker bodo potem vlaki vozili s hitrostjo 100 km na uro, morajo od dosedanjih 167 cestnih prehodov čez progo urediti samo 52, kar bi stalo okrog milijardo 400 milijonov dinarjev Osrednja komemoracija v kranjski občini Je bila n a Trgu revolucije v Kranj« Sezona nakupovanja še nI mimo Glavni problem okrog elektrifikacije je seveda denar. Železni" ško transportno podjetje Ljubljana ima dodobra izpopolnjene načrte in elaborate o celotni rekonstrukciji in elektrifikaciji te proge. Imeli so tudi posvetovanja s predstavniki zainteresiranih občinskih odborov in si ogledali nekatere prehode čez železniško progo. Vzdolž celotne gorenjske proge je danes skupno 167 cestnih prehodov, izmed trh je 140 nivoj-skih, ki se pred prihodom vlaka zapirajo z zapornicami; le v 27 krajih jc cestni promet že urejen z nadvozi oziroma podvozi. Kaj lahko pričakujemo Vedno več sadja in zelenjave pojemo — Ali bomo lahko dohajali vedno višje cene? — Malo višja cena in krompirja na pretek Ker ne mine dan, da ne bi vsaj enkrat, če te ne večkrat, pojedli nekoliko sadja in zelenjave in ker si velik del Gorenjcev ta živila oskrbuje v prodajalnah Agrarie aH pri trgovskih podjetjih, ki Jim sadje In zelenjavo dobavlja Agraria, bodo podatki, ki smo Jih dobili pri omenjenem podjetju, prav gotovo marsikoga zanimali. Nanašajo se predvsem na preskrbo s temi živili v prihodnjem obdobju, navajajo pa tudi nekaj primerjav lanskih in letošnih cen in količine nekaterih artiklov, ki smo jih letos — v primerjavi z lanskim letom — močno prekoračili. Višja odkupna cena krompirja je povzročila, da je ponudba krompirja velika in zato lahko odpadejo vse bojazni, da tega pomembnega živila ne bi bilo dovolj za vse potrošnike. Marsikdo je verjetno razočaran nad maloprodajno' ceno, ki je precej višja, kot pa so jo pristojni organi obljubljali. V prodajalnah v Kranju prodajajo krompir 6edaj po 36 dinarjev kilogram, v Tržiču in na Jesenicah pa zaradi daljšega prevoza po 38 dinarjev. V skladišču v Kranju odkupijo dnevno po 20 do 30 ton krompirja. Pred dnevi so začeli s skladiščenjem za prodajo v zimskih mesecih. Opazili so, da si letos veliko večji del potrošnikov nakupuje krompir za ozimnico kot lansko leto, ko si je velik del kupoval krompir sproti. Akcije o prometni varnosti ne sme biti konec Vsakdanji promet I o 4 1 jvaH j UR H P i A KOS P "H; 1 9 4 i'sij so x zahteva vsakdanjo prometno vzgojo Detajl spomenika padlim borcem In žrtvam, ki so ga ob letošnjem dnevu mrtvih odkrili v Slatni Pred dobrim mesecem dni — pred pričetkom meseca prometne varnosti - smo v »Glasu-« objavili naslednje podatke: lani je bilo na cesti I. reda od Jeprce do Kranjske gore zaradi prometnih nesreč 23 milijonov dinarjev družbene škode. V istem obdobju je bil vsak tristopetdeseti Slovenec poškodovan v prometni nesreči, vsak sede m tisoči pa se je smrtno ponesrečil. Kljub vsem prizadevanjem verjetno tudi letos ne bo dosti drugače, čeprav ne smemo mimo dejstva, da je promet iz meseca v mesec gostejši in da si državljani, ki se posredno ali nepo-, sredno ukvarjajo s problemi v prometu, nenehno prizadevajo, kako bi usposobili ceste za čim hitrejši in čim varnejši promet. Takšna je ena plat dela, s katerim lahko preprečujemo občutne škode, skoraj nič manj pomembna pa ni druga plat — vzgoja korisnikov cest, in to od pešcev do šoferjev najtežjih motornih vozil. Prav takšna vzgoja, ki ima za osnovo tovarištvo na cesti, pa je bila v ospredju v preteklem oktobru — v mesecu prometne varnosti. Preveč smela bi bila trditev in tudi nerazumljiva, da smo v preteklem mesecu zadovoljili potrebam po prometni vzgoji, čeprav so bila povsod številna predavanja, razstave, filmi o prometni vzgoji in podobne zadeve in da je bilo z 31. oktobrom spet končano eno »•šolsko leto prometne vzgoje in prometne varnosti« in da smo se že znašli v času »»počitnic«, ki naj bL trajale do prihodnjega oktobra. Takšen zaključek in takšen način dela bi bil povsem zmoten in škoda bi bilo vseh porabljenih sredstev, ki bi praktično ostala neizkoriščena. Zarad zmogljivosti naših cest, ki so največkrat tudi dvakrat ali (nadaljevanje na 2. strani) Jabolka 60 se letos med najbolj drage sadeže. Njihova cena prekaša celo ceno hrušk. Vzrok je slaba letina na Štajerskem. Pri Agrarii zagotavljajo, da bodo lahko kupili zadostne količine jabolk in hrušk za kritje vseh potreb. Ker podjetje Sadje-zelenjava Ljubljana, katerega obrat je tudi kranjska Agraria, južnega sadja ne uvaža samo, nam niso mogli posredovati zanesljivih podatkov o tem, kakšna bo letos preskrba s pomarančami, limonami, bananami in drugim južnim 6adjem. Cez kakšen mesec bodo verjetno že v prodaji manjše količine domačih pomaranč in za banane je menda precej gotovo, da jih bo dovolj. Menda se bomo morali navaditi na drobne egiptovske limone, ker je predvideno, naj bi ti sadeži prihajali letošnjo zimo predvsem iz Egipta. V tem času dovažajo v Kranj velike količine zelja iz Srbije. — Letos so pridelovavci iz okolice Kranja skoraj popolnoma odpovedali, z zeljem so bile zasajene manjše njivske površine kot navadno, pridelek je pa tudi majhen. V skladiščih Agrarie bodo skisali 200 do 250 ton kislega zelja, nekaj pa ga bodo kupili pri nekaterih štajerskih pridelovav-cih. Pripravili bodo tudi okoli 70 ton kisle repe. Pogodbe o dobavi čebule iz Makedonije 6e v redu izpolnjujejo. Razen količin, ki so potrebne za prodajo sproti, bodo uskladiščili že 150 ton za poznejše potrebe. Pridelek fižola je bil v vsej Jugoslaviji majhen. Posledice so znano, cena je zares precej poskočila. V tem času je v prodaji tetovec, pozneje pa bomo lahko kupovali tudi štajerski fižol. Ker že stalno tožimo o poviševanju cen kmetijskim pridelkom, si oglejmo nekatere lanske in letošnje cene. Ob koncu lanskega tretjega tromesečja so prodajali krompir po 21 dinarjev, čebulo po povzpela , 100> 6Veže 2elje po 24 dinarjev, (Nadaljevanje na 2. str.) Z elektrifikacijo proge bodo vlaki vozili bolj tiho in z večjo hitrostjo. Danes