JULIJ
u J Ale*
" e Eu"rciJ PttvI
22 S	*
gJLMgnja Magd.
gjfksf* »
28 1 KriStof. rr>u?.
iter +
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
( Official Organ of four Slovenian Organizations)
najstarejši
in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
pleska
javnost se skrinja z vlado, da je bila podaja napram Japonski najbolj zadovoljiv izhod iz kočljivega položaja. — Trdi se, da bo zdaj lahko obrnila večjo Pozornost Evropi. — Amerika se dolži delne krivde.
hPVmdon' Anglija. — Cham-
nik lm°Va vlada ni doživela
Sv e Posebne kritike zaradi k Je&a nepričakovanega umi-naPram Japonski, o kate-v... Je bilo včeraj poročano. v J1 od strarti takih, ki komaj
kaJo na kako priliko, ^ariJo po vladi, ne Kake posebno ostre sedanji vladni čin. «ak0l' bi
da padejo besede Zdi S8,
-- bila cela angleška nost nekako , edina v tem, j Se je s tem na najbolj za-Jo^'iv način rešil kočljivi S|..v0zaj v Orientu, in da pre-Anglije s to podajo kon-0 tudi ni posebno trpel.
„^ri tem se je postavila An-
lin? na staližče realistične polio 6 ter J6' kakor ponovno in Po?°Vn0 zadnje čase,tudi zdaj j.,Zabila svojo vlogo branite-Ce Pravičnosti. Ve sicer, da če reS'. nimaJ° Japonci ni« ^ar iskati na Kitajskem in, . Je sedanja vojna v neka-m Pomenu pravi roparski
Je
Ve toda ist°časn° Pa tudi 0(jj a bi si, ako bi se postavila
sko°Cn° Za naPadeno Kitaj-, ' nakopala tako sovraštvo
cel0 bi bil
^°nske, da bi utegnila z njo In, da
bj , ,vojna izbruhniti. (jo Japonska odločena iti
skrajnosti proti Angliji, je ^stno
pokazala s svojo
nu2n° Potezo, ko je v Tientsi-. zabarikadirala angleško t^v^sijo in podvrgla angleške tie av'Jane najbolj poniževal-j,0 u>Postopanju. Vojno z Ja-Ča sko Pa bi si Anglija v tem v6vU .kaj malo želela; vse prelij, •'e namreč zaposlena v da ?pi sami. Uvidela je torej, ha najbolje, ako se piene-^v^ePirati z Japonsko, nam-ta ' ji prizna to, kar si je floslej nagrabila na Kitaj-s tem morebiti tudi
OVo ^ ------ ugodnosti za
trgovino v zasedenem o-, Kitajska naj seveda j^9, sama za se. da a tihem se sicer priznava, Se, 0 barantanje ni bilo po-ti';11? kastno, toda kaže pa se Hal'** na to, kako ugodno V p,1Sce si je pridobila Anglija IH: Jr°Pi. ko se bo z nedeljeni-

sv,
m
e še kake

TAJNI
RAZGOVORI
Niti Roosevelt, niti Farley ne
izda izida konference.
Hyde Park, N. Y. — Kak
razgovor sta vodila predsednik Roosevelt in poštnii mojster Farley med svojo konferenco v začetku tedna, je popolna tajnost. Splošna se domneva, da so morali biti to važni politični razgovori, toda niti prvi, niti drugi ne izda nič o njih vsebini. Napram časnikarjem se je predsednik izrazil, da je bil to le običajni prijateljski pogovor, in obenem povdaril, da ni med njima ni-kakega razpora, kakor so pisali nekateri listi. Omenil je predsednik tudi, da je odložil svoje nameravano potovanje proti zapadu do konca septembra.
PEVKA PRIVABILA
OGROMNE MASE LJUDI
Chicago, 111. — V Grant parku, kjer se vrši vsak večer brezplačen koncert na prostem, se je zadnji ponedeljek zvečer zgrnila skupaj ogromna! množica ljudi. Toliko jih je bilo, da se nihče ni upal natančnejše ceniti njih števi-ia toda trdi se, da jih je bilo do četrt milijona. Zavzeli so prostor preko vse širine parka ter od odra, ki stoji ob 11. cesti, tja do Field muzeja, ob 13. cesti. Privlačna sila, ki je spravila skupaj te mase, je bila operna pevka Lily Pons,' katera je ta Večer nastopila. Njen krasni glas u-živa namreč tak sloves, da je
OFENZIVA
JAPONCEV
Iz obmejnih spopadov se izci-
mila prava vojna.
Tokio, Japonska. — Obmejni spopadi med Mongolijo in Mandžukuo so zadobili te dni še bolj značaj prave vojne, ko je japonska armada podvzela dve močni ofenzivi, prvo v ponedeljek in drugo v torek. Kakor se poroča, je namen teh ofenziv ta, da se preprečijo nadaljnji napadi sov-jetsko-mongolskih aeroplanov na notranjščino ozemlja Mandžukuo. Kako uspeh se je z ofenzivami dosegel, je težko natančno ugotoviti. Sovjeti namreč niso izdali nilcakega uradnega poročila, dočim se iz japonskega poročila jasno vidi pretiravanje; v njem se namreč trdi, da so sovjeti izgubili 58 letal, Japonci pa sa'mo enega.
-o--
HRABER POLICIST UKROTIL BANDITA
Chicago, 111. — 35 letni policist Edward Baker je pokazal zadnji ponedeljek neverjetno neustrašenost. Poklican je bil v poslopje na 821 W. 63rd St. v urad Local Loan Co., kjer je neki bandit skušal z revolverjem v roki dobiti od blagajničarke denar. Vodja urada je slučajno videl napad in pozval policista.Ko je ta stopil v urad, se je bandit hipoma obrnil in zagrozil policistu, da ga bo ustrelil, ako se mu približa. Policist pa ga je nasprotno posvaril, naj ne strelja, češ, da zna on sam tudi dobro meriti, in, kljub nevarnosti je v naslednjem trenot-ku že skočil proti njemu ter ga zgrabil. Na policijski stražnici, kamor je bil odpeljan, se je bandit identificiral kot' John Curtin. Priznal je, da je v mar
ZVEZDOSLOVCI OPAZUJEJO PLANET MARS
Zvezdoslovci š i r o m celega sveta hitijo te dni,da bodo dobili glede skrivnostnega plan-ta Marsa čim največ informacij bodo mogli. Točasno je namreč ta planet bliže zemlji, kakor je bil celih zadnjih 15 let, in najbolj se bo približal ta četrtek; tedaj bo oddaljen od zemlje "samo" 36 milijonov milj. Zvezdoslovci že dolgo ugibajo in študirajo, ali so na tem planetu živa bitja, podobna zemeljskim, ali ne, in ta čas se jim bo morda posrečilo, upajo vsaj, da bodo ugotovili kaj natančnejšega.
postal slaven in znan ne samo , ,. , med posetniki opere, marveč JU dezertiral od vojakov ter,
tudi v širših ljudskih plasteh. Brez dvoma je imela pevka taj večer največje občinstvo v celi svoji karijeri.
da je od tedaj naprej izvršil 14 večjih in število manjših roparskih napadov, ki so mu prinesli t&upnega plena okrog $3000.
H fmvOčmi ldhko postavila pro-ce|^sističnim državam. Trdi se
^stični;
?ult:da utegne biti končni re-
KRIZEMJVETA
—	Tirana, Albanija. — Italijanske oblasti so zadnji ponedeljek odredile, da se zapleni in postavi v javno last vsa imovina in premoženje izgnanega kralja Zoga kakor tudi njegovih pristašev.
—	Horta, Azori. — V rednem prekoatlantskem zračnem potniškern prometu je prišlo zadnji ponedeljek do prve nezgode, ki pa je bila k sreči le malenkostna. Letalo Atlantic Clipper je bilo namreč nekoliko poškodovano, ko je pristalo na tukajšnjem letališču.
—	Rim, Italija. — Italijansko vojno brodovje se zbira točasno za velike mornariške manevre v Sredozemlju. Objavilo se je, da se bo udeležila manevrov skupina nemških častnikov kot opazovalcev.
-o-
V ŠPANIJI SE KUHAJO NOVI NEMIRI
Pariz, Francija. — Poročila iz Španije trdlijo, da utegne priti tamkaj v kratkem do ponovnega notranjega izbruha in sicer med dvema strujama, ki ste stali združeni tekom ci vilne vojne, med katerima, pa se je opažalo ribanje že od leta 1937. Na eni strani so fa-langisti, katerim stoji na čelu svak gen. Franca, R. S. Suner, in pri katerih je seveda tudi
DEMONSTRACIJE DELAVSTVA
Klavniško delavstvo vprizorilo demonstracije in obenem vložilo listino' pritožb.
Chicago, 111. — Prvi dejanski nastop proti Armour družbi, ki lastuje tukajšnjo klavnico, je vprizorila CIO unija delavcev v "packing" industriji ta torek. Vendar pa ta nastop ni vseboval še nič resnega in je bil le nekako svarilo družbi, da utegnejo slediti usodnejši koraki, ako bo družba ostala; trdovratna in bo odklanjala razgovore z unijo. Kakor že poročano, je CIO zagrozila štirim velikim Packing družbam, Armour, Swift, Cu-dahy in Wilson, s stavko; zdi se pa, da je osredotočila svoj napad najprej na Armour.
Nastop, ki ga je točasno izvršila unija, je obstojal v tem, da je delavstvo v tovarni na 31. cesti vprizorilo v opoldanskih urah protestne demonstracije proti raznim neprija-teljskim činom družbe napram delavcem. Malo pozneje pa je posebna delegacija vložila v glavnem družbinem uradu, v klavnici, celo listino raznih pritožb, okrog 1000, glede slučajev, o katerih se je pov-darjalo, da jih družba ni upoštevala.
Glavni spor obstoja, kakor znano, v tem, ker zahteva unija pogodbo, ki bi vključevala delavstvo 17 delavnic, dočim vztraja družba pri tem, da se v vsaki delavnici vodijo separatna pogajanja.
--o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar rspeh!
Iz Jugoslavije
Velik ogenj v Moravski gori blizu Litije, ki je uničil zidanice trem posestnikom. — Nesrečen slučaj mladega pastirja v Zgornjem Dupleku na Štajerskem. — Razne druge vesti iz stare domovine.

gen. Franco sam. Ta struja zahteva strogo diktatorstvo in tesni stik z Rimom. Nasprotno etrujo pa tvorijo karlisti, ki skušajo upostaviti monarhijo. V tej struji opozicije so po večini vsi starejši armaldni častniki in pri njej sodelujejo tudi člani bivše Gil Roblesove katoliške stranke.
13 f i-
^Sal	Japonska pre-
'1 jta.sv°.ie zveze z Nemčijo Ee^ HliJ°. i" bi torej pomenjal tw^' sporazum z Japonsko tnar'cni udarec ne za Anglijo, Vi za obe fašistični drža ChaAko bi do tega prišl.o bi rr^rlainu morebiti sploh iet0v. treba moledovati sov-ti0 Za medsebojno obrambne 2VeZo, in Chamberlain bi resnično oddahnil, Zveza z boljševiki mu je
Ž
D0 a kapitulacijo napram Ja-Nft, pa skuša Anglija kljub ^ i navedenim morebitnim gostim
t^g	Amerika na svoj
• Povdarja se namreč, Zed. države bolj stro-?las|jastop,ile proti Japonski, > ako bi je ne zalagale z
najti krivdo zu-,Sebe, drugje. In pri tem
"VESELA VDOVA" JIH VODILA ZA NOS
St. Joseph, Mich. — V tu kajšnje zapore je bila vtak njena v ponedeljek zvečer ne- j ka Mrs. Rose Pelikan, ker si ie izbrala dobičkanosen sicer, toda nedovoljen poklic, da si je potom porok služila denar. Proti ženski, ki je stara 40 let, je vložena obdolžba, da .se je poročila s peterimi moškimi, z vsakim pod drugim imenom, in vsakega, je zapustila po par tednih,ko je namreč izvlekla od njega denar. Kakor se je ugotovilo, si je ženska našla svoje "izvoljence" potom oglasov v nekem češkem listu, v katerih je navajala, da "vesela in bogata vdova išče moža."
IZGREDI MED WPA STAVKO
Zaradi požara aretiran posestnik
Sv. Križ, 8. julija. — Okrog Sv. Križa nad Litijo se začenjajo prvi dolenjski vinogradi jn so najboljši oni v Moravski gori, kjer imajo svoje vinograde tudi mnogi Ljubljančani poleg prebivalcev iz okoliških krajev.
Ono noč so opazili, da v Moravški gori gori in iz vasi so hiteli prebivalci na pomoč. Prišli so tudi orožniki. Pomagati pa ni bilo mogoče in je ogenj kmalu uničil s slamo krite zidanice posestnikov Obahe, Grčarja in Omahovca. Vsi tisti gospodarji so oškodovani za večjo vsoto, ker jim je zgorelo tudi različno vinogradniško orodje.
Orožniki so takoj uvedli preiskavo in od raznih strani so slišali, da so bili dan pred požarom v okolici cigani. Sum na cigane je valil tudi pogore-lec Obaha, ki pa je orožnikom postal sumljiv, ko so slišali, da je zvečer pred nesrečo iz svoje zidanice odnesel orodje in razne druge predmete ter vse to shranil pri nekem sosedu. Pri tem mu je pomagala žena in sta bila oba aretirana.
poškodb, ki jih je dobil pri padcu, so ga morali oddati v celjsko bolnico.
-o-
Nova maša	7
Na Cankovi v Prekmurju so imeli v nedeljo 16. julija slovesnost nove maše, katero je imel Anton Zelko, salezjanec. Novomašnik je študiral po večini v Turinu v Italiji.
-o-
Smrtna kosa
Pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah so pokopali Maiico Tičar, rojeno Šelič, soprogo davčnega upravitelja v pokoju. — V Mariboru je umrl Avgust Schmid, upokojeni polkovnik. — V Ljubljani je umrla Terezija Novak, rojena Pevec, soproga strojnika državnih železnic. — V Preski pri Medvodah je umrla Katarina Marinko.
orožjem, potem bi tudi Anglija imela bolj proste roke. V položaju pa, kakoršen je bil, ji ni preostajalo drugega kot podaja.
Zadnja WPA stavka je potekla dokaj mirno sirom cele dežele, izvzemši v Minneapolis, Minn. Tamkaj so stavkarji priredili burne izgrede, med katerimi se je pripetila smrt ene osebe, 28 drugih pa je bilo ranjenih. Gornja slika kaže pozorišče teh izgredov.
Nenavadna nesreča
Maribor, 8. julija. — V Zg. Dupleku se je pripetila tragična nesreča, ki je v vsej okolici odmevala. Pri posestnici Mariji Cerič je bil uslužben za pastirja šestletni Vinko Grlic, sin najemnice. Zvečer je fantek odšel zgodaj spat v listnjak ter se je čisto zakopal pod listje. Kmalu nato, ko je pastirček odšel spat, pa je naročil domači hlapec drugemu pastirju, 13 letnemu Mihaelu Pulku, naj prinese iz listnjaka steljo. Pulko je vzel gojni kramp ter se podal v listnjak, na nakoplje steljo. Ni pa v temi videl svojega tovariša Gr-liča, ki je bil zakopan pod listjem. Z vso silo je zasadil kramp v listje, v tistem trenutku pa je že odjeknil presunljiv kriv. Kramp je zadel Gr-liča v glavo ter sta se mu dva roglja zarila skozi lobanjo, dai je Pulko potem kramp s težavo izvlekel iz glave. Fant-, ka so takoj prenesli v hišo ter mu rane izmili. Sltraja je izgledalo, da je poškodba čisto nedolžna, ter jo bo brez vsega prebolel. Fanta rane niso niti močno 'bolele ter je naslednjega jutra že lahko vstal ter odšel na pašo. Tam pa je obležal v senci pod drevesom, kjer ga je našla domača dekla ter ga pokrila, ker je misKla, da spi. Ko pa so ga šli zvečer budit, so videli, da je fantek mrtev.
-o-
S češnje je padel
V Št. Lenartu nad Laškim je padel s češnje 11 letni sin mizarja iz Grahove. Zaradi
Morski volk
Nad dva in pol metra velikega morskega volka so ujeli ribiči med otokoma Supetar in Pelegrin v Dalmaciji in ga odpeljali pred Dubrovnik,kjer ga imajo razstavljenega in ga domačini ter tujci hodijo v velikem številu gledat. Baje bo potem morskega volka kupil
ljubljanski muzej.
—0—
Konji so se splašili
Blizu Rogatca so se splašili konji in vrgli iz voza 45 letnega hlapca Franca Turka iz Sv. Florijana pri Rogatcu. Revež, je padel tako nesrečno, da je šlo kolo čezenj in prizadejalo hude poškodbs po vsem telesu.
Izredna kokoš
Apolonija Lešnik, 'sdproga mlinarja in posestnika v Fra-mu pri Mariboru ima kokoš štajerske pasme, ki znese že skozi dva meseca vsaki drugi dain izredno debelo jajce ki tehta 85 in tudi do sto gramov. Nedavno je znesla jajce, ki je bilo težko nad 129 gramov, kar je za jajce že velika teža.
Nesreča
Ko so se neke noči vračali iz Novega mesta člani fantovskega odseka z neke prireditve v Šmarjeti in prišli s svojim vozom že skozi vas, so nenadno zapazili, da prihaja' za njimi nekdo z motornim kolesom. Ko je bilo motorno kolo že nekako 100 metrov za njimi,je naenkrat utihnilo brnenje motorja in tudi luč je ugasnila. Navdala jih je zla slutnja, u-stapU so voz in šli pogledat, kaj bi bilo. Kmalu so našli v Iravi ob cesti štiri motocikliste tri moške in eno žensko, ki so bili vsi nezavestni, nekoliko naprej pa razbito motorno kolo. Rešilni avto je ponesrečence odpeljal v kandijsko bolnico.
Btftn C
AMERIKAN5KI SLOVENEC
Četrtek, 27. julija 1939
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. OttmOvljen leta JML
Xxhfefo URdc dan raiun nedelj, pone> leljkov to dnevov po pnunUdh,
Kflaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING (CO.
NSSlov ufWMSftvfe in uprave:
J849 W. Certnak Rd., Chicago 7eIef«B: CANAL 5544
N&foSnlntj
„$5.00 _ 2.50 - 1.50
Za telo fiftb" Za p 61 leta ^ ga «!ri lfcta
Zn Chicago, Kanado in Evropo: __
Za Cfelo teto_$6.00
Za pol fcta r ..... -_3.00
Za Mft leta_____1.75
posafflefitta številka _ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established J89J.
Issued daily, euccept Sunday, Monday and the day after holidays.
Published byi
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year	,.., ■
For half a year
».$5.00 _ 2.50 _ 1.5b
For three months _—
Chicago, Canada and Europe
For one year _._$6.00
For half ytear _ 3 00
For three months _____- 1.75
Single copy______ 3c
Dttplsi važnega pomfcna za hitro objavo morajo biti doposlari na uredništvo vrtj dan in ped pred dnevom, ko kida list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Wtftka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrata.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChicSgo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
To je zopet en slučaj, kako je posloval in kakšen je bil tisti I poslancev JRZ (Jugoslovan-toliko opevani "lojalistični režim" v Španiji. To je bila pa1 ske r a d 1 k a 1 n e zajednice) res krasna demokracija! Kdor slabim in izprijenim ženskam ni ugajal, je moral pred puške, itd. Pa nekateri ameriški listi obsojajo Francovo vlado, ki zdaj išče vse te krivce in jih po zaslužen ju kaznuje. Dobro bi bilo izvedeti kdo so tisti, ki se za take peklenščke, kakor so bili madridski čekisti in čekistinje, toliko potegujejo. Za nedolžne žrtve se preje niso, ko so jih ti pošiljali pred puške. Zdaj pa tak jok.
Brez naslova
Svet je doživel nove čase. Doslej so države in narodi imeli svoje dežele in svoje zemlje, ki so jih smatrali za svoje in nedotakljive. Toda doba, v kateri so se rodili fa-šizmi in njihove diktature je prinesla svetu dokaj nemirne čase in v teh so si nervozni fašisti izmislili novo besedo s katero povdarjajo svoje zahteve. Ta beseda je "življenski prostor". Zdaj ne velja več, čigava je dežela, čigava je zemlja, če si dovolj velik, zdaj po fašistični miselnosti lahko zahtevaš zase "življenski prostor". Ampak goljufiva je ta fašistična miselnost. ,Velja samo za velike in močne. Za majhne in slabotne ne. Ti morajo prepuščati "življenski prostor" večjim in močnejšim. To je živalski džungelski način. Tam pride lisjak, volk, panter ali kak drug krvolok in slabotnejše živali, ki se ne morejo braniti proti njim morajo dirjati ali pa poginiti in prepustiti svoj "življenski prostor" njim, ki so močnejši. Lepe čase doživlja človeštvo! Doživlja jih pa zato, ker se čezdalje bolj od-tujuje krščanstvu in njegovi pravičnosti.
Slovani smo čudni. Veliki politični pretresi v Evropi, ki groze Slovanom z novim suženjstvom nas prav nič ne predramijo. Žalostno, pa resnično. Hrvatsko vprašanje v domovini kakor zgleda na noben način ne morejo rešiti. Kakšno vprašanje pa- je vendar to ? Kaj pa vendar Hrvatje takega zahtevajo, da jim ni mogoče ugoditi od strani Srbov? Zakaj pa vendar gre? Poročila o pogajanjih se drže v tajnosti. Kaj točnega in jasnega ne pove ne Maček, predstavnik Hrvatov, pa jih ne pove niti uradni Beograd? Kaj so take tajnosti, da jih je treba skrivati? V takih resnih in nevarnih časih, skozi katere gredo Slovani, bi bilo pričakovati vsekakor malo več resnosti,, posebej pa še več razsodnosti. Dogoditi se zna, da pride reševat Hrvate Mussolini, ali pa Hitler in ta dva ne bota hodila okrog Mačka s meseno klobaso, pač pa z bikovko in Mački in drugi bodo skakali, kakor še nikoli...
Svoboda tiska je najvažnejša zadeva za vsak narod in vsako deželo. To svobodo sicer tolmačijo ljudje vsak po svoje. Vendar kljub temu je treba ugotoviti, da popolnoma svobodnega tiska nikjer na svetu ni. Zakaj ne? Zato ne, ker to ni mogoče. Pri tej ugotovitvi mogoče mnogi zmajujejo za glavo. Naj le prosto zmajujejo, svobodnega tiska pa kljub temu ni. Vsak tisk, vsaka tiskana vrsta, v časopisu, magazinu ali knjigi je v službi gotovih idej in gotovega namena. Vzemite fašistični list v Italiji ali Nemčiji. Poln je hvale o fašizmu. Skuša naj kdo v njem kritizirati fašizem? Vzemite komunistične liste, kjerkoli. Kaj pišejo? Stalina in Rusijo povzdigujejo v deveta nebesa. Skušajte v takem listu to kritizirati? Vzemite gospodarske liste, ki pišejo v korist denarnih zavodov in dragih takih namenov. Pošljite jim kritiko, zakaj ne bi ti znižali obresti malim ljudem itd. Bodo objavili? In n. pr. vzemite naše podporne organizacije, ki izdajajo svoja glasila. Ali je tu svoboda tiska popolna? O yes, dokler boš hvalil in gladil brade na desni in levi. Pa skušaj malo kritizirati, pravično namreč, pa boš kmalu videl, da te sa-lamenske svobode tiska je kaj malo na svetu. Zakaj je pa ni? Zato ne, ker na svetu tudi svobodnih in demokratičnih ljudi dosti ni. Mislimo svobodnih pred vsakimi ali kakoršnimkoli predsodki in demokratičnih, da bi bili skoz in skoz pravični v vsakem slučaju. Ljudje s človeškimi napakami smo vsi. Zato pa je na svetu tako malo svobode in prave demokracije. Prava svoboda in prava demokracija je mogoča le v okviru pravičnosti. Krščanstvo s svojimi nauki pa postavlja ta okvir pravičnosti.
JUBILEJ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA
Milwaukee, Wis.
Petindvajset let je lepa doba v človeškem življenju. Veliko vode poteče v tem času v morje, kot bi rekli in marsikaj se v tem času dogodi. Kdor je po petindvajsetih letih bivanja v Ameriki ostal še zvest svojemu narodu, svoji veri, svoji družini in svojim društvenim bratom, zasluži vsekako priznanje in spoštovanje.
V nedeljo 9. julija sta sedela pri težko obloženi m,izi v Tivoli dvorani Mr. in Mrs. Joe in Ana Marin. Joe je prišel v Ameriko leta 1912 iz Dolenje vasi pri Novem mestu. V, Ameriki se je srečal z Ano Novak iz Kapele pri Ra-dovci na Štajerskem. Drug drugemu sta se dopadla in tako sta si pred 25. leti segla v roke in si obljubila zakonsko zvestobo do smrti, dne 11. ju-•lija 1914. — Po petindvajsetih letih zakonskega življenja sta sedaj sedela v sreči med svojimi znanci |in prijatelji, ki so pripravili njima v čast slavnostni banket v Tivoli dvorani. Prišli so sorodniki tudi iz Sheboygana, znanci iz West Allisa in društveni sobratje iz Milwaukee. Vsi so bili ene misli, namreč, da Mr. in Mrs. Marin zaslužita javno priznanje za njihovo vzgledno življenje, za njihovo delo na društvenem polju lin ravno tako pri cerkvi sv. Janeza Evangelista. — V imenu društvu sv. Janeza Evangelista je slav-ljenca pozdravil John Oblak, predsednik omenjenega društva. Slavljenec Joe Marin se je zahvaljeval in soproga je ponavljala: Težko sva delala, hranila in molila in Bog je blagoslovil najin zakon in naše delo.
Res, Bog je rosil svoj blagoslov na Marino družino. Ed'ina hči Ana, poročena Goggins, živi pri starših in jim pomaga pri obrti. — Sploh pa ne potrebujeta dosti po'moči, ker sta oba še čvrsta in zdrava v najlepših letih življenja. — G. župnik Rev. Anton Schiffrer jima je želel, da bi dočakala v naš,i naselbini še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti, dokler ne vidita otroke svojih, otrok do četrtega rodu. — S to željo v srcu smo obhajali srebrno poroko vsi, ki osebno poznamo Joe Marina in njego-
vo soprogo Ano. — Na mnoga leta!
Član dr. sv. Janeza Evang. KSKJ.
NAROČNICA IZ PENNE SE OGLAŠA
Bishop, Pa.
Prosim cenjeni g. urednik za malo prostora za vesti iz naše naselbine. Saj veste, da vas z dopisi od tukaj preveč ne nadlegujemo. Kaj se hoče. Eni smo za to prestari, drugi so pa premladi, oboji pa menda bolj leni za pisanje. — Z delom je tako, tako. Kdor ima delo, ta dela in mu je dobro. Kdor pa nima dela, je pa revež. Največ je seveda mladine, ki je brez dela in zaslužka. Ce bi opoldne s prižgano svečo šli iskat delo, ga ne dobijo. Matere vsako jutro pokličejo svoje sinove, naj vstanejo jn gredo vprašat "basa" če bo kaj dela, pa ga ni danes, ne jutri ,in ga ne bo po-jutrišnim. Iludo je za tako mladino, ki nima dela in tako tudi ne' denarja. Sicer tukajšnja mladina ni taka, kot smo bili v starem kraju. Po štiri ure daleč smo hodili na mesto, pa se nismo počut,ili utrujene, ko smo prišli tja. Tukaj pa, komaj malo pobrska pri delih na polju, pa že gleda, kam bi se vsedel in gleda v nebo, kod bodo vrane letele.
Zvesto prebiram Amerikanski Slovenec in te dni prav z zanimanjem berem popisovanje tega rojaka, ki je bil v Srbiji pri vojakih. Radovedna sem, odkod je ta rojak doma. Prav zanimivo opisuje, kako se mu je tam godilo in tudi smešno je. Z mojo sestro sva se do solz nasmijali in lahko rečem, da se v svojem življenju nisem toliko nasmijala,kot pri tem popisovanju. On revež je pa le veliko prestal tam, kjer so ga preganjale one male nadležne živalice. Le še veliko napiši, dragi rojak, je prav zanimivo to branje.
Barbara Murgel
-o-
PISMO IZ JUGOSLAVIJE Ljubljana, 30. junija (O sporazumu) Po znani interpelaciji Dr. Stojadinoviča, v kateri je ta razočarani "vodja" tako vehe-mentno napadel delo sedanje vlade, podtikajoč ji v njenih pogajanjih z Dr. Mačkom namen, da s prevelikim popuščanjem Hrvatom spravlja v ne,-varnost moč in edinstvo Jugoslavije, je skupščinski odbor
predlagal izključitev kakih 40 poslancev in senatorjev iz stranke, ker so se s svojim podpisom na interpelaciji o-predelili za politiko Dr. Stojadinoviča, torej proti spoi'azu-mu s Hrvati. Ta sklep skupščinskega odbora je dal povod za temeljito čiščenje in pre-osnovno celotne organizacije JRZ. Pri zadnjih december-skih volitvah so namreč po zaslugi Dr. Stojadinoviča vskočili v stranko JRZ možje, ki so bili izvoljeni na programu JRZ, ne da bi bili tudi v resnici za ta program: to so po večini poslanci, ki slej ko prej pripadajo ideologiji bivše vladne Jugoslovanske na'cio-nalne stranke, med katerimi se nahajajo tudi poslanci, ki so izrabili svojevrstno matematiko sedanjega volilnega zakona in bili izvoljeni v savski banovini, ne da bi imeli tudi hrvatskega ljudstva za seboj. Predeedniku vlade gosp. Dragiši Cvetkoviču pa so ostali zvesti razen teh 40 poslancev vsi drugi, tako srbski, slovenski in muslimanski.
To čiščenje je zavzelo velik obseg in bo trajalo nekako do srede avgusta, ko se zbere v Beogradu vrhovni odbor JRZ, ki bo premenil strankina pravila, predvsem pa odstranil Dr. Stojadinoviča kot predsednika stranke, pravtako pa tudi vse njegove pristaše z vodilnih mest v strankinih organizacijah. Tako je že preosno-van donavski, vardarski in zet-sk,i banovinski odbor. To delo bo razmeroma lahko. Kajti poleg tega, da stoji za predsednikom vlade ogromna večina JRZ, vživa sedanja vlada tudi vso moralno oporo jugoslovanske javnosti, kar je v sedanjih resnih časih pač prvenstvene važnosti. Vsi pošteni krogi obsojajo ta organizirani Stojadinovičev napad na sporazum. Obenem pa obsojajo tudi vse tiste, ki so se poleg Dr. Stojadinoviča, po svojem delu izkazali v nasprotnike sporazu'ma, in to so: Jugoslovanska narodna stranka gosp. Svetislava Hodžere, Ljo-tičev "zbor," predvsem pa poslanci JRZ iz savske banovine, ki so v lastnem interesu prisegli na program Dr. Stojadinoviča. Vse te tri skupine so idejno zelo 'blizu, vendar pa po številični moči le malo pomenijo. Sovražniki sporazuma so trosili okrog fantastične vesti, da je srbsko ljudstvo vznemirjeno radi bližajočega se sporazuma, nekako tako, kakor so ob času konkordata, kar pa seveda ne odgovarja resnici: Vse jugoslovansko ljudstvo, posebno še z ozirom na napet in zapleten mednarodno politični položaj, odločno zahteva sporazum in ta ljudska volja bo tudi zmagala nad peščico tistih, ki nasprotujejo sporazumu radi osebnih, sebičnih namenov. Tako torej misel za sporazum nikakor ni pokopana. Še več, vse izgleda in vrh tega smo tudi izvedeli iz zanesljivih virov, da je vlada zdaj na delu, da odstrani zadnje ovire za dokončno po-
Dogodki
l med Slovenci po Ameriki
Obiskal nas je
Chicago, 111. —V torek zjutraj nas je počastil s svojim obiskom č. g. Vinko Demšar Spiritual iz Škofje Loke na Gorenjskem v Jugoslaviji, ki se to-časno mudi na obisku pri svojih sorodnikih, obenem pa tudi proučuje ameriške razmere. — Pri poročilu jolietske slavnosti preteklo nedeljo, je poročevalec č. g. Demšarja prekrstil v "Rem-šarja," za kar naj č. g. blagovoli oprostiti. — Preč. g. prav lepa hvala za obisk!
Zdravje si hoče okrepiti
Chicago, 111. — Mrs. Frances Strohen se je te dni podala v državo Michigan, da se okrepi in pozdravi po njeni dolgi bolezni. Ob enem pozdravlja vse znance in prijatelje, ki so jo obiskovali v času bolezni.
Zlata poroka
Cleveland, O. — V New-burgu sta slavjla zlalto poroko zakonca Mr. in Mrs. Jakob Volčanšek, na East 82nd St. Četudi priletna, sta oba še pri dobrem zdravju. V družini so trije sinovi in štiri hčere ter lepo število vnukov in vnukinj.
Vesel dogodek
So. Chicago, 111. — Vesel družinski dogodek so imeli pri družini Mr. in Mrs. Victor Stone na Ewing Ave. Prptekli teden so mlada zakonca obiskale prijazne vile rojenice in jim prinesle v dar luštnega
fantka, ki so se ga močno raZ' veselili. — 'Prijatelji jima ^ ražajo častitke !	{ „..
Poroka
Cleveland, O. — Preteki" soboto 22. julija sta se v cer" k vi Marije Vnebovzete 11 Holmes Ave. poročila M'38 Mary Bencar, hči Mr. in Mi'3' Štefan Bencar na East ^ Street in Mr. Fred La Porte J Corsica Ave. Poroka je bila s sv. mašo.
Žalostna vest
V vojaški bolnišici v Hinf 111., je nedavno umrl J°že Gornik, v starosti 50 let. D0' ma je bil iz Grahovega P1'1 Cerknici, po domače Tišov že. V Ameriki je bival okol° 30 let in je živel nekaj časa v Niles, O. Zapušča brata v nadi, v stari domovini pa tfl pol brate in tri pol sestre. Ker je pokojni za časa vojne slu' žil v ameriški armadi, je b pokopan z vsemi vojaški"11 častmi.
Tragedija Slovenke
Cleveland, O. — Že več me' secev je Mrs. Anna LonSet' ki je žena spoštovanega s'0' venskega policaja Mr. A. gerja, kazala znake umnosti in je ob enem b0^ hala na srcu. Večkrat se ^ izrazila, da ji ni več
živeti
ker jo hočejo zapreti v jeC°' Njen soprog ji storil vse, 1<{" mu je bilo mogoče, da bi ln'e' prečil kako nesrečo, tudi no mater Mrs. Mary Mače^ je naprosil, da je pazila
11»
njo. V noči od torka na sr®'
do*
nenaS"0
pretekli teden je vstala, našla možev samoki • in se pred hišo ustrelila,^ srce. -
Pokopana je bila cerkve sv. Jeronima na ^ vary pokopališče.
mirjenje in utrditev položaja kraljevine Jugoslavije. In ta
končna faza v pogajanjih za sporazum nikakor ne bo vtrpe-la škodo radi čiščenja v stranki JRZ, temveč bo to čiščenje le prineslo veliko" korist za državo, ker bo razčistilo položaj. Izgledi za sporazum so danes rekli bi, večji kot takrat, ko so se pogajanja zanj začela. Sicer se iz taktičnih razlogov stvar še drži prikrita in vedo zanjo le oni, ki so edino v to poklicani. Toliko pa je znano, da gre vse delo za tem, da postanejo pogoji sporazuma končno res sprejemljivi za vse dele v državi. Ugodno je tudi to, da večina takozvane združene opozicije izjavlja, da sporazuma ne bo ovirala, čeprav ne odgovarja njeni zamisli. Pripomnili bi, da so v tej združeni opoziciji bivši zemljoradniki (pokojni njihov voditelj Joca Jovanovič je nekoč izjavil, da bo do sporazuma prišlo,) nadalje bivši demokrati, ki pa se zaenkrat držijo še rezervirano in so le izvolili odbor, da sprejme nadaljne "sklepe z ozirom na položaj. Tudi oficijalna Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je izjavila, da sporazumu ne bo nasprotovala, če bo okrepil položaj v drža-
vi. Seveda, pomisliti moral10'
da bo tudi še potem, ko
stv*r
sklenjena
mnogo P . bo tuj
sporazum ze še mnogo časa in trpljenja, preden se praktično izvedel. Tako problem za se n. pr. razi11^' tev med Srbi in Hrvati; težje vprašanje v spora011 pa predstavlja Bosna in cegovina in s tem v zvezi sta še drugih stvari. Močn° ^ tudi še vkoreninjena Polie.^|. v državi centralistična ^ nost. Vendar pa bo dobra Ija ki jo je pokazalo lju<*s.!jt in njeni sedanji zastoP'1'^ zmagala in sporazum torej več stvar nedogledne bodo«11 sti.
nii" lief
vf' j«
Priprave za VI. sveto
lep"
kongres Kristusa Kralja } napredujejo. Vrši se ve";. propaganda in treba je P znati, da je našla zamisel ma in po svetu silen odi*1 , Številna pisma prihajajo ^ ki dan v osrednjo pisarn0 predvsem udeležba škofov čatstna. Mnogo posebnih kov iz raznih evropskih ^ žav je najavljenih. Predv's^, pa se bo častno odzvala S' ^ nija in ostala država, tak0 bo kongres res veličastna tovna manifestacija ideje stusa; Kralja.

gV<-P'
TARZAN IN SLONOVI LJUDJE
(29)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
V Madridu so te dni aretirali devet žensk, ki imajo baje na vesti okrog 5000 umorov. Po poročilih iz Španije so izpovedale, da so bile voditeljice ženske Čeke in da so dnevno izrekle okrog 30 smrtnih obsodb. Rdeča vlada jim je dala na razpolago ves policijski aparat, posebne avtomobile, s katerimi so vozile skupaj osumljence in ljudi, nad katerimi so se hotele maščevati iz zgolj političnih nagibov.

S £
Bolesten krik, ki ga je iztisnila do smrti prestrašena Gonfala, je prebudil na pol Spečega Špika. Naglo je vstal in poklical Trolla. Ker ni bilo odgovora, je takoj zaslutil, da je Trbll vzrok tega Gdnfalinega krika, zato se ie takoj napotil proti koči, kjer je počivala dcklica.
K6niaj je stopil Spike skozi vrata, že ga je Troll sprejel s srditim ren-čanjem. Obenem je skočil proti njemu, toda Spike je bil na kaj takega pripravljen in je odbil pVvi napad. Zopet sta še spoprijela in se začela obdelovati, Gonfala je' pa s strahom prisluškovala temu dvoboju.
Troll in Spike sta se tako srdito obdelovala, da sta se nazadnje zvalila po tleh v tesnem objemu. Toda tudi tukaj nista prenehala. Gonfala se jima je morala umakniti bližje k vratom in Od tam ha prosto. Tako je bila vsaj začasno prosta. V tem je zaslišala prihajati črnce-domačine.
Ropot, ki sta ga Troll in Spike povzročala z medsebojnim pretepanjem, jfe opozoril čuječe divjake, da so hiteli gledat, kaj bi to bilo. Spike se je hitro pobral iz koče in ko ga Gonfala zagleda, se je ustrašila. Njega se je najbolj bal ain če je Troll mrtev, je v njegovi nemilosti.
.Četrtek, 21. julija 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8 "
; KRI ZEV POT
ŠPANSKIH
STOLETNIH UMETNIN
Te dni bo v Parizu velika razstava španske umetnosti. Za-tidno ni še nobena razstava v zgodovini človeštva imela tako Magičnega uvoda, kakor ga ima ta, zakaj prirejena je bila ta-k°j> ko se je komaj dobro kon-ca' križev pot španskih umeten in njihov beg iz grozot državljanske vojne. Pretresljivo r°nianje najlepšega in najvišjega, kar je dal španski genij, nam ponazarja vso grozoto voj-ki brezobzirno ograža in uni-cuJe vse, kar je bilo ustvarjeno v dokaz, da človek ni samo zver 111 tvar, tisto, kar so rodovi in rodovi ljudi ohranjali v dokaz sv°je plemenitosti.
Ko se je začela državljanska v°jna, so vse pomembnejše slike iz muzeja Prado, iz akade-miJe in iz kraljeve palače spravili v utrjene kleti španske državne banke. Ko se je republikanska vlada preselila v Valen-ClJo, je glavni konservator muzeja Prado, Sanhez nenadno doki^ zapoved, naj takoj pošlje VecJe število najdragocenejših slik v Valencijo. Vlada je to zapoved poslala na zahtevo sovjetskega poslanika Rosenberg^, ki Je hotel te dragocene umetnine »Praviti v Rusijo kot plačilo za s°vjetsko pomoč v orožju.
To se k sreči ni zgodilo. Konservator je alarmiral voditelje Ve'ikih muzejev v Evropi, zlasti v Parizu. Ti so sprožili misel, da ki v Louvreu organizirali veliko Razstavo španske umetnosti. S tem bi španski umetnostni zaklad prišel na varno v Francijo. ■Predlog ni uspel ter je rdeča vlada zahtevala, da morajo francozi po razstavi umetnine ^zročiti tisti osebi, katero bo 'nienovala valencijska vlada. Conservator j i Louvrea te zahte-V(J niso mogli sprejeti, so pa s Svojim nastopom preprečili, da 111 španski umetnostni zaklad Gonial v Moskvo. Prepeljali so pa nekaj v Valencijo, nekaj v ^°rre de eSrana, nekaj pa so ga spravili celo v cartagensko Sftiodnišnico.
Po raznih bolj ali manj varnih krajih je bilo zbranih nad 2°00 slik, med njimi 1500 Goye-jevih, 45 Velasquezovih, 43 Gre-c°vih, 36 Tizianovih, 25 Ruben-fovih, dalje sloOviti Raffaelov Kardinal" Diirrerjev avtopor-tret itd. Razen tega so bili pri s'ikah še stari rokopisi nepre-Cenljive vrednosti: sveto pismo Sv- Alojzčija (800 strani, na v®aki strani po osem barvanih ^iniatur), knjiga ur Izabele Katoliške, rokopisi Cervanteso-Vl> de Vegovi itd., najstarejši iz-v°d romana o Cidu, zemljevid Kolumbovega pribočnika Juana la Cosa. Razen tega 16 km dragocenih preprog, med njimi z'ato vezene preproge Karla V., ^belini itd. itd. Ves ta zaklad ^ čakal po raznih kleteh, kaj bo
2 njim.
Ko je kazalo, da bo general ranco presekal rdečo fronto ^ed Barcelono in Valencijo, so hitro roko izrabili nekaj iz zalog ter poslali 1600 zabo-■•ev umetnin najprej v Katalo-jPjo. Zadnji avtomobil, ki je pe-Jal te dragocenosti, bi bil kma-^ zletel v zrak z mostom na oru, ki so ga rdeči na umiku . izstrelili. Večina slik in drago-1 eenosti so spravili v Figueras, nekaj kilometrov od francoske ^je. Tam so jih spravili po laznih gradovih, preproge in ^beline pa v mestno trdnjavo. Ko je general Franco zavzel arcelono, je nastala za ta beroči umetnostni zaklad naj-V°eja nevarnost, bodisi zaradi Neprestanega bombardiranja po ^^ionalističnih letalih, bodisi UJatli tega, ker se je bilo treba ati> da bodo rdeči na umiku v ,'°ji besnosti uničili vse, da ne 1 slike in dragocenosti prišla v
nasprotniku, g daj je sloviti španski slikar . rt, ki
živi v Parizu, skušal ai'mirati Zvezo narodov, da bi
ona posredovala za rešitev španskega umetnostnega zaklada. Glavni tajnik Zveze Avenol je bil pripravljen posredovati pri rdeči vladi, toda le pod pogojem, če to zahtevajo najprej vse pomembnejše umetnostne ustanove in muzeji na svetu. Medtem ko je bila nacionalistična vojska komaj 25 km od gradov, kje so čakale umetnine, se tekla brzojavna posvetovanja med Parizom, Londonom, New Yorkom in Amsterdamom. Posredovala je francoska akademija lepih u-metnosti in zunanji' minister Bonnet. Ko je bilo vse preskrbljeno, je Avenol izjavil, da je sicer pripravljen sprejeti španske umetnine v palačo Zveze narodov, ne bo pa storil nobenega koraka pri rdeči vladi, da bi jih izročila. Kazalo je, da bo španski umetnostni zaklad zajela u-soda vojnega uničenja.
Tedaj je poskusil na svojo roko ravnatelj slovitega pariškega muzeja Louvrea Verne, ki je v naglici sestavil mednarodni odbor. Ta je prosil francoskega zunanjega ministra, naj posreduje pri rdeči vladi, kar je tudi storil. Ko je bilo v načelu že vse sklenjeno in sporazum v glavnem dosežen, se je Verne s svojimi sodelavci odpeljali na špansko mejo, da bi osebno poskrbel prevoz iz Figuerasa. Toda zunanji minister del Vayo, ki se je strinjal z mislijo, da je treba umetnostni zaklad spraviti na varno, je v zadnji uri spet načel vprašanje, komu bo omenjeni odbor po koncu vojne umetnine izročil. Zastopnik Louvrea, zastopnik angleškega muzeja iz Londona in del Vayo so se tri dni posvetovali, medtem ko so letala dan za dnem bombardirala Figueras in zavetišča, v katerih so čakali Velasquezi, Tizia-ni in drugi. 3. februarja zjutraj so se zedinili, da umetnine ostanejo skupna last španskega naroda in jih bo dobila po vojni vlada, ki bo imela v Španiji ob
16 IN 60
Neki Carmelo Locapria se je nedavno poročil z Tarsilio Michielli. Njegovi sosedje pa, namesto, da bi mu čestitali in voščili srečo, so ga skoraj hoteli linčati. Kričali so, da bi si bil moral izbrati svoji starosti primerno ženo. On je namreč star 60 let, ona pa le 16. Slika kaže par po poroki v New Yorku.
je poiskalo kvotno številko. Na Poljskem je bilo vloženih 78,409 prošenj, dočim kvota znaša le 6524.
Položaj kvote v nekaterih drugih deželah, lahko sodite iz sledeče tabele:
	Letna	Prošenj do
	kvota	jan.1939
Dansko ........	1,181	3,327
Finsko ........	569	2,302
Francija	3,086	4,731
Grško............	307	3,267
Italija ..........	5,802	4,047
Litva ............	386	5,606
Norveško ....	2,377	13,716
Rumunsko ....	377	16,072
Sovj. Zveza ..	2,712 '	8,998
Spanj sko	252	3,055
Švedsko ........	3,314	3,305
Jugoslavija ..	845	6,961
je takoj plombirali ter jih dali v varstvo francoski carini, ki je skrbela zanje vse, dokler niso prišle v Bern, kjer se je po čudovitem naključju križevi poti pot stoletnih španskih umetnin
srečno končal in odkoder so jih zdaj prepeljali v Pariz na veliko, manifestativno razstavo, ki bo vzbudila ogromno zanimanje za Španijo in stvaritve španskega duha.
PROBLEMI PRISELJENCA
Živel v Ameriki 12 let, odšel v stari kraj in se povrnil nezakonito.
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države, 1. 1908 in živel tukaj do 1. 1920, ko sem odšel v stari kraj. Ostal sem tam pet let in se povrnil 1. 1923, to pot pa skozi Kanado brez redne inšpekcije s strani priseljeniških oblasti. Imel sem že prvi papii 1. 1910, ali nisem postal ameriški državljan. Ali smem zaprosit; za naturalizacijo?
ODGOVOR; Ker Vaš zadnji prihod je bil nezakonit, ne morete po sedanjih zakonih postati ameriški državljan. Vaše prejšnje dolgo bivanje v Združenih državah ne šteje. Niste pa pod-
mornarji, ki so dezertirali svojo ladijo po 1. juliju 1924 in ostali tukaj nezakonito, podvrženi deportaciji radi nezakonitega prihoda ravno tako, kakor vsi drugi inozemci, ki so prišli nezakonito po onem dnevu.
Povpraševanje za priseljeniške vize.
VPRAŠANJE : Ali mi morete reči, koliko ljudi je že vprašalo za vize v Združene države v poglavitnih evropejskih državah?
ODGOVOR: Po obstoječem zakonu 153,774 priseljencev sme prihajati vsako leto pod kvoto, pri čemur vsak priseljenec gre na račun kvote one dežele, kjelse je rodil. Dne 1. januarja 1939
Priselil se je s prijateljevim pasportom.
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države povsem v redu 1. 1909, ali imel sem tedaj potni list na ime svojega prijatelja. Odkar sem prišel, sem pa rabil svoje lastno ime. Morem-li postati ameriški državljan?
ODGOVOR: Ker ste prišli v to deželo ne pod svojim lastnim imenom, se Vaš prihod v zmi-slu priseljeniškega zakona smatra nezakonitim. Ker pa ste prišli pred 1. julijem 1924, niste podvržen deportaciji. Poleg tega, kdor je prišel nezakonito pred 3. junijem 1921, more legalizirati svoje bivanje, ako zaprosi za certifikat registracije. Priskrbite si dve tiskovini Form 659, kjer najdete na 4. strani natančne informacije o postopanju.
F.L.I.S.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"!
SPOMINI
NA VOJAŠKO SLUŽBOVANJE V JUGOSLAVIJI PRED 15 LETI.
v Piše John Strah, Eveleth, Minn.
tast. Toda ta sklep je bilo treba,; ^rS IwTJrtW * 518'°°° *«	fd
.! i- ......4--J.-1.. ...„.,: 1.: ____i. Ivizen ueponaci.il, Ker ste pnsii „,„ • „„mn„;in	kon-
ciati v potrdilo vladi, ki je spet samo debatirala in debatirala, vse dokler ni nacionalistična vojska zavzela Gerone, nekaj kilometrov pred Figuerasom. V neredu, ki je vladal med rdečo vojsko, se je bilo treba bati požigov, ropanja in uničevanja in vlada je nazadnje le dovolila prevoz v Francijo.
Podravnatelj Louvrea Sau-jeard je takoj odpotoval v Figueras, kar ni bilo lahko spričo gneče, ki je vladala na cestah. Po neskončnih težavah in prerekanjih z nižjimi in višjimi poveljniki, od katerih je odločal vsak zase, so v noči od 3. na 4. februarja, pri svitu sveč — električna napeljava je bila pretrgana — začeli nakladati prve zaboje na tovorne avtomobile. