58 Vrhniški razgledi Rojena je bila 24. julija 1895 v Kopru. Oče Anton je bil učitelj glasbe na učiteljišču, mati Marija je bila rojena Debelič. Kmalu po njenem rojstvu se je družina preselila v Ljubljano. Obe takratni slovenski peda- goški reviji sta objavili:»Gospod Anton De- kleva, učitelj petja in glasbe na učiteljišču v Kopru, je premeščen na učiteljišče v Lju- bljano.«1 Tu je poučeval glasbo med letoma 1897 in 1923.2 Sprva so stanovali na cesti Marije Terezije št. 1 (sedaj Gosposvetska), nato pa na Rimski cesti št. 3. TATJANA HOJAN IVANA DEKLEVA (1895–1967), učiteljica Osnovno šolo je obiskovala v ljubljanski zasebni šoli Lichtenthurn, učiteljišče pa med letoma 1910 in 1914. Tam je maturirala 26. septembra 1914 in se nato 23. novem- bra honorarno zaposlila na šoli Lichtent- hurn. Med neobveznimi učnimi predmeti je opravila tudi izpit iz igranja klavirja in gosli. Strokovni izpit je opravila 20. aprila 1917. Tako je bila usposobljena za pouk na ljudskih šolah s slovenskim in nemškim učnim jezikom ter za pouk ženskih ročnih del. Opravila je tudi poseben izpit iz vero- uka. Zato je dobila potrdilo, da ga lahko zasilno poučuje na občih ljudskih šolah. 5. maja 1924 je opravila strokovni izpit iz ita- lijanščine. Izpraševalna komisija za osnov- ne in meščanske šole ji je izdala spričevalo, da lahko uči italijanščino na osnovnih in meščanskih šolah, nadaljevalnih tečajih in učiteljiščih s slovenskim in nemškim uč- nim jezikom. Službovala je v Rojanu pri Trstu, Radovi- ci pri Metliki, Sori pri Medvodah, Žažarju, Mostah v Ljubljani in Mošnjah. Na Vrhniko je prišla 1. decembra 1927. Tu je poučevala do 13. oktobra 1945. Stanovala je na Stari cesti št. 8. Nato so jo prestavili v Ilirsko Bi- 42. Ivana Dekleva (1895–1967) 59 strico, kjer je ostala do 12. septembra 1946, nato pa je spet prišla na Vrhniko. 5. maja 1942 so ji izdali dekret za pouk italijanšči- ne kot neobveznega predmeta na ljudski šoli Ligojna. V poročilu o dogodkih na šoli med vojno ni omenjeno, da bi ta pouk po- tekal.3 S šolskim letom 1947/48 je bila premeščena v Ljubljano. Umrla je 27. decembra 1967. Pokopana je na Žalah v Ljubljani.3a Njeno delo v šoli je bilo ocenjeno tako:»Zelo vestna, skrbna in delovna. Z zanimanjem za vsa novodobna vprašanja si smotrno izpopolnjuje svoje strokovno znanje. Njen pouk je skrbno pripravljen in zanimiv. Učenke živahno sodelujejo. Nastopa mirno in ljubeznivo ter si prizadeva za čim lepše vzgojne in učne uspehe.« Iz zapisnikov sej učiteljskega sveta je vi- dno, da je leta 1938 poučevala v 3. a razre- 43. Uslužbenski list Ivane Dekleva (SIAS 231, Ministrstvo za prosveto, personalne mape, škatla 7). IVANA DEKLEVA (1895–1967), učiteljica 60 Vrhniški razgledi du osnovne šole 1 uro petje, v višji osnovni šoli pa po 2 uri gospodinjstvo, 1 uro petje in 2 uri risanje. V šolskem letu 1940/41 je bila razredničar- ka 3. razreda višje ljudske šole, kjer je bilo 24 deklic in 18 dečkov. Naslednje šolsko leto 1941/42 je bila razredničarka 4. ra- zreda višje osnovne šole. V njem je učila 4 ure, v 2. razredu pa 1 uro. V šolskem letu 1942/43 je prevzela poverjeništvo mladin- skega lista Vrtec. Na prvi seji učiteljskega sveta po osvobodi- tvi, 30. maja 1945, je bil sprejet sklep, da bo najprej naučila učiteljski zbor sodobne pe- smi, nato pa še otroke po posameznih ra- zredih. Ko se bodo vsi otroci pesmi naučili, bodo imeli enkrat tedensko skupno vajo.4 V šolskem letu 1946/47 je bila razredni- čarka 3. a razreda višje osnovne šole, kjer je bilo 52 učencev in učenk. Poučevala je računstvo, fiziko, kemijo in gospodarska znanja 24 ur na teden. Tudi na obrtnona- daljevalni šoli je poučevala fiziko in kemijo po 3 ure na teden. Vodila je pevski zbor viš- je osnovne šole ter pevska zbora traktorske in gospodinjske šole.5 Na učiteljski konferenci 17. aprila 1947 je imela zanimivo predavanje Kako naj nava- jamo naše ljudstvo na marljivo čitanje. Z njim je vzbudila živahno debato. Leta 1916, ko je službovala v Radovici pri Metliki, je bila sprejeta v Slomškovo zvezo. Ta je bila leta 1926 razpuščena, njeni člani pa so nato delovali v okrajnih učiteljskih društvih Udruženja jugoslovanskega uči- teljstva, poverjeništva Ljubljana. Sodelovala je v društvih Podmladek Rdeče- ga križa, Slovenska šolska matica, Jadran- ska straža, Branibor, Sokol, Olepševalno društvo. Bila je članica pevskega zbora uči- teljske organizacije JUU.6 Aktivno je sodelovala v odboru učiteljske organizacije JUU ljubljanska okolica – za- hodni del. Bila je večkrat v nadzornem od- boru. Bila je tudi pregledovalka računov. Sodelovala je na šolskih prireditvah, vodila posamezne točke. Ob smrti kralja Aleksan- dra I. Zedinitelja sta s kolegico Ljudmilo Sirnikovo 24. novembra 1934 odpotovali na Oplenac. Šolarji so se podpisali na perga- mentne pole, ki jih je učiteljska delegacija skupaj z vsemi šolami poklonila na grob. 15. 6. 1935 sta bili obe tudi botri pri razvi- tju prapora Podmladka Jadranske straže.7 Opombe: 1 Osobna vest. Popotnik 1897, str. 238, in Uči- teljski tovariš 1897, str. 283. 2 Sto let ljubljanskega učiteljišča. Zbornik. Ljubljana 1973, str. 91. 3 Slovenski šolski muzej. Mapa osnovne šole Ligojna. 3a V osmrtnici je zapisana kot»Nina Dekleva učiteljica v pokoju«. Najbrž so jo tako klicali domači, tudi sama se je včasih tako podpisa- la. 4 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika. Zapisniki sej učiteljskega sveta od 15. 12. 1937 do 4. 2. 1944, škatla 2. 5 ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika. Zapisnik nadzorovanja osnovne šole na Vrhniki dne 19. 11. 1946 in 9. in 10. 1. 1947, škatla 2. 6 ZAL, VRH 48, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika. Uslužbenski list, škatli 4 in 5. 7 Slovenski šolski muzej, mapa osnovne šole Janeza Mraka Vrhnika. Razne mladinske prireditve.