je proga močno izrabljena in tudi sicer ni prilagojena sodobnim zahtevam, zato vlaki vozijo največ do 70 km na uro. Potem bodo vozili s hitrostjo sto kilometrov in ne bi smeli dopuščati nobenih nivojskih prehodov. Kot je predvideno, bo odpadlo 115 takih prehodov oziroma bi jih preusmerili na 52 sodobno urejenih nadvozov in podvozov. In samo to že pomeni izdatek okrog 931 milijonov dinarjev. — Ostali stroški elektrifikacije pa so predvideni na 4 milijarde in 600 milijonov dinarjev. Na območju škofjeloške in kranjske občine je predvideno 6amo se 15 prehodov. Dela za ureditev teh prehodov pa bi veljala 471 milijonov dinarjev. Po sedanjem predlogu naj bi celotno delo Izvedli v prihodnjih letih. V prihodnjem Iclu naj bi elektrificirali progo Ljubljana— Kranj. Toda pri tem načrtu se je trenutno ustavilo. Niti okraj niti občine nimajo dovolj sredstev za soudeležbo, kot je bilo predvideno. V dosedanjih razpravah sicer ni prišlo do odstopanj od postavljenega načrta, zakaj rekonstrukcija železnice bo v korist eelot-nemu prometu In ekonomskemu razvoju v tem kraju, toda zaradi pomanjkanja denarja se bodo verjetno morala vsa dela raztegniti na daljši rok. - K. m. V skladišču Agrarie kar naprej kaj prebirajo. Včasih morajo sortirati sadje po kvaliteti in debelosti, včasih pa odbirati gnilo In poškodovano. Tckrat smo našli delavke pri kaj neprijetnem opra-vilu - odbiranju maloštevilnih dobrih limonic od gnilih Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi * Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi © Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi • Obrazi je tam vsako leto v navadi) je bilo več prodajavcev z rožami, Jankova mama je pri njih kupila veliko košaro z bogatimi umetnimi belimi krizantemami. Najlepšo, kar ]ih je bilo tam. Tudi na grobovih ni bilo videti lepših kosar. Ponosna je bila. Toda Janko je bil znova se je spomnil besed: »Te hudo prizadet. Žalosten in s pove- sramote ... igračke ... otročarije sramote mi pa ne bos delal! 'senimi očmi je hodil ob njeni je.. .* Naj torej nese na partizan- strani. ski grob tisto, kar ni nič vrednot Nazadnje se je znova opogumil. Usedel se je ob poti in se razjokal. spomeniku ob cesti?* je vpralal plaho, »Lahko, tam me nič ne briga,* je dejala samozavestno. Janko je res nato odhitel domov, vzel svoje rože in jih odnesel na skupno partizansko grobišče. Toda Enajstletni Janko je kak teden T?da na sam dan, ko se je vsa pred dnevom mrtvih delal doma družina odpravljala na pokopah- umetne rože. Menda so to pobudo šče, se je Jankova mama hudo raz- dali v šoli. Gnetel je vosek, barval jezila: „Te sramote pa ne" v raznih odtenkih in res so nastale lepe rože — marjetice, vrtnice, kri- Na našem grobu ne maram takih zanteme... Vsaj on jc tako trdil, otročarij in igračk,* jc dejala poln ves je žarel od veselja. Bolj ko nosno Janko V« NenaJoma mu ■ porodila „ova Vse njegovo plemenito hotenje, da se je bližal dan mrtvih, bol) je raz- dni, ko je te roze delal, e bil pre- • . ► ' r ,. ; . • , , ' milljal, komu bi dal na grob bele, pričan, da bo svoje rože smel nesti m$el ~ J sam ~ * h\lmm felom >" S* komu rdeče rože, komu krizante- na grobove^ Toda mama je bila ne- »Ali smem nesti svoje rože na oeznijo počastil umrle, vse Jff }t 'ti partizanski grob ali k onemu bilo porušeno. — K. M. me, komu... izprosna. Pred pokopališčem (kot tisti partizanski gr 2 SoTinT.V li. NOVFMtfRA" 19«2 TE DNI PO SVETU t NA KUBI ni VEC RAKETNIH IZSTRELlSC Medtem ko je diplomatska akcija vršivca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tanta s predstavniki SZ, ZDA ln Kube v končnem razpletu so že v četrtek končali z demontiranjem sovjetskih raketnih izstrelišč na Kubi. Zadnjega oktobra pa so ZDA spet pričele z nadaljevanjem pomorske blokade. 9 ZNANSTVENIKI o RAZOROŽITVI Pred dnevi so se v Moskvi sestali najuglednejši sovjetski znanstveniki z željo ,da hi tudi oni s svojim sestankom prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti. Znanstveniki so mnenja, da je najširša javnost lahko pomemben činitelj za dosego sporazuma • splošni in popolni razorožitvi. % STRELJANJA SE NI konec Indijsko obrambno ministrstvo je 1. novembra spet sporočilo, da so kitajske sile streljale na indijske vojake, ki pa niso imeli Izgub. Obenem pa tudi poročajo, da je Nehruju uspelo najti kompromisno rešitev, ker je zadržal na čelu novega ministrstva za vojaško proizvodnjo Krišna Me-nona, čemur sta nasprotovala desničarska opozicija in del kongresa. % Četrti poskus V velikih višinah nad otokom Johnston na Pacifiku so ZDA spet opravile novo eksplozijo jedrske bombe. To je doslej že četrti poskus v seriji ameriških jedrskih eksplozij na veliki višini. • RADIOAKTIVNO MLEKO V nekaterih ameriških pokrajinah so zasledili avgusta in septembra letos znatno povečano radioaktivnost mleka. Tako je te dni sporočila ameriška zdravstvena javna služba. Radioaktivnost je bržkone posledica jedrskih eksplozij, ki' so jih v tistem času izvršile ZDA in ZSSR. # RAZREŠEN DOLŽNOSTI SEKRETARJA Zaradi obtožbe, češ da je spodkopaval enotnost partije Je CK mongolske ljudske revolucionarne stranke izključil iz prezidija CK Tumura Očira in ga razrešil dolžnosti sekretarja CK. Tumura Očira obdolžujejo, da je težil k temu, da bi vzbudil sum v nesebično bratsko prijateljstvo med mongolskim in sovjetskim ljudstvom. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki « Ljudje in dogodki • Ljudje ta dogodki • Ljudje in dogodki • LU-die in d Ce opazujemo indijsko-kltajski spor, vidimo, da izzivanja, ki so prešla že v svojo drugo fazo in so precej napadalna, prav gotovo ne morejo prinesti ničesar dobrega. Stalno napenjanje odnosov in II-cemerno poudarjanje, da nisi kriv,! čeprav v resnici napadaš, počasi rahlja hladnokrvnost in sili, da »živci popustijo«. Indijsko-kitaj-ski obmejni spopad vzbuja dokaj spremenilo v splošen oborožen obračun. Bojna krivulja od 10. oktobra dalje nezadržno drsi navzgor in kaže povišano temperaturo »na strehi sveta-«. Kitajci, ki so prodrli že dokaj daleč na indijsko ozemlje, so dali predlog, kako naj bi se odvijala pomiritev. Toda pri tem so postavili vso zadevo na tako osnovo, da Indija zatrjuje, da takih pogojev ne Indija jc bila v začetku spopada dokaj nepripravljena, a sedaj se vse bolj vojaško krepi in se »vsesplošno pripravlja na boj.