у Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdata celoletno vJugo-slavtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peill-vrsta mali oglasi po ГЗО In 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlilne po Din2"30, velik 1 po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri ve&lem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljha ln dneva po prazniku Vreclnlitvo /e v Kopllarfevl ulici it. 6 111 Kokoplsl se ne vratafo, netranhlrana pisma se ne sprefema/o * Lrcdnlštva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2329 SSSBS ss Političen list za slovenski narod l/prava /e vKopllarfevl ul.it. ti - Čekovni račun: Cfublfana št cv. 10.OSO ln IO. 349 xa lnserate, Sarafcvošl.7563. Zagreb it. 39.Olj, Praga ln »una/ it. 24.797 Največji problem našega časa je gotovo la, kako urediti odnos med delom in kapitalom ali konkretno rečeno, med delavstvom in podjetniki. Ce se to vprašanje koli-kortoliko zadovoljivo ne reši, je samo vprašanje bližnje priložnosti, n. pr. ponovnega oboroženega svetovnega konflikta, da se sproži svetovni prevrat, to se pravi, popolna boljše-vizacija Evrope in drugih delov sveta. Ker to gotovo ni v interesu kulture, ki je kolikor-toliko v zelo bistvenih pogledih še vedno skupna tako pridobitnemu meščanstvu kakor delavstvu — vsaj v evropski krščanski kulturni sferi — zato je sporazumna rešitev socialnega vprašanja skupna naloga vseh. Pravkar zboruje v Ženevi mednarodna konferenca dela. Iz razprav je videti, da tako podjetniki kakor zastopniki delavstva, med kateremi so i voditelji marksistične i krščan-skosocialistične internaciohale (predstavniki Labour-party spadajo idejno k slednji)1 uvide-vajo neobhodno potrebo vzajemnostne ureditve medsebojnega razmerja. Medtem pa, ko kažejo zastopniki delavstva veliko uvidevnost, širokogrudnost in smisel za obči blagor, se velekapital žal slejkoprej ne more odtrgati od svoje čisto razredne in gospodovalne miselnosti, dasi je pripravljen na koncesije. Toda, če kdo smatra socialnopolitični napredek za »koncesijo«, ta pač ne doprinaša k pravilni rešitvi tega vprašanja. Treba je uvideti, da se to vprašanje absolutno ne da rešiti na podlagi današnjega kapitalističnega produkcijskega sistema. Treba je, da se družba pojmuje solidaristično, v smislu krščanske morale, treba tudi, da se odnos med delom in kapitalom reši mirno z vzajemnim prizadevanjem obeh danes obstoječih razredov, toda to se nikakor ne pravi, da se more rešiti na bazi modernega kapitalizma. Nikakor ne! Kapitalizem mora svoj gospodarski sistem, ki je nemoralen in gospodarsko končno za vso poguben, žrtvovati in zamenjati z drugim, kakor ga terja krščanski socializem. Moderni kapitalizem treba vzeti tak, kakršen konkretno je. Kot tak je sistem v svrho čim večjega denarnega pridobitka, ue pa kritja pametnih potrebščin vseh in vsakega brez izjeme. Njegove posledice so: razdrobitev, porazredenje, sovražna ločitev družbe, formalna politična svoboda in demokratična enakost pri dejanskem suženjstvu milijonov, ter neomejeni konkurenci, v kateri slabejši vedno podleže; neusmiljeno izkoriščanje ter osredotočenje kapitala, ozir. proizvajalnih sredstev v par rokah. Moralne posledice kapitalizma so pa strahotne, pomislimo le na izrabljanje in ugonabljanje ženske! Kapital je anonimen in ne pozna nobene moralne odgovornosti. Če kdo pravi, da je kapital pametna racionalizacija, smotrer.ost in eksaktnost, ne pomisli, da so to le sredstva v namen, ki je nemoralen in socialno kvaren: množenje dobička imejite-ljev kapitala na račun neplačanega dela delavcev. Tudi satan je za svoje slabe namene kar največ racionalen, smotren in eksakten. Sicer pa racionalizacija gospodarstva po kapitalizmu nikakor ni pametna, ako nočemo smatrati za pametno to, da velika večina današnjega človeštva trpi pomanjkanje in le manjšina uživa sadove njenega dela; da sicer danes angleški rudarji ne nosijo več verige okoli vratu kakor pred 100 leti, da pa na severnem Japonskem tisoče in tisoče žensk in otrok rije v rudnikih v zemljo kleče in leže (vsak dan 16 ur) v šahtih, ki so le pl metra visoki, plače pa dobijo za eno skledo kuhanega riža; ali da 20.000 šlezijskih rudarjev iz rudnikov, ki zavoljo svoje globoke lege niso več dobička-nosni, prinese svoji številni družini na teden celih 21 mark zaslužka! Nemški pomočnik, fevdalnemu gospodu podložni kmet, laški urar-ski delavec, angleški barvar itd. srednjega veka so bili v primeri z modernim proletar-cem sijajno plačani in vrhtega oskrbljeni za celo življenje, kajti take brezposestnoati in brezposelnosti kot je pod modernim kapitalizmom na svetu nikoli ni bilo! V 4»',eški vele-kramarski republiki je bilo koncem XVI. stoletja v mestu Benetkah, ki je takrat imelo 00.000 prebivalcev, vsega skupaj ne več kot kakih 300 revežev, ki so pa dobivali bogato miloščino in jim ni bilo treba spričo velikopotezno organizirane javne karitete umirati v kolibah ali kar na cesti (kakor se zgodi danes dostikrat v Londonu). Slavopevci kapitalizma se sicer bahajo, da njihov »racionalni« pro- » Labour-parly jo pred dnevi sklenila ostri protest, zoper preganjanje katoličanov v Mehiki in vzela v roko struninejše organiziranje irskega delavstva čisto v sporazumu s katoliki. lisi radikali za enotnost kluba r Belgrad, 13. jun. (Tel. »Slov.«) Na svoji poslednji seji jc radikalni klub med drugim sklenil, da se izvoli poseben klubski odbor, ki bo razpravljal o vseh tekočih zadevah, ki se tičejo stranke in strankinih organizacij. Vladi nasprotno časopisje jc pričelo zadnje dni zopet z veliko kampanjo, češ da pride v radikalnem klubu pri tej priliki zopet do novih nesporazumov in morda celo do razcepa. Kakor vedno, tako so tudi te napovedi protivladnega časopisja brez vsake podlage. Na današnji seji se jo to vprašanje postavilo na dnevni red. Sejo jc otvoril klubov predsednik Velja Vukičevič. Takoj jc dal besedo poslancu Mihajloviču, ki je dejal, da jc treba izvoliti 47 članov za ta klubov odbor, to je toliko, v kolikor okrajih jo NRS dobila mandate. Vseh volivnili okrožij jo 52. NRS nf torej dobila mandatov v petih okrožjih. Ta odbor bo imel precejšnje in težavno delo. Vendar je v interesu enotnega nastopa potrebno, da sc to izvrši. Pozneje se bo ta odbor že sam zmanjšal. Predlaga, da so vse izvrši sporazumno in prijateljsko. Scnzacijonalcn jo bil nastop bivšega ministrskega predsednika Nikole Uzunoviča, ki je dosedaj veljal kot eden glavnih boriteljev proti predsedniku vlade in kluba. Ta predlog pozdravlja in tudi ta način dela v klubu. Pozdravlja duh solidarnosti in prijateljstva. Pravi, da je potrebno, da sc v vseh zadevah tako prijateljsko in sporazumno razgovorijo v klubu. Odločno pobija vse vesti o nekaki razdvojenosti v NRS. Mnenja so sicer lahko različna, enotnost pa je zagotovljena. NRS je enotna in solidarna. Zato jc tudi močna. Dr. Laza Markovie je dejal, da se bo večina članov tega odbora izvolilo soglasno. V nekaterih krajih, kjer je bilo več radikalnih mest, bo potreben sporazum. Po njegovem mnenju je najbolje, da so tisti okraji, v katerih je bilo več list, v tem odboru zastopani po tistem poslancu, ki je dobil največ glasov pri volitvah. Predsednik vlade je mnenja, da se danes izvolijo samo tisti poslanci, ki so se izvolili soglasno. Za okraje pa, kjer jo več list, pa naj bi so vršile volitve zastopnikov na jutrišnji seji. Tudi ta predlog jc bil sprejet Izvolilo se jc 35 članov klubovega odbora soglasno. Med njimi so najuglednejši zastopniki NRS vseh struj. Za 12 članov sc bodo vršile volitve jutri. Tudi današnja seja NRS kluba je pokarala, da je klub v vseh načelnih vprašanjih soglasen in enoten in da so vse vesti o raBeepljenosti brez vsake podlage. Današnja seja jc ponovno dokazala, da je ves NRS-klub za vlado. SkupSfno hočejo osmešiti r Belgrad, 13. junija. (Tel. »Slov.«) Skupščinske seje postajajo vedno bolj monotone in neobiskane. Pribičevič s svojo družbo nadaljuje obstrukcijo s . tem, da vsak dan stavlja iste opombe k zapisniku in da vsak dan isto govori k poslovniku. To postaja fako dolgočasno, da niti Radičevi poslanci ne marajo več poslušati svojih voditeljev. Današnji popoldanski seji so prisostvovali samo Radič in Pribičevič s svojo ožjo družbo in prirejali aplavze svojim govornikom. Na današnji seji je vodil tajniške posle tajnik Bedjanič. Zapisnik prejšnje seje je prečital v slovenskem jeziku. Kljub temu Ivan Pucelj (SHS) ni bil zadovoljen s tem zapisnikom, češ da јз to samo prevod srbskega, da pa ni slovenski original. Ker so taka zavijanja seveda brezpredmetna, je večina Pucljevo pripombo zavrnila. Drugo pripombo je podal Drljevič (HSS), ki je, kakor na včerajšnji seji, tudi danes protestiral proti temu, da se Halid beg Hrasnica še vedno imenuje z begom. O priliki njegovega govora je Stjepan Radič ponovno pričel grmeti proti cincarjem. Na to je dobil odgovor: »Živel cigan!« Poslanec Koba-sica je s tem meril na to, da naj bi bil Stjepan Radič ciganskega pokoljenja. Radi tega se je Stjepan Radič silno razburil in pričel kričati: »Sram naj vas bo! Jaz sem Hercegovec po dedu. Budalo! Lopov! Zanikaruež! Itd.« Tajnik Bedjanič je tudi lo Drljevičevo opombo odklonil, češ da je glavni volivni odbor sprejel ime Halid beg Hrasnica. Verifikacijski odbor je to potrdil. Z ozirom na to je pripomba brezpredmetna. K zapisniku je govoril tudi Stjepan Radič in filozefiral o latinici in cirilici in o hrvatskem jeziku ter dejal, da je ustava najlepše rešila to vprašanje s tem, da je uveljavila naš enoten srbo-hrvatsko-slovenski jezik. Mi imamo en jezik. Imamo pa tri redakcije tega jezika. In sicer po Radičevenr, bolgarsko, srbsko in hrvatsko. Zahteva, da se v tem smislu vodijo tudi zapisniki. Radičn odgovarja predsednik, dn je itak odrejeno, da se skupščinski zapisniki vodijo v slovenščini in v hrvatsko-srb-skem jeziku, in sicer menjaje v latinici in cirilici. Pribičevič tudi danes protestira proti zapisniku radi tega, ker je v njem zapisano, da '•so seji prisostvovali vsi ministri, Pribičevič pa pravi, da to ni res, ter zahteva, da pride v zapisnik cela izjava pravosodnega ministra. Minister Grol ironično vzklikne: »Predložite nujen zakonski predlog.« Pribičevič: »Vam so potrebni orožniki, ne pa zakonski predlogi.« Med Pribičevičevim govorom je opozicija po svoji stari navadi zopet vložila zahtevo, da se izvrši poimensko klicanje poslancev, da se ugotovi, ali je kvoruni. Po klicanju se je ugotovilo, da je navzočih 231 poslancev. Nato so se Pribičevičeve opombe odklonile. Precej živahnosti je v skupščini vzbudil s svojim govorom poslanec PunišaRačič, ki je dejal, da je pri pregledovanju zapisnika prišel do prepričanja, da je narodna skupščina izgubila svojo potrebno resnost. Po njegovem mnenju bi bilo treba, da skupščina sprejme predlog, da se naša država imenuje Velika Srbija. To svojo zahtevo je nato utemeljeval in končno ob burnem smehu vse zbornice branil cincarje. Končno je zahteval, da se zapisniki vodijo samo v cirilici in v čistem srbskem jeziku. Tajnik Bedjanič je odklonil tako zahtevo in večina istotako. 0 kršitvi poslovnika je govoril tudi poslanec Vilder (SDS). Nato se je prešlo na dnevni Al. Prvi je govoril Stjepan Radič, in sicer po svoji stari navadi o vsem mogočem nad dve uri. Po njegovem govoru se je seja prekinila in nadaljevala popoldne ob 5. uri. Prvi je govoril Mleti-koš (SDS) o obtožnici, ^a njim so govorili še nekateri poslanci, nakar se je seja zvečer ob 9. uri prekinila in se nadaljuje jutri. Koliko to vredne obtožbe r Belgrad. 13. jun. (Tel. -Slov.«) V uvodniku govori »Samouprava« o obtožbah, ki jih je KDK nedavno predložila, in pravi, da je ravno dejstvo, da so sledile obtožbe proli bivšemu pravosodnemu ministru Subotiču, notranjemu ministru dr. Korošcu iu proti bivšemu prosvetnemu ministru in sedanjemu skupščinskemu predsedniku dr. Periču druga za drugo, dokaz, kako je to obtožbe jemati. Pa dukcijski sistem danes redi 300 milijonov ljudi v Evropi več nego srednjeveška stanovska država, ne pomislijo pa, kako redi! To se pravi lako, da je velik del teh ljudi komaj nasičen in oblečen ter za silo pod streho in vsak dan v nevarnosti, da še to golo življensko eksistenco po kaki produkcijski krizi izgubi! (Dr. Evgen Kogon: Der Stftndestaat des Soli-darismus, Hocliland, april, maj, juni 1928.) To so dejstva, proti katerim ni argumentov. Važno je obnoviti v Evropi krščanskega duha. Seveda ne izda ničesar, ako bi se samo duh n. pr. posameznega podjetnika v krščanskem smislu prenovil. Sistem, po katerem in v katerem dela in mora v sedanjih razmerah delati, ako hoče ostali sposoben za konkuren- co, mu ne dovoli voditi podjetja na moralnih osnovah, ker bi sicer bil uuičen. To je žalosten fakt, ki se ne da utajiti. Kaj tedaj storiti? Sc vsesti v duhu krščanstva k skupni mizi in sporazumno izgraditi nov socialni in stanovski proizvajalni sistem, v novem duhu ustvariti novo foruio, demontirati razredno miselnost, najprej tam, kjer je nastala v kapitalističnem razredu, ki mora svojega duha in svoj sistem brez ostanka žrtvovati, kajti med izkorišče-valnim sistemom kapitalizma iu solidaristično-stauovskim zaniislom krščanskega socializma ni srednje linije. To bi bilo conlradiclio in adiecto, nasprotje samo v sebi. V tem duhu na skupno delo, če nočemo razpada Evrope. tudi, če se upošteva, na kak način KDK sploh nastopa v skupščini, kakor tudi neposredni povod za vložitev teh tožb, jo več kot jasno, da so te obtožbe daleč od tega, da bi se bile vložile zaradi tega, da bi se ministri v resnici poklicali na odgovornost zaradi morebitnih kršitev zakona. Pač pa so se vložile predvsem zato. da služijo za motenje skupščinskega dela. Te obtožbe so neresne. Ravno dejstvo, da je opozicija celih deset dni preprečevala, da bi prišla njeua obtožba proti dr. Subotiču na dnevni red, je njajasnejši dokaz tega njenega dela. Zato pravi »Samouprava«, da pozna močno razvito politično zavest našega ljudstva in je zalo prepričana, da bo dalo opoziciji zaradi njenega jgračkanja z najvažnejšimi stvarmi dostojen odgovor. Dr. SCavčsč |e sam prosil r Belgrad, 13. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora sta se soglasno sprejeli dve točki dnevnega reda, in sicer predlog Sečerova o kontroli uporabe dolarskega posojila ter predlog radi povišanja materialnih izdatkov za sodišča na Hrvatskem. Pri tej priliki je dr. Žerjav med sejo poročal, da je bil dr. Kavčič, dosedanji načelnik v pravosodnem ministrstvu, prestavljen iz Bel-grada v Ljubljano, češ, da je proti njemu ro-varil poslanec Smodej. Poslanec Smodej je nato javno očital laž v narodni skupščini in ovrgel Žerjavove podatke. Pravosodni minister Vujičič je v polni meri potrdil Smodeč jeve trditve, da je dr. Kavčič sam prosil za mesto višjega sodnega svetnika v Ljubljani in da je bil tudi za to imenovan. Odločno pa zavrača Žerjavove trditve, da bi pri dr. Kavčičevi premestitvi bili igrali vlogo kaki politični motivi. Ta krepka izjava pravosodnega ministra, ki je ovrgla tudi dr. Žerjava, je naredila globok vtis v finančnem odboru in ponovno dokazala, kakih sredstev se posili« žujejo voditelji KDK. Poslanec Smodej je dobil polno zadoščenje. Hujskanje samostojne stranke Samostojni predlagajo občinskim odl>o-rorn neko resolucijo v podpis, češ, da namerava vlada povišati trošarine, ukinili prosto žganjekulio za domačo porabo. Po dobljenih vesteh v finančnem ministrstvu sporočamo, da je sestavljen načrt novega trošarinskega zakona, v katerem bi se naj trošarina na vino in žganjekulio plačevala v vsej državi, in ne samo v krajih izven Srbije in Črne gore. Na ukinjenje proste žganjekuhe, na prijavo vina itd. pa nihče ne misli. Sicer pa se mora načrt predložiti ministrskemu svetu, ki ne bi nikdar sprejel zakonskega načrta, ki bi poviševal bremena, še manj pa, da bi tak načrt prišel v finančni odbor. V tolažbo Puclja in pristašev moramo ugotoviti, da so samostojni demokrati in samostojneži, ko so bili v vladi, predlagali povišanje državnih bremen in za te predloge glasovali. Dočim pa SLS, odkar je v vladi, leto za letoni znižuje težka bremena in se bori za gospodarski napredek ljudstva. Zagreb se obotavlja č Zagreb, 13. jun. (Tel. »Slov.«) V Zagre. bii ni moglo priti do skupne resolucije raznih skupin v zagrebškem občinskem svetu proti neltunskiin konvencijam. Zato je bil zagrebški župan Heinzel mnenja, da naj se zborovanje ne vrši. Na pritisk načelnikov strank pa je potem odredil, da bo jutri protestno zborovanje. Ker stranke glede resolucije niso složne, je verjetno, da bo prišlo na zborovanju do hudih prepirov. — Dr. Zrelca, novega velikega župana, so vsi krogi v Zagrebu brez ozira na stranke sprejeli z velikimi simpatijami, ker je znan kot izvrsten uradnik. Bil je že enkrat veliki župan. Drobne vesti h Relgrada Francoski poslanik Dar d je danes obiskal zunanjega ministra Marinkoviča in se z njim dolgo razgovarjal v zvezi z bližnjo konferenco male antante. V soboto in nedeljo se vrši glavno leino zl)orovanje Glavne zadružne zveze. Letošnje zborovanje bo značilnejše od dosedanjih, ker se bo na njem razpravljalo o važnih zadevah, o napredku zadružništva in o gospodarstvu. Popusti ob orlovskš slavnosti r Belgrad, 13. jun. (Tel. -Slov.«) Prometno ministrstvo je odobrilo za orlovske slavnosti v Ljubljani sledeče ugodnosti: Za orlovske telovadce 75 odstotkov popusta, za vse ostale udeležence pa 50 odstotkov na vseh progah državnih železnic. , Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T50t>in. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoglase .strogo tt-govskega in reklamneqa značaja v»aka vrstica2Din. Najmanjši zne»ck10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla^ treba plačati pri naročilu.Na pUmena vprašanja odgovarjamo" le^ejepriloženarnanika.Cek.računLiubljđrialO.S^.Tel.št.Z^Ž. f I ' V I v «' • Л vluzbeiscejo lil Prodajalka Izurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj ali pozneje. Položi tudi 10 tisoč Din kavcije. . Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Poštena 5378«. Žganjekuhar popolnoma vešč kuhanja borovničarja, tcpkovca, brinjevca in slivovke, se išče za takoj. - Ponudbe na: Poštni predal 142 -Ljubljana. Pouk il Učitelje za ruščino iščem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« z navedbo honorarja pod »Ruščina«. Gospodične učiteljice! 18. junija pričetek tečaja v prikrojevanju vse dam-чке garderobe za gg. učiteljice. Pouk separiran. j Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Vinski kamen kupuje po najvišjih cenah. - E-d. Suppanz, Pristava, Slovenija. Stanovanja Stanovanje v Zadobrovi 32, 10 min. od postaje D. M. Polje, soba in kuhinja, se odda. Dve sostanovalki se sprejmeta. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5330. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Orehova jederca prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠET1NA, Radeče pri Zid. mostu. 10 hektov vina se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška. Gospodarskega pristava strokovno nao' raženega, neoženjenega, išče vla-stelinstvo Zaj. Ja. Pojasnila: Zagreb, Lisin-skova 1. Dekle staro 16—18 let sc išče kot služkinja, ki bi po možnosti spala doma. -Naslov pove uprava pod štev. 5420. Kovaški pomočnik se sprejme. Znati mora dobro konje kovati, sprejme se tudi učenec pri Anton Gregi, kovaški mojster, Celje, Ljubljanska ccsta. Kleparskega pomočnika Jzvežbancga v galanterijski in stavbeni stroki, »prejme takoj podjetje izven Ljubljane. Pogoji: starost pod 30 let in popolna izvežbanost. Naslov pri upravi pod št. 5312. iščem za perilo, katera prevzame delo na dom. Naslov v upravi lista pod št. 5416. i Zastopnike 1 t.a prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije šc »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Mari- ' bor, Gosposka ulica 25. Dva vajenca • primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina z železnino Breznik & Fritsch v Ljubljani. Služkinjo pridno, pošteno, zdravo, 25—35 let, ki zna kuhati in opravljati vsa druga hišna dela in ima večletna izpričevala, sprejme tričlanska družina. -Nastop takoj ali do*l. julija, plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 5397. Trgovino dobro idočo, z mešanim blagom, oddani za več let v najem. — Promet 70.000 Din mesečno. "Naslov v upravi pod 5313. Stanovanje išče za takoj tričlanska družina: 2 sobi, kuhinja s pritiklinami, in sicer v Št. Vidu, Dravljah ali Zg. Šiški. Naslov: Anica Žgur, Mengeš pri Kamniku. Soba s posebnim vhodom, me-blirana, na prijaznem kraiu, 5 minut od kolodvora, se s 16. junijem ali 1. julijem t. 1. odda mirnemu gospodu ali dami. — Ponudbe pod »Vila R» na upravo lista. •' Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvorila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din. Hrastove hlode deske in frlze kupujem proti takojšnjemu plačilu IVAN ŠIŠKA tonama parket In parna žagi Ljubljana, Metelkova ulici št. i. Mizarju oiidam prostor za delavnico. - Janko Prcdovič, Ljubljana, Poljanska 73. Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Frančiška na, moje ime. — Prihavec j Leon, Krsnikova 3. EffiM I Srne kupuje in plačuje najboljše cene Fr. Slamič, ; mesarija, Ljubljana, Go-. sposvetska cesta. Po nizki ceni prodam nemške lepo- < slovne in poučne knjige, Ljubljanski Zvon (1901—, 1926), gramofon s plo- ! ščami, visečo medeno svetilko. Naslov v upravi pod: »Razno«. Pozor peki! Delilni stroj, nerabljen, naprodaj. Sv. Petra ce- ( sta 41, Ljubljana. i Pisalni stroj »Mignon«, prodam. Vprašati orožništvo Škocjan pri Mokronogu. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki cenj na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubl(ani, za gorenjskim kolodvorom. Najlepša drva Cebln, Ufolfova ul. 1/2 Gospodinje) - Poskusite Na Javni dražbi se bode prodalo v nedeljo dne 17. junija 1928, ob 4 pop. na licu mesta, stavbišče parcelna št. 44/2 kat. obč. Brezovica, to je vogal zemljišča med državno cesto in pešpotjo k farni cerkvi. Društro „Vodnik" Št. 20.813/27 - ref. IX. 5424 Razpis Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo pleskarskih in slikarskih del na podlagi dosedaj veljavnih normalnih norm za izmere imenovanih del za palačo Delau. zbornice u Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 18. junija 1928 do 11. ure dopoldne v imenovanem uradu. м Mestni magistrat ljubljanski, dne 8. junija 1928. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. Radioaparat Polyhet 7 (za okvirno anteno), kompleten, se proda. — Poizve sc v upravi pod šl. 5444. Vina, 24 hI najfinejših vrst Silvanca, Veltlinca, Rizlinga — se proda. - Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 5151. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, ka-] tero nai Vam preskrbi j tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska I in slikarska delavnica. Kupim rabljene, dobro ohranjene ШШШ ii Ponudbe na upravo pod Mizarski stroji« št. 4716. 4»» Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa IVlariSa Berdajs vdova veleposestnika dne 11. junija po kratkem trpljenju boguvdano preminula. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo dne 13. junija 1928 ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti Litija št. 51 na farno pokopališče na Savi, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Litija, dne 12. junija 1928. Rodbine: Berdajs, Breschnik, Modic. Brer. posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. naiboljšn in najcenejša pri n. Piasterl tovarna žime Stražišče pri Kranju. Ilaiboljši šivalni stroji jo „E Iiri| a" Naiiom fH Ln i deli in vse potrebščine ?n Šivalno stroje, (ienoralun zastopstvo: Eui. Fischer, Zagreb Sndnlfka ul. 3/10 Zahtevajte ponudbo! Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš ljubljeni sinko in bratec Vinko Ambrožič dijak IV. razreda realke v nedeljo dne 10. junija ob 14. uri, v 15. letu starosti, nagloma izdihnil svojo lepo dušo. Pogreb bo v sredo dne 13. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Gorenja vas 2, na pokopališče sv. Janeza. Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem v molitev. Gorenja vas, dne 11. junija 1928. Vinko, oče. - Marija, mati. • Vladko in Cvetko, brata. -Justi, Ivica, Elči in Dušica, sestre. Henrik Sienkie\vicz: 30 Na polju s Save Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Takok je dejal, torej nimatr zame niti besedice?« Panna Sieninjska je samo skomizgnila z rameni. »Ha! Resnico je govoril prošt, ko me je svaril, češ da naletim tu samo na še večjo krivico!: /■Kakšno krivico pa vam delam?« je vprašala gospodična. Bila je razočarana po njegovi nenadni spremembi. Jacek pa je v svoji zaslepljenosti hitro nadaljeval: »Da nisem videl, kako prijazni ste bili napram Ciprianoviču, bi lahko mislil, da sploh nimate srca. Toda ne, imate srce, a samo zanj, z&me ne! Samo pogledal je vas, in vam je zadostovalo.« Nenadoma se je zgrabil z obema rokama za lase: »Da bi ga bil le do smrti posekal!« Tedaj pa se je panna Sieninjska vzravnala, kakor da bi bil v njej vzplamtel neviden ogenj. Lica so ji zažarela, oči so se ji jezno zaiskrile. Bila je huda na Jacka, a tudi nase, ker se trenutek poprej malo da ni bila zjokala. Globoka in nagla užaljenost ji je legla na srce, »Gospod, iz uma ste k je zaklicala z dvignjeno glavo in vrgla kito nazaj. Hotela je oditi, a baš to je Jacka še bolj razdra-žilo. Zgrabil jo je za roke in je ni izpustil: »Ne ti, ampak jaz pojdem,« je rekel s stisnjenimi zobmi, samo eno ti moram še povedati. Ljubil sem te leta in leta bolj od svojega zdravja, od življenja, bolj od svoje duše, a kljub temu se ne vrnem nikdar več. Od bolesti si bom grizel pesti, a ne vrnem se: Bog mi je priča!« Pustil je na tleh svojo oguljeno čapko, skočil k vratom in trenutek nato že švignil mimo okna. Zavil je na vrt, kjer sc je pričenjala bližnjica do Viromb-kov, in izginil. Panna Sieninjska pa je obstala kakor vkopana. Misli so se ji razbegnile na vse strani. Prvi hip sploh ni vedela, kaj se je zgodilo. A ko se je zopet zavedla, je pozabila na svojo jezo in njena zamera je skopnela brez sledu. V njenih ušesih so donele samo Jackove besede: Ljubil sem te bolj od svojega zdravja, od življenja, bolj otl svoje duše, a se ne vrnem več!...« Zdaj je začutila, da se res ne vrne, baš radi tega ne, ker jo je tako neizmerno ljubil. Zakaj mu ni rekla nili ene prijazne besede, saj je je prosil, preden je zdivjal, kakor miloščine, kakor kosa kruha za dolgo pot! Odhitel je obupan in besen. Morebiti ga čaka na poti nesreča, morebiti se še konča v svojem obupu! Samo ena prisrčna beseda bi bila lahko vse preprečila in popravila. Da bi vsaj še čul njen glas. Zdaj je najbrž hitel po travniku onstran vrta k potoku. Nemara jo bo še slišal odtod! Planilo je iz hiše na vrt. Globok sneg je pokrival tudi stezico sredi vrta in v snegu so se razločno videli Jackovi sledovi. Stekla je za njim, pogrezala se do kolen v zametih, izgubila je med potjo rožni venec, žepni robček in torbico s šivanjem. Vsa upehana je končno pritekla do vrtne ograje. »Jacek, gospod Jacek!« A travnik onstran vrat je bil'že prazen. Razen tega je še vedno bril isti veter, ki je bil razpršil jutranjo meglo, bril s tako silo, da so škripale veje jablan in hrušk. Njen slabotni glas je v tem hrupu popolnoma utonil. Sedla je na klop poleg vrat, ne da bi pomislila na mraz in svojo lahko domačo obleko, ter pričela jokati. Kakor biseri debele solze so ji tekle po rožnatih licih. Brisala jih je 7, lasmi, ker ni imela ničesar pri roki: saj robček je bila izgubila nekje \ snegu. »Ne vrne se!« Veter pa je medtem čedalje bolj divjal in stresal mokrisneg s črnih vej. ... Ko je bil planil Tačevski kakor burja, brez čapke, z razkuštranimi lasmi v hišico v Virombkih, je župnik Vojnovski takoj vedel, kaj se je zgodilo in rekel: »Praedixi!1 Bog te potolaži, Jacek! Ne bom te spraševal o ničemer, dokler se ne pomiriš in ne zbe-reš svojih misli...« -Konec! vsega je konec!« je odgovoril Tačevski. Pričel je razburjeno stopati po sobi, kakor divja zver v kletki. Župnik se ni oglasil, ni ga motil. Šele po daljšem času je vstal, ga objel in poljubil na čelo. Potem ga je prijel za roko in odpeljal v spalnico. Tam je pokleknil pred razpelo, ki je viselo nad Jackovo posteljo, in ko je pokleknil poleg njega tudi mladenič, je pričel moliti: Gospod, Ti veš, kaj so bolečine, ker si sam za naše grehe trpel na križu ... Zato Ti prinašam svoje krvaveče srce in ob Tvojih prebodenih nogah Te prosim: usmili se me ... Ne prosim Te, da mi odvzameš bolečine, temveč da mi daš moč, da jih bom mogel prenašati... Kajti vojščak sem v Tvoji službi, o Gospod, in rad bi služil Tebi in moji materi, domovini.. A kako naj to vršim, ko mi je oslabelo srce in onemogla desnica?! ... Zato stori, da pozabim nase, da bom mislil samo ria Tvojo čast in blagor domovine, kajti to so vzvišenejši cilji kakor bolečine revnega črvička kakršen sem jaz. ... Ojači me, o Gospod, v mojem sedlu, da dospem v boju zoper pogane do častne smrti in nebeškega kraljestva. ... Pri Tvoji trnjevi kroni Te prosim, usliši me! Pri rani v Tvoji strani, usliši me! Pri Tvojih, z žeblji prebodenih rokah in nogah, usliši me!< Klečala sta še nekaj časa, a že sredi molitve je bilo videti, da Jacku bolečine stiskajo srce. Nenadoma pa si je zakril obraz z rokami in pričel ihteti. Šele ko sta vstala in odšla v prvo sobo, je duhovnik globoko vzdihnil in; pričel: 1 Vnaprej sem (ti) povedal! EIIIEIII ® šF a B □ 3 S f C 3 sr „ »» N»JT fo ^ o O O 4 Б' Б- S" P ►E, S- w B > Iš в £> 09 Ui >V O O > . 4- Л N rn < f S O ro g. 5' ,c< o ? i F m и и< n s n C S Sr Pf •5 o — 2. b И 5 ж c. < n o — £ -I ■i. o C 2 B g < ® ® — N T ' B U СГ л _ C 8 O ч ф P Š .T tr < © a: ra ca f m CTQ »Bf Џ- s I • кГ r £ O" n a O ' = S s. RT ■• 2: > -S s« ™ b 2 o b s e- 5 O" Г B 'S' «< IISEIIIE Za Jugoslovansko tiskarno v Uublianii Karel СлК izdajatelj: dr. Fr. Kolovec. Uredniki Franc Terseglavt lili vemo prau ravnati z bolniki ? Ne ubijaj! Zdravje je prvi — dasi ne izključni — pogoj vsake zemske sreče, a pogoji zdravja so zelo mnogovrstni, čutnega in nadčutnega značaja. Med prve spadajo solnce, čist zrak, zdrava voda, zadostno gibanje in počitek in slednjič razumna prehrana s čim manj alkohola in nikotina; med druge dobra vest in mir z bližnjim, posebno v najožjem krogu. Kakor pa je zdravje važen činitelj v našem življenju, se vendar njegove vrednosti prav zavemo šele tedaj, ko ga izgubimo, ko nas zgrabi bolezen. To bi kazalo, da imajo vsaj do neke meje prav tisti, ki trdijo, da je vse prijetno in ugodno, da je vsa sreča na svetu nekaj neresničnega, negotovega, resnično in gotovo le gorje. A naj govore filozofi o sreči kakorkoli, toliko je resnica, da se človeški naravi gorja noče, da v bolezni koprni po zdravju. Gospodarimo pa z zdravjem navadno kakor z zakladom, o katerem menimo, da je ne-izčroen. Brez misli zajemamo in trosimo, dokler enkrat ne sežemo v prazno. Pri tem se niti ne zavedamo, da ne grešimo le sami proti sebi, marveč tudi proti ožjemu in širšemu občestvu, katerega član smo. Bog ni dal zastonj Zapovedi: Ne ubijaj! Javno zdravstvo in socijalna politika po-Bvečata danes prvo skrb ohranitvi zdravja. Saj pomenja bolezen vselej gotovo izgubo: uničuje se delovna sila, če ne za trajno, pa gotovo vsaj začasno; razen tega povzroča bolezen neplodne stroške. Skrbi se za zdravo pitno vodo, izboljšujejo se splošne socijalne razmere (krajši delavnik, letni dopusti, bolniško zavarovanje, zgradba zdravih stanovanj) in razširja se zdravstvena izobrazba. Temu prizadevanju se je zahvaliti, da je umrljivost znatno padla in da se kužne bolezni ne morejo več razpasti v katastrofe, kakor se je to dogajalo preje. Izjemo delajo samo še izrazite socijalne bolezni: jetika in spolna kuga. Te bolezni delujejo počasi in skrito; nemogoče je vse te bolnike doseči in osamiti. Edina sreča, da so vsaj deloma ozdravljive. Izboljšanje socijalnih in nravstvenih razmer, splošna in zdravstvena izobrazba ter živa zavest odgovornosti bolnikov samih bedo slednjič kos tudi tem uničevalcem človeške sreče. »Najbolj škodljivi za telesno in duševno zdravje so n ravni pregreški. Te mora brezpogojno izključiti, kdor hoče ostati zdrav in doseči zncsljivo starost in odpornost v bolezni. Poleg lega so največji povzročevalci bolezni: alkohol, ako se ne vživa skrajno zmerno, preobila hrana, mestno življenje brez dobrega zraka in zadostnega gibanja, življenje v nočnih urah, ki bi morale biti posvečene počitku, in razburjajoča gonja za denarjem in častmi, ki nam tako malo pomagajo, če smo pri tem za vedno zapravili zdravje.« (Hilty: >GlUck«, III.) Če pa pride bolezen ... Čisto odpraviti bolezen in bolečino iz H"', c. ^ega življenja se pač ne bo nikoli posrečilo in za zdravljenje in negovanje bolnikov bosta pač do konca dni potrebni i zdravstvena veda i ljubezen do bližnjega. Obedve, ker nobena brez druge ne more doseči popolnih uspehov. Biti bi morali med seboj še v prav posebnem odnosu, tako da bi znanost vodila ljubezen, a ljubezen znanost. Če kdo, ne sme zdravnik presojati svojega dela s trgovskega stališča, marveč ga mora vsikdar voditi človekoljubje; in če je kdo obvezan poznati in spoštovati pravila zdravstvene vede in njene predstavitelje zdravnike, potem so to tisti, ki strežejo bolnikom. Da le-te vodi pri njihoviem delu ljubezni, je treba enostavno predpostavljati; saj je drugače bolnik ob najboljši zdravniški oskrbi vendarle malone izgubljen. Sergej Miinzloff: Neverjetni pop (Dalje.) Zdaj p aso se pričele težave. Še mesec dni ni minil po pogrebu, pa je že prejela Nastasja Mihajlovna obvestilo od policije, češ da prosijo zakoniti dediči kmetico Nastasjo Jegorovo, naj se takoj pobere iz njihove graščine, oziroma mestne hiše, ker ne marajo imeti pod streho tako razupite osebnosti... V Neverskem so vsi seveda bili osupujeui in prav nič niso razumeli. Kaj pomeni »kmetica Jegorova in od kedaj je tu »njih« graščina? Saj je zapustil Rodion Andrejič petorico otrok! Nastasja Mihajlovna je pohitela v mesto k odvetniku. Ta je takoj hotel videti poročni list. Gospa se je prijela za glavo: sploh ga ni nikoli imela! Odvetnik je takoj odšel v ono oddaljeno posestvo, v cerkev ,kjer se je vršila poroka. A tekom dvajsetih let je seveda odteklo veliko vode. Našel je novega popa ln cerkovnika. Pričeli so brskati po žup-nišču, našli so poro^ie zapiske, pa glej: namesto Rod i ona Andrejiča Neverskega je bil tam vpisan kot mož Nastasje Mihajlovne — pastir Sidor Jegorov! Stari pop je torej izvršil poroko, ne da bi izpremenil prvotno ime. Morebiti je pozabil to storiti, ali pa nalašč tega ni storil, da bi bil krit pred maščevalno gospo, bogve: saj ga ni bilo mogoče priklicati iz groba, da bi govoril... Odvetnik je pričel iskati pastirja Jegorova in oba kmeta, ki sta bila njegovi priči. Nikogar ni našel: vsi trije so Ze bili pokopani! Vprašal je domačine — zopet ni nihče vedel o < urini poroki pred dvajsetimi leti! Odvetnik ie obupal. Vrnil se ic Prva skrb — zdravnik. Kadar se javi bolezen, je treba predvsem dognati njeno bistvo, vedeti, kje tiči, ker šele potem je mogoče bolezeu na pravem mestu zgrabiti, uporabiti uspešua proti-sredstva. Zato takoj k zdravniku ali po zdravnika! To pa bodi, če le kako mogoče, zdravnik, do katerega gojimo veliko zaupanje. Zaupanje v zdravnika, duševni stik med bolnikom in zdravnikom, bolnikova zavest, da je zdravniku njegovo zdravje osebno pri srcu — vse to je že pol poti do zdravja. Brez tega pa je malo nade na uspeh. Saj sta duša in telo v tako tesni zvezi med seboj, da vplivata drug na drugega tako v bolezni kakor v zdravju. S tega vidika se kaže sedanja uredba bolniškega zavarovanja, ko so bolniki enostavno rajonirani odnosno navezani ua nekak čredni sistem zdravniškega oskrbovanja, kot zelo pomanjkljiva. Zanimivo je, kar piše o zdravniški pomoči prof. dr. C. Hilty (Gliick, III): »Prvo, kar more storiti zdravnik, je, da bolnika pomiri; brez tega imajo materijalna sredstva manjši uspeh, nego bi ga mogla imeti sicer. V to je pa seveda treba, da zdravnik človeka ne smatra samo za žival, marveč trdno veruje, da morejo na človeka vplivati moči, ki jih v živali ni. Dokler to naziranje ne bo odločilno zmagalo nad zgolj materialističnim stališčem, bo plemeniti zdravniški umetnosti manjkalo najboljše, ravno tisto, kar jo na-pravlja za umetnost, namesto za poklic, ki se izvršuje zgolj z materijalnim, najsi tudi zelo obsežnim strokovnim znanjem. — Specializacijo v mcdicini smatram za zmoto. Človek je organizem in ne sestoji iz posameznih delov, ki bi bili med seboj brez vsake zveze. Stari sistem sočustvujočih, za vse tudi profi-laktično skrbečili demačih zdravnikov je bil mnogo boljši; morebiti pomanjkljivo znanje ic bogato nadomeščalo večje zanimanje za bolnika in natančnejša poučenost o vseh njegovih razmerah.« — Brez dvoma se da Hiltvjevo mnenje v marsičem izpodbijali, vendar ima v bistvu gotovo prav. Važna vloga strežbe. Čim je zdravnik izvršil svojo nalogo, preide bolnik, če je navezan na posteljo, popolnoma v odvisnost svoje okolice, svoje strežbe. Na njej je, da dovrši zdravnikovo prizadevanje, izpolni njegove odredbe in iz lastnega doda še neizmerno veliko: ljubezen in dobroto, ki sta neutrudljivi v službi, ki ne čakata šele na bolnikove tožbe in prošnje, marveč vse že sami vesta ali uganela in z veseljem storita. Resnično, če kje, dela ljubezen čudeže v bolniški strežbi in nasprotno tudi najboljši in najvestuejši zdravnik nič ne pomaga, ako strežba ni, kakor bi morala biti. Treba je pa posebej poudariti, da sama ljubezen, kakor je važna, nikakor ne zadostuje, marveč je treba bolniško strežbo razumeti, biti v njej izšolan ali vsaj izkušen. Kdor to ni, naj prosi zdravnika ali drugo izkušeno osebo za natančna navodila. Saj se ne zgodi redko, da domači iz nerazumevanja dajo tifuznemu ali drugače težko bolnemu jesti meseno klobaso, zdravijo rane z nesnago, preganjajo revmatične bolečine z razžarjeno opeko, tako da je bolnik ves opečen itd. itd. Taki slučaji se ne dogajajo samo po vaseh, marveč tudi po mestih. Splošna izobrazba in zdravstvena propaganda bodo take slučaje napravili nemogoče iu pospešili konec mazaštvu. Poklicna bolniška strežnica pa mora biti svoje naloge seveda itak vešča. Pri njej je v prvi vrsti nevarnost, da v svoj poklic ne prinese temeljnih pogojev: trdnega dušnega in telesnega zdravja ter skrbnega, nesebičnega, potrpežljivega, sočutnega, odločnega, vestnega, vstrajnega iu resnega (a ne puščobnega!) značaja, slednjič molčečnosti in velikega takta v svoj kraj in poklical Nastasjo Mihajlovno. — Nič se ne da narediti, — ji je naznanil, — vse je zakonito, nobenega povoda nimamo za vzklicno tožbo! Hudo mi je za vas, gospa, a ne moreni pomagati! — Rekel ji je, da nikakor ne sme prevzeti te pravde ... Nastasja Mihajlovna se je milo jokala. Kaj naj stori, kdo uaj pomaga ubogi vdovi? šla je k prijateljem, znancem, k samemu gubernatorju. Videla je, da se vsi obotavljajo, momljajo nerazločne besede. Marsikdo ji je sploh zaprl vrata, češ da noče biti znan z kmečko vlačugo, neomožeuo materjo! Poprej je imela reva vedno polno hišo obiskov — zdaj pa so vsi izginili, kot da bi jih veter razpihal! Le pomislite, kako hudo ji je bilo. Iz ugledne, premožne gospe je postala beračica, ostala na cesti. Še več: vsi otroci so ji na mah postali nezakonski in niso podedovali niti novčiča. Saj je umrl Rodion Andrejič nenadno, brez oporoke ... Dediči pa so bili urni ko vrag. Predložili so sodniji prepis poročuega lista in so dokazali svoje pravice. Pobasali so vsa posestva in denar. Nastaeji Mihajlovni niso pustili niti njenih lastnih stvari. Oditi je morala iz hiše z enim malini kovčegom ... Preselila se je z deco v naše mestece in postala šivilja. Z otroci je imela, hvala Bogu , samo veselje: bili so pridni, prijazni, pobožni. Če niso sedeli doma, so bili v cerkvi. Drugače niso hodili nikamor. A nekoč zvečer, ko so prišli od ponoč-nice, je k njim nekdo potrkal na okence: cvenk! cvenk! Pogledali so skozi pelargouije ven, in videli, da stoji zunaj stari cerkovnik iz njih župnijske cerkve. Fantki so stekli na dvorišče in mu odprli vrata. Ta cerkovnik ali z eno besedo: srčne kulture. — Pa tudi to je nevarnost, da poklicna strežnica v teku let, sama preko mere izkoriščaua in večkrat z nehvaležnostjo poplačana, izgubi sočustvovanje in postane trda in brezobzirna. Bolnik je v svoji razbolelosti in bednosti dvakrat občutljiv. Če vidi, da ga zanemarjajo in morda celo prezirajo ali se iz njega norčujejo, ga to silno vznemirja in tare, kar zdravljenje nemalo ovira. Nasprotno pa skrbno, simpatično ozračje okolu bolnika izredno pospešuje ozdravljenje. Zato je treba za strežniško službo res posebnega talenta, notranjega poklica kakor za vsako umetniško zvanje. Kjer se izvršuje strežniška služba zgolj kot pridobitni poklic, je to prava nesreča za bolnike. Zato povsodi tako visoko cenijo redovne strežnice, ki v bolniku ne vidijo samo predmeta za izkoriščanje, marveč trpečega bližnjega, ki mu iz božje ljubezni strežejo. Na vsak način je strežniški poklic pravi ženski poklic, saj potrebuje bolnik v svoji nesreči in revščini materinske nege kakor otrok. Prav zato je zdravljenje v domači oskrbi, če so za to količkaj dani pogoji, vedno ugodnejše nego v bolnišnicah in sanatori.jih, kjer je pri velikem številu bolnikov individualno ravnanje s posameznikom zelo otežkočeno. Prav je tudi, da se ti zavodi razbremene. Danes, ko imamo Vincentinum v Ljubljani, si morejo tudi nepremožni sloji najeti izvežbano, zanesljivo in pri tem v svojih zahtevah skromno bolniško strežnico. A tudi skrb za bolnike in hiralce, ki so navezani na javno pomoč, bi se morda dala s poklicnimi bolniškimi strežnicami tod in tam poenostaviti, če že ne poceniti. Česa je trebil bolniku. Pri bolniški strežbi se mnogokrat premalo vpošteva potreba dobrega zraka in snage, dasi je oboje največjega pomena. Bolniško sobo je treba zračiti, zračiti in zopet zračiti, da bolnik dobiva dovolj kisjka in če mogoče ozona. — Seveda je treba obenem skrbeti, da se bolnik ne prehladi. Mnogi mislijo, da se bolniku ne more nič gnjusiti, ko je sam nekako gnjusen. Toda to je velika zmota. Ravno bolnik je posebno občutljiv za snago in ne more ničesar užiti, ako ni vse, kar mu ponudimo, skrajno snažno pripravljeno in tudi v snažni posodi. Čaše in drugo posodo ter jedilno orodje je treba po vsaki uporabi oprati v sodi in splakniti z obilo čisto vodo. — Enako moramo skrbeti za čisto perilo. Bolnika je treba vsak dan umiti z mlačno vodo, pomagati mu, da si izpere usta; tudi bolnikovih rok in nog ne smemo zanemarjati in postriči nohtove. Bolnik mora biti lep, mora čutiti, da je lep. Bolnikova postelja naj ne stoji podolgem ob steni, posebno če je stena mrzla ali celo vlažna. Ravno tako ne sme biti blizu zakurjene peči. Iz bolnikove sobe naj se odstrani vse nepotrebno pohištvo in navlaka, da bo vsak dan mogoče temeljito snaženje. Vedno naj bo v sobi pripravljen umivalnik s čisto vodo in milom ali tudi kako razkužilo, da si more oseba, ki streže bolniku, vedno sproti umiti roke. (Da mora biti za zdravnika vedno pripravljena čista voda in brisača, ni treba posebej poudarjati.) Sploh mora biti oseba, ki streže bolniku, skrajno snažna, njena obleka vedno čista; če se ji pote noge, si jih mora večkrat na dan oprati in premeniti nogavice. — Če bolnik pljuje, je nujno potreben plju-valnik. — Maksimalni termometer za merjenje telesne toplote mora itak imeti vsaka družina. Da potrebuje bolnik mir in počitek, je pač brez drugega jasno. Zato je treba skrbeti, da kolikor mogoče odstranimo iz njegove bližine vsak hrup; zlasti pazimo, da ga ne zbu- je prav zanimiv starec in živi še zdaj. Pozimi in poleti nosi vedno velikanski črni klobuk, kakor amerikanski, — kako se že jim pravi, — cowboy. Spredaj mu štrli izpod tega klobuka rdeč nos in ves je v tobaku. Zadaj binglja trakec, ker ima lase zvezane v šop na tilniku. Očesci ima ozki kot šprajni, in oblečen je vedno v sivo oguljeno suknjo... Vstopil je v sobo, se prekrižal pred svetimi podobami in pozdravil. — Veste kaj, ljuba gospa... — je rekel, — davi ste zopet bila tako obupana pri nas, v cerkvi. Povejte no: ali ste že nehali kaj od sodnikov pričakovati ali pa imate še kako upanje? — — Ne! — je odgovorila Nastasja Mihajlovna: — preostalo ini je zdaj le upanje v Boga... — No, le zaupajte Mu! Jaz pa bi vam rad nekaj povedal in zato tudi pridem. Poznam nekega človeka, in samo la v celem svetu bi lahko uredil vašo zadevo ... — Kdo pa je to? — — Nek pop, gospa. — Nastasja Mihajlovna se je žalostno nasmehnila: — kaj bi naj opravil en sam pop, — je mislila, — saj ne more z glavo skozi zid! — Na-a, gospa! — je zopet dejal cerkovnik, — ni treba z glavo majati. To je »neverjetni pop«, in vse lahko stori, kar zahoče... — Kako pa naj kaj stori, če je že sod-nija vse rešila enkrat za vedno? — — Kako, to bo že on vedel. V celi Rusiji ni pametnejše glave. Če bi vam tudi ta ne utegnil pomagati, potem bi vam tudi jaz rekel, da ni nobenega upanja. A zdaj pa vam še ni treba poslušali odvetnikov: saj služijo dimo, če je nekoliko zaspal. Zaradi jedi spe« čega bolnika nikoli ne budimo. Bolnika naj obiščejo le osebe, ki so mu simpatične in o katerih vemo, da ne bodo zinile ničesar, kar bi ga vznemirjalo in bolelo. Zdravnik odredi navadno le glavna zdravilna sredstva; poleg teh moremo in moramo v olajšanje bolnika še mnogokaj storiti: napraviti niu hladilne obkladke na glavo ali noge ali ga nasprotno ogreti, kakor pač zahteva njegovo s lan je; omili ga po vsem telesu z vinskim kisom; popravili mu posteljo, da bo čim najugodneje ležal; imeti vedno pripravljeno kako osvežilo — oranže ali oranžni sok, limonado, malinovec, mleko z žličico konjaka ali medu ali svežo vodo, ki smo jo osladili s sladkorjem; starejšim osebam smemo dali tudi dobrega vina — a seveda moramo preje vprašati zdravnika — vsekakor pa le v malih količinah. Hrana. Če je prehrana važna za zdravega člove« ka, ie tem važnejša za bolnika. Odreja v vsakem posameznem slučaju zdravnik. Vendar velja na splošno, da je treba s tečno hrano ohranili bolniku moči. Seveda ni smeti bolnika siliti, da bi naenkrat veliko jedel. Dati nm je okrepčila pomalem, zato pa pogostem. Dobra goveja juha je bodisi čista bodisi z rumenjakom ali zakuhana domalega za vsakega bolnika na prvem mestu. Meso mora biti res sveže, da je juha okusna in tečna; dodati ne smemo ne čebule ne drugih ostrih dišav iu predno jo nesemo bolniku, moramo skrbno posneti vso mast. Težke dušene pečenke z omakami niso zu bolnika, marveč le na hitro spečeno ineso. Dobra je tudi tenko narezana pusta gnjat. Prikuhe naj se ne delajo s pre-žganjem; šolala se okisa z limono, olje mora biti najboljše namizno. Izvrstno je razno kuhano sadje, ne preveč oslajeno. Pri tifuzu, škrlatinki in podobnih boleznih se je treba najstrožje držati zdravnikovih navodil glede prehrane; v teh slučajih je mleko glavno in skoraj edino, kar sme vživati bolnik, dokler bolezen ni premagana. Kaj pa duša? »Zdravje je dragoceno dobro« — piše prof. Hilty — »in kdor ga ima, naj bo zanj hvaležen in naj ga skuša ohraniti čim dalje mogoče; toda tudi bolezen more biti velika sreča, katharsis — očiščenje in vslajenje k višemu pojmovanju življenja, kar bi v zdravih dneh ne bilo mogoče. — Bolnik išče pomoči predvsem pri Bogu: Moj Bog, pomagaj mi... To je izmed vsega najboljše. Potem pošlje Bog pomoč po ljudeh ali dogodkih. »Bolniku je Ireba tudi vero ali filozofijo podajati samo v kratkih rekih; ena sama misel zadostuje, da se je oklepa, ko vihra va-lovje bolečin preko njegove duše. Vsaka vsiljivost odbija. Včasih je pogled na lepo sliko ali nekoliko dobre glasbe boljše nego glasno branje, ki ga mnogi ne morejo prenašati. Šele za okrevajoče so primerna premišljevanja ir knjige.« Prva pomoč. Glede prve pomoči v nezgodah podaja kratka, zanesljiva navodila brošnrica Prva pomoč v nezgodah , ki jo je sestavil ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo P i r c. Brošurico bi moral imeti prav vsakdo, da bo inogel, če bo treba, bližnjemu v nezgodi pomagali. 1. !u8s{a veSžka ©rtoifska prireditev na Stadionu samo leniu, kdor jih plača! — — Kako pa mu je ime, neverjetnemu popu? Kje živi? — — Ime mu je vojni kurat Tzmajil Favor-ski. Stanuje pa zdaj v prestolici, v Peiro-gradu: pri gardi je nastavljen. Toda k njemu se morate na vsak način osebno potruditi. Če bi poslali kakega dolitarja, za prag bi ga postavil. Nekaj že morate potuhtati, tako mu predočite vso stvar, da vam bo res hotel pomagali. Samo na ta način pri njem kaj dose-žete. Če bo le hotel, storil bo čudež! — — Kje pa naj iščem v Petrogradu tega čudežnega gospoda? — — Nič vam ga ni treba iskati, — je odvrnil cerkovnik, — kar v kasarno pojdite, kjer so gardni častniki nastanjeni. Saj ga tam, kakor se pravi, vsak pes pozna. Prav resno vam svetujem: odpotujte čimprej, nič nc odlašajte! — Poki m al je s čopom pa je šel. Nastasja Mihajlovna se je hudo zamislila. Petrograd — daleč je to, vožnja bo stala veliko denarja in bogve, ali bo kaj prida iz tega? Čudila se je tudi, da ni nikoli čula o tem duhovniku. Če bi bil tako svetniški, bi ga kdorkoli že kedaj omenil... Zamišljena je odšla spat, in imela je sanje. Zdelo se ji je, da stoji na visoki skali sredi temne soteske kakor v obokanem svetišču. Okoli nje je prepad, spodaj letijo sivi oblaki. Onslran brezdna pa je videti dolgo stebrovje, nekje spredaj brlijo v temi sveče, svetlikajo menda svete podobe. Hudo ji je postalo pri srcu. Kam naj gre? Kako naj pride na varen kraj? A nenadno je slopil izza bližnjega stebra siv starček, menišič drobne postave. Suhi obrazek mu je prijazen in jako znan, a se ne more spomniti, kdo bi to bil. Prišel ie bližje po tranjl minister je na Selu opozicije in Izjavlja, če bo molitvenik zopet odklonil, da bo poseben odbor sestavil čisto nov molitvenik, ki bo všeč vsem strankam. Protestanti naiemašo nosojila v Budimpešta, 13. jun. (Tel. »Slov.«) Madjarska protestantska cerkev je pri bostonski banki Rollins najela posojilo 5 milijonov dolarjev za zgraditev 60 protestantskih cerkva, 70 župnišč, ljudsko in srednješolskih internatov, stanovanj za učitelje in trgovinskih zgradb. letalo patfSo na streho v Kodnnj, 13. junija. (Tel. »Slov.c) V vzhodnem delu mesta je danes neko pomorsko letalo s tremi letalci padlo na neko stre-ho. Dva letalca sta padla na cesto, eden pa v neko podstrešje. Vsi trije pa so bili takoj mrtvi. Letalo je brez vodnika drvelo naprej in končno padlo na tla na otroškem igrališču, k sreči tako, da je bil ranjen samo en otrok. ItaHana so pretep!? v Rim, 13. jun. (Tel. »Slov.«) Po »Popolo di Trieste« razširjajo italijanski listi tenden-ciozno vest, da je bil neki Italijan iz Postojne, ki, je prišel na ljubljanski velesejem, v Ljubljani napaden od petih oseb in močno pretepen. Prenesli so ga nazaj v Poslojno, kjer bo moral nekaj časa ležati v postelji. Drugi listi vedo poročati celo o tem, da je umrl. 21 milijard posojila. v Pariz, 13. jun. (Tel. »Slov.«) Uspeh končanega podpisovanja za francosko konso-lidacijsko posojilo je dosegel nad 21 milijard. V gotovem denarju je bilo vloženega 10.7 milijard. Tisdi T encln $adel v London, 13. junija. (Tel. »Slov.«) Nacionalistične čete so zavzele Tiencin. Ko so se severne čete umikale, je prišlo do manjših bojev in ropanj, položaj pa ni vznemirljiv, razen ker primankuje živil. Potres v Italiji v Milan, 13. jun. (Tel. »Slov.«) V Modeni i in okolici je bil danes ob 9 dopoldne močen i valovit potres. Po;res so čutili v mestu in na deželi, kjer je prišlo do panike. V mestu Car-• pi je več hiš dobilo razpoke in nekateri dim-; j niki so se porušili. Ljudstvo je bežal'o na prosto, kjer je ostalo ves dan. Več pasantov so padajoči dimniki ranili, med njimi eno žensko smrtno. Potres se je čutil tudi v Loviu,; Roveredi in Toglieri. Romuni so sporazumejo z Nemci. .Pjžga^ janja, ki jih že več dni vodita romun.ia finančni delegat Ciriacescu in Antonescu x j nemško vlado in nemško državno banko, potekajo ugodno. Ol.;npijada v Amsterdamu. Amsterdam, 13. jun. (Tel. i Danes se je tu vršila ponovna nogometu ' tekma med Urung\vayem in Argentino, ki je i končala v razmerju 2:1 (polčas 1:1). Kot olimpijsko zmagovalno moštvo je po veliki sreči izšlo s tega turnirja torej Uruguaysko, i ki si je to prvenstvo pridobilo tudi že leta 1924 na pariški olimpijadi. Saue;'wein v L ubSjanl Včeraj je iz Zagreba prispel znani fran-j. coski časnikar Jules Sauenvein v Ljubljano, kjer sta ga pričakala francoski konzul in pred-I sednik Jugoslovanske matice. Sauenvein si i je ogledal Ljubljano, našo Gorenjsko in se nato odpeljal v Ženevo. V razgovoru z doma-; čimi časnikarji je dejal, da je prišel ravno sedaj v Jugoslavijo zaradi tega, ker so se širile I o manifestacijah in nemirih v Jugoslaviji naj-j različnejše vesli, kakor da bi bila naša pre-j stolnica že v bombardiranju in se je hotel za-! radi tega prepričati na licu mesla. O svojih vtisih pravi, da je naša država veliko globlje zasidrana kot se to v svelu misli, ker čulijo narodi veliko skupnost države. O razgovorih z našimi politiki pa je dejal, da se nettunske konvencije prej ali slej bodo ratificirale, da moro opozicija sicer ratifikacijo odložiti, nikakor pa ne preprečiti. Glede razmerja naše države do Italije je mnenja, da Jugoslavija pod nobenim pogojem ne more postati kako odvisna sila od Italije, dalje, da o popolnem jugoslovanskem značaju Dalmacije ni dvomiti. Glede Italije same pa da se je naredila pogrešita na mirovni konferenci, ki ji ni dala kolonij, /« 1 Din 65-—, '/a 1 Din 85 — CfubljansRo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 iveJer. Četrtek, 14. junija: Zaprto. Petek, 15. junija: ŠVEJK. Gostuje g. Josip Gradiš-Daneš. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Četrtek, 14. junija: DEKLE ZLATEGA ZAPADA. Red D. Petek, 16. junija: BALETNI VEČER. Poslovilni večer gdč. Wisiokove iu g. Vlčka. Izven. Sobota, 16. junija: SALOME. Premierski in D abonma. Nedelja, 17. junija ob pol 20: CARDAŠKA KNE-GINJA. Ljudska prodstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborslko nrledališče Četrtek. 14. junija ob 20: PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Ab. D. Kujioni. Zadnjikrat Petek, 15. junija ob 20: JESENSKI MANEVER. Poslovilni večer gdč. Lubejeve in g. Bratuža. Izven. Mariborska opera se poslov« menda za vedno v četrtek 14. t. m. Da bo slovo izpadlo lažje, si je izbrala velezr.bavno melodijozno komično opero »Puščavnikov zvonček«. Na mariborski publiki pa je, da napolni vsaj ta večer gledališče do zadnjega kotička, saj bo to zadnji operni nastop ravnatelja Mitroviča in vsega opernega ansambla. Pri glavnici Na amortizacijo 30 let 25 let 20 let 15 let 10 let 72.000 - Din pri ftaranc. r.a >5 °|e stavbeno vrodnoet in za »tavbliče po oa ».000-- Din 521-48 549-19 596.07 682-27 868.10 5S 400'- Din pri ef. plaStlu »0 stavbene vrednosti in Btavbi&ča po ca B.OOO-— l)in 379-53 399-69 433.80 496.54 631.78 49 500- — Din pri et'. plačilu 35 stavbeno vredno ti in stavbliča po oa. 0.000 — Din 358-52 377.57 409.79 469.06 596.82 Isto pri 4 9/0 obrestovanju. Pri glavnici Na amortizacijo 30 let 25 let 20 let 15 let 10 let 72 000-- Din pri 20 O/o garanciji vrednosti stavbe zzemljisdem vied 342.35 J78.71 435.03 531.36 727.79 57.800*— Din pri 20% ef plačilu vrednosti stavbe z zemljiščem vred 273.89 302.97 348.03 425.09 582.24 54.000'- Din pri ?5"/o ef. plačilu vrednosti stavbe z zemljiščem vred 256.77 284.04 326.29 398.52 545.86 Da bo zadeva čimprej dozorela za odločitev, vabim ponovno reflektante na čimprejšnjo priglasitev na mestni magistrat celjski, soc.-polit. odsek. Pri tej priliki moram ugotoviti, da sem prvi poziv poslal istočasno uredništvu listov »Jutro«, »Nova Doba«, »Slovenec«, »Zillier Zeitung«, da ne bi kdo mislil, da sem poziv objavil le enostransko. Dr. Anton Ogrizek. podžupan in predsednik soc.-polit. odseka. Dopisi Zagorje ob Savi Novo Šolsko poslopje v Izlakah. Na seji šolskega odbora za zgradbo nove osnovne šole v Izlakah se je oddala naprava načrtov ter novo Šolsko zgradbo inž. Jos. Trebšetu od tehničnega podjetja vTehna« v Ljubljani. Kakor hitro bodo ti načrti potrjeni, se bodo oddala gradbena dela tako, da je upati, da bo že do jeseni zgradba pod streho ter e tem rešeno šolsko vprašanje. Za Izlake je poetalo v zadnjem času precej nujno. Trbovlje Zveza slovenskih vojakov priredi v nedeljo, dne 17. t .m., veliko zborovanje (tabor) vseh vojakov iz svetovne vojne pri sv. Katarini nad Trbovljami. Odhod od gostilne Dimnik ob pol 9. uri. Ob 10. uri sv. maša zadušnica za padle vojake, po maši javno zborovanje na prostem pred oerkvijo. зфг Važen sklep pri zadružni elektrarni. Na svoji zadnji seji je odbor elektrarne sklenil, da zanaprej oddaja zadruga edino tok. instalacije pa si lahko vsak prosto preskrbi, medtem, ko je sedaj zadruga imela izključno pravico instalirauja. Borovnica. Tukajšnja podružnica SPD je otvo-rila 20. maja »Okrepčevalnico v Pekluc. Zdi se pa, da ne izletnikom turistom v okrepčilo in oddih, marveč kot pribežališče, kamor se zateka plesa in drugih norosti željna mladina in nemladina. Dosedaj je bila še vsako nedeljo in praznik na sporedu — harmonika, ples in pijača! Dvomimo, da bi planinstvo s takim programom pridobilo kaj na ugledu. Bomo še poročali. — Težak udarec je za posestnika Jožeta Kos, da so mu v par dneh poginile kar tri lepe krave-mlekarire. Obolela je že tudi četrta. Po dolgem iskanju je sicer došet živino-zdravnik, ki je odšel nato s krvjo mrlve živali na kemično proiskovalnico v Ljubljano. Tudi okrajno glavarstvo je bilo brzojavno obveščeno, ker je obstojal sum kužne obolelosti. Toda več kot čudno je zdaj to, da prizadeti posestnik v strahu in skrbi še za drugo živino že pet dni zaman čaka nadaljne živinozdravniške pomoči ali vsaj navodil. — Smrt-nonevarno je zadel kenj v hlevu posestnikovega sina, 11 letnega Jožeta Kržiča dne 11. junija. Zdrobil mu je lobanjo za ušesom in na čelu. Kljub takojšnji zdravniški pomoči g dr Zupana, je malo upanja, da bi okreval. — Prosvetno društvo za 20-letnico obstoja prenavlja »Domc, ki je med vojno veliko trpel kot vojaško skladišče in kasarna. Obenem se prizidava tudi stanovanje za hišnika. Leekovec pri Krškem. Dne 3. junija t. I. smo obhajali slovesnost odkritja spomenika padlim vojakom. Vse se je izvršilo ob najlepšem vremenu in v najlejjšem redu. Odkritja se je udeležilo nebroj tujcev, med njtmi vsa sosedna gasilna društva, meščanska garda iz Kostanjevice in drugi. Cerkveni govor g. Bonač, bivši kurat. V Imenu ZSV je govoril g. J. Pire iz Ljubljane. Nad vse ganljiva je bila deklamacija učenke Debevec iz Leskovca. Prizor, ko so svojci in društva polagali venec 113 padlim, je bil naravnost pretresljiv. Vso slovesnost je poveličevala priznana krška gasilska godba in pa krški in leskovški pevski zbor. Vsem onim, ki so se naše prireditve udeležili, predvsem onim, ki so na njej na ta ali drugi način sodelovali, izreka odbor javno, iskreno zahvalo. Dne 10. junija t. 1. se je vršil občni zbor društva, ki je spomenik postavilo. Izvršilni odbor je dobil absolutorij s po- hvalo. Nato je društvo kot tako prenehalo, le dosedanji izvršilni odbor je bil na novo izvoljen kot oskrbovalni odbor spomenika. Imel bo nalogo skrbeti za to, da bo spomenik vedno v dobrem stanju, da se bo vsaj enkrat na leto brala sv. maša za padle in pela »Libera« — na Vseh svetnikov po-|>oldue itd. Za predsednika temu odboru jo bil soglasno izvoljen dosedanji I. tajnik g. .loško Rep, poštar K I --skovcn, ki ima posebno zaslugo pri tem spomeniku. Ta odbor se bo vsako leto na novo volil pred sj omenikotm nn Vseh svetnikov dan popoldne. Ilinje. Dne 1в. t. m. bo pri nas otvorjena pogodbena pošta. Odcepili smo so od Strug in bomo imeli dnevno zvezo z Žužemberkom. Naš naslov bo torej: pošta H i njp pri Žužemberku. Toliko v vednost našim prijateljem kadar nam bodo kaj v Suhokrajno pisali. — Za to pridobitev najiskre-nejša hvala g. dr. Kulovcul Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom чг mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka narialjna beseda po 3 Din. Občni zbor Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bo v soboto 30. junija ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne — z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. »Ljubljana« ima drevi ob 8. uri skupno pevsko vajo. Vsi točno. — Pevovodja. Cerlcveni vestnih: Na praznik presv. Srca Jezusovega in celo osmino od 15. do 22. junija bo v uršulinski cerkvi zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 8. uri govor in slovesne litanije. V nedeljo, 17. junija, odpadejo litanije ob 4. uri. K obilni udeležbi vljudno vabi cerkveno predstojništvo. Tridncvnica v čast presv. Srcu Jezusovemu se vrš iv cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani od 15. do 17. junija. Natančen spored je nabit na cerkvenih vratih. "P&ixvedovanfa Našla se je majhna denarnica. Dobi se Hra-deckega vas 82 Tinta. Broika se je našla. Dobi se pri Jožefu Ster-man, Dunajska cesta 9/II. Cesava le češkoslovaška industrija ? (Iz serije člankov Jiri Hejde v praSki reviji »Pritomnost«.) Dejbtvo je, da je češkoslovaška industrija veliko bolj v čeških rokah, kakor se pa navadno misli. Za presojo narodnosti kakega podjetja je navadno vzeti objektivne znake (tvrdka, v kakšnem jeziku dopisuje, položaj, zaposlenje). razdelitev kapitala, sestavo vodstva Ln njegovo finančno odvisnost. V kemični industriji prevladujejo Nemci, z izjemo farmacije. Živilska industrija je v dveh tretjinah v rokah Cehov in Slovakov, ostala pa v rokah Nemcev in Madjarov V CSR je 112 sladkornih tovarn, 12 rafinerij in 49 meš. obratov z 28.000 delavci; od vseh obratov je 42% čeških, 58 nemških. V južni Moravski se opaža vpliv dunajskih bank. Moravska je dalje znana po svojem ječmenu, ki se izvaža v vse dele sveta: v Češkoslovaški je 140 sladarn s 3200 delavci in 340 nameščenci. Najbolje so v tej stroki zastopani Judi 49%, potem Cehi 36 in pol, Nemci 14 in pol %. Češke pivovarne so 60% v čeških, 40 v nemških rokah, produkcija rjavega premoga je 20% češka. 80 nemška. Težka industrija (železo, jeklo, stroji) je 60% češka, 40 nemška. V lesni industriji, ki je večinoma še obrt in zaposluje 99.000 delavcev, je 64% češke, 31 nemške In 5 madjarske. Podobno je v mizarski in pohištveni stroki. 90% industrije godal je v nemških rokah, le 10% v čeških. Čevljarska industrija zaposluje 16.000 delavcev (od tega samo Bata v Zlinu 6000) in pripada 85% Čehom, 15 Nemcem. V tekstilni industriji je 10% češke, 90 nemške, šivalni stroji 75% Cehi, 25% Nemci; poljedelski stroji Cehi 80, Nemci 20%; avtomobili Čehi 85, Nemci 15%, aeroplani Čehi 100% in orožje Čehi 95, Nemci 6%. Lesni trg Položaj na lesnem trmi je Se vedno čvrst. Interesentov je dovolj. Značilno je, da se je pojavilo veliko povpraševanje, za drva, ker gre menda za italijanske državne dobave. Povprašuje se za prav znatne količine. Nadalje je na dnevnem redu povpraševanje za hrastovimi pragovi, ki se iščejo za dobavo do konca januarja 1925» v sledečih dimenzijah: 2.G0 m 26X16, via Sušak. Zanimanju je za brzojavne drogove (smreka-jelka, bor), v prvi vrsti iz Italije, potem pa tudi iz Madjarske. Madjatska je prihajala k nam nn Štajersko le po rezano blago, trame. Sedaj pa se zanima tudi za brzojavne drogove v večjih količinah. Živ interes je tudi za razne plemenite lesove: oreh, javor, lipa, pa jih jo zelo težko dobiti. Stalno je zanimanje Sušaka za parjeno bukovino, ki je primanjkuje. Sedaj vidijo producenti, da bi se morali že prej pobrigati za to produkcijo čeprav v majhnem obsegu. Lahko bi z nevelikimi stroški napravili parilnico, pa bi lahko sedaj dosegli prav dobre cene. Neparjena bukovina, posebno neobrobljena, ima zelo nizko ceno, lepo blago, parjeno pa doseže 100% višje cene. Že sedaj je veliko zanimanje za bodočo sezijo iu bukev, posebno naJa ima lepo prihodnjost. Zato naj se ne strašijo producenti stroškov, ki so jim v lepih conah parjene bukovine kaj kmalu povrnejo. Živina Na dunajski goveji sejem 11. t. m. je znašal dogon 3181 glav, od tega iz Jugoslavije 281) glav. Samo najboljše kvalitete so ostale v ceni neizpremenjene, vse ostale vrste pa so se pocenile. Notirali so: voli najboljši 1.70-1.95, I. 1 50—1.70. II. 1.25—1.45, III. 0.90-1.20, biki 1.10—1.40 (izjemoma 1.50), krave 0.80—1.30 (izjemoma 1.40), slaba živina 0.65—0.85 šilingov za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 12. junija je bilo prignanih 16.178 glav, od tega iz Jugoslavije 2339. Notirali so: speharji I, 2.15—2.20, angl. križani 1.95—2 (izjemoma 2.05). kmetski 1.S0—2.20. stari 1.90—2, mesnati 1.75—2.35 šilingov za kg žive teže. V M i 1 a n u so se ta teden cene učvrstile. Tako notirajo 11. t. m. (v oklepaju notacije 4. junija): voli Г 4.00—5.10 (4.30-5), II. 8.90-4Д$0 (3.90—4.50), III. 2.70-3.80 (2.80-3.80), krave I. 4.20-4.00 (4.20-4.80), II. 3.20-4 (3.10-4), III. 2.20—3.10 (2.10—3). Vidi se pa znižanje cen za tretjevrstno blago. V Pragi 11. junija je bilo na sejmu 808 glav goveje živine iz Jugoslavije —. Na mesni trg so pripeljali 200 jugoslovanskih prašičev, ki so notirali 12—13.25 Kč. * Zopet trgovinska nogajania г Avstrijo. 16. t. m. se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja z Avstrijo. * Konkurz je razglašen o imovini umrlega trgovca Franca Škrabarja, Višnja gora, prvi zbor upnikov 30. junija, prijaviti do 20. julija 1928, ugotov. narok 81. julija 1928. V. poročilo Hmelj, društva za .Slovenijo o stanja hnieljskih nasadov. Žal ee v Savinjski dolini, 11. t, m. Vreme se je zadnje 14 dni izboljšalo — vendnr še ne tako, kakor si to želijo hmeljarji. S toplejšim premenom so ве prikazovale v starih nasadih na droge hmeljske stenice v precejšnjem Številu — in to največ v nasadih blizu gozdov in vod. Prizadeti hmeljarji so takoj pričeli z obrambnimi sredstvi. V nasadih poznega hmelja, ki ga je i>a le še nekaj ha, se zopet pojavlja perono-spora. Poročati se pa tud' mora, da se prikazujejo v golding nasadih, in sicer na sjiodnjem delu rastline poganjki s kratkimi kolenci (internodij), kar kaže na lahko okuženost te vrste hmelja. Tukajšnji hmeljarji so se pozivali polom obč. zasto-pov in potom časopisov, dn nni stopijo takoj v boj zoper limeljske škodljivce s priznanimi sredstvi. V dobro oskrbovanih nasadih je rastlina že čez 3 m visoka in je vobče zdrava videti. Zalibog, da naši hmeljarji ne morejo opustiti slabe navade in prodajajo svoj pridelek že vnaprej, kar se je tudi letos zgodilo. — Društveno vodstvo. Povišanje kapitala. »Evropsko akcionarsko društvo za osiguranje robe i putničkog prtljaga« v Belgradu zvišuje kapital od 2 na 3 milj Din. Datum emisije je 10. julij, kurz 550 Din (nominale 500 Din). Uor&a 13. junija 1928. DENAR. Na deviznem tržišču so se danes učvrstili tečaji Londona, Newyorka in Trsta. Dunaj pa je popustil. V drugih tečajih ni bilo izprememb. Promet je bil slab. Narodna banka je intervenirala ▼ vseh devizah razeu v Newyorku, kjer je bilo privatno blago. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 13. junija 1028. povpraš. pon. srednji sr. VI. VI. Amsterdam _ 2293.50 __ _ Berlin 1357.- 1360,— 1358.50 ! 1358.50 Budimpešta — 992.45 — — Curih 1093 50 1096.30 1095.- 1095.— Dunaj 798.20 801.20 799.70 799.80 London — 277.48 — 277.47 Newyork 56.74 56.94 56.84 j 56.43 Pariz — 223.55 — — Praga 168.10 168.90 168.50 168.50 Trst — 298.90 — i 298.50 Za»rob. Amsterdam 2290.50—2296.50, Berlin 1875—1360, Curih 1093.50—1096../J, Dunaj 798.20 do 801.20, London 277.08—277.88. N'ewyork 56.71 do 56 91, Pariz 222.55—224 55, Praga 168.10 do —168.90, Trst 297.65—299.65. Belgrad. Narodna banka 6900 (>050, vojna odškodnina 150, 451, uit. jun. 453, 454, uit. juL 458. 459, uit. nvg. 463, 464, Zem. banka 56, 60, 7% invest. posoj. 91—92, ngrari 57. Čarih. Belgrad 9.13125. Berlin 124.06, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.16, Dunaj 73. London 26.83625, Newyork 519, Pariz 20.40, Praga 15.38, Trst 27.295, Sofija 3.75, Varšava 58.20 Duuaj. Devize: Belgrad 12.515, Kodanj 190.65, London 3-170375, Milan 37.385, Newyork 710.90, Pariz 27.95, Varšava 79.69. — Valute: dolarji 709.10, francoski frank 27Л8, lira 37.52. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 182.75, London 164.70, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.35, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Radi ugotovitve vesti o posojilu (po eni verziji dobimo sedaj predujem 3 milj funtov šterlingov, po drugi pa je pričakovati še ta mesec emisije prvega obroka) so se danes državni papirji učvrstili, zlasti vojna Skoda;, Med bančnimi papirji je padla Praštediona, dočim so se ostale bančne vrednote učvrstite. Med industrijskimi papirji ten-dira slabelše Trboveljska. Ljnbljana. 7% invest. -jx>soj. 91.75 den., vojna odškodnina 452 den.. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 090 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den. Ruše '280- 300, Stavbna 56 den., šešir 106 den. Zagrch. 1% invest. posoj. 92.25, agrari 56 do 57, vojna odškodnina 452.50 —453, jun. 459- 460, dec. 477, Hipo 59—50.50, Jugo 88, Praštediona 050—970, Ljublj. kreditna 125—130, Šečerana 500 do 510, Drava 382—885, Slavonija 11—12, Trbovlje 485—492.50, Vevče 105. Belgrad. Amsterdam 2290.50—2296.50, Berlin 1857-1360, Budimpešta 994—995, Curih 1093.50 do 1096.60, Dunaj 798.2—801.2, London 277.08-277.88, Newyork 56.74- 56.94, Pariz 222.55—224.55. Praga 168.10-168.90, Trst 298-300 Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.75, Jugo 10.80, Hipo 7.40, Alpine 42.20, Oreinitz 1.20, Trbovlje 61.25, Kranjska industr. 37, Mundus 193. BLAGO. Ljubljana. Les: bukova drva suha fko vag. nakl. post. 3 vag. po 17. Zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica nova uzančno blago za avgust 332.50— 335, baSka 78-79 kg, 2% 397.50—400, baška nova za julij 340—345, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 530—535, koruza popolnoma suha 387.50 do 3-10, činkvantin jjopolnomn suh 350—355. oves ba-ški zdrav rešetan 305—810, ajda zdrava domača 295. Zaklj. 2 in pol vag. moke. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. 347.50—350. potiska 352.50—355, juž. ban. 347.50—350, gor. ban. 345 do 347.50; oves bč., slav. 260—205; koruza: bč. 287.50-292.50, bn. 285-287.50. sr. 287.50—L»9".50-moka: Og in gg 478-480, št. 2 457.50—467.50, št. 5 450-400, št. 6 420-430, št. 7 350-360, št. 8 240—245; otrobi 215—220. — Promet 9 vag. pšenice, 16 koruze, 3 vag. moke, 1 vag. otrobov, 2 vag. ovsa, 2 in pol vag. fižola Budimpešta (teruin. borza). Tendenca medla. Pšenica: okt. 30.46, 30.52, zaklj. 30.52- 30.54, marec 32.56, 82.58, zaklj. 82.56-82.58; rž: okt. 26.26. 26.20, zaklj. 26.24-26.26, marec 28.10, 28.14, zaklj. 28.12-28.14; koruza: julij 29.88, 29.96, zaklj. 30 do 30,03, avg. 30.30, 30.40, zaklj. 30.40—30.50. maj 25.26, 25.40, zaklj. 26.40-25.44. IT / / aj/e novega KOLEDAR Četrtek, 14. junija: Bazilij. ZGODOVINSKI DNEVI 14. junija: 1908 je bila blagoslovljena cerkev na Viču. — 1544 je v Miinchenu umrl komponist Orlando di Lasso. — 1812 se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher-Stowe. — 1796 se je rodil češki zgodovinar Fran Palacky. * •k Tabor na Rašici. V nedeljo 17. junija prirede krščanski socialisti iz šmartna pod Šmarno goro in Gamelj ter okolice izlet m tabor na Rašici nad Gameljnami. Ob 9 bo sveta maša, nato zborovanje na prostem. Govorita tov. Jože Gostinčar in tov. France Žužek. Pri prireditvi, sodeluje moški pevski zbor iz Štnartna pod Šmarno goro. Rašica je tudi lepa izletna točka. Vabimo vse naše delavstvo in naše prijatelje k udeležbi! * Doktorski iapit iz tehniške vede je položil naš rojak g. ing. Fran Podbrežnik 12. junija v Bordeanxu. ■k Smrtna kosa. V Varaždinu je umrl g. Vlado Dolaneki, dosluženi gimnazijski ravnatelj. Bil je dobra duša svojim tovarišem-pro-fesorjem in tudi učencem. Da pripomnimo: neka posebnost je okoliščina, da so trije bivši sošolci, vseh osem let gimnazijci varaždinski, opravljali službo ravnatelja. Ko je Dolanski bil odložil vodstvo gimnazije, mu je postal naslednik sedaj že rajni dr. Adol! Jurinac; na višji dekliški šoli pa je vršil službo ravnatelja бе živeči g. Janko Kenlelj. Leta 1922 je v gimnazijski cerkvi obhajalo pet tovarišev 50 letnico mature, minulo leto 55 letnico četvorica, letošnja obletnica pa je še v božjih rokah. ■A Občni zbor Županske zveze za sodni okraj Višnjagora se je vršil v nedeljo 10. junija v Stični. Navzočih je bilo 54 županov, svetovalcev in odbornikov. Načelnik Erjavec, ki je bil ponovno izvoljen, je podal splošno poročilo o delu Županske zveze. Izvolil se je desetčlanski pripravljavni odbor za živinorejsko zadrugo celega okraja Višnjagora z županom Kutnarjem (Bukovca) na čelu. Podnačel-rik Mestnik je poročal o občnem zboru glavne zveze. Zivinozdravnik g. Drolc je podal daljši pouk o izdajanju živinskih potnih listov in o živinskih kužnih boleznih. * Rokodelskim pomočnikom, ki se udele-ie zborovanja v Stični v nedeljo 17. junija, sporočamo, da je dovoljena polovična vožnja v dnevih 15. do 19. junija v območju ljubljanske in mariborske oblasti. Udeleženci naj kupijo na vstopni postaji cel vozni listek do Stične in naj prosijo za dnevni postajni žig. V Stični voznih listkov ne oddati, ker veljajo s potrdilom, ki ga lx>do dobili pri zborovanju v Društvenem domu v Stični, za vožnjo domov. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. k Odprava potnih vizumov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Konzulat CSR v Ljubljani javlja uradno, da so od 15. junija ukinjeni potni vizumi med Češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potniki se bodo odslej izkazovali le z rednim veljavnim potnim listom. * Uslužbenski davek. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila »Seznam oilteg-nenega davka« in sicer za večja podjetja do - КооаШе —, LEICHENDERG Štajersko Avstrija 15. aprila do 15. oktobra Katari, astme, emphysem, bolezni srcu. Sloviti zdravilni vrvici, naravne ogljikovo kislezdravilne kopeli, nhalatorji, pnevmat. stanloe. — Polni penzijon od S silinifov dalle. — Prospekti Kurkommlsslon Gleichenberg. oblakih, jo sočutno pogledal in zašepetal: pridi! Storil je še kakih pet korakov, se ozrl in ponovil zapovedujoče: Pojdi I Pa ga ni bilo več. Nastasja Mihajlovna je pogledala, in čez prepad se je vzpel kakor mavrica lehak izrezljan mostiček. Planila je k njemu in se zbudila... Ozrla se je: sama je bila v spalnici. Vsi so že spali, bila je globoka noč. Pred sveto podobo v kotu je svetlikala samotna lučka ... Vzpela se je v postelji, spustila noge na tla. srce ji je pričelo hudo utripati. — Kaj pomenijo te sanje? — je mislila, — morebiti je to razodetje? Kdo pa je bil ta starček? — ln komaj ji je to prišlo na misel, je vsa za-drhtela: iz kota jo je gledala sveta podoba, in takoj je spoznala te prodirajoče oči. Gledal Jo je isti starček: Sergij Radonežski.. .*) Zdaj ji je bilo jasno, da ima pokrovitelja, ki več premore kakor ljudje. Pokleknila je, kakor je bila, na tleh in vroče molila. Zjutraj pa je prodala vse, kar je še imela zlatega nakita, se poslovila od dece, pa jo je mahnila bodrega srca naravnost v 1'etrograd... niitva. ♦ Sv. Sergij, 1818—1891, vzor ruskega me- (Dal|e sledi.) 32 uslužbencev stane pola 1.60 Din, od 100 pol dalje pa po 1 Din. Za manjše obrate do 12 uslužbencev pola Din 1, od 20 pol dalje po 70 par. Istotam se dobi tudi: Tabela za preračunavanje uslužbenskega davka. Komad po Din 10. k Maturantje moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1908 praznujejo 20 letnico dne 30. junija v Celju. Zbirališče istega dne popoldne v kavarni Evropa. k Matu ran tin je zasebnega učiteljišča pri nršulinkah v Ljubljani iz leta 1913 se zberemo 5. julija k 15 letnici mature. Tovarišice, prijavite se do konca junija predstojništvu samostana! k Uvažanje ruskega komunističnega lista >Rulj< v našo državo. Po obvestilu ministra notranjih zadev se uvaža iz Rusije preko Francije v našo državo ruski komunistični list >Rulj«. V naši državi so vsi ruski listi prepovedani, torej tudi >Rulj«. Sočasno s tem obvestilom pa ministrstvo opozarja, da naj se ta list ne zamenja z demokratskim listom ruskih emigrantov »Ruljc, ki izhaja v Berlinu z označbo sRussische demokratische Tageszei-tung«. Ta list je protiboljševiški, ne piše proti interesom naše države, zato je dovoljen. k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje, ki se vrši v četrtek 14. junija ob 6 popoldne na kirurgič-nem oddelku. Predavata g. san. polkovnik dr. R.Jug: Tuberkuloza ledvic in nje terapija; g. asistent dr. R. Blumauer: Diferencialna diagnoza peritonite. k Knjižica »Fantič, le, gor vstan!«, po kateri je bilo že več mesecev živahno povpraševanje, je izšla v drugi razširjeni izdaji v založbi »Svete vojske« v Ljubljani. Stane broš. 12 Din, vez. 20 Din. k Požar. V noči od torka na sredo je okoli polnoči začela goreti hiša g. Ant. Werbo-leta v Podšentjurju (Medija-Izlake). Kljub požrtvovalnemu delu domačih gasilcev in ostalih domačinov so mogli rešiti samo opravo najemnika, ki je stanoval v hiši. Od hiše je ostalo samo zidovje. Domneva se, da je zažgala zlobna roka iz maščevanja in sicer ravno za god g. Werboleta. k Dve železniški nesreči. V ponedeljek zvečer se je pripetila na postaji Bistrik pri Sarajevu večja železniška nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka, ki sta bila pomotoma postavljena na isti tir. Strojevodji in kurjača so poskušali še v zadnjem trenutku preprečiti nesrečo, vendar jim pa to ni uspelo. Poska-kali so z lokomotiv, nakar sta se lokomotivi zadeli druga v drugo. Poškodovani sta obe lokomotivi, nekaj vagonov in tračnice. Škoda znaša 100.000 I)in. — V Koprivnici je pri izvrševanju službe padel z vlakovih stopnic preglednik finančne kontrole Andrija Brlek in se smrtno nevarno poškodoval. Nahaja se v bolnici. ■k Skrivnosten zločin v Barošu. V Inki Baroš so v torek zjutraj našli pri svetilniku veliko mlako krvi in nekaj kratkih kostanjevih človeških las. Okrvavljen je bil tudi del obale. Ker je šlo najbrže za zločin in je bila žrtev vržena v morje, so takoj uvedli preiskavo. Na dno morja je bil spuščen potapljač, ki pa ni mogel kljub dolgemu iskanju ničesar najti. Zločinec je svojo žrtev (moža ali žensko) najbrže na obali zaklal in ji prerezal žilo, jo naložil na čoln ter jo neznano kje sredi morja utopil. Našli so na licu mesta tudi sledove čevljev, ki so bili fotografirani. Slučaj je preiskala tudi sodna komisija. Preiskava je otež-kočeua, ker ni nikakih podatkov o zločinu, niti ni mogoče odkriti trupla. Kakor je sedaj ugotovljeno, ne manjka na Sušaku niti ena oseba in je bila žrtev tega zločina najbrže kaka tuja oseba. k Krvava dražba v Banatu. V banatski občini Crepaja se je pripetil te dni pri javni dražbi krvav dogodek, ki je zahteval človeško življenje. Kmet Kosta Atanackovič je bil zelo zadolžen in bi moral izplačati večje denarne zneske. Ker pa je imel doma bolno ženo, za kar je imel velike izdatke, ni mogel pravočasno plačati dolgove in je prosil za odlog, ki mu pa ni bil dovoljen. Njegova polja so prišla na dražbo. Ko je prišla sodna komisija in z njo edini dražitelj, gostilničar Milan To-polovački, je Atanackovič vprašal: »Kdo bo tu kaj kupil?« Gostilničar se je takoj oglasil, toda že popolnoma obupani Atanackovič je potegnil revolver in ga z enim samim strelom zadel v glavo ter usmrtil. Atanackovič je nato vprašal še enkrat: »Je še kdo tu, ki hoče dražiti?« Seveda se ni nihče več oglasil, nakar je oddal Atanackovič revolver orožnikom, ki so že prihiteli, in se pustil mirno odvesti. Atanackovič je bil znan kot miren mož in je zato slučaj vzbudil v okolici veliko pozornost. k Pri haerneroidfth, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josek-grenčiee vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef«-vodo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 CfuMfana N0CNA SLUŽBA LEKARN Nočno elužbo imata: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Dunajski cesti. * O Za lastnike zemljišč ob Glinščiei in Malem grabnu. Veliki župan razglaša: Z odločbo z dne 16. septembra 1925, H. br. 477, sem izdal Glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega barja vodnopravno dovoljenje za regulacijo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, ki je postalo pravomočno. Pri izvrševanju regulacijskih del na Gradaščici pa se je pokazalo, da je nujno potrebno zavarovati nova obrežja regulirane struge zoper pritisk talne vode, kakor tudi zoper poškodbe nadtalne meteorne vode, da se po novo reguliranih, oziroma iztrebljenih jarkih odvaja voda koncentrirano v novo strugo Gradaščice. To velja posebno glede tako zvanega Marnovega kanala, ki obstoji na parceli št. 1163-7 k. o. Vič in ki bi ga bilo primerno poglobiti in razširiti; poleg tega bi ga bilo podaljšati preko parcele št. 377 k. o. Trnovsko predmestje ter preko ceste XVII na Viču in kot obcestni jarek južno od te ceste proti zapadni strani itn sicer v dolžini 376 m ter ob parcelah št. 399, 401-3, 404, 405, 408, 409, 411-2, 412, 415, 416, 418-2, 419, 422, 423, 426 in 427 k. o. Trnovsko predmestje. Radi tega razpisujem na prošnjo imenovanega odbora po §§ 54 in 61 vodnopravnega zakona kranjskega vodnopravno obravnavo na petek, dne 22. junija 1928 s sestankom ob 9 dopoldne na imenovani cesti ob parceli št. 1163-7 k. o. Vič. Najkasneje pri tej obravnavi je treba prijaviti vodji komisije ugovore, ki se niso že prej uveljavljali ustno ali pismeno pri velikem županu ljubljanske oblasti, ker bom sicer sklepal, da se prizadeti strinjajo z nameravanimi deli in za to potrebnim odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Na morebitne poznejše ugovore se ne bom oziral ter bom o stvari odločil, upoštevajoč pozneje le pomisleke iz javnih ozirov. Udeležence vabim, da se te razprave udeleže. Morebitni njihovi zastopniki si naj preskrbe pravočasno pooblastilo, da morejo dati pri razpravi dokončno izjavo. Dotični načrti so razpoloženi na vpogled udeležencem med uradnimi urami pri mestnem magistratu ljubljanskem (gospodarski urad) in pri okrajnem glavarju za okolico v Ljubljani ter v pisarni oddelka IV a velikega župana ljubljanske oblasti. O Samoumor mladega dijaka. Včeraj ob pol petih zjutraj sta posestnika iz Dravelj Fr. Peterca in Anton Oven odkrila v bližnjem, kakih 500 korakov od glavne ceste oddaljenem kozolcu, last Marije Ravniharjeve iz Dravelj, neznanega obešenca. Oven je takoj prerezal vrv, na kateri je obešenec visel. Ko sta posestnika videla, da je neznanec že mrtev in da ga ni mogoče rešiti, sta o dogodku obvestila stražnico v Spodnji Šiški. Na lice mesta je prišla policijska komisija pod vodstvom zdravnika dr. Avramoviča in revirnega nadzornika Močnika. Dr. Avramovič je ugotovil, da je smrt nastopila pri obešencu v času od 3 do 4 zjutraj. Obešenec je star navidez kakih 20 do 22 let, vitke postave in po videzu najbrže dijak. Oblečen je bil v rjavkasto obleko in črne hlače ter je imel že obrabljene čevlje in nov siv klobuk. Pri njem niso našli nobenih dokumentov ali denarja razen svinčnika in radirke. Ker niso mogli ugotoviti identitete samomorilca, so njegovo truplo fotografirali in daktiloskopirali ter nato prepeljali v mrtvašnico v Dravljah. Pozneje so ugotovili, da je mladi samomorilec gimnazijski maturant Maks Eržen iz Rožne doline. Eržen je zadnje čase imel prenapete živce, kar se je pri njem še poslabšalo, ko se je pričel pripravljati za maturo. Ker je mladi dijak vedno huje trpel, ga je oče odvedel v torek popoldne k zdravniku. Ta mu je svetoval, naj preloži maturo na poznejši čas ter naj se nekaj časa zdravi. Oče je na to pristal, Maksa pa je ta zaključek zelo potrl. Ves obupan je šel nato z očetom pod Rožnik na sprehod. Tu je v gozdu izginil in čeprav ga je oče dolgo iskal in klical, se vendar ni več prikazal. Dijak je nato najbrže vso noč taval, dokler se ni v kozolcu v Dravljah končal. Make Eržen je bil sin pismonoše na Viču. Rojen je bil 12. oktobra 1908. © Brezobziren voznik. V Ilirski ulici je vozil v torek zvečer neznan in očividno vinjen voznik. Voz je bil brez luči, kljub temu pa je voznik vozil v najbolj divjem diru. Z vozom se je zadel v motorno kolo, ki je stalo na cesti in je imelo prižgano luč ter ga podrl. Motorno kolo je znatno pokvarjeno in ima lastnik nadmonter Leopold Sever okoli 1000 Din škode. O Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je pri zgradbi poslopja Poštne hranilnice stisnil vagonček za prevažanje opeke delavca Antona Uzelca Tn ga znatno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. O Policijski drobiž. Aretirane so bile tri dekline, nepoboljšljive in stare znanko policijskih zaporov, zaradi vlačugarstva. — V neki gostilni nn Viču so se stepli pri plesu fantje, ker je nekdo nastavil svojemu tovarišu nogo. Iz pretepa je nekaj fantov odneslo to, kar so iskali, namreč krvave butice. — Mariji Ju-vanovi je bil na Vodnikovem trgu ukraden zavitek s štirimi metri etamina. — Neki posestnik z Viča je ovaden zaradi trpinčenja živali. Vozil je s konjem, ki je bil na nogi znatno ranjen. 0 Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko škroblieno perilo v najlepšo izvršitev. urejjufe najbolje prebavo. (Isil Želodec ln (revo sigurno pa priletno. 1 omot v vsahi leharnl Din 4 —. © Lincenciranje bikov plemenjakov. V smislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27/1. soba št. 18) najpozneje do 24. junija 1928 svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic. Pismena s kolekom 7. аб Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved v že event. licencovanju (datum in številka izdane do-pustnice). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu naznanejne bike bo še tekom tega meseca pregledala posebna po Oblastnem odboru potrjena komisija, ki bo lastnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila v to svrho votirano nagrado. Čas iu kraj licenciranja se bo naznanil priglašenim živinorejcem pozneje pismenim potom. МагШот □ Poučni sestanek glede naše delavske kolo nije, ki se je vršil v torek ob 20, je krasno uspel. Zopet se je pokazala vsa nemoč socialističnih Šla-gerjev, ki smo jih čitali v Volksštimci, češ da ie ta poučni sestanek samo »Gimpelfangerei«. Minula je doba, ko se ie mogla množica varati s šlagerskimi slepili; naše ljudstvo je danes že toliko izšolano in politično zrelo, da gleda samo na to, kaj se dela in kdo dela. In delavcem na političnem polju daje tudi priznanje, gobezdačem pa obrača hrbet. Torkov sestanek se je vršil v znamenju velikega zaupanja in neutajljivega priznanja našim voditeljem. Temu je dokaz mnogoštevilna udeležba, ki je najodločneje demantirala zlobna nasprotniška podtikanja, velike zanimanje, s katerim so poslušalci sledili posame? nim referatom, in pa živahno pritrjevanje ter ploskanje, ki je spremljalo zanimiva ter nadvse aktualna izvajanja govornikov. Sestanek ie s pozdravom in lepimi uvodnimi besedami otvoril občinski svetnik g. Hrastelj, ki je hkrati sporočil zborovalcem. da se je ustanovila posebna zadruga »Lastni dom« ki hoče pomagati še jjosebej tistim, ki bi ne mogli priti do svoje hišice v delavski koloniji. Občinski svetnik g. Stabej pa je najprej razložil, !a časti V. Mistično Telo Kristusovo Kot 6. snopič razprav Bogosl. Akad. je pravkar izšla razprava »Mistično telo Kristusovo« izpod peresa dr. Fr. O r i v c a. Dobi se v prodajalnici Kat. tisk. društva (Ničinan) za ceno 4 Din. Univ. prof. dr. Fr. Grivcu gre pri nas poleg drugih tudi ta posebna zasluga, da je po svojem vztrajnem delu razgibal duhove s povdarjanjem Cerkve kot mističnega telesa Kristusovega. Napram napačni konservativnosti mnogih posameznikov in struj pomeni pri nas to povdarjanje napredek, radi katerega ne zaostajamo za drugim katoliškim naprednim svetom niti za korak, marveč, skušamo s to vodilno versko idejo našega časa druge katoličane celo prehiteti; to poslednje zlasti z ozirom na svoj ugodni naravni in providencijalni položaj, v katerem se želimo približati vzhodnemu teološkemu pojmovanju. Mimo ideje o Cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem ne bo r.iogcl iti danes nihče več. Kdor to vseeno stori bodisi \z komodnosti, ker mu ne prija študij tega globokega pojmovanja Cerkve, bodisi iz pogubnega prepričanja, da se je vsega, kar potrebuje za svoje času primerno pojmovanje in delovanje, naučil že zdavnaj v svojih starih dobrih šolah, tisti dokazuje, da prezira vedne živo cerkveno učeništvo in pa pomen stalno napredujoče teologije za pravilno versko pojmovanje, dušno-pastirsko delovanje in praktično življenje. Kdor pa je celo bolj ali manj proti ven povdar-janju tega globokega pojmovanja Cerkve, tisti se ne protivi samo n. pr. teologu, ki ga povdarja, ampak Cerkvi sami. Vse to dokazuje pričujoča razprava točno in nepobitno. V njej je čitatelj opozorjen na različna dela, ki ga morejo privesti do pojjolne jasnosti. Potrebno je seveda taka dela vsekakor študirati. I*. J. T. Glasfoa Internacionalna tekma komponistov. — (Po »Morgenblattu« z dne 13. t. m.) — Komite za proslavo Schubertove stoletnice v Ameriki (Nevvvork) je razpisal več nagrad v skupnem znesku 20.000 dolarjev za simfonične originalne kompozicije v modernem duhu Komite je pozval na tekmo komponiste skoraj vseh kulturnih držav, ki so razdeljene v 10 krajevnih skupin, od katerih prejme vsaka po tri nagrade. Jiigoshvija je poleg Čeho-slovaške. Ogrske in Runmnije dodeljena avstrijskemu pasu. Častni komite te skupine tvorijo dr. Seipel, avstr. prosvetni minister Schmutz, dunajski župan Karel Seitz in poslanik Združenih držav ameriških. Društvo ljubiteljev glasbe na Dunaju je na prošnjo amerikanskega komiteja sestavilo žirijo, ki jo sestavljajo vseuč. prof. Kr. Guido Adler, ravnatelj državne opere Franz Schalk, dirigent drž. opere prof Robert Heger in drugi. Rok za udeležbo pri tekmi je potekel dne 31. maja t l.Skupno je prejela žirija 83 del. Nagrade se bodo mogle razdeliti že tekom tega meseca. Veliko nagrado v znesku 10.000 dolarjev pa bo podelila internacionalna žirija, ki jo tvorijo delegati iz vseh 10 skupin, in sicer na Dunaju dne 18. t. m. Za nagrado prihaja v pošlev 30 del, nagrajenih v raznih skupinah. Deli nagrajeni z veliko in s 1. avstr. nagrado, se bosta izvajali v zvezi 7, oficielno Schu-bertovo slavnostjo ua posebnem koncertu v novembru t. 1. na Dunaju. Nagrada za najdbo Schubertove >Gasleinske simfonije*. Schubert je po mnenju nekaterih njegovih najboljših poznavalcev, napisal 1. 1825. simfonijo, ki je v literaturi nazvana po dozdevnem kraju, kjer je bila dovršena, kot »Gasteinska simfonija:. Sedaj je razpisal amerikanski komite za proslavo Schubertove stoletnice nagrado 10.000 dolarjev, ki jo prejme oni, čigar najdbo prizna Društvo ljubiteljev glasbe na Dunaju kot Schubertov rokopis. Nova opera Richarda Straussa. Richard Strauss, ki je obhajal 11. t. m. 64 letnico svojega rojstva, pripravlja novo opero, za katero bo preskrbel tekst Hofmannsthal. Snov nove opere bo veselega značaja. Proglas za mirovno himno. Skupina francoskih glasbenikov in politikov je izdala proglas za kompozicijo mirovne himne. Arhiv za glasbene rokopise. Pod pokroviteljstvom holandskega glasbenega mecena A. van Ho-boken se je ustanovil na dunajski Nacionalni biblioteki jioseben arhiv za zbirko fotografičnih posnetkov najvažnejših glasbenih rokopisov. V arhiv, ki se bo priključil glasbeni zbirki na omenjeni biblioteki, pridejo najprej le najpomembnejša klasična dela, kesneje pa tudi dela modernih komponistov. Propaganda italijanskih pisateljev. Deset naj-odličnejSih italijanskih pisateljev je ustanovilo v Rimu zvezo z imenom »Dieci«, katere namen je priboriti italijanskim pisateljem v življenju narodov večji ugled. O zgodovini Italije Bonedetta Croee, ki smo jo bili svoj čas tudi mi obširno omenili, je treba na vsak način dodati, da katoliški Cerkvi ni prijazna. Croce nima razumevanja ne za Pija IX-, ne za njegove naslednike in celo politični in socialni pomen Leona XIII. mu je neznan. (Vita e pensiero, aprilski zvezek, glasilo milanske katoliške univerze.) K jubileju Tolstega. V radikalno-marksistični reviji »Na Iiteraturnoni postu«, ki izhaja v Moskvi, je izšel članek K jubileju Tolstogo, s katerim posega uredništvo tega lista v prepir, ki se jo v zadnjem času razvnel okoli vprašanja dopustnosti Tolstojevih slavnosti v zvezi z nameravanim jubilejem Tolstega v Sovjetski Rusiji. Dejstvo, da hoče »v vodstvu kulturne revolucije stoječa stranka prirediti ljudsko slovesnost v počast Tolstega, tega nespravljivega, četudi nedoslednega borca proti kulturi«, se zdi, da je mnoge zmedlo. Samo z zahtevo, po uporabi najstrožje marksistične kritike napraviti dediščino burzuazije proletariatu koristno, je Lenin pokazal izhod. In »kar se tiče Tolstega, stoji pred nami ne samo literarno historično, temveč tudi neposredna literarno-kritična naloga; zakaj mi moramo celotna dela Tolstega vzeti v pretres in jih opremiti z odgovarjajočim uvodom in komentarjem... Mi se sicer ne odrekamo literarni dediščini Tolstega; toda Jemljemo jo le »od tu« in »do tu« ... Mi jiotrebujemo takšen jubilej, pri katerem ne bo nauk Tolstega osvojil množic, marveč bodo naše množice mogle osvojiti Tolstega.« Porotna zasedanja MARIBORSKA POROTA. Maribor, 18. junija 1928. Na zatožni klopi sedita Jakob Cervek in Jakob Dvoršak. Jakob Cervek, rojen 21. aprila 1911 v Zgornji Koreni (okraj Maribor levi breg), vini-čarekl sin, se obtožuje, da je v noči 28. aprila 1928 v Žikarcih udaril v sovražnem namenu Karola Markovi?« s kolom po glavi, radi česar je Karel umrl; Jakob Dvoršak pn se obtožuje, da je k temu dejanju namenoma pripomogel s tem, da je prijel Karla Markoviča za prsa in ga držal. S teoi sta oba zakrivila hudodelstvo uboja. Obtožnica pripoveduje, da sta ee obtoženca z Mirkom Potočnikom napotila 29. aprila 1928 iz Zg. Korene v Žikarce h Karolu Fijačkti, ker bi bil Jakob Dvoršak rad govoril z njegovo deklo Katarino Ornik. Pot pa je peljala mimo^hiše staršev Mirka Potočnika in posestnika Tomaža Dvoršaka, pri katerem je služil obtoženi Karel Cervek kot hiapec. Tedaj zaslišijo iz daljave ukanje in izzivanje neznanega pijanca, ki zasluti omenjena trojica v njem enega izmed napadalcev in zasledovalcev, ki so bili istega dne v prepiru pregnali našo trojico iz vinotoča Konrada Renerja v Zg. Koreni. Pa se hočejo trije ptički sedaj maščevati. Brž se skrijejo v sadonosrciku Tomaža Dvor-šaka. Cim privris1ozna nikakih zaprek, kakor hitro se osvobodita eodnih zaporov. Kljub temu, da sta oba mlada, se poštenega dela izogibljeta. Skrivata se pred ljudskim obrazom !er se raje potikata po gozdovih, po osamljenih zidanicah in kozolcih, kjer se preživljata z nakradenim plenom. Vrsto drznih tatvin in drugih kaznivih dejanj sta pričela z nasilnim pobegom iz zaporov celjskega okrožnega sodišča, kjer sta ee nahajala radi tatinskega delovanja v lanskem poletju. Gre-benšek je bil takrat obsojen na 4 mr^sece, jelen pa na 6 mesecev in oba bi dosedeln svojo kazen 6. fe-I bruarja t. 1. Kratko pred odsluženjem kazni pa sta ! oba obdolženca vdrla iz zaporov ter skupno pričela I tatinski pohod po Savinjski in Mislinjski dolini. To-variško sta izvršila 12 tatvin. Zaslišanje obdolžencev in številnih prič je j poteklo precej dramatično. Obdolženca sta priznala I vse tatvine, ki so jima bile itak že po pričah in ornžniških izvidih dokazane. Senat je stavil porotnikom 12 vprašanj nanašajočih se na 12 v tovarišiji izvršenih tatvin, na tatvino, ki jo je Grebenšek izvršil sam pri Berločni-ku, na krajo iz navade, na nasilni pobeg iz zaporov, na potepanje ter na nedovoljeno posest strelnega orožja ter municije. Porotniki so vsa vprašanja potrdili, nakar je *niat obsodi! Grebenšeka na fi let tetke ječe, Je-lera pa na pet let telke ječe. Oba bosta vsake tri mesece imela post in trdo ležišče. Po odsluženi kazni bosta morala v prisilno delavnico v Staro Gradiško. Sporf Otvoritvena dirka Motokluba Ljubljana na novem dirkališču na vojaškem vežbališču, ki se je vršila v nedeljo, dne 10. t. m., je za razvoj motoci-kllstičnega eporta izredne važnosti. Polog gosp. majorja Jakliča, ki je z jekleno energijo uresničil od njega tako lepo zasnovani načrt dirkališča, je zasluga Motokluba, da je prva dirka tako lepo uspela. Proga, ki meri točno 1 km, je tehniško izborno ievedena brez znatnih hib, ki se sicer tako latiko pojavijo v izvedbi zavojev in stanje dirkališča je bik) ob najlepšem vremenu zelo zadovoljivo, ako se uvažuje, da je bilo dirkališče ravnokar dograjeno. Dokaz temu je, da je dosegel naš državni prvak g. Štrb.in iz Zagreba visoko povprečno brzino nekaj nad 86 km ua uro. Zanimanje, ki so ga knzali športni krogi za to prireditev, je bilo upravičeno in ni dvoma, da bodo Ljubljančani z isto vnemo posečali motosportne prireditve na tem dirkališču, kakor Zagrebčani enake prireditve na dirkališču v Cernomercu. Nedvomno je, da imamo sedaj v Ljubljani naj1ej>še molosportsko dirkališče naše države in dn bodo prireditve na tem dirkališču imele vedno lepo število prijav s strani vozačev cele države. Včerajšnje poročilo »Slov. Naroda' je pripomnilo, da je bila organizacija slaba. To ne odgovarja dejstvom. Motoklub Ljubljana in njegovi funkcionarji so z vso požrtvovalnostjo vse pripravili, ker se je dalo predvidevati in doseči z omejenimi sredstvi, ki so klubu stala na razpolago. Uva-ževati je treba, da dirkališča ni bilo moči ograditi, kar je silr.o oteževalo vzdržavanje roda osobito med posameznimi točkami programa. Gotove pomanjkljivosti so pri vsakem novem dirkališču neizogibne, osobito, ker se vfvlno najdejo neodgo-' vorni elementi, ki se smatrajo za poklicane vtikati se v delokrog funkcionarjev očitati je, da so bili preveč obzirni napram nediscipliniranemu delu občinstva, ki je imelo pri danih lokalnih razmerah preveč prilike kršiti predpisani red. Vsekako je zasluga Motokluba Ljubljana, da mu je uspelo organizirati tako obsežno prireditev z lepim sf>ortskiim uspehom, in to je vsega priznanja vredno. Zveza Motoklubov kraljevine SHS, Ljubljana. ИаШо Četrtek, 14. junije. Zagreb: 20 Prenos simf. koncerta iz Prage. — Breslau: '.20.30 Vesel večer. — Praga: 20 Simfonični koncert. — Leiptig: 20.15 »Ingeborg«, komedija v 3 dej. (Gotz). — Stuttgart: 20.15 Pestra glasba. — Bern: 20.30 in 21 Skladbe za čelo; 20.50 in 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.16 Koncert. — Riin: 21.15 »Zbogom mladost«, opereta (Pietri) in »Aeoua Chetac, opereta v 2 dej. — Langenberg: 20.05 Poročila iz amsterdamske olimpijade; 20.15 Pester večer. — Berlin: 21 Arije in uverture iz oper. Cherubini: »Vodonosec« — Puccini: »Tosca« — Massenet: »Herod ia s« — Mascagni: »Die Rantzau< — Auber: »Črni domino« — Bizet: »Carmen< — Massenet: »Cid«. — Da-ventrj: 20.55 »Otliello« (Verdi); 22.15 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.05 Recitacije iz Ro seggerjevih del; 21 Serenada s trga. — MUnchen: 20 Glasbene Ln prozaične redkosti. Petek, 15. junija. Zagreb: 20.35 Nabožna glasba. Bachove in Mozartove skladbe za alt solo in klavir. — Breslau: 20.30 Simfoničen koncert. Mozart: Simfonija A-dur — Ambroeiue: Simfonija št. 3. — Praga: 19.15 Koncert godbe nn pihala; 21.30 Koncert. Odlomki iz oper. — Leiptig: 20.15 »Ernani«, opera v 4 dej. (Verdi). — Stuttgart: 20.15 Predavanje in zgledi iz nemške proze in poezije zadnjih 100 let. — Bern: 20.30 Orkestralna in vokalna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Zabaven večer. — Rim: 21.15 Instrumentalni in zborovski koncert. — Langenberg: 20.05 Poročila iz Amsterdama; 20.15 Orkestralna glasba. — Berlin: 19.30 »Fidelioc, opera v 2 dej. (Beethoven). — Dunaj: 20.30 »Na mostu«, igra (Pranger). — Miinclien: 20.40 Rich. Strauiio-va glasba. — Milan: 20.35 Koncert. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Zshupls Za mnoooštcvilne izraze iskrenega sočutja in sožalia povodom nenadomestljive izgube naše srčnoljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, lete in svakinje, gospe France H^aceue se tem pofom vsem prav prisrčno zahvalfuiemo. Posebej nas veže dolžnosl, zahvalili sc prečast. gosp. šentjakobskemu župniku Janku Barlclu za tolažilne obiske med boleznijo in ob smrti ter vsem gg. zdravnikom, ki so z veliko požrtvovalnostjo skušali rešiti življenje blago-pokojne, vsem premnogim darovalcem prekrasnih vcncev in cvclja, dalje vsem p. t. zastopnikom raznih oblasli, uradov, korporocij in društev, osobito odboru Zveze gostil, zadrug za Slovenijo in Gostil, zadrugi za Ljubljano in nje požrtvovalnemu podpredsedniku g. Franu Krapežu in odborniku g. Ivanu Dachsu, vodstvu m gojencem gostil, strok. Sole ter organizaciji goshl. in kavnrn. uslužbencev za izkazano nam sočuljc in tolažitno pomoč v leh težkih dneh ter za nad vse čaščečo udeležbo pri pogrebu. Končno bodi izrečeno zahvalo gg. pevcem Napreci gospod, društva za šentjakobski okraj za ganljivo žalno pelje ter vsem priioieliem in znanccm, ki so blago pokojnico v tako častnem številu M>r<-mili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 14 junija 1928 Franjo Kavčič, soprog — in ostali sorodniki. Ш Ж: n ша ibJknfcb дашвкз Skrivnost Poljšakovega zdravljenja Prerekanje med zdravniki in Poljšakom se razvija brezplodno naprej. Medtem pa se je stvorila že cela Poljšakova občina, ki ovija svojega oboževanra v naravnost legendarično gloriolo, tako da si takoj predmet splošnega zaničevanja, če se sploh drzneš podvomiti o možnosti zdravljenja ali celo o zmožnosti g. Poljšaka- O popolnem zdravstvenem analfa-betizmu te naše »prosvitljeue« inteligence, vključno akademsko izobraženih absolventov raznih fakultet, ki nimajo niti pojma celo o normalnem poteku življenskih procesov v zdravem telesu, kaj šele o tisočerih odtenkih bolezenskih pojavov, o njihovih vzrokih in posledicah, je dobro povedal dr. V. Šporn. Ni pa povedal, da so ravno zdravniki krivi te duševne mizerije ker se niso potrudili vzgojiti ljudstvo k zdravju s primernimi predavanji. Drugi krivec je naivni časopisni re-porter, ki ujame senzacijo, jo po svoje predela in servira željnim bralcem kot čisto resnico ter tako vpliva razkrajajoče na laiško publiko. N. pr.: Kača v dekliškem želodcu; Zločinska žleza; Rakov bacil odkrit itd. Na vse te ugovore pa trdijo le-ti le eno: >Glejte uspehe!« In imajo prav, ker vidijo ozdravljene hoditi okrog, ker so morebiti sami ozdraveli. Zdravniki pa hočejo deloma utajiti, deloma zmanjšati in osmešiti vse to kot ozdravljenja«. In nimajo prav, ker je nedostojno za človeka, ki se prišteva realni vedi, pobijati neznan pojav s stereotipnim: Ni mogoče, in napadati ter preganjati svoje kolege, ki so šli edino pravo pot, da so vspehe, kolikor jih je, odkrito priznali. Vzrok nerazumevanju je enostranska, skrajno materialistifno-inonistična vzgoja zdravnikov, ki popolnoma prezrejo glavni faktor svojega zdravljenja, namreč vpliv p.sihe na funkcionalne in tudi organske izpremeinbe v človeškem telesu. Morda tudi ne prezrejo, ker vsi uporabljajo v polni meri tudi to komponento zdravljenja. Pravim organske izpremembe, ker je to sijajno dokazal Coue in njegova šola. Dobro je znano dermatologom, da so vplivu sugestije posebno dostopne razne kožne izpremembe, n. pr. bradavice. Črno mazilo, ki ga uporablja g. Poljšak z vspehom pri raznih dermatozah, vsebuje poleg drugih snovi precejšnjo množino terpentinovega olja. Na vpliv le-tega v dermatologi ji opozarja farmakolog Robert Heinz v .Tahreskurse fiir iirzliche Fortbildung, Auguetheft 1919. Tako delujeta snov in sugestija v istem pravcu in se ojačujeta do vsaj začasnega ozdravljenja. In en sam dan zdravja je večje vrednosti za bolnika kot vse diagnoze in hipoteze. Primum medici cura! Da velja ista metoda tudi za nebroj le funkcionalnih bolezni, ni treba dokazovati. Drugo je vprašanje raka, kostne jetike in drugih notranjih organskih obolenj, ki jih baje tudi zdravi g. Poljšak s pridom. To je pa čisto druga zadeva. Trditi bacil raka brez vseh bakterioloških študij in poskusov kar na slepo, zdraviti raka na tej podlagi, pravzaprav brez podlage in hvaliti se s temi »uspehi«, je pač početje, ki se samo obsoja. Gospod Poljšak vedno zatrjuje, da je prišel do svojih zdravil in do takozvanega »kompliciranega ključa svoje metode« na podlagi 20 letnega študija. G. Poljšak, poživljam Vas, da dokažete, da ste se bavili s tem zdravljenjem ali s tozadevnim zasebnim študijem pred svetovno vojno, med njo in po vojni tista leta, ko ste učiteljevali v Grižah! Vprašam Vas, če poznate nekega gospoda Ko ... ja, ki je izbo-ren medij in ste ga spravili v transo (spanju podobno stanje medijev) in vam je v tem stanju le ta povedal kopico receptov za najrazličnejše bolezni? Vprašam Vas, v kateri knjigi in o kateri rastlini stoji zapisano, da so jo rabili stari Grki proti raku in jo rabijo še sedaj bomeopati, in se vi sedaj hvalite, da so poznali vaše zdravilo že stari narodi? Da ne veste, koliko najrazličnejših bolezni so Grki prištevali k raku, vam ni mogoče šteti v zlo. Ki mu ste prinesli pred dvemi leti siguren preparat zoper gliste? Povem vam, da tudi oficielna farmakognozija pozna razne Ranunculaceae, ki povzročijo sicer težka vnetja kože s sledečim gnojenjem, pač pa ne ve doslej, da je mogoče s takimi sredstvi poklicati bacile raka na površje telesa, kot vi duhove k spiritistični mizici... Priznavam Vam, da ste se res bavili dolga leta z okultizmom in ste prirejali spiri- tistične in hipnotistične seanse, in da ste &e zadnja leta pečali tudi s tkzv. okultistično medicino. Vem, da vi ne varate, pač pa ste le sami varana žrtev nerednega okultizma. Vem, da boste morda celo umrli v prepričanju, da ste mučenec svoje ideje. Vam kot ostalim Vašim pristašem kot tudi nasprotnikom pa priporočam v svrho orientacije izborno psihološko čtivo: (iiimpenhprg, Der ftinfte Prophet. Mogoče ozdravi to vas ali vsaj vaše pristaše. Zdelo se m; je bridko potrebno opozoriti javnost na te temelje Poljšakove metodp, ker vidim, da preti celo zdravnikom nevarnost, da se osmešijo z vedno bolj se nmožečimi pokloni temu rešitelju Človeštva. Ponovno sem hotel priti v stik г g. Poljšakom, da vidim njegove slučaje in slišim njegovo razlago, a me je odklonil, češ da sem morda le prikrit emisar zdravniške zbornice. Videl sem pa vkljub temu njegove slučaje, tudi nevznelc, posebno tistega raka na dvanajstniku! Ako g. Poljšak želi, da mu postrežem natančno s pričami in dokazi njegove metode, kakor sem jo zgoraj označil, sem mu vedno na razpolago, dasi imam dovolj vzroka biti prepričan, da se g. Poljvak ne bo oglasil. Jan*