Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.S03.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din lOOO^-j četrt strani Din 500.—, 'I, strani Din 250.—, '/»« strani Din 125.-4 Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20»
Tako vznikajo na površje načrti in predlogi za rešitev gospodarske in finančne krize v obče, našega kmetijstva pa posebej. Ako kdo težko oboli, pokličejo zdravnika. Če radi nevarnosti bolnikovega stanja ne zadostuje eden, se več zdravnikov zbere na posvet. V skup nem pretresu se opredeli pravilna razpoznava ter se določi zdravilo in način zdravljenja.
Gospodarstveniki in izvedenci.
Bolnik, za katerega gre, je vse človeštvo, ki ga gospodarska kriza stiska k tlom ter ga tišči v prepad. Kako rešiti bolnika? Zbirali so se ter se zbirajo in se bodo zbirali poklicni zdravniki, to so gospodarstveniki iz raznih držav, na študijske sestanke in posvete in na razne konference, ki jim zastopstvo posameznih držav daje nekak uraden značaj. Bolezen so opredelili s strokov-njaško razpoznavo, kar ni baš posebno težko, saj čuti gospodarsko krizo na lastni koži tudi vsak nestrokovnjak. Glavno vprašanje pa, kako izlečiti nevarno gospodarsko bolezen, je doslej osta^ lo brez zadovoljivega odgovora. V tem se strokovnjaki, izvedenci in zastopniki držav niso zedinili. To, v čemer so se zedinili, je podobno zdravilom iz tiste vrste, kamor spadajo Marijaceljske kapljice.
Brezdenarno, računsko gospodarstvo.
Tem konferencam širokega obsega se pridružujejo posvetovanja pokrajinskega značaja in brezštevilni pretresi in načrti v strokovnih in političnih listih. Da omenimo vsaj enega, hočemo navesti načrt »računskega gospodarstva«, ki se zadnji čas že dejansko uveljavlja na Solnograškem. V prvi polovici meseca avgusta so se zbrali pinc-gavski župani v Zellu, da se porazgo-vorijo o tem načrtu. Na zborovanju se je ugotovilo, da je življenjskih potrebščin dovolj in v preobilju, da je tudi dovolj prilike in možnosti za delo ter bi se mogli zaposliti vsi brezposelni. Manjka pa posredovanja med delom in delavcem, med producentom in konsu-mcntom, manjka izmenjave dobrin in storitev. Denarstvo ne more izvršiti te naloge ter se je izkazalo za nesposobno, ker ves donos gospodarstva teče potom obresti v roke visoke finance, kjer obtiči. Potrebno je torej »brezdenarno« gospodarstvo, ki omogočuje izmenjavo dobrin in storitev brez denarja potom obračuna. Zbere in strne se krog producentov in lconsumentov, v
katerem se vrši izmenjava dobrin za storitve ali pa storitev za storitve, in sicer ne samo med dvema, marveč tudi v širjem krogu, kar se omogočuje z dobropisom vsakemu članu. Tako postane gospodarstvo neodvisnood denarja in obresti, ker je promet v računskem gospodarstvu brez denarjain brez obresti. To je ob enem najuspešnejša borba zoper previsoke obresti, ki so eden glavnih vzrokov sedanje gospodarske krize. Na Solnograškem so že začeli, kakor rečeno, izvajati ta načrt, kajpada v ožjem krogu. Ali se bo dal izvršiti v širjem krogu, bo pokazala bodočnost.
Eazdolžitev kmetov.
Kar se tiče Jugoslavije in posebej Slovenije, je na takozvanem kmečkem prazniku na Krškem polju neki govornik izjavil: »Če pogledamo po ostali Evropi in primerjamo to stanje s položajem pri nas, vidimo, da smo v Jugoslaviji navzlic vsem nefašečnim prilikam vendar še v nekakem zatišju da nam oni vihar, ki razsaja po vsem ostalem svetu, vendar še kolikor toliko prizanaša. Če je v nas kaj pameti, in če je v nas dovolj resne, volje, potem bomo združeni te težkoče laže prema-
Svetovno znani rotovž v severnofran-coskem mestu Arras. Stavba je iz 15. stoletja, je med vojno bila porušena, a so jo zopet popravili in je bila zadnje dni slovesno blagoslovljena.
gali, kakor katerikoli narod v Evropi.« Ta tolažba je zelo cenena in nič ne zaleže. Edino stvarno je, kako premagati težkoče, na katerih trpi ljudstvo, oso« bito kmetsko ljudstvo. Od dneva da dneva postaja bolj pereče vprašanje kmetijskih dolgov. Izvršilni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani je o tem vprašanju razpravljal na seji 30. julija 1932 ter sklenil sklicati anketo gospodarstvenikov in še le potem na podlagi zbranih mnenj zavzeti svoje stališče.' Ta anketa se je vršila v Ljubljani dne 19. avgusta. Gospodarstveniki in strokovnjaki so izrazili svoja mnenja. Do kakšnega soglasnega sklepa pa ni prišlo. Vprašanje kmetijskih dolgov je tesno spojeno z gospodarsko krizo ter je posledica te krize. Zato je treba to vprašanje gledati s širšega stališča. Pri njegovi rešitvi se morajo vpoštevati narodno-gospodarska načela, kojih preziranje se težko in bridko maščuje.
MtZ
V DRUGIH DRŽAVAH,
Popolna negotovost v Nemčiji. Novo
izvoljeni nemški državni zbor je skli« can za 30. avgusta. Nihče ne zna, kako, kaj in s kako večino bi naj delal parlament. Radi popolne negotovosti je verjetno, da bo izposloval kancler von Papen od predsednika Hindenburga odlok za razpust ali zopetno odgoditev, državnega zbora. Papenovo vlado skr-< bi preskrba brezposelnosti in radi tega bo predlagala Hindenburgu zasilno odi redbo zp, zaposlitev brezposelnih. Za kritje tozadevnih izdatkov se naj uvede prisilno posojilo ali oddaja premoženja.	i
Nemška vlada v hudih škripcih. Izjemno sodišče v Beuthenu je izreklo 5 smrtnih razsodb v procesu, v katerem so bili obtoženi narodni socialisti, ker, so ubili v mestu Potempa delavca Pie« tzucha. Smrtna obsodba je silno raz« burila vse hitlerjevce, ki grozijo z na« silnim obračunom, ako bo smrtna ob« sodba potrjena in izvršena. Von Pa« penova vlada je v hudih škripcih. Ako izrečene in naročene obsodbe ne potrdi, se osmeši, ako jo pa podpiše, obsto« ja resna nevarnost Hitlerjeve revolucije..
O pogodbi med Francijo in ruskimi sovjeti. Ko je prišle do pogodbe o medsebojnem nenapadanju med Poljsko in Rusijo, so predlagali sovjeti enako po«
godbo tudi med Francijo. Za to slednjo pogodbo bi bil potreben samo podpis z obeh strani, iker je že bila sestavljena dne 24. avgusta 1931. V pogodbi bi šlo za obojestransko zavezo obeh držav, da druga druge ne bosta napadli in se bosta vzdržali vsake propagande, naperjene proti državni obliki in obstoječemu redu druge pogodbenice. Francija je vezala podpis te pogodbe na pogoj, da sklene Rusija podobni pogodbi s Poljsko in Romunijo. Sedaj je izrekla Rusija za slučaj podpisa pripravljenost, da sklene po tej omenjeni pogodbi še tudi gospodarsko, kakor so jo že predlagali Francozi leta 1927. Po tej pogodbi bi vrnili sovjeti Franciji predvojne carske dolgove v znesku 60 milijonov zlatih rubljev v 62 polletnih obrokih.
Poljskc-ruska in turška zveza. Vladar Poljske, maršal Pilsudski, snuje s polno paro zvezo: Poljska — Rusija — Turčija. Vest o tej trozvezi je upravičeno močno vznemirila Romunijo, ki je v neprestanem strahu, da jej odvzamejo lepega dne sovjeti Besarabijo.
Obsojen! voditelji zadnje ponesrečene monariiistieno revolucije na Španskem. Dne 25. avgusta v noči je bila izrečena v Madridu obsodba proti voditelju sevillske vstaje, generalu San-jurju. Sanjurjo je bil obsojen na smrt. General Garcia de la Ileran je obsojen na dosmrtno ječo, polkovnik Infante na ječo od 6 do 12 let, med tem ko je bil sin generala Sanjurja Justo oproš-.en. Na smrt obsojenega generala niso ustrelili, ampak so ga prepeljali iz vojaških zaporQy na Balearske otoke, kjer bo živel v prognanstvu.
Japonska bo zassdla komcnoveljavno Mandžurijo. Japonski zunanji minister grof Ušida je izjavil v parlamentu dne 25. avgusta, da bo pripravila vlada vse potrebno za priznanje nove mandžurske države ali bolj umljivo povedano: Japonska bo oznanila celemu svetu, da .je končnoveljavno zasedla Mandžurijo.
m		PIJ	mm	¡i M
m	[fOMSKUMl			3
Blagoslovitev crGŽja? Slovenski socialistični listi so izpisali iz nemških soeialno-demokratskih in komunističnih časnikov laž, da je katoliška Cerkev za časa vojne blagoslavljala orožje. To laž socialistični listi kaj radi ponavljajo. Ne delajo tega iz spoštovanja pred zakramentali katoliške Cerkve, marveč samo za to, da bi Cerkev očrnili, češ, da pridiga mir, blagoslavlja pa morilno orožje. Da je vse to laž, so katoliški listi — med njimi tudi naš list — večkrat ugotovili. Svobodomisle-ci pa lažejo naprej. Zato je urednik znanstvenega bogoslovnega lista, ki izhaja v Lincu na Gornjem Avstrijskem pod imenom »Theologische Quartalsschrift«, o tej stvari v listu razpisal mednarodno razpravo. Obrnil se je na vojaške duhovnike raznih narodov, da povedo javno, kaj so oni in kaj je Cerkev po njih in po višjih cerkvenih dostojanstvenikih blagoslavljala. Vsi so odgovorili: nikdar ne morilnega orož-
ja, vedno le ljudi. Mnogi vojaško-du-hovni. uradi so izrazili svoje začudenje, kako se je mogla taka laž razširiti med ljudmi. Katoliška Cerkev ima v svojih obrednikih razna blagoslovila, med njimi pa ni nobenega za blagoslovitev orožja. Ako pa blagoslavlja vojake ter prosi za nje božje pomoči in božjega varstva, nastopa kot ljubeča mati, ki nežno skrbi za vse svoje otroke, posebno za tiste, ki se nahajajo v veliki nevarnosti. Tako je zopet postavljena na laž ena kleveta protivnikov Cerkve. Ti ljudje pa bodo kljub temu lagali naprej !
V Lurd je minuli mesec vozila cela vrsta posebnih vlakov, ki so iz raznih krajev Francije pripeljali tjekaj romarje; meseca avgusta se je namreč vršilo v Lurd francosko narodno romanje. Več nego 18 posebnih vlakov je poleg številnih rednih privedlo romarje v sloveče Marijino svetišče. Pripeljalo se je z romarji tudi okoli 1000 bolnikov, ki jim zdravniki niso mogli pomagati, pa pričakujejo pomoči od Marije. Mnogo jih je to pomoč našlo ter so tako pomnožili število čudežnih ozdravljenj. Zdravniški urad, ki posluje v Lurdu, nastopa zelo previdno. Ozdravljenja, ki se morejo smatrati kot živčna ozdravljenja, se ne jemljejo v poštev. Tudi je treba čakati celo leto od ozdravljenja, preden se isto proglasi za takšno, ki se naravnim potom ne da razložiti. Samo časovno poboljšanje ne zadostuje, ozdravljenje mora biti popolno in stalno.
mM® romarjev v Čenstokovi. Vsak narod ima svoje narodno svetišče, kamor ljudje najrajši romajo. Tako ima Poljska svojo Čenstohovo — Marijino svetišče s slavnim črnim Marijinim kipom. Zgodovina Čenstohove je tesno združena z zgodovino Poljske, in sicer stare Poljske kot svobodne države, potem Poljske, ki je bila zasužnjena Rusom, Nemcem in Avstrijcem, naposled Poljske, ki jo je zopet osvobodila svetovna vojna. Vsled te ozke zveze, ki jo tudi proslavljajo poljski pisatelji, kakor Sienkievič in drugi, so cerkvene slavnosti v Censtohovi obenem narodne in državne svečanosti. Letos se je o Veliki Gospojnici — 14. in 15. avgusta — slavila 5501etnica slavne Marijine podobe čenstohovske. Pri tej priliki je bilo v Censtohovi okoli 400.000 romarjev. Prišel je sam predsednik poljske države, da se pokloni Mariji, kraljici Poljske.
Katoličani v Španiji se ne dajo potisniti med cerkvene zidove. Najsevernejša pokrajina Španije z glavnim mestom Bilbao je že v 17. stoletju proglasila sv. Ignacija Lojolanskega, ustanovitelja Družbe Jezusove, za svojega posebnega patrona ter je njegov praznik proslavljala s posebno svečanostjo. To so hoteli španski katoličani tudi letos storiti, če prav je Družba Jezusova v Španiji odpravljena. Državna oblast je izpočetka zabranila pod najstrožjimi kaznimi vse prireditve izven cerkvenih zidov. Ta prepoved je vzbudila vihar ogorčenja med zavednimi katoličani. Tega se je framasonsko-sociali3tična vlada zbala ter jc morala dovoliti iz-vencerkvene prireditve. Ignacijeva
proslava se je povsod vršila z največjo slovesnostjo, če tudi se niso zastopniki vlade nikjer udeležili prireditev. Zato pa so Baski = junaško ljudstvo, ki prebiva v tej pokrajini, prihiteli od vseh krajev svoje ožje domovine, da proslavijo stari narodni praznik. Baski se framasonov, liberalcev in socialistov niti najmanj ne boje, marveč pošiljajo v španski parlament samo zavedne katoliške poslance.