« Indijci si bodo na vsak način skušal priboriti ozemlje, ki so ga doslej morali prepuščati kitajski premoči. Izkopane bojne sekire obetajo dolgotrajnejše vojaške igre, ki se verjetno ne bodo tako kmalu končale. kitajskim postopanjem na meji ln so svoje ozemlje pripravljeni braniti do konca. Premier Nehru je izjavil, da bo Indija skušala najti pot k mirni rešitvi spora, vendar je zaradi ostrine, do kakršne je prišlo, vseeno upravičena bojazen, da bi bil lahko ta lndijsko-kitajski spopad dolgotrajen« slasti še zato, ker obe strani pretirano rezljata z orožjem. Skoda, ker ideja, da vojn* ni primerno sredstvo is reševanje mednarodnih sporov, ge ni prodrla v zavest vsega Človeštva, zakaj sicer prav gotovo ne bi prišlo do tega tadljsko-kitatsk*«. spora, - G. k. ^ Pokvarjeni sosedski odnosi nezaupanja in nejasnosti in za- more sprejeti. Indijci zavračajo V Indiji so Pf* J pletenosti situacije (to je ena iz- kitajski predlog, naj bi se spor Izredno s^eJn med značilnosti tega obmejnega rešil z miroljubnimi pogajanji, možnost, za ^"^™a spora) pušča svetovno javnost v do katerih bi prišlo, ko bi se čete Pri tem se " ., ..' . p dokajšnji negotovosti Ozadje je 2a 20 km od položajev. ^- VehoBrftajtf. ta ft« zamegleno, spor_ pa ima seveda w jlh sedaj kontroIlrata obe stra- „Si da bi padla pod prehud pritisk zapada. Indijci so nemalo razočarani nad »neprizadetostjo« globlje vzroke. Zato videz in res- ^ \ Indiji »o za zdaj trdno od niča stojita vsak na svojem bregu ločeni, da pod takšnimi pogoji ne m dasta slutiti da je spopad mMej(> W| ,„ p«*eaalk J ^ M ^ odraz tekmovanja dveh velesd, RadakrlSnan jc fejavil> da se lah- ^ve ta se je om J dveh Mstemov. ki sta nestrpna ko ^ ^ J zmago naj "^j^^^ drug na drugega. Beseda »pre- H,,_ w„Afinl ™„„,,„ trajanj nja, Katcnn «sni>v* * . stiž« je »blagoglasen« refren, ki ^ci menijo, da v°'*™* m predlog. Ni dvoma, da je pri ►do- zelo »blagodejno-« vpliva na bre* sosedske odnose. »Mala vojna« se v našem primeru dokaj hitro lahko spremeni v veliko, če ne bosta oba na- ni možno začeti, dokler se kitaj- ^ 'drag0cena skrb nean- ske četo ne umaknejo na polo- gažiranih držav, v imenu katerih zaje na katerih so bile 8. sep- Je f nifc Naser ponudil In- t6mbra- diji posredovanje. Te dežele tudi Hkrati, ko lahko z zadovolj- že y OZN proučujejo možnosti, sprotnika našla primerne skupne stvom ugotavljamo, da se kuban- kako b, prjpomogle k rešitvi" (ali rešitve. Zaostreni odnosi lahko ska kriza bliža koncu, pa nas za- vsaj omiljenju) Indijsko-kitajsko upravičeno vzbujajo bojazen, da skrbljujc indijsko-kltajski spor, krize, si ne moremo prehitro obetati ki obeta dokaj grenak priokus. ' Ta.nosu skuša- sončnih dni na himalajskem po- Trenutna situacija kaže, da bodo Indijci: v 6™^™ „*clanaine siie gorju. Izgube na eni in drugi verjetno tudi tam morali Združe- jo mobilizirati ™c M tpm strani naraščajo in zagrizenost ni narodi zastaviti ves svoj vpliv, za boj proti K\w" bramb. boja ne popušča. Vsa zadeva je da ne bi prišlo še do česa hujše- je zanimivo, da?je "JJ^ dobila »obraz vojne, čeprav vojna ga. Marsikdo je v začetku ocenje- nI minister k ri sn;* -rskih Mf ni napovedana.« val, da je spor prehodnega m***' fUl na p?.Y*.n .L ie »napačno Ves razvoj obmejnega spopada ja, toda zdaj se to upanje počasi ker ™ °?ne namere na meji") V Indiji so ogorčeni nad Protikitajske demonstracije newdelnijskih študentov kaže na stopnjevanje" bojev "in razblinja7n%askrblj"em>st Je vse ocenil kHajske i zelo tragično bi bilo, če bi se vse večja, Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje «- d.ondki • Liudie in dogodki . Ljudje in dogodki • L, mani teK__ kot pa so prvotno pričakovali. Tako je odpadlo tudi tekmovanje traktoristov — pionirjev, ki bi moralo biti prvič na sporedu. Tisti tekmovavci, ki pa so se tekmovanja kljub temu udeležili, pa so pokazali temeljito pripravljenost. Mladinci in člani so tekmovali v globokem in strniščnem oranju, v spretnostni vožnji s prikolico in iz teorije, kjer so odgovarjali na vprašanja iz agrotehnike, motoro-znanstva in zaščite rastlin. Tekmovanje je vodila posebna strokovna komisija in je potekalo nemoteno. Imela je polne roke dela, zakaj vsi so hoteli doseči najboljše rezultate in osvojiti prehodni pokal, ki ga je že dve leti po vrsti branil Janko Kranjc iz KZ Radovljica. Toda med vsemi se je še najbolj pripravil Janko Kranjc sam in tako s prvim mestom osvojil pokal v trajno last. Po končanem tekmovanju je bila še slovesna razglasitev rezultatov m podelitev pohval, pokalov in nagrad. Ob tej priložnosti so govorili predsednik OO SZDL Martin Košir, podpredsednik okrajne gospodarske zbornice Ivo MiMav-čič, zastopnik GO LT Slovenije Dali bor Hladnik, predsednik OO LT Anton Marčan in drugi. Kot rečeno, je prvo mesto osvojil Janko Kranjc s 346 točkami, drugi je bil Ivan Kohek (KG Kranj) s 324, 3. Andrej Potočnik (KG Kranj) s 323 točkami itd. Pri mladincih je prvo mesto osvojil Jože Langus pred Gabrom Erženom (oba KZ Radovljica). Najboljši udeleženci tekmovanja traktoristov in kmetijskih strokov- Kaj lahko pričakujemo (Nadaljevanje s 1. strani) jabolka po 50 dinariev 140 dinarjev za * cu letošnjegaTVeH^t* obko!v Pa krompi/po^ lebu^^ sveze zelje -po 5«; iJČZ? 50 116, in fižol ^ Z Sag^«*!4 fam- Ker je od konci - ^ tromesečja pretekel 368 vedajo slabe letajte čJ*T,^v ali Pa ne navn«^ Je l**v Prodajna cenTkro™ C^°- Makw rečeno, seSaToTSF?^ ** nismo bufiZSL teh živil vehkrL? 36 P0*«*0* je v skladuTs lj.Pove^ Prebivavstva. "jesecih letoJtajega^ Agraru prodali loo 7^ Povečanjem števila * deveti so pri ton banan, 80 ton iSt 1grozdJ*. * paradižnika v* wel?de * « ** istem obdobji m. a^kolet0.v količine t£ST- ^Jše so tfe - M. S. »»fcev za 50 ton. PROJEKT JE SPREJET bui PreteklirL, .eležai' 60 razgovori "o1 " ta da so se ^«^«1 zastopnikov S^f^2^^ C-1 žili stroko^a^6 °bČine u Ob komemoraciji ta odkrivanju spomenika padlim v Slatni njakov se bodo prihodnje leto jn da Bo ^ in torek udeležili repubHškega tekmovanja, zastonni]™,, rf*,Ugovorov razen ki bo verjetno v Kočevju. - R.C.I^ Z^ZJ^^6 občine ud*le- Iz razprav o predosnutku nove ustave 1 ' i 0 nekaterih temeljih političnega sistema in organizacije federacije ter republike na novo ustavo glede Kot drugo vprašanje bi obravnaval vprašanje enotnosti naše ustavnosti, vprašanje odnosa med ustavo FSRJ in republiško ustavo ter statuti delovnih organizacij in občin. V kakšnem odnosu so vsi ti dokumenti med seboj? Moramo poudariti, da zvezna ustava ni pravi izraz za vsebino, ki jo obravnava. V prvem delu zvezne ustave in v uvodu so določena temeljna načela za celotno našo družbeno ureditev. V drugem delu pa oblikuje organe federacije - in to je pravzaprav zvezna ustava v ožjem smislu. Naša ustava gradi na človeku, na njegovem položaju v proizvodnji, pri delu. Človek deluje kot osvobojeno družbeno bilje v družbenih odnosih, ki zagotavljajo osvoboditev njegovega, dela. Ce ustava izhaja od človeka, ne pa od uravnavanja odnosov določene države, ki se postavlja nasproti človeku, državljanu kot posebna sila nad družbo, če je torej vsa struktura ustavnosti grajena od spodaj, tedaj v bistvu pomeni ustava sporazum, v katerem skušamo zagotoviti enoten položaj delovnega človeka v okviru naše jugoslovanske socialistične skupnosti. To pa bomo konkretizirali v naših statutih in v republiški ustavi. Delamo sicer v obratnem vrstnem redu. Najprej bi morali sprejeti statute delovnih skupnosti, statute naših komun, da bi potem zadeve, ki jih ne moremo reševati v komunah, prenesli kot dogovor naših komun na republiko ta probleme, ki Jih ne moremo reševati v republiki, prenesli po dogovoru v zvezno pristojnost. Kljub temu ima ves sistem ta cilj, da gre od spodaj navzgor. Nobena izmed določb, ki jih bo- mo konkretizirali oz. formulirali v statutih ali v republiški ustavi, ne sme biti v nasprotju s temeljnimi načeli zvezne ustave. Kako je s pravicami našega občana po novi ustavi? Nekatere pravice v predosnutku ustave niso posebej omenjene, npr. vprašanje enakopravnosti žene itd. Ce hočemo iskati* posamezne pravice tako formulirane, kot so bile v prejšnji ustavi, potem lahko pridemo do napačnega tolmačenja človekovih pravic in njegovega položaja. Ustava hoče zagotoviti človekov položaj v proizvodnji in iz tega položaja v proizvodnji pravzaprav izvirajo vse njegove pravice in dolžnosti. V bistvu ima vse pravice, ker je izhodišče vsega. Pri nas ustava ne daje nekih pravic državljanu, občanu, kot Jih daje klasična ustava in jih potem jamčij ampak jih ustava le ugo- tavlja. Mogoče vseh pravic niti ne bomo mogli ugotoviti. Naš občan je omejen samo v tem, da teh pravic, te svobode ne more izkoristiti za rušenje našega sistema, ki taksne pravice delovnemu človeku daje, in drugič omejen je na ta način, da družba za normalno funkcioniranje tega sistema predpisuje minimum, do katerega ni svoboden, da ga izčrpa (npr. minimum osemletno šolanje). Poglejmo, kako je z ureditvijo zvezne skupščine in z organi federacije. Naš sistem je skupščinski sistem. Postavlja se vprašanje, kakšna je vloga predstavniških teles v socialistični družbi. Naš cilj je, da bi vsi ljudje upravljali družbene zadeve. Te so danes izredno obširne in moramo izhajati iz družbe, ki 6e je v zadnjem stoletju organizirala kot politični sistem, ki sloni, temelji na predstavništvu ljudstva. V parlament so ljudje pošiljali svoje predstavnike, ki so Izvrševali oblast namesto njih. Mi pa hočemo doseči, da preneha to predstavništvo in oblast v imenu ljudstva in da ta oblast postane neposredno upravljanje. Zato skupščine pri nas izgubljajo značilnost predstavniških organov in se spreminjajo v organe samouprave na različnih nivojih. Ljudje so pooblaščali poslanca, da jih je zastopal, in s tem prenašali svojo družbeno obvezo na nekoga, ki jo je izvrševal, kakor so mu naročili ali pa tudi ne. Torej problem je v tem, kako v naši družbi, ki temelji na samoupravljanju, ki izhaja iz načela, naj pridejo vsi na oblast, da se odpravi ta oblast, zagotoviti, da se ti predstavniški organi ne povampi-rijo v stalne birokratske politične predstavnike ljudstva, ki lahko svojo legitimacijo (to dobijo enkrat na 4 leta od ljudstva) porabijo v korist ljudstva ali pa proti njemu. Bistvo samouprave in direktne demokracije je v tem, da človek opravlja svoje delo in da obenem opravlja tudi družbeno funkcijo, funkcijo upravljanja kot sestavni del svojega življenja. Z ustavo je torej dan poudarek temu, da postane upravljanje sestavni del družbenega dela. Vsi predstavniški organi izhajajo iz delovnih organizacij in občin in so torej delegacije, ki so stalne. Diskusija pa je bila o tem, da bi bile te delegacije komun v republiško skupščino in zvezno skupščino občasne, da bi se spreminjale glede na naravo problema, ki se bo obravnaval. To pa bi na tej stopnji našega razvoja vnašalo večjo zmedo kot korist, zato je ostalo pri štiriletni delegaciji. ivan repinc (Nadaljevanje prihodnjič) Ne 1» vse države f** govori bo dj< t^^Qvnhr*-Pričakovane^akl^^e ^ je sprejet predlog fcL tada nova «ubell5c» L?° ^ šenih bo le ru£ l a ^a (izvr- ^ način, kak0 GO ^ Pro,drt) lotiti gradnie % * Potrebno bodo SSS:^ celotna trasa nove c W * $5» * Pripravljena 2 Prihodnjem letu. Čeprav i. zakoV-za delo t edota.^ trasa nove c a ta pripravljen) lodnjem letu. Cej težko zapisati, kc v prihodnjem let^ nih za gradnjo liubrf^L za katero bo v ScS^LSS nekaj nad tri miSe1?trebnjh vendar lahko priŽataSS^^^ do ljubeljsko cesto v^i,^ letu gradili s kar najverTr^V^ pom. •"Jvecjirn tem- PREDSTAVNIKI ZADRUŽNIKOV NA PROSLAVI V ŠT. JAKOBU Danes zjutraj je odpotovala na Koroško v St Jakob delegac ■« Glavne združene zveze Slovenk na proslavo ob 90-letnici tam-kajšnje kmečke hranilrKvkreditna zadruge. V delegaciji so podp^d-sednik Glavne zadružne zvez« Andrej Petelin, podpredsednik gospodarske zbornice za kranjski okraj Ivo Miklavčič in upravruk KZ Kranj Pavle Subic. OciiočileT y zadnjem četrtletju Industrija z območja tržiške občine ob tretjem četrtletju za 3 odstofke pod planom Ob letošnjem polletju smo ugotavljali, da so v tržiškl občini le štiri gospodarske organizacije Izpolnile svoje letne družbene obveznosti, že takrat pa smo na podlagi podatkov lahko zapisali, da ni bojazni, da bi ob koncu leta podjetja ne izvršila letnih planov. Vse kaže, da takratni zaključek ni bil brez osnove in da so gospodarske organizacije res vse bliže svojim obvezam, ki jih bodo morda s še nekoliko večjo prizadevnostjo — kot v tretjem četrtletju — lahko uresničile. Za tretje obdobje v letošnjem gJPOdarskem lotu je za tržiško Industrijo značilna nadvse velika ■egibanos*. Industrijska proia-][*inja je bila v splošnem pova-«na odpadlo je neupravičeno IKŽFŠKI *Hevanje osebnih dohodkov h kljub poletju zaradi dopustov i proizvodnji ni bilo nikakršnih za rtojev. Ali že ves|e, da ... ... je danes ob 18. uri v veliki sejni dvorani ObLO Tržič letna skupščina občinske organizacije /druženja rezervnih oficirjev in podoficirjev. • ••je v delavskih svetih in upravnih odborih tržiških delovnih kolektivov 55 mladincev fa mladink, kar jc spričo velikega števila -mladih proizvajalcev zelo majhno število. ..Je bilo letos za ureditev nekaterih komunikacijskih objektov (pred vsem mostov) predvideno, da je potrebnih 3350.000 dinarjev in da je od te vsote na razpolago le milijon 150.000 dinarjev. Ker pa so vsa dela skoraj neodložljiva, bodo Tržičani bržkone morali PoUkati nove vire za zagotovitev potrebnega denarja. Po vsem tem morda preseneča izračun, da je v prvih devetih mesecih v industriji dosežen letni plan le za 72 odst. Nedosega-nje plana je posledica težav, ki Jih imajo zaradi pomanjkanja su povin najmočnejša tržiška pod Jetja, torej čevljarska, usnjarska in tekstilna industrija (ta ima še svoje specifične probleme), ki je v vsej tržiški industriji zastopa na kar za 72 odst. družbenega bruto proizvoda. Podrobnejši podatki ob tretjem četrtletju za posamezne gospodarske organizacije so naslednji: Bombažna predilnica in tkalnica je letno družbeno obveznost izpolnila s 70,5, Peko z 68,7, Runo pa z 52,1 odst. Vsa ostala podjetja so letne plane v prvih devetih mesecih že močno presegla in so dosegla naslednje rezultate: ZLIT 80,9, Tovarna kos in srpov 93,7, Tovarna lepenke 79,3 in Triglav 82,4 odstotka. — Po dosedanjem tempu proizvodnje lahko upravičeno pričakujemo, da bosta tudi BPT in Peko ob koncu leta izpolnila letni plan, le za Runo ni pričakovati, da bi lahko izpolnil letno obvezo (surovine!). Br/kono ko v splošnem dokaj dobri uspehi posledica stalnosti zaposlenih. Medtem ko plan dovoljuje, da bi bilo v vsej industriji 3359 zanoslenih, jih je dejansko le 32C3. Zaradi tega se je tem obdobju'zvijal tudi narodni dohodek na zaposlenega za 1,04 odstotka in znaša okoli 25 milijonov dinarjev. Ugodni za letošnje poslovanje sta še naslednji ugotovitvi: osebni dohodki so se v tretjem četrtletju v primerjavi b prvim polletjem zmanjšali za 1,1 odst, planirani poslovni stroški pa so bili realizirani ■ 65,2 odstotka. Ob tretjem tromesečju so nadvse zadovoljivi tudi rezultati glede izvoza. Bombažna predilnica in tkalnica Je letno obvezo že presegla za 19,6 odst., Runo pa za 31,8 odstotka, medtem ko Je ZLIT dosegel letni plan že z 92,9 odst. Tovarna kos In srpov s 87,3 odst.. Peko pa z 29,6 odst. Zanimivo je, da je tudi Tovarna lepenke Izvozila za nekaj nad 7 milijonov deviznih dinarjev* čeprav glede izvoza ni Imela planske zadolžitve. Med vsemi le Triglav še nima zaključenih izvoznih pogodb, vendar tudi v tem podjetju predvidevajo, da bodo izvršili planirano obvezo. — B. F. Strokovnjaki za nizke gradnje, ki so si pretekli ponedeljek podrobneje ogledali traso, kjer bo nova ljubeljska cesta, so si ogledali tudi ljubeljski predor, ki Je v zaključni fazi gradnje Servisne delavnice v Železnikih so pričele z obratovanjem Ker se je v Selški dolini vedno bolj javljala potreba po raznih uslužnostnih delavnicah, je upravni odbor stanovanjske skupnosti za območje Železniki, Cešnjica in Studeno na eni izmed sej v preteklem letu sklonil ugoditi željam prebivavstva ter namenil potrebna sredstva za ureditev servisnih delavnic. Akcijo je podprl tudi ObLO Skofja Loka. Kakšni so bili vzroki za ustanovitev ključavničarske, kleparske, vodnoinstalaterske, čevljarske in krojaško-šiviljske delavnice? Glavni vzrok je bil prav gotovo v tem, da podobnih delavnic doslej na tem področju ni bilo, razen tega pa bodo s temi delavnicami v Selški dolini preprečili »šušmarstvo-«, ki se je tam že zelo razmahnilo. . V krojaško-šiviljske delavnice se je doslej vključilo 12 delavcev iz zavoda za zaposlovanje invalidov v Ccšnjici. Spoznali 60, da je bila vključitev v servis koristna predvsem za njih same. Delavnice obratujejo že mesec dni in nudijo prebivavcem najrazličnejše usluge. Do aprila prihodnjega leta bodo uredili tudi avtomehanično delavnico, 6aj je Jutri letni obračun mladih Tržičanov Zagotoviti je treba še večjo aktivnost Jutri ob 8.30 no v domu TVD Partizan v Tržiču občinska mladinska konferenca. Ce bi hiteli i« sedaj napovedati, kaj lahko Pričakujemo od konference, moramo zapisati, da še nobeno leto irej nismo imeli povoda, da bi lahko pričakovali toliko po/iliv-zakljuokov kot prav letos. -Takšna ugotovitev je razumljiva Posledica nadvse skrbnih in temeljitih priprav na konferenco, kar » prejšnjih letih ni bilo tako očitat. - Medtem ko so tržiški mladinci b mladinke že na letnih konferencah svojih aktivov ugotavljali, da so na vseli področjih dejavnosti — v gospodarskih orga-■feaeljah pa do Športnih kolektivov — še vedno premalo aktivni, bodo bržkone prav o tej premajhni aktivnosti na jutrišnji konferenci še temeljiteje pogovorih*. Pokazalo pa se je, da so bile '»sedanje pomanjkljivosti v delu mladih predvsem posledica premalo premišljeno izvoljenih vodstev, v katera so bili izvoljeni tudi takšni mladinci, ki za delo niso imeli prave volje ali pa tudi niso imeli potrebnih sposobnosti. Prav glede rrob'ema jc bilo v prJ«rrvr'i na konferenco tudi največ razprav; ki bodo verjetno dale zafelene rezultate. — F. FOTOICLUB »ANDREJA PREŠERNA« PRIPRAVLJA RAZSTAVO Pri občinskem odboru Ljudske tehnike na Jesenicah so dali pobudo za organiziranje tradicionalne foto razstave v počastitev dneva republike in 20-Ietnice nove Jugoslavije. Razstavo bo priredil domači fotoklub »Andreja Prešerna« v sodelovanju z ostalimi foto-amaterji. Z dokumentarno razstavo, na katero se že pripravljajo, bodo prikazali uspehe naše povojne graditve na področju industrije in družbenega standarda. Razen tega bodo fotoamaterjl na razstavi pokazali tudi svoje dosežke pri delu. — U. Krojaška delavnica v Železnikih, ki posluje v sklopu uslužnostnega servisa pri krajevni skupnosti, ima že kar precej dela, zaposluje pa 12 delavcev. Naj povemo, da se bo v servis sredi tega meseca vključila tudi čevljarska delavnica L 1 Živahne razprave o novi ustavi Na Jesenicah ln tudi na območju vse jeseniške občine so zadnje dni živahne razprave o osnutkih jesemški KOVINAR političnih aktivov in na predvolilnih sestankih SZDL. Vseh razprav je bilo doslej že 17, udeležilo pa se jih je nad 500 občanov. Udeleženci razprav se predvsem zanimajo za probleme osebnega lastništva, za dedovanje in podobno. Prihodnje dni bodo razprave o osnutku po strokovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah, posebej pa še po gospodarskih organizacijah, kjer bodo predstavniki sindikatov zvezne In republiške ustave ter o občinskem statutu. Razprave potekajo v glavnem v dveh sme-1 predvsem govorili o (istem delu, reh, in sicer v okviru krajevnih I ki tolmači samoupravljanje. — U. Strokovnost na prvem mestu Jeseniška podružnica Združenja članstvu in ostalim koristni kom šoferjev in avtomehanikov je v mesecu varnosti prometa še posebno posvetila skrb svojemu Najrazličnejši Športi imajo na Jesenicah že večletne tradicije. Zani-■jivo pri tem Je, da so imeli Jese-■tfkt Športniki vbdno tudi zavidljive uspehe, čeprav so imeli za delo mnogokrat le skromne pogoje. Zlasti aktualno pa je vprašanje telesne vzgoje in športa na šolah, ki nimajo za pouk potrebnih igrišč. Zadeva pa bo glede tega že v bližnji prihodnosti precej dni-gačna. Ob novi šoli na Jesenicah so se te dni že.lotili gradnje šport-nih igrišč za potrebe šole. DOBILI BODO NOV RAZSTAVNO-PRODAJNI PROSTOR Trgovsko podjetje »Zarja- na Jesenicah se je odločilo za gradnjo razstavno-prodajnega paviljona, ki bo nadomestil dosedanje prostore »Kasta-« (te pa bo zasedla Železarna). Lokacija med poslov-no-stanovanjsko zgradbo in banko zahteva gradnjo prizemnega paviljona (v steklu), v katerem bodo razstavljali pohištvo, radioaparate, televizorje, hladilnike, električne štedilnike in druge gospodinjske električne aparate. Paviljon bo 25 metrov dolg in 12 metrov širok, razpolagal pa bo s 350 m1 prodajnega prostora. Nova stavba bo središču Jesenic v okras. Gradnja tega objekta bo stala okoli 30 milijonov dinarjev. Paviljon bo dograjen do 15. aprila :prihodnj^a leta. - D. cest. Tnko prirejajo posebna zdravstvena predavanja — predvsem pa o vplivu alkohola na voznike motornih vozil. Tako predavanje so pripravili na Jesenicah in na Bledu. Tudi na razstavo o prometni varnosti v Ljubljani so poslali nekaj gradiva o delu društva, razen tega pa več funkcionarjev aktivno deluje v občinski komisiji za varnost prometa. Posebno 6krb organizacija posveča -vzgoji in strokovni izpopolnitvi vozniškega kadra, saj je v letošnjem letu pri omenjeni podružnici organiziran že drugi strokovni tečaj, ki traja šest mesecev, i Podružnica ZSAM Jesenice je za svoje uspehe prejela že vrsto priznanj. Razen več pohvaljenih, srebrnih in zlatih odlikovancev ter odlikovanih z značko »vzorni voznik« in »Tovarištvo na cesti«. Ima podružnica v svojih vrstah več nagrajencev (podjetja TAM) za prevoženih 100, 200 in več tisoč kilometrov. V posebni anketi so člani ZSAM predlagali več koristnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti. — J. K. v Selški dolini veliko število motornih vozil, ki so bila doslej brez ustreznega servisa. Prvi tedni obratovanja teh delavnic so pokazali, da dela ne bo primanjkovalo. Ker so se pojavile tudi razne začetne težave UO krajevne skupnosti upa, da jih bo ob pomoči ih razumevanju strank uspešno prebrodil. — B. M. Loški smučarji se že pripravljajo Na bližnjo zimsko sezono se smučarji loškega Partizana že vneto pripravljajo. V razgovoru a predsednikom smučarske sekcije tovarišem Zakotnikom smo izve« deli nekaj zanimivosti o delu sekcije in njenih članov. Smučarska sekcija sodi med najbolj aktivne v loškem Partizanu. Ima okrog 60 članov, mladincev in pionirjev, ki dokaj redno obiskujejo suhe treninge. Doslej so trenirali na igrišču, te dni pa so se preselili v telovadnico, kjer bodo ostali do takrat, ko bo zapadel prvi 6neg. Tedaj bodo f oživela smučišča v okolici Škofje Loke in na Starem vrhu, ki jc že poznana smučarska postojanka. Kakor 60 člani prizadevni pri treningih, tako radi tudi -pomagajo pri pripravljanju smučarskih terenov na Starem vrhu. Ne pripravljajo pa zgolj tekmovalnih prog (nekaj lažjih bodo uredi': tudi za turiste). Pričakujejo, da bo Stari vrh postal zimsko>3portni rekreacjjiski center škofjeloške občine. Lepo skrbijo tudi za kočo, ki je zabodena tudi poleti, pozimi pa često premajhna, da bi sprejela vse ljubitelje »bele opojnosti-«, ki bi radi smučali na tamkajšnjih terenih. Loški smučarji so pomagali tudi pri ureditvi nove ceste na Grebljico, tako da je od tam do koče le še pet minut hoje. 2e dolgo pa je njihova želja - dobiti žičnico, ki bi bila velikega pomena za napredek in množičen razvoj smučanja pri nas. Ob vsem tem moramo loškim smučarjem priznati, da so dobro zastavili in upamo, da bodo v letošnji smučarski sezoni dobro pripravljeni. — A. P. Delo'turističnega društva Železniki Posnemanja vredna akcija nJinuH teden je bila v prostorih vile »Vrt*, v Železnikih majhna slevcsna-sl. Turistično društvo je namreč izročilo nagrade 23 doma-i:nom, ki so imeli poleti In Jeseni najlepše urejene vrtove in okna. Strokovna komisija pod vodstvom inž. Anke Vinšek je poleti dvakrat obiskala Železnike, Cešnjico, Studeno, Rudno in Dražgoše in ocenjevala vrtove in fasade stanovanjskih hiš. Izbrali so jih 23 in njihove urejevavce nagradili z zbirko rož in sadik okrasnega drevja oziroma grmičevja. S to akcijo je turistično društvo spodbudilo mnogo lastnikov vrtov, da so letos svoje vrtove mnogo bolj negovali kot lani in so bili v okras kraju. TD upa, da bo tovrstno tekmovanje ordroma nagrajevanje postalo tradicionalno. V zvezj s to uspešno akcijo pa bi morali nekoliko podrobneje pogledati delo turističnega društva, ki je bilo v zadnjem času cilj mnogih upravičenih kritik. Vendar je treba tudi nekoga, ki bo napisal, s kakšnimi problemi se društvo bori in kakšne uspehe je imelo doslej. Dejstvo je, da se je podoba Železnikov v zadnjih nekaj mesecih precej polepšala. Turistično društvo je zaslužno predvsem za preureditev groblje nasproti nogometnega igrišča v park, zasajen z ameriškim javorjem in španskim bezgom, nadalje za delno ureditev okolice plavža, ki bo dokončana prihodnje lett^ Tudi že dalj časa urejujejo pr<*> stor pri avtobusni postaji, ki J* velik kamen spotike, in pokopališče. V Železnikih so zgradili nov železobetonski most v Pelnado, uredili krajevno razsvetljavo itd. Vse te pridobitve seveda ni finan-siralo TD, pač pa je dalo pobudo zanje in po svojih možnostih tudi pomagalo pri delu. V bližnji prihodnosti se bo moralo rala biti. To velja za ceste Bled-Bohinj, Skofja Ix>ka-2elezniki, Skofja Loka-Gorenja vas, Kranj-Preddvor, Jesenice-Podkoren, le> prca-Skofja Loka in podobno. Vse te ceste imajo samo eno ali dve protiprašni prevleki z nekaj centimetri debelo skorjo, vendar brez ustrezne podlage. Letos smo tudi že na naših cestah videli poseben težak stroj aa razkopavanje cest. Makadamsko cesto kar .»mimogrede*, razrahlja z močnimi jeklenimi noži in omogoči, da se potem zravna itd. Mehanizacija prinaša precej novega tudi pri rekonstrukcijah in vzdrževanju cest, kar se pa prav po naših cestah prepočasi uveljavlja in ne dohiteva dinamika prometa. — K. M, ?; o? koncer*^ dejavnosti v kranjskem okraju v :-"—— Se več nastopov amaterskih skupin Potrebna je močnejša povezava posameznih organizatorjev ganiziranje koncertov v kranjskem okraju se odvija po različnih poteh — Or- V Kranju skrbi za organizacijo »ncertov s področja resne glasbe »•acertna poslovalnica, ki deluje » okviru glasbene šole. Kazen te 5» organizira te koncerte tudi Prešernovo gledališče in dom jna. Ansambli zabavne glasbe organizirajo koncerte sami v dogovoru z '*»tiriki za to primernih dvoran. V drugih krajih Gorenjske potujejo koncerte predvsem turistična društva in glasbene šole. Za *avilišce Golnik organizira kon-*te za paciente njegov kulturni •fferent. Vsakoletne glasbene revije ama-!*rske glasbene dejavnosti organi-*sjo okrajni srveti Svobod in pro-r-ernih društev ter občinski sveti ■""bod. Vsi organizatorji, razen •"rtov Svobod, povabijo za kon- certne nastope predvsem poklicne glasbene ansamble ali soliste. S tem posredujejo poslušavcem najvišje dosežke s področja reproduktivne glasbene umetnosti. V zadnjem času pa so nekateri amaterski ansambli s poklicnim umetniškim vodstvom dosegli že tako visoko stopnjo, da jo* glede kvalitete že lahko vzporejamo z dosežki, ki so nam jih doslej posredovali le poklicni ansambli. Naj navedem s področja zborovske glasbe mešani pevski zbor »France Prešeren*« iz Kranja, ki je po izjavi glasbenih strokovnjakov že dosegel evropsko raven. Na področju instrumentalne glasbe pa so dosegli visoko raven tudi mladinski simfonični orkester in veliki plesni orkester iz Kranja ter pihalni orke- Bežni vtisi z občnega zbora kluba kulturnih delavcev Veliko optimističnih načrtov Kranjski »petkovi večeri« naj obogatijo prazne prostore vaških klubov — Kulturna revija nam je potrebna, a prav gotovo težko dosegljiva Klub kulturnih delavcev Kranj gočajo spremljanje televizijskih tisti klub, za katerega ni pogona osebna izkaznica niti nima Odpisane članarine. Člani niso frešteti, 6aj je član lahko vsakdo, ki se ukvarja s kulturo ali pa se "mo zanima zanjo in zato obisku-k »petkove kulturne večere«. Ti •» klubova posebnost in dejavnost, i katero Je klub zares zaslovel frto so tudi sklepčnost občnega *čnega zbora ugotavljali po tem Je prišlo nanj približno toliko 'J«di, kolikor se jih jc navadno "deleževalo teh večerov. Skratka, zelo simpatičen klub in todno Je, da se je povabilu na *čm zbor odzvala le petina pohabljenih (okoli štirideset). Pa ne, b bi bilo samo tej skupinici do fc«a, kako se odvija kulturno živ-'.'enje v Kranju in njegovi okolici? ^ndi mogoče. Kljub temu je občil zbor sprejel obsežen delovni ■»črt in vsi stalni in priložnostni fl»i kluba in še mnogi drugi z ijimi bodo veseli, če bo na prihodnjem občnem zboru mogoče •lotoviti, da so bile najvažnejše Noge opravljene. Dosedanjega tedsednika kluba Milana Batista h sedaj zamenjal Vinko Strgar. Tradicija kulturnih večerov se to nadaljevala tudi v tej sezoni, ^omenili so so, da bodo letos prav gotovo pripravili in izvajali take večere tudi po klubih, ki so jih Po okoliških krajih uredile organizacije szdl ali Svobode. Večina fch klubov namreč nima razvite He? nobene dejavnosti jn je nji-•ova edina dobra stran, da omo- oddaj. Tak načrt je imel klub kul turnih delavcev že v preteklem letu, izvedenih pa je bilo le nekaj večerov. Nekajkrat je bila ovira prezaposlenost potrebnih izvaja vcev, nekajkrat pa neusklajenost dela vseh, ki se ukvarjajo s klubsko dejavnostjo. Svoje komisije za klube imajo namreč sveti Svobod, organizacija LMS in SZDL. Zaradi tega ne bi bilo prav, da gre v pozabo predlog, da naj bi vsi zainteresirani oblikovali skupen sklad za klubsko dejavnost, sekcija KKD pa bi pomagala pri pripravljanju klubskih večerov. V teh klubih bi morali poskrbeti tudi za druge oblike kulturne dejavnosti (na primer za likovno, pevsko itd.). Osnova za to delo naj bi bile sekcije kluba, ki vključujejo skupine delavcev, ki so najbolj zanimajo za posamezna področja likovno-umetniške dejavnosti. Pri klubu so sedaj (bolj ali manj delavne) literarna, glasbena, filmska, dramska sekcija in sekcija za aktualna kulturna vprašanja. Udeleženci občnega zbora so se zelo navduševali za idejo kulturne revije. Ta naj bi odražala enovito sliko kulturnih prizadevanj in delež Gorenjske pri vsesplošni kulturni dejavnosti, obenem pa aktivizirala ustvarjalne sile, ki sicer spijo. Izvolili so posebno komisijo, ki bo pregledala možnosti za uresničitev te zamisli. Obstajajo možnosti, da klub kulturnih delavcev v bližnji prihodnosti dobi svoje prostore. — M. S. ster z Jesenic. V prihodnje naj bi organizatorji koncertov na področju okraja vključevali v svoje programe čimveč nastopov amaterskih skupin s svojega področja, ki eo že dosegle višjo raven. S tem bi dobila domača reproduktivna glasbena telesa za svojo doseženo kvaliteto vse priznanje, na drugi strani pa pobudo za nadaljnjo delovno rast. Za organizacijo koncertov s področja mladinske glasbene re-produktivnosti pa naj bi predvsem skrbele glasbene šole. Glasbeno-vzgojni centri so prvi poklicani, da posredujejo dosežke s področja mladinske glasbe. Iz dosedanje prakse pri organizaciji koncertnega življenja se je porodil problem, kako uskladiti število koncertov s potrebami kraja in določiti pravilen delež resne in zabavne glasbe. Na drugi strani pa jo problem še bolj pereč takrat, kadar različni organizatorji brez medsebojne povezave organizirajo na isti dan in ob istem času tudi po dva ali celo tri koncerte. Seveda v tem primeru nekateri kvalitetni ansambli nastopajo skoraj pred prazno dvorano. Vse to pa vodi k temu, da bo v prihodnje treba voditi koncertne nastope iz enega centra. Ti centri naj bi bili na glasbenih šolah. Vodstva glasbenih šol in kolektivi glasbenih pedagogov so že po svoji funkciji najbolj pristojni za izbiro koncertnih ansamblov in vodenje programske politike. Bila naj bi tudi usmerjevavka pri določanju odnosa med resno in zabavno glasbo. V prihodnje naj bi se utrdila povezava med organizatorji koncertov v okrajnem merilu. Pomembnost te povezave ni samo med redno koncertno sezono. Naš okraj z že zelo visoko razvitim turizmom naj bi v času turistične sezone posredoval gostom čimveč domače glasbene kulture v kvalitetni iz«, vedbi. Saj jc ta kultura za tujega gosta razen lepot naše Gorenjske najbolj privlačna. PETER LIPAH Kranjska študijska knjižnica je na najslabšem. Pred leti so ji odvzeli dva prostora in od tedaj le a težavo še diha. Več tisoč knjig so morali zložiti v zaboje in tam zdaj čakajo obljubljenega dne, ko a« bodo nekateri sosedi knjižničnih prostorov preselili v novo stolpnico. Na sliki: ozek hodnik med.dva* ma prenatrpanima policama Letos kongres bibliotekarjev v Kranju Društvo bibliotekarjev Slovenije «i vsako leto zbere za svoj kongres drug kraj. Taiko 60 so slovenski knjižničarji v preteklih letih že sestali ▼ večjem delu slovenskih okrajnih središč, za le- Kulturne vesti KLUB V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V Prešernovem gledališču v Kranju bodo uredili klub s televizijskim sprejemnikom, kjer se bodo zbirali člani dramske sekcije Svobode in skupaj poslušali oziroma gledali televizijske prenose gledaliških del in televizijske igre. Po zaključenih prenosih se bodo pogovorili o značilnostih predvajanih del. Ta klub bo prav gotovo zelo dobrodošel vsem, ki se zanimajo za gledališko umetnost, obenem pa bo nudil privlačno obliko zaposlitve vsem mladim, ki kot igravci ne pridejo vedno na vrsto. to skem laškem V^^lrvT*1' ,:. sto zavzel triglavan MARTELATvo ženskah pa je prvakinja postVla or^1 : KOVA (Triglav). - Na znSSS ri^t lihega ^enstva za PosameznSTso »d izmed gorenjskih udeležencev v ^ ^&^t83i K™ičana Martelanl ta AMBROZIC ter Jeseničan SlSaS V strelskem dvoboju med reprezentancama Bolsarli 1 Jugoslavije Je bil v »olimpijskem matehu« najbolši JeJ«T* Janez OTRIN. eseniean Košarkarji Triglava (Marian in Milan RUS, Borut BFi p HAR, PETRIC - tudi vaterpolist Triglava, STRUZNTV tudi atlet in kegljač Triglava, BOHINJC. SOKLIC LAMprfT in KLAVORA) so znova startali v II. ZVeZni ligi' kier Vn «i dobro uveljavili prejšnji dve leti. " se O Lepe nagrade bodo za sodelova-9 nje pri izbiri najboljših gorenj-% skih športnikov prejeli tisti brav-% ci, ki se bodo s svojimi predlogi * najbolj približali končni desetori-9 cl, ki jo bo dal seštevek vseh Ji predlogov, športnik, ki bo dobil 9 največ glasov, bo proglašen za % NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA Ga | % RENJSKE 1962 in mu bo naše % uredništvo izročilo tradicionalni % prehodni pokal. JANEZ ŠUMI Z AVTOMOBILOM V SAVO Preteklo sredo, nekaj pred.21. uro, je bila na cesti I. reda med Kranjsko goro in Podkorenom lažja prometna nesreča, ki jo je zakrivil neki angleški državljan. Ni še ugotovljeno, zakaj tujec ni uspel prevoziti ostrejšega ovinka in je zaradi tega zapeljal z avtomobilom v Savo. Kljub nesreči pa je ostal voznik nepoškodovan, medtem ko je škoda na vozim ocenjena na okoli 150.000 dinarj«v. ŽELEZNIŠKA NESREČA Na gorenjski progi pri železn'-škem kamnu, ki ima oznako 634 km, je bila preteklo sredo več^a železniška nesreča, za katero pa še ni znano, kako je do nje spjoj, prišlo. Električna lokomotiv o Jn je pripeljala z jeseniške aa^fj je med postajama Javom-k in 23-rovnica porlrla progovnega delavca Miha JurkovlČa. Le-ta ;e dob:', hujše telesne poškodbe in je bj takoj prepeljan v jeseniško" bolnišnico.