Slep laični apostol. Misijonarji misijonske postaje Maryknoll v Kayingu na Kitajskem so pred 3 leti sprejeli nekega kitajskega spreobrnjenca. Ime njegovo je Vong Ts.ing Tsong. Ko je obiskal šolo, je popolnoma oslepel. Čeprav je še bil pogan, je vendar pogumno prenašal to nesrečo. Prosil je, naj ga sprejmejo v katehumenat = pripravo za krščanstvo. Toda kako naj se slepec uči katekizma? Misijonarji so mu prišli na pomoč. Odredili so, naj se otroci, ki obiskujejo njihovo šolo, glasno uče katekizma ter ga ponavljajo. Tako se je Tsing Tsong naučil krščanskega nauka, ker ima izvrsten spomin. Bolj se je naučil nego otroci, ki so bolj lahkomiselne narave. Ko je prejel zakrament sv. krsta, je naprej šel v rojstno vas, da bi tudi svoje rojake pridobil za krščanstvo. Ker pa ni hotel sodelovati pri poganskem bogoslužju, so ga domačini zavrgli. Nato se je vrnil na misijonsko postajo, kjer so ga gostoljubno sprejeli. Tsing Tsong je sedaj začel redno obiskovati šolo. Ker je bil od narave obdarovan z izvrstnim spominom, je v šoli prav dobro napredoval. Ker mu je narava tudi dala dar zgovornosti, je pri poganih več dosegel nego drugi laični (posvetni) katehisti. Stanuje v sobici blizu glavnega vhoda ter ima skoro vedno kakšne poganske obiske. Redkokedaj je sam v svoji sobici, navadno sta pri njem po 2 ali še več poganov. O kitajskem novem letu je imel verska predavanja za pogane. Čeprav je kitajsko novo leto čas, v katerem imajo Kitajci največ zabav, so vendar njegova predavanja bila prav dobro obiskana. Slepi laični učitelj vere ima velike uspehe, veliko Kitajeev je že pridobil za katoliško Cerkev in za krst. Slepi apostol porablja tudi pogrebe za svoje apostolsko delo. Po končanih obredih raztolmači poganom, ki so se pogreba udeležili, katoliški nauk o smrti in posmrtnem življenju. Ko zavrača poganski nauk in poganske pra-znoverne obrede, dela to z veliko obzirnostjo, da pogane ne žali. Tako njegov vpliv na poerane dnevno narašča. Danes, ko se toliko poudarja važnost Katoliške akcije in laičnega apostolst-va, more slepi kitajski laični apostol biti zgled tudi za Evropejce.
Jezuit — žrtev kuge. Zopet novo ime, ki ga vpisujemo v dolgi seznam misijonarjev, ki so umrli kot žrtve svojega poklica: p. Barreau S. J. iz apost. vi-kariata Fianarartsoa na Madagaskarju. Bolezen ga je napadla, ko je nesel poslednje olje nekemu bolniku v okolici. Kugi je podlegel nekaj dni pozneje. P. Barreau je misijonaril že 18 let in se odlikoval po skromnosti in izredni vztrajnosti in bil v vsej okolici znan po neizmernem zatajevanju. Njegovo
zdravje je bilo rahlo, posebno po zadnji peraciji mu je ostala znatna boleh-nost, ki pa ga ni ovirala, da bi se ne bil popolnoma posvetil službi misijona, in nič ga ni moglo zadržati od njegovih misijonskih tečajev. Ko mu je zdravnik sporočil, da ima kugo in je vsaka nada, da bi se rešil, zaman, mu je junaški vernik spokorno odgovoril: »To je dobro.« Umrl je, "kakor bi bil zmagal, veselo, brez besede, ki bi dala slutiti njegovo telesno bolečino.
Še dva evharistična shoda. To poletje smo imeli že celo vrsto veličastnih evharističnih shodov. Vrsta še ni zaključena. Vršila se bodeta tekom septembra še dva. Na praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra se bode vršil evharistični shod za gornjegrajsko de-kanijo v Ljubnem. Ta dan se bo vsa dekanija poklonila evharističnemu Kralju in ga bo prosila za blagoslov v teh hudih časih. V nedeljo po prazniku dne 11. septembra pa bo evharistični shod v Skalah pri Velenju za šaleško dolino. Na shod se pripravlja vsa dekanija z veliko vnemo. Slavnostno pridigo in slovesno sv. mašo bo imel mil. g. stolni dekan dr. Vraber iz Maribora. Popoldne bode govoril mil. g. kanonik dr. Mirt. Na shodu bo govoril tudi tajnik škofijskega odbora KA g. Kolenc. Na shod se vsa dekanija pripravi s tri-dnevnico, tekom ¡katere bodo verniki pristopili k sv. zakramentom. Živimo v hudih časih, ko nam je prav posebno treba božjega blagoslova, radi tega želimo le to, da bi se iz obeh dekanij udeležili mnogi tisoči teh evharističnih shodov in božjega Zveličarja goreče prosili za mir in božji blagoslov.
Za romarje na Goro pri Sv. Peiru na Malo Cospojnico dne 8 septembra. V sredo, dne 7. septembra, ob 6. uri zvečer, slovesne večer-nice, nato pridiga. Na praznik: ob 5. uri sv. obhajilo, ob 6. uri peta sv. maša, nato pridiga, ob 8. in 9. uri tihe sv. maše. Ob 10. Uri pozna pridiga, nato slovesna levitirana sv. maša. Med pozno službo božjo darovanje za gorsko cerkev. Popoldne ob pol treh slovesne pete litanije. V sredo po noči ostane gorska cerkev odprta za ženske, farna za moške.
Erlnjeva gora v Zrsčah. Zadnji letošnji veliki romarski shod na Brinjevi gori bo na praznik Marijinega imena v nedeljo dne 11. septembra. Na predvečer pridiga in pete litanije Matere božje. V nedeljo zjutraj ob 5. uri prva tiha sv. maša in obhajilo vernikov, ob 0. uri pridiga in peta sv. maša za romarje, ob 10. uri zopet pridiga in peta sv. maša za romarje.
Romanje pri župnijski cerkvi na Kalcbju
se vrši dne 10. in ll."septembra t. 1. V tem času bodo v tej cerkvi vsaki dan sv. maše in prilika v tej cerkvi za spoved. Glavni shod se vrši v nedeljo dne 11. septembra, to je 17. pobin-koštno nedeljo. Častilci Marijini, pridite v o-bilnem številu!
Božja pot k Marija Bistrici in izlet v Zagreb dne 10. in 11. septembra 1932. V soboto dne 10. septembra 1932 bo vozil posebni vlak iz Celja preko Grobelnega, Krapine, Zaboka k največji hrvatski Marijini božji poti, k Mariji Bistrici. Vlak bo odhajal iz Celja ob 14. uri, prihod v Marijo Bistrico ob 18. uri, kjer bode pridiga, slovesne • večernice in razne pobož-nosti. V nedeljo od 4. ure dalje pa do sv. maše skupno sv. obhajilo, ob 8. uri odhod iz Ma-
/R 9-J2
rije Bistrice, ob 10. uri prihod v Zagreb, kjer bo slovesen sprejem na kolodvoru Zagreb— Sava. Ob 11. uri sv. maša v slovenski cerkvi pri sv. Roku, popoldne ogled mirogoja, vele-sejma, Strossmajerjeve galerije slik, nato ob 6. uri staroslovenske večernice v glagoljaški cerkvi pri sv. Ksaveriju in molitve na grobu škofa dr. Mahniča. Ob 8. uri odhod iz Zagreba in prihod v Celje ob pol 12. uri. Vozna cena: Celje — Zlatar — Marija Bistrica — Zagreb in nazaj z legitimacijo 60 Din, katero svoto je treba naprej plačati pooblaščenim prodajalcem legitimacij. Božjepotniki iz župnij na progah: Sv. Peter — Celje, Celje — Grobelno, Grobelno — Rogatec imajo od svoje postaje polovično vožnjo ceno in kupijo celo vozno karto od vstopne postaje do Zlatar — Marije Bistrice. Vodja izleta bo za te božjepotnike kupil skupno karto od Marije Bistrice do Zagreba, od koder se nazaj vsi božjepotniki peljejo brezplačno. Legitimacije stanejo 5 Din. Dobijo se pri župnih uradih in pooblaščenih prodajalcih, v Celju v opatijski pisarni, v u-pravi »Slovenca«. Za prenočišče, prehrano, službo božjo, prostor na vlaku, razgled mesta Zagreba bo poskrbel vpokojeni gimnazijski katehet Lojze Pavlič iz Celja. Romanje ima namen utrditi zveze med Hrvati in Slovenci, zlasti med delavci. Prosimo, da poskrbite, da bo udeležba obilna.
Dr. MariniC Franc, Trubarjeva 11, zopet redno ordinira od 9—11 in od 14 -16. 1005
Brezposelnost so poznali ljudje že v najstarejših časih. Eni so jo čutili bolj, drugi manj, kakor zdaj. Egiptske piramide niso nič drugega, nego žalostni spomini na težke čase, ko je vladala huda brezposelnost. Še le v novejšem času so učenjaki iz napisov na piramidah spoznali, da so bile te ogromne stavbe zgrajene camo zato, da so lahko v starem Egiptu zaposlili brezposelne. Piramide so bile torej posledica bede, ne pa vzrok dobrih časov, kakor mnogi še sedaj mislijo. To je najpopolnejše prisilno delo, kakoršno so si mogli ljudje izmisliti. Takratni mogotci so imeli deloma zelo težak, deloma pa lahek položaj, ker so računali z gotovo dobo bede in pomanjkanja. Proroštvo se je glasilo, da je božja volja, pustiti Egipt 150 let v bedi in pomanjkanju.
Vladajoč faraon Chephren je takoj ukrenil vse potrebno. Najprej je rešil brezposelnost približno tako, kakor jo rešujemo sedaj mi. Brezposelne je podpiral in skrbel, da so dobili vsaj začasno zaposlitev. Ko je pa ugotovil,, da je v njegovi deželi mnogo mladih, krepkih ljudi, ki gladujejo samo zato, ker ne morejo dobiti dela, je začel razmišljati o boljšem izhodu iz žalostnega po-
ložaja. Ker v Egiptu ne poznajo zime in Iker tudi dežuje zelo redko, so lahko brezposelni prenočevali kar na prostem In tudi obleka ni bila tako draga, kakor v krajih s hladnim podnebjem. Faraon je dal najpoprej napraviti razne Todne stavbe, ki so omogočile namakanje izsušene zemlje, toda s tem brezposelnost še ni bila odpravljena, temveč je še celo naraščala.
Čeprav je imel faraon možnost pomnožiti svojo vojsko in napasti sosedne narode, da bi se polastil bogatega plena, ali pa v primeru poraza iznebil gladujočih, vendar tega ni storil, ker je bil prijatelj miru in ker je smatral vojno za dvomljivo trgovino. Odločil ge je za mirno rešitev krize. Ker gradnje cest v Egiptu Še niso poznali, si je dal faraon zgraditi v svojo čast ogromno piramido kot posmrtni spomenik. Manjše piramide so gradili že prej, tako velika je bila pa nekaj novega. Ker Je faraon računal, da bo trajala brezposelnost 150 let, se mu v začetku z gradnjo piramide ni mudilo. Zaposlenih je
bilo okrog 150.000 delavcev. Ker je pa gradnja dokaj hitro napredovala in je faraon spoznal, da bi mogel doživeti dograditev, je začel pritiskati, naj gradijo hitreje. Delavci so se pritoževali nad hudo vročino, toda faraon je bil neizprosen.
Mrtvega so našli dne 26. avgusta 1.1. pred hišnim pragom na Meljskem hribu št. 17 nad Mariborom hlapca Valentina Vajerja iz Zamarkove pri Št. Lenartu v Slov. goricah. Raztelesenje je dognalo, da ga je zadela kap.
Batine in nož. V mariborsko bolnico so prepeljali dne 26. avgusta 26ietno šiviljo Rozino Lubec iz Pobrežja pri Mariboru. Nek moški jo je najprej hudo pretepel, nato ji je pa še z nožem razrezal obraz.
Enodružinska hišica pogorela. V noči na 23. vgusta je uničil ogenj enodružinsko hišico na Teznu pri Mariboru. Poslopje je bilo last posestnika Plev-ščeka, stanovala pa je v njej družina Jožefa Majhena.
Nesreča. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju si je zlomil nogo tamošnji ugledni posestnik i.i predsednik sres-kega kmetijskega odbora desni breg g. Jakob Florjančič. Poškodovani ne more sprejemati strank, ne sklicevati sej in radi tega prosi sreskega načelnika, naj razpiše nove volitve za predsednika. Vrlemu g. Florjančiču želimo, da skoro okreva!
Požigaičeva — nova roka na delu. Obupno veliko je trpela Sp. Polskava od požigalčeve roke. Komaj in komaj so izsledili požigalca in ga izročili roki pravice. Zadnje dni pa se je pojavil novi bognasvaruj in je iz hudobije za-žgal g. župniku Gartnerju večjo količino sena.
Trgosko skladišče je uničil požar dne 24. avgusta trgovcu Francu Cvetku pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Obsojen požigalec. Dne 2. aprila t. 1. v noči je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Totu v Dolgi vasi v Prekmurju. Kot požigalec je bil osumljen in zaprt mizarski pomočnik Št. Takač iz Dolnje Lendave. Štefana Ta-kača je obsodilo mariborsko sodišče radi požiga na dve leti strogega zapora in na triletno zgubo častnih pravic.
Požigalsa si je najel. V noči dne 24. aprila je uničil požar gospodarsko poslopje posestniku Adamiču iz Domanj-ševcev v Prekmurju. Ob času požara Adamiča ni bilo doma, ampak se je bil odpeljal že en dan poprej k svojemu sorodniku. Obtožnica je očitala Adamiču, da je bil zadolžen in radi visoke zavarovalnine je dal posestniku Kerč-marju 2000 Din, da je vtaknil tlečo gobo v slamnato streho. Mariborsko sodišče je obsodilo dne 23. avgusta Adamiča na dve leti robije in na triletno zgubo častnih pravic, Kari Kerčmar je prejel isto kazen.
Ker je zadavil taščo — dve leti ječe. Dne 25. maja je zadavil v Dol. Ristrici v Prekmurju Jožef Peterca v svoji hiši taščo Ano Gyorek, s katero sta živela v neprestanih prepirih. Mariborski senat je obsodil morilca 27. avgusta na dve leti stroge ječe.
Posestnik utonil v Muri. Ludvik "Kolbl, posestnik na Cvenu pri Ljutomeru, se je podal proti večeru kopat v Muro v družbi žene, brata in par prijateljev. Naenkrat pa je zašel v globino, iz katere so ga potegnili mrtvega. Zapušča ženo in tri otročiče.
Podtaknjen požar. V Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je u-ničil požigalec hlev, skedenj in gospodarsko poslopje.
Naplavljen otrok. Rogoznica je naplavila pri vasi Trstelja pri Ptuju otroško truplo.
Če odpove zavora na kolesu. Vratar ptujskega kolodvora Martin Lampret se je peljal na kolesu iz Haloz. Pod hrib mu je odpovedala zavora, zvrnil se je v globok obcestni jarek ter se tako poškodoval, da so ga spravili v ptujsko bolnico.
Ponesrečeno nemško šolsko jadrnico »Niobe« so dvignili in potegnili iz no-i. .i-icsu urupfca zadušenih oficirjev in mornariških gojencev.
Novoimenovani šef ameriške mornarice, admiral Leigh (levo) prevzame na krovu križarke »PennsyIvanija« službo kot naslednik admirala Shofielda (desno). Slavnostl Je prisostvovalo 19 admiralov in nad 200 višjih častnikov,
Smrt otroka v gnojnici. 15mesečni otrok Ivana in Roze Pernek v Novi vasi, občina Rogoznica pri Ptuju, se je igral sam na dvorišču, med tem ko sta zakonca spravljala jabolčnik. Po končanem delu sta še le opazila oče in mati, da je malček padel v gnojnico in u-iionil.
Tfoz sena se je prevrnil dne 24. avgusta na posestnika Janeza Vinceka iz Stojncev pri Ptuju in mu zlomilo desno nogo.
Mrtvega so našli. Posestnika Lovr. Gajsarja iz Jelovca, občina Sv. Bolfenk v Slov. goricah, so spravili na podstrešje, da bi prespal vinjenost. Ko so šli drugo jutro pogledat za njim, so ga zagledali na tleh pred kletjo mrtvega. Najbrž je padel s podstrešja vinske kleti in se ubil. Smrtno ponesrečenega so pokopali na pokopališču v Majšper-gu, kjer se je mudil na obisku pri sorodnikih in znancih.
Sam se je javil. Sodišču v Ptuju se je javil posestniški sin Alojzij Strelec iz Nove vasi pri Sv. Marku niže Ptuja in izpovedal, da ga zasledujejo orožniki radi 22 raznih tatvin.
Obesil se je dne 23. vagusta v kolar-nici posestnik Franc Korošec iz Se-sterž pri Majšpergu.
Smrtonosen kravji sunek. Posestniku Fuksu v Križni vasi pri Poljčanah je napelo kravo. Poslal je po 601etnega soseda Franca Florjafičiča, naj pride, zabode napeto kravo in jo reši. Florjan čič je sledil pozivu, a po zabodljaju ga je krava brcnila z vso močjo v trebuh, da se je zgrudil nezavesten in tekom 36 ur umrl.
Obsodba radi poskušanega umora. V eni hiši so stanovali v Trbovljah 40-letna delavka Neža Vizovišek in zakonski par Jožef in Antonija Zemljan. Trojica je živela v prepiru in Vizoviše-kova je grozila, da bo^oba zakonca »za-giftala«. Obtožnica je • dolžila Vizoviš-kovo, da je nasula dne 11. aprila, ko sta bila oba Zemljana z doma, v mleko v veži strihnina. Zemljana sta zvečer po povratku večerjala kavo, dobila krče in se onesvestila. Poklicani zdravnik je ugotovil zastrupljenje, a hitra pomoč je oba Zemljana še rešila. Dne 19. avgusta se je zagovarjala Vizoviše-kova radi poskusa umora in še nekaj
drugih obdolžitev pred celjskim sodiščem, ki jej je prisodilo kljub zanikanju krivde 6 let težke ječe.
šestletnega fantka, sinčka mizarskega mojstra v Dolenji vasi, je na smrt povozil dne 23. avgusta avtomobilist na cesti med Št. Pavlom pri Preboldu in Št. Rupertom.
Vihar porušil delavsko hišico. Žagar Franc Smrtnik si je gradil na Legen-skem polju pri Slovenjgradcu lastno leseno hišico, ki je že bila malodane gotova. Vihar dne 22. avgusta je revežu raznesel stavbo in uničil delo krvavih žuljev.
Nesreča rudarja. V velenjskem rudniku je podsulo dne 22. avgusta v noči rudarja Pirtovšeka iz Podgorja. — Udrli strop mu je zlomil nogo in ga je tudi sicer težje poškodoval.
Obsireljen. Dne 27. avgusta je bil oddan v celjsko bolnico 201etni posestniški sin Franc Krajnc iz Slivnice. Na povratku proti domu je oddal iz gruče fantov neznanec na Krajnca nekaj stre lov, od katerih sta ga dva zadela prav opasno.
Župnikova mati umrla. Dne 26. avgusta je umrla šentpeterskemu g. župniku Ivanu Lahu pri njem živeča mati Terezija. G. župniku ter sestri naše sožalje, blagi mamici pa svetila večna luč!
Mladostna žrtev planin. Dne 27. avgusta je smrtno ponesrečil pri preple-zanju Možaklje pri Jesenicah visoko-šolec Stanko Narad. Ko je že bil na vrhu, mu je spodrsnilo, je padel nad 100 m globoko in obležal mrtev.
Domačija pagarela. Dne 21. avgusta je pogorelo pet poslopij v vasi Komar-jevec v Sevnici ob Savi, ki so bila last posestnika Bobniča,, ki je v Belgiji. Požar je nastal na ta način, da je zanesel veter tleč ogorek iz gorečega gospodarskega poslopja posestnika Komarja.
Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Janezu Pongretu v Seljin-kah pri Mokronogu na Dolenjskem. Komaj so oteli živino in ostala poslopja. Škoda znaša nad 70.000 Din.
Vas na Kočevskem pogerela. Kočevska vas Onek je pogorela dne 23. avg. Ogenj je uničil 11 posestnikom 27 poslopij. Škodo cenijo nad 2 milijona dinarjev.
Usodepolni strupeni plini. V Prekopi pri Kostanjevici so kopali pri posestniku Jerdanu vodnjak, ki je že bil globok 12 m. Na dnu vodnjaka je še bilo nekaj kamenja in tega so hoteli odstra niti. Prvi se je spustil v vodnjak hišni gospodar, a ga ni bilo več na svetlo. Za gospodarjem je splezal po vrvi drugi delavec, za tem še tretji, a nobeden se ni več vrnil in ne oglasil. Podal se je v globino četrti, ki pa je že bil toliko previden, da si je navezal krog nosa in ust v ocet namočeno cunjo. Ko je dospel na dno, je v'del, da so vsi njegovi trije predniki v globoki nezavesti, omamljeni od strupenih plinov. Z vso naglico so se lotili reševanja in spravili na zrak ponesrečene, od katerih sta se dva zavedla, Ignac Rabzelj iz Prekope pri Kostanjevici pa je podlegel zastrupljenju.
V zavodu čč. šolskih sester v Celju bo zai pisovanje v meščansko šolo dne 1. in 2. sept., dne 3. septembra bo sv. maša. V internat se sprejmejo učenke, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko, meščansko ali osnovno šolo. — Zavod iolskih sester v Celju.
Za svojo sprejme pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah neka družina eno
Papeževo letovišče v Castell Gandolfo, kamor se je odpeljal Pij XI. koncem
avgusta.
Bahovec čisti blago, izločuje kislino in pomlajuje Vaš notranji sistem.
Zavitek Din 20*— v apotekah.	841
okrog 10 let staro deklico iz poštene hiše. Kdor jo je pripravljen oddati, se naj javi na uredništvu »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5.
Kdor bi bil pripravljen sprejeti za svojega enega osemletnega fantka iz poštene, a zelo revne hiše, kjer je več otrok, se naj javi na uredništvu »Slov. Gospodarja« v Mariboru. Družine brez otrok, usmilite se reveža!
Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja, da Mihael Gassenburger ni več naš zastopnik in nima pravice, nabirati članov za naše društvo.	984
SADJARJI! Brez dcn3Tja vam ¡e mogoče nabaviti si samodslse sačna škropilnice. Prevzamem v zameno jabolka. Pojasnila pri J. VI-deaišelr, Maribor, Koioščeva ulica 38. 914
Šolnina na meščanskih šolah, Ban-
ska uprava javlja, da se plačuje po brzojavnem obvestilu ministrstva pro-svete na meščanskih šolah šolnina in si^er polovica one, 'ki je določena za nižje razrede srednjih šol. Šolnine o-p±-osčein so otroci, katerih stariši (če jih nimajo, pa otroci sami) ne plačajo -d 300 Din davka letno. Vsak učenec mora pri vpisu izkazati s potrdilom j višini teh davkov. Za potrdila je zaprositi s kolkovano vlogo (5 Din) in predložiti 20 Din kolek. Potrdila izdajajo davčni uradi, za državne, bano-vinske, občinske in zasebne uslužbence pa nadrejena oblast, ki nakazuje pl?2o, odnosno delodajalec, ki odteguje uslužbenski davek,
. 55. Ilj pri Velenja. Spominska slavnost ob 251etnici tukajšnje posojilnice se je obnesla prav lepo. G. načelnik se je v svojem govoru spominjal vseh, ki so zadrugo ustanovili ter vodili z nesebično ljubeznijo do bližnjega. Bila je ustanovljena ob času, ko je rajni g. dr. Krek s svojo mogočno besedo budil slovensko ljudstvo h gospodarski osamosvojitvi, in je zadruga v teku 25 let storila mnogo dobrega za svoj okoliš. G .nadrevizor VI. Pušenjak, ki je zadrugo ustanovil, je opisal njen razvoj in njeno zgodovino. Iz majhnih početkov je rast-la, se krepila in dvigala, srečno prestala svetovno vojsko ter s previdnim in varčnim de-
Diplomirani optik in urar
J. Peieln
se preseli iz Gosposke ulice 5 na
Grafski irg 1
lom dosegla, da se je v Št. Ilju dvignil lep Društveni dom, ki js v ponos in veselje vseh domačinov ter dokaz velike koristi nesebičnega zadružnega dela. Iz zgodovine zadruge je vredno omeniti, "da sta Koren Martin in Do-linšek Valentin že od začetka člana načelstva, torej celih 25 let, vsi drugi člani prvega načelstva so v teku let pomrli, med njimi prvi načelnik Krajnc Ivan pri lanski avtobusni nesreči pri Celju. Tudi zadruga sicer trpi pri sedanji gospodarski krizi, a vkljub temu svojega zaupanja med ljudstvom ni izgubila. Ljudstvo ve primerno ceniti dejstvo, da zadruga tudi ob času najhujšega divjanja za visokimi obrestmi ni šla čez 8 in pol osdtotkov za posojila. Če primerjamo to z obrestmi po 15, 20 in še več odstotkov, ki so jih ponekod denarni zavodi zahtevali, prer.čuni lahko vsak, kolike gospodarske koristi je bila zadruga za naš Št. Ilj in okolico. Zadruga mirno čaka na zboljšanje gospodarskih razmer ,ker ve, da bo potem zopet lahko nadaljevala svoje koristno delo. Pomnoženi domači pevski zbor je zapel nekaj lepih pesmi. H koncu so prišli na oder naši najmlajši ter kot angelci, zamorci in beli predstavljali kratko otroško igro.
Nove psisi®imi€ w
mmmi
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je izdalo nov pravilnik o bolniških taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah. Iz pravilnika je.važno za podeželsko ljudstvo to-le: Osebe, ki plačajo do 60 Din neposrednega davka, računano brez doklad, se- oproščene plačila bolniških stroško^;
Takse v III. razredu državnih in banovinskih bolnic so odmerjene tako-le: Osebe, ki plačajo letno neposrednega davka od 60 do 200 Din, plačajo 20 Din dnevno, osebe z davkom od 200 do 500 Din dnevno 30 Din, osebe z davkom od 500 do 2000 Din letno dnevno 40 Din in osebe, ki plačajo letno nad 2000 Din neposrednega davka, plačajo dnevno 50 Din. Brez ozira na višino plačanega davka znaša taksa v II. razredu 70 D, v I. razredu pa 100 Din dnevno.
Člani zadrug in vdove, ki imajo več kot tri nedoletne otroke, so oproščene plačila bolniških taks, ako neposredni davek, ki ga plačujejo, ne presega 100 Din. Če presega 100 Din do 500 D, plačajo dnevno 20 Din, pri davku od 500 do 2000 Din plačajo dnevno 30 Din in pri davku nad 2000 Din dnevno 40 Din.
V bolnicah za duševne bolezni so o-sebe, ki plačujejo letno do 100 Din neposrednega davka, oproščene plačila stroškov. Za 11 T. razfed znašajo bolniški stroški za te bolnice, ako plača bolnik 100 do 300 Din davka, dnevno 5 D, od 300 do 500 Din davka dnevno 10 D, od 500 do 2000 Din davka dnevno 20 D in nad 2000 Din dnevno 30 Din. V II. razredu znaša taksa brez ozira na višino davka 40 Din, v I. razredu pa 80 Din. Pri neozdravljivih boleznih in pri boleznih, ki trajajo nad pet let, nosi po poteku tega roka vse stroške država.
Za operacije in zdravila plačajo bolniki II. razreda 30% več, kakor določa tarifa za III. razred. Stroški za operacije itd. se morajo v I. in II. razredu plačati po 10 dneh, bolniška oskrba pa za 15 dni v naprej. Bolniki III. razreda,
ki morajo sami nositi bolniške stroške, a pri sprejemu v bolnico nimajo izkaza o plačanih davkih zaradi odmere višine bolniških stroškov, morajo položiti 300 Din kavcije, ki pa se jim po obračunu vrne.
ieiicfne silile ¥ mesfa!
(Prošnja župnijskim uradom!)
Ker je vedno več deklet, ki prihajajo s kmetov v mesta iskat službe, a se morajo vračati domov brezuspešno, ker službe ne morejo dobiti, se obrača škofijski odbor KA v Mariboru na vse čč. župnijske urade v lavantinski škofiji s prošnjo, da na najprimernejši način tudi s prižnic razglasijo župljanom sledeče:
1.	Dekleta, nikar ne silite v mesta! Naval je od vseh strani velik, služb pa ni. Marsikatero dekle po več dni blodi po mestu, zapravi denar, ki ga prinese s seboj, potem pa se mora brez denarja vrniti otožno domov, ker službe no more dobiti. Iščite si službe pri kmečkih gospodarjih! Najbolje pa je ostati doma, čeravno pri hiši ni prevelikega izobilja.
2.	Katero dekle pa mora na vsak način od doma, se naj prej obrne na domače gg. dušne pastirje. Oni ji bodo dali potrebne nasvete. Vsako dekle, ki pride v Maribor ali v Ljubljano, se naj obrne edinole na osebo, ki ima na roki trak z napisom »Kolodvorski misijon«. Na druge, nepoznane ljudi se nikar ne obračajte!
Razen tega odbor naproša vse gg. dušne pastirje, naj vplivajo na gg. župane, da bodo pri izdajanju poselskih knjižic zelo previdni. Danes prihaja v mesta mnogo deklet, ki so za službo popolnoma nesposobna, ker so slabotna, bolehava, ali pa se ne razumejo na mestno delo. Poselsko knjižico imajo, službe pa zaradi navedenih pomanjkljivosti ne morejo dobiti. Poselske knjižice naj župani izdajajo le v zares nujnih slučajih. Na ta način se bo sedanje brezuspešno vandranje deklet v mesta omejilo, obvaruje pa se tudi marsikatero dekle moralnega propada.
Za škof. odbor I<A v Mariboru: Jerebic Franc 1. r., predsednik.
K o 1 e n c Franc 1. r., tajnik. *
Bsnovinska kmetijske-gospodinjska šola v Sv. Juriju ob juž. žel. Na tej šoli se je zaključilo prvo šolsko leto koncem avgusta. V prvi polovici oktobra se začne drugo šolsko leto. Pouk bo trajal 10 mesecev, to je do 31. julija 1933. V šolo se sprejmejo kmečka dekleta, ki imajo veselje do domače grude in ki se bodo
Pri ljudeh z nerenim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« gren» čice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz JoSeiova« voda tudi pri teži-.. Ii oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprili-i ke. »Franz Joseiova« voda se dobiva v vseh le-? karnah in drogerijah ter špecerijskih trgovinah.	ji
v svojem bodočem poklicu udejstvovale kot kmečke gospodinje. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Celotna oskrbnina, to je za hrano, stanovanje in razsvetljavo znaša mesečno 400 Din. Revnejšim gojenkam po-deluje banska uprava primerne štipendije, če se izkažejo kot res potrebne po predloženem potrdilu o premoženjskem stanju staršev. Razne stro|ke za šivanje, knjige, zvezke itd. nosijo gojenke same. Dekleta, ki nameravajo obiskovati to šolo, morajo dovršiti 16. leto starosti, morajo biti zdrave in neoporečene preteklosti, Pravilno kolekovano prošnjo za sprejem je treba poslati z vsemi potrebnimi listinami vodstvu banovinske kmetijsko-gospo-dinjske šole Sv. Jurij ob južni žel.
18.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 27. avgusta so pripeljali špeharji 13 komadov zaklanih svin. Svinjsko meso je bilo po 12—13 Din in istotako tudi špeh. Kmetje so pripeljali 12 voz sena po 100 do 130, 5 voz slame po 55 do 60, 10 voz krompirja po 1 do 1.50, 7 voz čebule po 2.50—3, česen po 5—10. £elje 1—4, kislo zelje 5, kumarce 0.50—4, hren 1—«, buče 0.50—2, solata 0.50—1.50, luščeni grah 6—7, črnice 1.50, maline 2.50—3, grozdje 5—8, breskve 8—12, jabolke 2—4, hruške 4—8, slive 3—4, celi orehi 5—6, luščeni orehi 16—20. Pšenica 1.75, rž 1.50, oves 1.50, proso 1.75, koruza 1.75, ajda 1.25, novi fižol 1.50—2. Kokoš 15—25, piščanci 18—50, gos 30—40, raca 15— 20, puran 35—45. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 20—26.
Mariborski živinski sejem z dne 23. 8. 1932. Prignanih je bilo 21 konjev, 15 bikov, 165 volov, 321 krav in 19 telet, skupaj 541 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.50—3 Din, poldebeli voli 2—2.25 Din, plemenski voli 1.50—2 Din, biki za klanje 1.75—2.25 Din, klavne krave debele 1.25—2.50 Din, plem. krave 1.25—1.50 Din, krave klobašarice 0.80—1 Din, molzne krave 1.25—2 Din, breje krave 1.50—2 Din, poldebela živina 2.50—3.25 Din, teleta 3—4 Din. Prodanih je bilo 254 komadov Cene padajo.
Mariborski svinjski sejem dne 26. avg. 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 192
svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 45 do 90 Din, 7 do 9 tednov stari 100 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari od 150 do 250 Din, 5 do 7 tednov stari od 300 do 350 Din, 8 do 10 mesecev stari od 360 do 400 Din, 1 leto stari 460 do 600 Din, 1 kg žive teže 6 do 6.75 Din, 1 kg mrtve teže od 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 87 svinj.
Mesne cene v Mariboru so sledečo: volovsko mesto I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din,
meso od bikov, krav in telic 4 do 5 Din, telečje-meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste P do 8 Din. Svinjsko meso sveže 10 do 16 Din.
„S*ov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Ogromen načrt.
Na mednarodnem kongresu za gradnjo cest v Milanu je . sporočil predsednik Mednarodnega urada za delo v Ženevi, da se pripravlja načrt za zgraditev večjega o-mrežja cest v Evropi. V naslednjih petih letih se bo zgradilo 14 tisoč km novih cest, v katere bodo graditelji vložili 4.200,000.000 zl. frankov. Na ta način bo mogoče zaposliti v prvem letu gradnje 180 tisoč delavcev, v drugem letu 470 tisoč, v tretjem letu 560 tisoč in v četrtem letu <555 tisoč delavcev. Za financiranje tega načrta se bo povišal davek na bencin, ki se ga porabi okroglo 10
F. S. Šegula:
(Povest iz časov Kristusovih.) 5	(Dalje.)
Slišite, služili mu bodo vsi narodi, rodovi in jeziki sveta! Stremiti moramo po svetovni nadvladi; to je naš cilj! Ali pa je le misliti mogoče, da bi temu Galilejcu služili vsi narodi? Ne, nikdar! Naj tedaj le vlada polubabilonskim Sama-rijanom pa nečistim cestninarjem, izvržku naših dni; njim naj kraljuje!
Slednjič pravi Miheja prerok: »In ti Betle-hem Efrata, sicer malo (mesto) med tisočerimi judovskimi, iz tebe bo prišel, ki bo vladar v Izraelu!« — Jasno je, iz zemlje Judove, iz hiše Davidove pride naš kralj. Iz Nazareta ne more kaj dobrega priti!
Tako preroki! Kdor se pa njim ustavlja, se ustavlja volji Gospoda vojnih čet.
Na nas, bratje, pa je, da čuvamo postavo bo žjo ter jo ohranimo v veljavi z vsemi izročili
vred, ki smo jih prejeli od naših očetov. Dolžnost nam nastaja, boriti se z vsemi sredstvi; in če bi treba bilo: izreči črez Galilejca tudi smrtno obsodbo!
Ako ostane živ, pomislite, se bo oprijelo tega sladkobesedneža vše naše ljudstvo; prevrgel bo našo zavezo z Bogom, in nastala bo zmeda, hujša kakor je bilo babilonsko preseljevanje!
Ako pa premine ta zapeljivec ljudstva, smo morebiti prav kmalu na cilju naših nad! Ker čas po računih Daniela je blizu. rMorebiti že biva med nami naš kralj, ki bo stri jarem rimskega gospodstva ter odrešil Izrael, da nam bodo služili vsi rodovi zemlje!
Stiska našega naroda je prikipela do vrha! Proč s sinom tesarjevim! Smrt Galilejcu! In začetek odrešenja!«
Celo modrovanje visokoučenega rabina bi mogel zavrniti dandanes vsak naš brihtnejši šo-larček. Niti namreč ni Bog obljubil očakom Mesija kot posvetnega kralja, niti ga zato tudi niso mogli preroki kot takega naznanjati. Najbolje pa ga je zavrnil Kristus sam, ko je Pilatu kot
PROSLAVA DRUŠTVENE ŠESTDESETLET-NICE IN SLOMŠEKOVE SEDEMDESET-j	LEANICE.
V Šmartnem pri Velenju smo 28. avgusta »aeno proslavili obe obletnici: šestdesetlet-jiico prosvetnega društva in sedemdesetletnico Slomšekove smrti. Cerkvena svečanost se je vršila predpoldne v podružni cerkvi v Velenju, kjer je bila blagoslovljena nova društvena zastava, ki bo trajen spomin na društveni šestdesetletni jubilej in vztrajen opomin k novemu, pomnoženemu prosvetnemu delu. Izdelale so jo v splošno zadovoljstvo šolske Bestre v Mariboru po načrtu Helene Vurni-kove. Na eni strani zastave je podoba Marije Brezmadežne — simbol (znak) verske mladinske organizacije; na drugi strani je odprta knjiga sv. pisma in druge knjige z zvezdo — simbol krščanske prosvetne organizacije. — Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne ¿veze dr. II o h n j e c je v cerkvenem govoru na osnovi Slomšekovih besed in v njegovem elogu protolmačil Slomšekov kulturni in prosvetni program, s katerim je naš veliki ljudski voditelj opredelil življenjsko postavo za slovenski narod. Slomšekove prosvetne smernice so večno, resnične in večno lepe, kakor je večno istinita in lepa krščanska resnica, iz katere so vznikle. V njih je v skladno celoto združeno katolištvo in slovenstvo. Odpad od njih bi za nas pomenjal odpad od bitne naloge, ki jo je slovenskemu narodu odredila božja previdnost in v soglasju z njo naša zgodovina. — Popoldne je bila prosvetna prireditev v Šmartnem v Društvenem domu.'G. 'dr. Hohnjec je s kratkimi, krepkimi potezami začrtal zgodovino društva, ki spada med najstarejše prosvetne organizacije na deželi. Ustanovljeno je bilo početkom sedemdesetih let preteklega stoletja, torej v dobi, ko je naš narod bil težak in oster boj za svoj obstanek. Ker je mogel zmagati edino le z uma svetlim mečem, mu je Slomšek z neumorno vztrajnostjo priporočal ta meč ter vežbal v njegovi rabi. Klical je narodu: ~bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani,
rodovom tujim vsi prodani!« Društvo je v prvih desetletjih nosilo ime »Kmetijsko bralno društvo za Gornjo Šaleško dolino«. Naslov je večkrat spremenilo, nikdar pa ne duha. Mogočen razmah k delu je društvo zajel, ko je dobilo lasten Društveni dom, ki je med najstarejšimi svoje vrste. Svečano otvorjen je bil 15. avgusta 1910. Govornik je ob njegovi otvoritvi tudi govoril svečanostno besedo, takratna njegova sogovornika: dr. Anton Medved in dr. Karel Verstovšek, že počivata v grobu. Kako vestno je društvo izpolnjevalo svojo izobraževalno nalogo napram vsem krogom prebivalstva, dokazuje dejstvo, da se je brigalo tudi za narodno vzgojo dece, ki še ni hodila v šolo. Od 1. III. 1910 do konca leta 1918 je bil v njegovih prostorih nameščen slovenski otroški vrtec, prvi in najmočnejši vrtec »Slovenske Straže«. Skladno z besedami društvene kronike: »Skrbite zanamci, da bo kronika mogla pričati leto za letom o vedno lepšem napredku v izobrazbi, socialni in gospodarski, in narodni probuji Slovencev v gornji šaleški dolii>ni«, je govornik končal z iskrenim pozivom k izobraževalnemu delu. Mladenič Cretnik je lepo deklamiral prigod-rio pesem. Dva pevska zbora: šentjanžki pod veščim vodstvom g. župnika Weisa, in šmart-no-velenjski pod spretnim vodstvom domačega organista sta odpela lepe slovenske pesmi ter žela veliko odobravanje.
Svečina. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 4. septembra, ob pol štirih popoldne v grajski nadkleti Slomšekovo proslavo s sledečim sporedom: Govor o Slomšekovem delovanju (vlč. g. Ko-lenc). Deklamacija. Petje moškega in mešanega pevskega' zbora. Igra »Pri kapelici«. Med odmori udaija domači društveni tamburaški žbor. Prosta zabava na vrtu gostilne Haupt-man. K obilni udeležbi se vabijo vsi domačini in sosedje ter daljni!
Sv. Lovrenc: na Dravskem polju. Naše Katoliško prosvetno društvo obhaja letos svojo 25-letnico. Proslavilo je ta dogodek v nedeljo dne 21. avgusta z vprizoritvijo »Miklove Zale«. Naše dijaštvo je s pomočjo društvenikov-fan-tov in deklet to našo narodno igro po mnogih trudih in naporih zelo živo podalo ter zaslužilo vse priznanje mnogoštevilnega občinstva
iz domače in sosednih župnij. Primerne pojas-nilne besede so utis prizorov še poglobile. Zal samo, da se naša stara, grda razvada še do danes ni dala odpraviti: da se namreč mnogi gledalci ne znajo držati nobenega reda, pa zato sami ne morejo imeti pri igri pravega užitka, še bolj ga pa drugim pokvarijo, društvu pa delajo škodo in sramoto.
Sv. Vid pri Ptuju. Tukajšnja fantovska Marijina družba priredi dne 8. septembra (ne 4., kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano) Slomškov dan. Naj ne bo v naših vrstah nikogar, ki bi se te slovesnosti ne udeležil. Vse Marijine družbe in fantovski odseki v ptujski okolici so itak že prejeli sporede in vabilo k proslavi. Cerkveni govori nas bodo zopet navdušili k delu v Slomškovem duhu, da nazaj priborimo ono častno mesto veri naši in katoliškemu življenju, ki jim gre. Naj bo to mogočna verska proslava, zato pridite polno-številno!
Sv. Frančišek Ks. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 4. septembra, ob treh popoldne v kozolcu g. Štiglica, posestnika v Rad-mirju, pevski koncert. Nastopa ženski, mešani in moški zbor, skupno 50 pevcev in pevk, pod vodstvom našega delavnega visokošolca g. Časla. Na sporedu je 21 pesmi različnih« skladateljev. Med odmori svira tamburaški zbor.
Polzela. V nedeljo dne 4. septembra popoldne vsi v Prosvetni dom na vprizoritev žalo-igre »Kmečki punt«. Upamo in pričakujemo, da z obilno udeležbo podprete stremljenje naše mladine. Na svidenje! — Odbor.
Št. Pavel pri Preboldu. Na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra, ob treh popoldne, se na splošno željo ponovi v Društvenem domu igra »Izgubljeni raj«. Vljudno vabljeni.
Požari na velikih potniških parnikih so dandanes zelo redki. Že pri gradnji parnikov strogo pazijo na to, da je mogoče vsak ogenj zadušiti takoj, ko ga zapazijo. Na razpolago so sesalke, ¡ki mečejo vodo z močnim pritiskom,"brizgalke, ki s kemičnimi sredstvi duše o-genj itd. V ta namen so montirani na
^preiskovalnemu sodniku malomarno odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!«
Na zborovanju se je do poznega popoldne še govorilo marsikaj. Glavno pa, kar so posamezniki že dolgo nosili v svojih srcih, se je povzdignilo ta dan v sklep: Smrt Galilejcu! Sklep glavne ehodnice se je naznanil ostalim shodnicam po mestu ter na deželi. Vse so pritrdile. V tem duhu torej delovati je bila odslej zavezana vsa mogočna bratovščina, in sicer vsak ud po svoji moči ter v svojem položaju. Pa jim je delo tudi šlo od rok, da je bilo strašno! Družba jo štela ravno ,v tem času mnogo mladih nadarjenih mož, ki so strastno zastopali svoj red. Posrečilo se jim je izpodriniti pri volitvah povsod maloštevilnejše saduceje ter spraviti svoje ljudi tako v cerkvene kakor tudi v državne javne službe. Tudi veliko-duhovniške službe, ki so jo doslej dolgo let opravljali saduceji, so se polastili zadnji dve leti; višja duhovna Anas ter njegov svak Kajfež bila sta njihova pristaša. — Vsi ti pa, najsi bodo y kateri službi koli, so delovali vztrajno po načelih svoje družbe.
Kdo bo pa, razven Boga, deloval za sina te-sarjevega? Ljudstvo? Kako pa? Če so oblastniki, duhovni in državni, vseskozi farizeji?!
Pa, farizeje sovražijo saduceji! Bodo ti za njega? Niti misliti! V svojem začetku sicer so bili dobri in zato visoko čislani, pa njih slava je kmalu spuhtela v nič. Za časov Kristusovih so bili že taki, ki ljubijo le dobre pojedine,, versko mlačni, »liberalci«, mnogi so postali iz koristo-lovja rimski plemiči, ali vsaj rimski državljani (»civis Romanus sum!«); povrh pa so v naukih z novim prerokom v velikem nasprotju. Ti-le tedaj tudi ne bodo z njim.
Gorje ti, ubogi Galilejec! Gorje ti, prihajajoči kralj.
C. Na Kalvazijo!
Pasha, velikonočni židovski prazniki leta 3739 judovskega štetja, so prišli, leto 33 po Kristusu naše dobe. Od dogodkov, ki smo jih v zadnjem poglavju pripovedovali, .sta minuli dve leti. Veliki petek je, dan zmage farizejev, Jezus pa s trnjevo krono na glavi in težek križ na ramah medel tava po nam že znani cesti iz dvorišča
milijard litrov letno, za 3 do 4 zlate stotin-ke franka pri 1 litru. Kapital za zgraditev cest se bo na ta način odplačeval v 15 do 20 letih.
Ali veš,
da so v Berlinu 1.1741 prvič pokazali ljudem nosoroga, kar je povzročilo veliko presenečenje. Vse polno slik in opisov se je objavilo, celo medaljo so kovali v spomin;
da je bilo v Ravenni nekoč vino cenejše od vode, tako da si je želel pesnik Martial rajši vodnjak kakor vinograd;
da so nekoč na Angleškem škotske gosi tako čislali za prazni-ško pečenko, da so celo
parnikih posebej svojevrstni stroji, ki niso nič odvisni od strojev, kateri gonijo parnik. Poleg tega so tapete in leseno ogrodje na parnikih tako preparirane, da ne morejo goreti. Ako pa kljub temu ladja na prostem morju za-Cne goreti, kar je za pomorščaka najstrašnejša nesreča, je vzrok navadno to, da se blago, nakopičeno globoko kje jf skladiščih, samo vname. Pri vseh Velikih požarih na potniških ladjah v padnjih 19 letih je bil vzrok požara z eno izjemo ta, da se je blago v notraj-tiosti ladje samo vnelo. Le ladja »Astu-pia« je leta 1926 na svoji poti v Ameriko začela goreti radi električnega kratkega stika.
, Tako je požar sam po sebi nastal na angleškem parniku »Volturno«. Par-hik je vozil s seboj 600 potnikov. Iz Istega vzroka je začel goreti francoski parnik »La Touraine«. S tega francoskega parnika, ki je bil last francoske prekooceanske družbe, je bilo mogoče rešiti vse potnike in vse moštvo. Na angleškem parniku »Volturno« pa je 144 oseb našlo žalostno smrt v plamenih, 20 pa jih je bilo hudo opečenih. Po mnenju londonskega pomorskega urada je požar na parniku »Volturno« bil največja požarna nesreča v zgodovini morske plovbe.
Požar na francoskem parniku »Geor-¡ge Phillippar« pa brez dvoma prekaša ono nesrečo iz leta 1918. Parnik »George Phillippar« je bila najnovej-Ba ladja družbe »Messageries Mariti-mes«. Poleg te sta še dve drugi enaki ladji, namenjeni predvsem za promet z Daljnim Vzhodom. Angleške družbe so hotele potolči francosko konkurenco z novimi ladjami po 20.000 ton, ki jih gonijo elektromotorji. Temu so francoske družbe odgovorile z gradbo ladij, ki so istega tipa kakor »George Phillippar«. Vse te nove francoske ladje so motorne in njihova značilnost sta dva štirioglata dimnika, ki jih je mogoče pokriti s štirioglatimi zaklopkami. Od omenjenih novih francoskih motornih ladij je ponesrečeni »George Phillip-
par« največji in najmodernejši te družbe. V morje so ga spustili šele 6. nov. 1930.
Kako je ogenj nastal? Rešeni popotniki pripovedujejo, da je bil kratek stik. Gospodje v Parizu in Marseillu pa, da se je vnelo blago v skladiščih. Verjetno je, da se je vnelo kurilno olje, ki so ga vozili s seboj. To bi se dalo tudi sklepati iz tega, ker se je ogenj tako hitro razširil. Če se pa na parniku požar enkrat tako hitro razširi, potem niti to več ne pomaga, da v goreče dele spustijo vodo, ker potem ladja prevelike obremenitve z vodo ne prenese več in je v nevarnosti, da se potopi. Gorilno olje imajo navadno spravljeno čisto na dnu v ločenih celicah z dvojnim tlom. Če požara, ki nastane tako globoko pod morsko gladino, pravočasno ne opazijo, je rešitev vkljub vsem najmodernejšim pripravam popolnoma nemogoča.
KH^^^^^^B urcniafiKMsu ■MMBBB^
JIDOPISI n-M-HL
Pobrežje pri Mariboru. Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico priredi v nedeljo dne 4. t. m. popoldne na vrtu gostilne Reibenšuh svojo petletnico. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni.
Dolgoše. V nedeljo, 4. septembra, popoldne bo blagoslovitev nove kapelice pri novem mostu. Sezidati jo je dala obitelj Lešnik. Potem zabavna prireditev v gostilni Lešnik-Maher.
Sv. Vid pri Ptuju. Slomškov dom, je ¡dobil nov okras. Slikarski mojster g. Kari Omulec od Sv. Antona v Slov. goricah in Jože Osterc sta že prav umetniško izdelala nekaj kulis in zaves za dom. Nadaljna dela pričneta v kratkem. Ljudstvo res občuduje njihovo vestno in lepo delo.
Zgornja Sv. Kungota. V nedeljo dne 14. avgusta t. 1. smo »premih k večnemu počitku najstarejšega Kungočana g. Ivana Vaupotiča, očeta tukajšnjega g. župana. Ogromna udeležba iz vse župnije pa še iz sosednih župnij je
pričala, da je užival 891etni starček vseobče spoštovanje. Saj je bil vse svoje življenje ¡veren katoliški mož in poštenjak, o katerem veljajo pesnikove besede: »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja teme zmot, še bolj pa poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot!« Naj v miru počiva!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Bednostni sklad, določen v oporoki Petra Mesareca, že pokojnega veleposestnika v St. Juriju, je še nedotaknjen. Ta veliki kapital je naložen v Glavni hranilnici in posojilnici v Št. Lenartu. Obresti od tega sklada so določene za uboge v le--narškem okraju. Ako je bila kedaj potreba in sila, je nastala po zadnji toči. Pri banovini so shranjeni ti akti, apeliramo na g. bana, naj blagovoli takoj ukreniti vse potrebno, da se nakaže prizadetim občinam v župniji Sv. Jurij v Slov. goricah večji znesek od obresti, ki že več let čakajo na prošnjike. Nujna je čim iz« datnejša in hitra pomoč!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Prekmurska »Novine« so pred kratkim časom pod naslovom »Ganljivo slovo predstojnika 3. reda sv. Frančiška p. Elekta Hamlerja« med drugim zapisale tudi sledeče besede: »Dober pater Elekt, ki smo ga v Prekmurju vsi s tako otroškim zaupanjem in nagonsko ljubeznivostjo leto za letom sprejemali, nas zapuščajo. Postarali so se in ne morejo več voditi 3. reda, ki so ga vodili čez 40 let. Pišejo nam, da ne morejo preje odstopiti od vodstva 3. reda, dokler tega ne sporočijo svojim najljubšim redovnim bratom, češ, da so jim bili Prekmurcl zmiraj najdražji in tudi najhvaležnejši in kako veselo in prelepo da je bilo vsakikrat v lepem Prekmurju!« Pa kdor pozna neutrudljivo delovanje našega ljubeznjivega p. Elekta v spovednici, na prižnici in vizitiranju skupščin 3. reda, bo moral priznati, da so mu poleg Prekmurcev hili pri srcu tudi prebivalci lepih Slovenskih goric, ki jih je v svojem življenju prepotoval sto in stokrat. In še sedaj, ko je po 40 letih delovanja za 3. red izročil vodstvo istega »v mlade in sveže roke«, kakor se je sam izrazil v poslovilnem pismu v »Novinah«, ne uživa zasluženega pokoja, temveč je še zmiraj, zlasti še ob romarskih shodih, neutrudljivo delaven v spovednici. Ljubi Bog nam o-hrani ljubeznjivega p. Elekta čilega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja!
javno molili za njihovo pomnožite v;
da je leta 1540 naročil magistrat v Ntirn-bergu, naj se postavi pred mestno stražnico ¡voziček, s katerim bi se spravljali pijanci z jilic domov;
da je zapustila angle-Ika kraljica Elizabeta po svoji smrti tri tisoč oblek. Katarina II. jih |je imela še več, med njimi mnogo takih, ki Ijih sploh ni nikoli nosila. Pri nekem slavnostnem sprejemu je prišla Elizabeta v obleki, katero je delalo sto Oseb tri tedne.
Reklama je pol uspeha.
Mac Pherson, po Bkotskem znani lastnik majhnega potujočega zverinjaka, je bil
grada Antonije mimo hiše rabija Jehude proti Golgati. Ni to gora, le neznatna višina je zunaj severo-zahodnih mestnih vrat.
O Golgota, starodavne pravljice te proslavljajo! Globoko v tvojem osrčju je pokopana glava Adama, prvega človeka. Sem, sin Noetov, praoče vseh Semitov, jo je po vesoljnem potopu sem prinesel in tu zagrebel. Zato so si pobožni Židje vseh časov želeli biti tu kje pokopani. Tudi Jožef iz Arimateje si je dal izgotoviti tu svoj v skalo vsekan grob. Rimljani so to višino zunaj mesta začeli rabiti kot morišče za hudodelce. Ker je zato krog in krog ležalo vedno mnogo mrtvaških glav, se je reklo tej okolici Kalvarija (lat. calvarija, kraj mrtvaških glav). — Zlasti najsramotnejša, pa najbolestnejša vseh smrtnih kazni, križanje, se je tukaj izvrševalo. Križali pa so Rimljani le največje hudodelnike, morilce, puntarje ter zločinske sužnje. Jezus je bil kot puntar obsojen ter z dvema razbojnikoma vred umorjen. Redno je bil pa tak obsojenec najprej privezan na kak steber, bil razgaljen ter bičan ali s šibami, ali s trojermenskim bičem. Mnogi
so podlegli že pri tej bolestni izvršitvi. Da so pa vojaki Jezusa kot kralja s trnjem kronali, ga v škrlatast (rudeč) plašč oblekli ter mu dali trst kot žezlo v roke, to ni bile postavno pri križanju. Izmislili so si to sami, ali pa jih je kdo nahujs-kal. Slednjič je moral obsojenec nesti sam svoj križ na morišče. Če ni več mogel, je bil prisiljen pomagati kdorkoli. Tako oblastno siljenje k delu je bilo takrat prav običajno. Evangelista Matej in Marko rabita celo pravilno za to »angaria-re«, prvotno perzijska beseda, ki pa je prešla v vse sodobne jezike kot izraz za prisilno državno delo, raboto.
Globoko torej pod zemljo je glava prvega Adama. Zdaj so pa pripeljali sem »drugega Adama«, Jezusa, da se pokori za to, kar je zagrešil »prvi«. Simon iz Cirene tiho-vdano odloži svoje breme. Ogromne množice ljudstva so že čakale zunaj mestnih vrat, še več pa se jih je pririlo sedaj skozi nje. Kaj bi ne! Saj o velikonočnih praznikih je bilo z romarji vred vedno do dva milijona ljudi v Jeruzalemu. Prostor je delal in red vzdrževal en cel oddelek rimskega vojaštva.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Prejšnji teden v Bredo nas jo ob 7. uri zvečer preplašil plat zvona. Pričelo je namreč goreti v sredi trga v skladišču trgovca g. Cvetka. Ker so bile v skladišču posode za bencin in petrolej in vse polno raznih lesenih zabojev, je postal ogenj kmalu silno močen ter se razširil z vso naglico na vse gospodarsko poslopje, kjer je bilo tudi mnogo sena in slame. Vsled tega je bila v največji nevarnosti hiša g. Cvetka, katere se je že na več krajih prijemal ogenj, kakor tudi druge tesno okrog stoječe hiše. Tudi samostan in cerkev sta bila v veliki nevarnosti. Da se ogenj ni dalje razširil, se je zahvaliti samo temu, ker je bilo vreme povsem mirno in ker sta bili vsled prejšnjega dežja napolnjeni z vodo velika cislsrna pod samostansko lipo in Klemenčičeva mlako, iz katerih so domači in lenarški ognjsgasci črpali vodo. Poleg ognjegascev so prav pridno gasili tudi še drugi ljudje, ki so vozili in nosili vodo iz vseh trških mlak in studencev. Bog nas varuj kakega nadaljnjega ognja, ker smo sedaj v trgu skoro brez vsake vode.
Ifela Nedeljs. Dne 19. avgusta je v Morav-cih po dolgem trpljenju umrl Alojzij Spind-ler, bivši posestnik, v 81. letu starosti. Pokojnik je bil zgleden krščanski mož, gospodar in rodoljub, svoj čas tudi moravski župan, vedno neumorno delaven, dokler ga ni zmogla huda bolezen. A tudi to je prenašal kot krščanski junak nazadnje skoroda mučenilc. Kako ga je vse cenilo, je pokazal njegov pogreb, ob katerem ga je pod vodstvom sina-župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, spremila malo-dane cela župnija ter sta mu zapela nagrob-nice dva pevska zbora. Naj blagi mož in oče uživa v Bogu bogato plačilo za vse obilo dobro, kar je v življenju storil in pretrpeli Našemu narodu pa daj Bog dosti takih mož-oče-tov, kot je bil blagi pokojnik!
Vcržej. Kljub.veliki vročini (32 do 34° C) še živimo, pa ne samo ob Muri. Tudi poželi smo, ajdo vsejali, zmlatili, zdaj pa še zidamo. Kar dva obrtnika sta se ojunačila in kljub dvojni suši pričela z delom lastnih hiš, ki bodo skoroda »vile«. Obilo sreče! — Največ veselja pa smo letos imeli z novo sv. mašo. Po dolgih 50 letih je zopet prišel eden naših do prelepega duhovskega poklica in celo do misijonskega. Rastejo med nami kmetje, obrtniki, učitelji,
vojaki in tudi duhovniki .čeprav bolj poredko. Misijonarjev pa še nismo vzgojili. Letošnji g. novomašnik Anton Ilanželič je torej prvi du-hovnik-misijonar iz naše župnije. Zapel je slovesno sv. mašo v domači cerkvi, v novem, lepem plašču, ki ga je dobil v dar od botre Marije Aleksič. Da je ves dan lepo potekel, je zasluga njegovih dobrotnikov, zlasti pa še občine, ki se je z velikim trudom in zanimanjem zavzela za novomašno slovesnost. Naj jim bo Bag bogat plačnik! — Dne 7. avgusta smo se z majhno, a prisrčno akademijo poslovili od g. novomašnika, ki žalibog ni zamogel dalje časa med nami ostati. Dne 9. avgusta je že moral nastopiti potovanje v misijone v Južno Ameriko. Zato smo ga ta dan stari in mladi s solzami v očeh spremljali do vlaka, želeč mu sročno pqf preko Ljubljane in Turina do Kolumbije, kjer bo eno leto ob morju, da se privadi razmeram in jeziku, potem pa odide v naselbino gobavcev, katerim hoče posvetiti svoje moči. Bog s Teboj! Živeli pa posnemovalci!
Ljtiiomcr. Tukaj smo izročili materi zemlji mater iz znano in obče spoštovane Belečove hiše v Radomerju. Bila je dolgo časa priklenjena n& bolniško posteljo in je večkrat prejela sv. zakramente za umirajoče. Sušica jo je popolnoma izsesala in ločitev od vsega zemeljskega je bila lahka in mirna. Zapustila je ta svet v 85. letu zemeljskega potovanja. Naj bi bila vsem današnjim materam vzgled, ker vzgojila je 10 otrok v strogo krščanskem duhu. Ker se na dan žalosti ni moglo vsem udeležencem pogreba osebno zahvaliti, naj bode tem potom izrečena srčna zahvala vsem.
Apače. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je proslavljalo dne 15. avgusta 50!etnico obstoja društva. Na proslavo je prihitelo mnogo gasilcev in občinstva iz okolice, Murskega polja in tudi so prišli gasilci iz Avstrije.
Pameče pri Slovcajgradcu. Daleč naokrog slovi naša občina kot bogata zakladnica divjačine. Že leta in leta posečajo naše gozdove in hribe lovci od blizu in daleč, saj Slovenj, gradčani imajo tu kar cel raj, da, celo iz Ptuja in Čakovca prižene lovska strast razne gospode vsako leto in to ne brez povoda, saj naši gozdovi hranijo ogromno divjačine, tako da jo lahko brez puške in brez vsega ujameš živo. Lepo se sprehajaš po hladu, pa ti jo naenkrat
primaha nasproti kak srnjak s svojo izvoljen-ko, zopet srečaš lisjaka z lisico, kuno itd., da niti ne govorim o kakšnih golobih, srakah, čukih ali zajcih, ker slednjih imamo pa že toliko, da jih hranimo že kar v domačih hlevih. No pa da ne bo majanja z glavami ali mnenje, da je to mogoče kakšna lovska resnica, naj vam svedoči ta le slučaj: Dne 12. avgusta sta kakšna dva streljaja od Mikejeve hiše sekala dva delavca les g. Antona Šavca. Kt slišita kakšnih 100 metrov nad njima velik šum in pokanje dračja. Takoj eden od tesačev pohiti po hribu navzgor in na svoje veliko iz-nenadenje vidi bitko dveh krasnih srnjakov. Bitka je bila videti odločilna, kajti že je curljala od obeh nasprotnikov kri in odmev kre-sanja rogov je značil, da tu gre zares. Tedaj pokliče prvi tesač Nande svojega tovariša na pomoč, so zažene med bojujoča se srnjaka in ju ujame za ogromno rogovje. Toda svojo po-gumnost bi skeraj plačal z življenjem, kajti srnjaka sta obupno branila svojo svobodo, in ker drugi tesač ni mogel tako urno pohiteti na pomoč, je prvi moral enega srnjaka izpustiti, obdržal pa je lepega šestletnika. Po dolgem času, ko je že bil ves raztrgan in okras-pan, je končno obvladal srnjaka. Prihitel je nato tudi še tovariš, da sta tako z združenimi močmi spravila žival na dom gospodarja, kateri je kot star in izkušen lovec se kar divil krasni živali. Ta srečen dogodek s srnjakom pa je menda dal pobudo našemu strastnemu lovcu Francetu Lahovnik, da se je dal na Veliki šmaren v trobeljski cerkvi vpreči v jarem sv. zakona. Skuzi življenje mu bo drugovala Urška Krevhova iz Trobelj. Nevesta je sestrič-na pisatelja naše pohorske povesti »Pastir«, katera izhaja v ženski reviji »Vigred«. — Zadnje dni smo končno dobili nov most čez tako-zvani Rdeči potok, kateri dela čast vsem občanom.
Trnonjs. Tu je umrla Marija Potočnik, po domače Spodnji Perje, v visoki starosti 74 let. Živela je pri svoji hčerki in zetu na prevžitku. Dglgo časa je bolehala na srčni vodenici. Bila je skrbna in vzorna mati in vzgledna katoli* čanka, kar je tudi na zunaj kazala s tem, da je pogosto pristopala k mizi Gospodovi. Že na predvečer vsakega večjega praznika je prišla v župno cerkev, pobožno opravila sv. spoved, dolgo časa se v pobožni molitvi se mudila pri
Sredi ljudstva se je pred božjega trpina na vzvišen prostor postavil veliki duhoven v vsej svoji slavnostni napravi. Mogočno se mu je KDŠ bliščal nad čelom, na i*rsih pa svetlikal dragocen »sveti efod«. To najbolj častitljivo obredno oblačilo je bil štirivoglat kos platna, na katero je bilo všitih 12 dragocenih kamnov (II. Mos. 25, 7): tri vrste, v vsaki vrsti po štirje dragulji, ki so pomenjali dvanajstero rodov izraelskih. Tako sta si stala prvikrat nasproti Stari in pa Novi zakon!
Bila je ura tri (po našem ob devetih predpol-dne). Zavoljo gneče ni bilo kaj videti, pa že štirikrat zaporedoma je zadonelo strahovito kladivo rabljevo. Kristus je že na križ pribit.
»Kam naj gleda?« vpraša zadirljivo rabelj.
»Proti templu, ki ga je hotel razdejati!« odloči samooblastno veliki duhoven.
Brezčutno so rabljevi hlapci vzdignili križ od tal, brezčutno ga postavili v za ta namen nalašč izkopano jamo, praznino zasuli z zemljo, jo še poteptali ter potem odšli, puščaje ljudstvu
prost pristop. Samo četverica vojakov s stotnikom Longinom je ostala za stražo pri križu.
Leno je mineval čas groznih telesnih in duševnih bolečin. Ob šestih (po našem ravno opoldne) se je začelo nagloma mračiti; kmalu pa je nastala trda tema, da je bilo komaj mogoče postave razločevati. Ljudstvo je začelo preplašeno odhajati, rabini so obstopili višjega duhovna.
»Solnčni mrk ni, imamo polno luno!« je pripomnil zvezdoznanec izmed njih.
»Gosta megla zakriva solnce, bo kmalu šla mimo!« odločil je zopet samooblastno veliki duhoven. Vsi skupaj torej niso razumeli tega tako očitnega znamenja časa. (Daleč tam v grški deželi pa ga je razumel ajdovski mislec! Opazo-vaje to nenavadno nebesno prikazen, temo opoldne, je prepričevalno vzkliknil: »Ali se ruši svet, ali trpi stvarnik vesoljstva!«)
Na desni strani Kristusovi je visel na kolu, privezan in pribit, razbojnik in trpel grozne muke. »Gospod«, je vzdilinil, »spomni se tudi mene, ko prideš v svoje kraljestvo!«
(Dalje prihodnjič.)
sklenil, da bo podjetje deloma prenovil in uvedel nekaj atrakcij za občinstvo. Noč ia dan je razmišljal, kako bi mogel dvigniti privlačnost svoje »hi-i še« in končno je sto-i ril, kakor je menil* Na velik kos kartona' je sam z ogromnimi črkami napisal obvestilo: Vstop zastonj za vsakega! Uspeh je bil seveda ogromen. Od vseh strani je drlo radovedno občinstvo k" šotoru. Ko je bilo pa dovolj blizu, je mora« lo razočarano poseči po denarju, ker se je stavek z velikimi čr< kami nadaljeval z malimi: »ki je star 80 let in obišče našo pred-i stavo v spremstvu svo« jih staršev!«
Franz Jozeiova greafiica deluje sigurno, hitro in prijetna.
Križanem, čigar podoba je v glavnem oltarju, drugi dan pa z otroško pobožnostjo sprejela sv. obhajilo. Kot tretjerednica ni zamudila sv. odpustkov. Zadnjega polleta jo je mučna bolezen popolnoma priklenila na bolniško postelj, da ni mogla priti več v cerkev, kar jo je silno žalostilo. Na njeno željo pa ji je domači vlč. g. župnik pogosto nesel Jezusa na dom, kar je bilo njeno največje veselje in tolažba. Pri Jezusu je iskala tolažbe in vselej našla, kar je sama večkrat izjavila, rekoč: »Kadar prejmem sv. obhajilo, čutim, da za nekaj časa bolečine ponehajo « Domači in g. Petek, trgovec v Konjicah, njen zet, so ji preskrbeli lep in slovesen pogreb. Poslednja njena volja je bila, naj bi jo pokopal bivši župnik trbonjski, sedaj šentvidski g. Pohrašky, kar se ji je tudi izpolnilo ob navzočnosti g. provizorja Pravsta. Duhovnike je spoštovala, za nebesa se je trudila in gotovo- upamo, dosegla. Naj v miru počiva! — F. P.
Št. Janš pri Velenju. Ni zadosti, da že preživljamo hudo gospodarsko stisko, ki je velika nesreča že samoobsebi. K vseobči nesreči so se pridružile še druge. Rja nam je, vsaj v nižinah, močno zmanjšala toliko obetajoči pše-nični pridelek, dolgotrajna suša pa žuga uničiti Vse jesenske sadeže. Sadje predčasno odpada, grozdje se ne razvija in nekateri travniki so kakor požgani. Hudi časi so. V takih časih človek dvakrat huje občuti nesrečo požara. V kratkem času zaznamujemo že tretjega. Dne 15. avgusta, ob pol 12. uri ponoči je začelo goreti pri Belarju v Črnovi. Pogorelo je gospodarsko poslopje'in svinjaki z vso živino, vsem žitom in vsem orodjem. Ker so ljudje spali in ni vode, niso mogli rešiti ničesar. Zažgal je hudoben človek, ki ga je nekdo Videl ob žaru že velikega ognja švigniti v bližnji gozd. Nesreča je tem večja, ker so si domači od požara pred 7 leti, ko sta pogorela hiša in marof, komaj malo opomogli, in je sedanja posestnica Helena Čremošnik, potem ko je dne 10. marca t. 1. pokopala svojo ljubo mamo, ostala ob takih razvalinah čisto sama. Dobra srca, pomagajte ji po svojih močeh, da Ja^je preboli hudi* udarec!
Gornja Ponikva. Dne 4. septembra priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo tombolo. Ker je društvo šele ustanovljeno, nima če tudi potrebnega orodja, zato je namenjen čisti dobiček za nabavo gasilnega orodja.
Stcperce. Po Stopercah se klati po nasadih g. dr. Brejca zločinec, ki nasade požiga in je izvršil od 10. do 19. avgusta t. 1. že 17 požigov, od katerih smo 8 pogasili brez znatne škode, 9 pa z znatno škodo. Zločinca pastirji in otroci opisujejo tako-le: velik moški, zatemnelega Obraza, suholav; ima črno suknjo, žametno-rujave hlače ter vojaške gamaše, nosi nahrbtnik in baje popravlja kuhinjsko posodo.
Majšperk. Dne 17. m. m. smo spremili ob Obilni udeležbi k zadnjemu počitku pokojnega Jožefa Petrovič. Umrl je v visoki starosti 81 let. Bil je zadnji izmed treh bratov Petrovičev iz Nove vasi pri Ptuju, katerih eden, Fran je umrl pred 6 leti v 86. letu, Simon pred 3 leti v Pobrežju pri Ptuju v 83. letu. Bodi vsem trem starčkom, ki so pokopani na raznih pokopališčih, žemljica lahka in blag jim spomin!
Nova Štifta pri Gornjemgradu. Kakor vsako leto, smo imeli tudi letos na Veliki šmaren romarski shod. — Dne 19. avgusta se je 81etni fcin posestnika in lesnega trgovca g. Antona Tratnika igral na tesarski stolici in padel z
njo tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Prišel je takoj zdravnik g. dr. Rak, da mu je nogo naravnal. Je v domači oskrbi. — V »Slov. Gospodarju« je bil dne 10. avgusta objavljen dopis iz Nove Štifte pri Gornjemgradu, katerega pa ni pisal gosp. Ivan Pistotnik, ampak nekdo drugi.
Šmarje pri Jelšah. (Mravlje.) Pred kratkim smo čitali v »Slovenskem Gospodarju« o nekem čudnem pojavu nad cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah: od daleč je bilo videti, kakor da bi se dvigal dim iz strehe, tako da so ljudje mislili, da cerkev gori. Prikazen so povzročili roji mravelj. Poleti opaziš včasih v mravljiščih poleg navadnih mravelj delavk tudi krilate samce in samice. Lepega dne v avgustu te živali rojijo, kakor čebele, da se visoko v zraku sparijo. Pri tem se združijo živali mnogih mravljišč v pravcat oblak in obletavajo, gibajo se navzgor in navzdol, visoko se nahajajoče predmete, n. pr. razgledne in cerkvene stolpe. Ko so se živali sparile, popadajo na tla. Samci kmalu poginejo, oplojene samice pa se vrnejo ali v staro mravljišče, ali pa si zgrade lastna bivališča, nova mravljišča. Njih prva skrb je, da se znebijo kril, ki bi jih pri hoji ovirala.
Šmarje pri Jelšah. Vendar smo zopet dobili nekaj dežja. Zemlja je že hudo zevala in vročina vedno hujše pritiskala. Na Jerneje-vo pa se je proti večeru zoblačilo; precej dolgo so nam grozili temni oblaki od celjske in konjiške strani ter so nas strašili švigajoči bliski in votlo bobnenje. Bali smo se, da nam »pesji dnevi« za slovo zapojejo žalostno pesem. Pa, hvala Bogu, je prišel le kratek naliv, kateremu je za četrt ure sledil pohleven dež. Vsi smo ee veselili. Toda skalil nam je to veselje mogočen dim'od dveh zapadnih strani. Kmalu so se prikazali usodni plameni nad prazno stoječo Ratajevo hišico na Predelu, katero so v mraku popolno zažgali. Kakor smo zvedeli in se tudi sami prepričali, je pa strela udarila tudi v ponosno gospodarsko poslopje posestnika Žnidarja, po domače Stan teta, pri Sv. Vidu. Vkljub velikemu naporu domačih in šmarskih gasilcev je zgorelo do tal in z njim tudi ena svinja, mlatilnica, ge-pelj, slama, krma in ravnokar spravljeno žito. Čudno je to tembolj, ker trije strelovodi v največji bližini poslopja niso mogli bliska odgnati. — Ob sladkem imenu Marijinem, to je dne 11. septembra, obhajamo pri Sv. Roku zadnji veliki shod. Pred dvema letoma je na male maše dan udarilo v cerkev nad velikimi vrati, pa so nastali ogenj junaški sosedje pogasili kmalu. V hvaležni spomin zato združujemo od takrat naprej lepo romarsko po-božnost z zahvalno pesmijo po slovesni sveti maši ob desetih. Veliko romarjev pa je bilo lani že tudi pri peti sv. maši ob devetih, po kateri so molili »spomine«. — »Kolendarji« pravijo: »Sv. Lovrenc pa sv. Jernej- lep, še dolgo v jeseni bo topel svet« in: »Ako je vreme na sv. Lovrenca in sv. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni ne bode skazilo«. Če imajo prav, potem bi se letos lahko lepe jeseni in dobre paše veselili.
Pišece. Požar smo zopet imeli. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje g. Ogorevcu v Globokem. Brez strehe je sedaj g. Ogorevc in pre-vžitkar Medved, ki je tudi v hiši stanoval. Kdo je zažgal, se ne ve. Sumi se pa, da je podtaknila tudi tu zločinska roka, kakor pri g. Čer-nelču pred kratkim. Bo res treba napeti vse sile, da se zločinca spravi na varno. Saj drugače tudi drugi nismo varni pred njim. — Naš rudnik »Nova nada« v Globokem je zopet v polnem obratu. Malo bo s tem zopet rešena
brezposelna kriza, ker je rudnik zaposlil 200 delavcev. Škoda le to, da do rudnika ni železnice, ampak se mora ves premog, ki je lignit, spravljati s konji v Brežice na postajo. No, pa bodo tudi vozniki nekaj zaslužili!
Sv. Vid pri Planini. Dne 10. avgusta t. L, med 5. in 6. uro popoldan, je obiskala našo župnijo huda toča z viharjem, pobila nebroj šip na oknih in trgala strehe. Najhujše je prizadeta občina Planinska vas. Ker je letos žito pozno zvrelo, je mnogim posestnikom potolkla tudi pšenico. Ljudje žalostno gledajo gola koruzna stebla ter osmukano fižolovo kolje. Gospodarji, v kolikor imajo naloženih prihrankov v hranilnici, istih vsled slabih razmer na denarnem trgu ne morejo dvigniti, živina tudi nima nikake cene, sploh pa se še prodati ne da. Plačati bi bilo treba davek, pa kje bo ubogi kmet dobil denar.
Planina pri Sevnici. V četrtek dne 18. avg. so zopet milo zadoneli zvonovi tukajšnje cerkve ter raznesli sporočilo, da je ugrabila kruta, neizprosna smrt, povsod poznanega in zelo priljubljenega Bohinčevega Pepčka. Komaj v 13. letu je moralo ugasniti veselo, nadebudno ter veliko obetajoče mlado življenje. Zato je bil to za vsakega, ki ga je poznal, zelo žalosten ter globokosežni občutek. Gotovo pa je bil največji udarec za njegove starše, ki so izgubili sina, edinca, ter zares ponosno obetajočega naslednika Bohinčeve rodovine. Zato izrekamo staršem in sestram iskreno sožalje!
mm iipgi.
Za 701stnico Slomškove smili. Dne 24. sept. bo minilo 70 let, kar je veliki Slomšek vrnil Stvarniku svojo svetniško dušo. V lavantinski škofiji se bo po naročilu, škofijstva dne 25. t. m. obhajala Slomškova nedelja v cerkvi in izven cerkve. Lepo in bogato gradivo za govore o Slomškovem delu za narodovo vzgojo bode prinesla knjižica Etbina Bojca »Slomšek, naš duhovni vrtnar«, ki bo izšla v začetku meseca septembra, tako da jo bodo naročniki imeli vsaj do 15. septembra v rokah. Knjižico bo založila Leonova družba v Ljubljani in jo izročila v komisijo Novi založbi v Ljubljani. Obsegala bo okoli 64 strani in stala okoli 12 Din. Naročila sprejemajo naprej: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Slomškova zadruga v Celju, Knjigarna Mohorjeve družb? v Celju in druge knjigarne, ki bodo knjižico naročnikom poslale, čim izide.
P. H. v P. Ali vam je znano, kaj ja lahko vzrok, da se =von ubije? — Svoj slučaj ste dobro popisali. Poznamo podobne slučaje, recimo veliki zvon v mariborski stolnici. Tudi tukaj se je zvon ubil in je počil, ker je bat v zvonu prenizko zlezel, pazil in popravil pa nihče ni. -Ako se potrkava z lesenim kladivom, se zvon ne more ubiti, to je mnenje zvonarjev. V vašem slučaju je gotovo vzrok to, da je bat popustil. Zvon dajte preliti, itak stari mate*-rijal uporabite in ramo delo stane nekaj. Din 10 smo uporabili in sicer Din 1.50 za globo, o-stalo za tiskovni sklad,
J. K. v N. Ali sem kot voznik in konjski hlapec res poljski delavec, da nisem zavarovan pri bolniški blagajni? — To je gospodarjeva zadeva, kako delo vam da. Oni, ki ima opraviti s konji, ki delajo na polju, pa samo tuin-tam kočijaži, ni treba, da bi bil zavarovan kot sluga.
B. A. v Št. Kot oče 9 otrok sem davka prost. AU tudi dajatev, ki jih zahteva konkurenčni odbor? — Vi ste prosti državnih neposrednih davkov, vse druge, ki se na tej podlagi izračunajo, tudi za konkurenčni odbor, pa ste dolžni plačati.
J. V. v T. Imam gobe v stanovanju, s čim jih odstranim? — Vzrok, zakaj gobe rastejo, odstranite! To je mokrota in'pomanjkanje zraka. Deske, ki so od gob načete, zamenjajte s suhimi, katere ste oblili s petrolejem.
H. J. v SI. g. Koga naj tožim, ko mi še letos ne plačajo šoder, ki sem ga lani vozli za cestni odbor? — Pač cestni odbor tožite! Ne pozabite zaračunati obresti! Naj vsaj toliko takoj dajo, kolikor morate davkov plačati.
H. V. v C. Ali sem za leto 1930 in 1931 dolžen plačati kuluk? — Ste dolžni, ali pa morate iti na delo. Občina je pravilno zaračunala. Obljuba, da se kuluk ne bo rubil, ne drži, pri nas so že tudi nekatere rubili.
H. Š. v D. Ali imajo možje konkurenčnega odbora res pravico posebej še pobirati prispevke? — Konkurenčni odbor za popravilo posebej pobira prispevke, ki jih morajo verniki plačati. Ako ne morete takoj, plačajte v obrokih. Zakon o zaščiti kmeta za te dajatve ne velja.
P. Š. v M. Do kedaj traja zakon o zaščiti kmeta in kaj bo potem? — Zakon o zaščiti kmeta traja do dne 20. oktobra t. 1. Kaj bo po tem, se ne ve. Kmetje in drugi so proti temu zakonu, ki kmetu v splošnem ni pomagal, a vzel pa mu je vsak kredit.
J. G. v P. Ali moram kot obrtnik plačati zgradarino? — Da! Prosti so le kmetski domovi, če služijo v izključno kmetsko uporabo. Hiše, kjer dela obrtnik, zgradarine niso proste.
H. P. v P. Rad bi se naselil v južni Srbij^ če je boljše kot pri 3S. Kaj svetujete? — Svetujemo, da ostanete doma, pa če treba za zadnjega hlapca, boste bolj zadovoljni kot kje tam doli.
Izučena šivilja za perilo išče službo. Tlake 13, p. Rogatec. 997
V najem iščem posestvo v okolici Rošpoha, v mizarskem delu za odslužit ali na polovico. Mizar F. K., Roapoh 53, Pesnica. 1001
Stanovanje zastonj oddam pošte-emu zakonskemu paru, kateri ima zanimanje za vinograd. — Vprašanje pri K. Sima, Poljča-ne. Istotam se dober konj poceni proda.	999
ZAHVALA.
Po smrti mojega očeta g. Jožefa Antz sem prejela od podpornega društva. LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
točno izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem.	1003 Pivola, dne 6. avgusta 1932.
Rozalija Slekovec.
Išče se dekle, pni dno in pošteno, ki bi šla kot natakarica na deželo in bi opravljala tudi lahka domača dela. Naslov v upravi lista.	987
Jabolka, moštna, zdrava oddaja zelo poceni vsaki čas Fr. Kup-nik, Kostrivnica, Podplat. 998
Išče se v župnišče zdrava in močna dekla, vajena vsega kmečkega dela.	988
Sprejmem 1 ali 2 dijaka, hrana se plača z živežem. Maribor, Magdalenska ulica 37. 1002
Novi hoblpank proda poceni Al. Brumec pri g. Šternu, kolar v Račah.	1000
bbbbbbbbebbb
b
b □
b b b b b
B □
S b b b
inseraifi v Slovenskem
največji »
B b b b b b b b b b b B b b
vj	• --.SV sS^ij. f.
Poijcdelshi in gozdarji j»o-spodorshi mreni pregled
v ekviriu
od i. do 11. septembra 1932.
VII. avstrijska razstava ječmena. Razstava »Porabite avstrijski trdi les«. — Vrtna razstava z razstavo rož, razstava sočivja, razstava poljedelskih učnih in poskusnih stvari, poljedelske potrebščine. Obvarovanje nezgod v poljedelskem in gozdarskem gospodarstvu, razstava drobnjadi, poskus vina iz cele države.	994
Znatno znižane cene na tu- in inozemskih progah, na Donavi in v zraku. Noben vizum. Z izkaznico in potnim listom prost prestop meje na Avstrijsko. Pojasnila vseh vrst kakor izkaznice (po 50 Din) se dobijo pri
Wiener Messe - A. G. Wien VII,
pri avstrijskih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi pri častnih zastopnikih Wiener Messe v večjih krajih.

bbbbbbbbbbbb
Vino in dobra pijača se od 5 litrov naprej proda: vinoj rizling 1 liter po 3.50 Din, pijača iz jabolk 1 liter po! 1 Din. Ivan Jaušnik, posestnik, Spodnja Sv. Kungota' (Morgraben) pri Mariboru.	995
Dijaki se sprejmejo na celo oskrbo, dobra, tečna hrana.' Maribor, Gosposka ulica 5 I, vrata 2, vhod Rotovškl trg 8.	•	99«
m Šolske pofreDštlne
za osnovne, meščanske, obrtno-nadaljevalne šole in gimnazije se dobijo v veliki izbiri v novo urejeni knjigarni in trgovini b papirjem na veliko in drobno	992
Franc Leskovšck, Celje
Glavni črg
Nafvarnejjše in najboljše naložite denar pri
regislro\-an? zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lostni palači m ep Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
1D'2
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000 —. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Kdo vzgaja otroke?
Glasom statistike, ki jpbravnava Število ter j>&stotno razmerje med moškimi in ženskimi pitnimi močmi na evropskih osnovnih šojah, poučuje v Franciji v ljudskih šolah polovico učiteljev in polovico učiteljic. V Angliji prekašajo ženske Učiteljice moške učite-
Èker jih je 60 odst. li v ameriških Ze-jenih državah je oja otrok poverjena pretežno ženskam, fcaedtem ko je v Nem-
iiji na ljudskih šolah 5% učiteljev in 25% Učiteljic.
V0 tisoč ptičev rešenih.
Na zadnjem občnem |boru dunajskega društva za varstvo živali >e je ugotovilo, da je prganizacija lansko je-jben s prevozom ptic v Južne kraje rešila 90 'tisoč pticam življenje. Med pticami, ki bi'bile V drugih razmerah go-ifcvo poginile, so bile
Bfečanoma lastovke.
<
T5.000 let staro okostje.
lV Palestini izkopava itfarine med drugimi jfudi angleško-ameriška «nanstvena ekspedici-Ija. Pri Atlitu je izko-
J' >ala 3 človeška okost-a iz neandertalske dobe, Učenjaki trde, da t« to za antropologe najznamenitejša najdba. Okostja, pravijo, jio stara 75.000 let. (To so seveda samo cenitve učenjakov. ■"H	— f!
Čudežna ara.
lijanski dnevniki jpišejo o velikanski 'stolpni uri. Naročena [je za novo stolnico v Mesini in pomeni pra-/Vi čudež umetne mehanike. Bronasti kipi Itirih letnih časov bo-Jdo beležili na števil-ničnicah ure in dne-(ve. Petelin bo naznanjal dan, rjoveči lev pa bo napovedal šolnini zahod. Bronasta Ikipa Dine in Klarence, jdveh mesinskih junakinj, ki sta leta 1202 rešili rojstno mesto yojske Karla Anžuske-jga, bosta zvonila ure. Čudežna ura bode tuliti kazala sliko zvezdnatega neba, stanje lune ter ure plime in o-»eke.
UUI
/ Italija
Caro&na laflia.
(Dalje.)
Pogledal je v tisto smer. Začel si je meti oči, ker jim ni mogel verjeti. Videl je namreč, kako stopa iz votline cela povorka krasno oblečenih pritlikavcev. Med njimi se je prikazala na vozu, velikem kakor polovica buče, mala in lepa žena, ki je bila črna kakor zamorci. Nosila je obleko iz dragocene tkanine z mnogimi vezeninami. Na rokah in nogah je imela zlate obročke.
Peter se je malodane prestrašil, ko je videl, da se je povorka ustavila baš pred njim. In ko je še videl, da je črna žena stopila z voza in se napotila proti njemu, ga je res prevzel strah.
Črna vila je to opazila in zato mu je začela smehljajoč se govoriti:
»Dragi Peter, baš zadovoljna sem, da morem govoriti s teboj. Ugajaš mi. Često sem čula, ikako se pritožuješ. In to mi je prav. Ne ljubim onih, ki so zadovoljno s svojo usodo. To so malodušni ljudje. Poglej mene! Jaz nisem bila v življenju nikoli zadovoljna, čeprav štejem že več ko pet-tisoč let. Vem, da zavidaš onemu neumnemu Antonu. To mi je zelo drago. Ah! Ah! Veruj mi, Peter, da ni vse zlato, kar se sveti v njegovi prodajalni. Prepričan bodi, da polovica njegovega zlata ni pravo zlato. Zadovoljila te bom, Peter, ker si dober moj podanik.«
»Kdo bi to mogel biti?« se je na tihem vprašal Peter.
»Jaz sem vila Vragolanka«, je govorila črna ženka. »Rada bi ti pomagala. Reci mi: Je li Antonova delavnica vredna deset tisoč zlaiiŠiOfdv?«
»Ne, ne toliko!« je zaklical Peter. »Če bi se mu danes prodala, ne bi dobil več kot šest tisoč zlatnikov.
»Tem slabše za tebe«, je menila črna vila. »Zdaj si revnejši za štiri tisoč zlatnikov, ker te sem hotela napraviti toliko bogatega kakor je Anton.«
»Joj, kak osel sem!« je pomislil Peter. »Če bi bil to vedel, ne bi mi tale mala čarovnica mogla odtrgati štiri tisoč zlatnikov.«
»Tako je«, je rekla črna vila. »Vem, kaj si sedaj misliš. Psu j me! Ogovarjaj me! Oh! Kako draga mi je nehvaležnost. Pazi, kaj ti bom sedaj dala!«
In Peter je opazil, da drži vila v roki črno lutko, ne večjo od prsta, ali tako divpo izdelano, da Peter kot slaven izdelovatelj lutk doslej ni videl še kaj tako dovršenega.
»Ti se sedaj, Peter, vprašaš, kaj bi to moglo biti«, je rekla mala vila. »To je čarobna lutka. Vzemi jo! Vredna je točno tri tisoč zlatnikov, če dodaš to svoto k oni, ki jo že imaš, tedaj bofi imel toliko, kolikor ima Anton.«
Petrove oči so kar sijale veselja.
»Če boš ostal zadovoljen s svojo usodo, ti tale lutka ne bo pomagala prav nič. Če pa boš potreboval moje pomoči, ti bo ona pomagala, če bi bil tudi še tako daleč. Ako jo prodaš na konec sveta, se ti bo v tem slučaju'prikazala tam, kjer, se nahajaš. Zdaj pa zdravstvuj!« Nato se je povorka oddaljila po isti poti, po kateri je bila prispela.
Peter se je vrnil domov, je legel in trdno zaspal. Ko se je prebudil, je mislil, da je vse vkup samo sanjal. Ali čarobna lutka je bila tu, na mizi.
Hitro se je oblekel, odprl delavnico, postavil lutko pred sebe in hotel zajtrkovati. Pa niti prvega grižljaja ni utegnil spraviti v usta, kar se pojavi neznan človek in vpraša, koliko stane mala črna lutka.
»Štiri tisoč zlatnikov«, je rekel Peter.
»To je mnogo«, je rekel tujec. »Naročeno mi je, da ne dam več ko tri tisoč.«
Peter je vzel tri tisoč in je dal lutko.
»Kaklo srečen sem«, je vzdihnil, ko je tujec odhajal. '
»Morda«, je menil tujec, »ali samo za trenutek.«
II.
Ko tujca ni bilo več videti, je Peter spravil zlatnike v žep, vzel klobuk in se počasi napotil preko ulice k zlatarju. Pri vsakem koraku so mu žvenketali zlatniki v žepu.
(Dalje sledi.)
Medvedek.
(Povest v slikah.)
43. Miški na delu.
»Najuni zobje so ostri ter močni. Preglodana bo vrv. Urno na delo, hit. o boš prost, zopet bodeš videl mamo.« Začneta glodati, konopec je naglo preglodan.
44. Miško uteče skozi okno.
Miško že ni več zvezan. Oh! Vrata so zaklenjena. »A, glej okno! Treba poskusiti! Hura! Okno se da odpreti. Kako se bo hudovala čarovnica, ko bo videla, da sem pobegnil!« Dalie sledi.
gaainafKaggfi
e es

Bliža se zopet začetek šole. Skrbi imate, kako boste oskrbeli šolske potrebščine. Da vas ne bo preveč skrbelo, vam sporočamo, da boste dobili vse šolske potrebščine v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
mM	cesta o, Mfaioriefa ceste
po tako ugodnih cenah, da boste tudi v tej krizi zmogli nabavo šolskih potrebščin. - MlipililC ¥S€
SoBske potrebščine m srednle in liodske sole tam, ifer res po ceni, to je v
Letos mineva 70 lef, kar je utilinila beseda Slomškova. Toda njegova beseda mora živeti med njegov lik mora svetiti pred nami, kakor lik našega voditelja prave narodne prosvete.
nami,
Zato se vršijo letos po vsej Sloveniji proslave, v šolah, v društvih, tudi v ožjem krogu družine,
posebno na pobudo Cerkve.
Ob tej priliki Vam nudi Tiskarna sv. Cirila razne pripomočke za proslavo in lastna uporabo;
Za gg. aoiiovnike:
Slomšek, Pridige, osnovane, vezane Din 20.—.
Za š&ie lo društva:
iVeliko stensko sliko Slomška, delo domačega umetnika akademskega slikarja Mežana, natisnjeno v štirih barvah, po Din 10.—. Na razpolago so tudi razglednice: Slomšek, Slomškov rojstni dom, Slomškov grob, stolnica mariborska na Slomškovem trgu, po Din 1.—.
M cerkev:
Slomškove blagoslovne pesmi, ki jih je naš slovenski narod v lavantinski škofiji ohranil v Iju-skem cerkvenem petju do danes, so zbrane v Iknjigi (z notami): Jezus blagoslovi nas! Cena partituri je Din 5.— (posameznih glasov ni na razpolago).
Za vsako tir ožino p@§. za m&šfte člane:
Slomškov molitvenik: Življenja srečen pot. Rdeča vezava Din 14.—, zlata vezava Din 20.—. Molitvenik obsega tudi kratek življenjepis Slomška. Ta molitvenik je bil natisnjen prvič leta 1837 v Celovcu, torej pred 95 leti. Po prvi izdaji je bil še štirikrat ponatisnjen. Pa so vse izdaje pošle. Zato je Mohorjeva družba leta 1893 izdala ta molitvenik kot knjižni dar. Od tedaj je zopet pošel, dokler ga ni izdala Katoliška knjigarna v Gorici in ga za prodajo v Jugoslaviji odstopila Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Sililo Sartiesiko, Slomšek:
Slovenski pesnik Silvin Sardenko je letos poklonil Slovencem življenjepis Slomška v pesniški vezani besedi in zelo lični knjižici. Cena knjigi Din 25.—.
Gotovo smo Vam ustregli, ker smo Vam nudili pregled tega, kar boste gotovo potrebovali za Slomškovo proslavo v jeseni. Vse naštete knjige in predmete naročite v
ml s*. Cirilo * Plariborn.
v lastni no?! palači m ©gfa Gosposfte-SIovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in
P®Hruliiici: Cdfc
nasproti pošte, prej JulnoSta-fersfta Hranilnica.
tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj
568
J varna naložba denarja, ker famči za Vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim
f premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče Dosle točno in knlan+nn.
t
zvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
la šolo:
nahrbtniki komad od Din 12— naprej,
kožne mape komad od Din 40.— naprej,
aktovke komad od Din 48.— naprej,
fioiske tablice komad od Din 4.— naprej,
Šolske škatlje komad od Din 2.50 naprej,
čeveljčki od Din 26.— naprej,
nogavice od Din 3.50 naprej,
razen tega vse druge potrebščine najceneje pri
Eftsportna Mša luna
PEari&or, Alehsandrova cesta i®
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
ki mi je izplačala po smrti mojega brata takoj in kulantno pripadajočo podporo, najtopleje priporočam in se društvu najiskrenejše zahvaljujem. Podvinci, dne 18 .avgusta 1932. 982 Petek Marija.
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
je podpisanemu po smrti moje žene izplačala pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar izrekam najiskrenejso zahvalo.
Ptuj, dne 16. avgusta 1932.	981
Klančič Anton.


Iščem pekovskega pomočnika Franc Maroh za poslovodjo pekarne. Kdor izve za njega in ga pošlje k meni, dobi nagrade 100 Diii. Jos. Berlinger, pekarna, Vurberk pri Ptuju. 989
Smrekov brusni les za papir, 10—30 cm debel, 2—7 m dolg, nekaj 100 kub. m, kupim za tekočo dobavo. Plačilo takoj pri prevzemu. Josip Novak, Slov. Bistrica.	972
Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: »Kreditna Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema za-stopnikeJ	980
Eapujcm jabolka, plačam vedno najvišje cene. Anton HrastelJ, trgovec, Sv. Lenart v Slov. Goricah.	922
Službo dobi kmečko pošteno dekle. Brecelj, Maribor, Koroška cesta 49.	958
Dva mlajša dijaka sprejmem na hrano in stanovanje, Maribor, Frankopanova 11. 985
Za sadja in grozdje izvažat izdeluje zaboje: Lesna zadruga v Slov. Bistrici.	941
Dijak nižjega razreda se sprejme na popolno oskrbo. Maribor, Aleksandrova cesta 67a, pritličje, levo.	978
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Bepič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.	953
Posestvo na prodaj 2 in pol orala, z letošnjimi prideiki. Johana Suppan, Zg. Korena 51, p. Sv. Barbara v Slov. goricah.	981
Sadne mline, najboljše in najcenejše, kupite v strojni delavnici Leopold Perdih, p. Loka pri Zidan°m mostu.	964
Sprejmeta se starejša in zanesljiva hlapec in dekla v župnišče pri Sv. Vidu nad Valde-kom, p. Mislinje.	991
Išče so vesten viničar s 4—5 delovnimi močmi za Sv. Jakob v Slov. goricah. Maribor, Vrtna ulica 11 II d.	990
Novo došlo jesensko in zimsko blago in tudi po najnižjih cenah samo pri
Maribor	Glavni trg 1.
Pripoznamo tudi najcenejšo prodajo ostankov.
□□□□□□□□lilo irn-innnnrinmrn »mamcra I5raišfva sv. Arse
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveniku:
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Priporoča se prvi slovenski zavod

¥ IfUMf
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celja na Podrnžnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zasiop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe.	812
E E E E E E E E E E E E E E E
IZ&r «2»
HEJ najboljše in najvarnejše pri
Gosposka ulica
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Slanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za veirrtosi hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
n a e
3
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Hrastove sode po 200 litrov, prima po 50 Din, sekunda po 30 Din, pri tvornici »Zlatorog«, Maribor.	1008
Predam lopo posestvo z dvema kravama in vso gospodarsko opremo. Pobrežje pri Ma-boru, Vrtna ulica G.	1007
Sprejmem vajenca za mizarsko obrt. Jožef Keuc, Radehova št. 23, pošta Sv. Lenart v Slov. goricah.	1006
Vini2arji, pozor! dam v rejo mlado molzno kravo, okolica Maribora. Irgolič, Maribor, Tattenbacliova ulica G.	1004
»Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu pri* ljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 6 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. ClrP.H v Mariboru.
isiserirajjle
Tiskar: Tiskarna 3V. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru, a j
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,/
«a
Vrsla3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa in gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko* kot usnjeni podplat.
Vrsfa 0167-00
Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Vrsfa 3162-00
Za živahne dečke. Visoke čevlje iz usnja z trpežnim gumijastim podplatom in peto. Za blato in vsaki štrapac.
Vrsta 3222-00
Trpežni polčevlji iz dul-boksa z močnim gumijastim podplatom in peto.
Snažite čevlje z našo kremo, 1 škatlja Din 4.—.
Vrsta 2942-00
Praktične in udobne sandale podplatom in peto iz krupona. Zt malo denarja mnogo zadovoljstva
Polčevlji iz finega rujavega boksa z usnjatim podplatom in peto.
Vrsta 2842-05
Polčevlji iz finega laka z usnjatim podplatom in peto.
Delamo na tem, da prebivalstvo naše države
prihrani letno 1,900.000 dinarjev
V zadnjih 2 mescih znižali smo cene čevljem povprečno za Din 50.—. 14,000.000 Jugoslovanov potrebuje letno po 2 para čevljev, to je skupno 28,000.000 parov čevljev. Računajoči 59.— Din po paru, za kolikor smo z našim delom uspeli, da se znižajo cene čevljem, pomeni, da smo prebivalstvu kraljevine Jugoslavije omogočili prihranek od ene milijarde štiristo milijonov dinarjev letno. Izdelujemo obutev z rokami jugoslovanskih delavcev, iz usnja izdelanega v jugoslovanskih tovarnah. Odstranjujemo brezposelnost. Omogočamo vsem odjemalcem, tudi onim najrevnejšim, da se z malim denarjem preskrbe z dobro obutvijo.
Moške nogavice 5, 7, 10 Din par. Ženske nogavice 9, 19, 25 Din par. Otroške nogavice 5, 7, 9 Din par.
Vrsta 3925-03
Praktični polčevlji iz črnega boksa s trpežnim podplatom. Udobni so, za vsako gospodinjo, ko gre na trg in delo.
Vrsta 1845-01
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. Iz baržuna in satena Din 59.—.
Vrstn 9577.1 S
Okusni moški polčevlji iz govejega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rujavi Din 89.—, črni »in 79.—.
i.
Vrsta 1937-2Ž
Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa z prožnim gumijastim podplatom.
Vrsta 39.
Za gospodinje: Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udobeij čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Vrsta 2945-11
čevlji iz rujavega ali črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—.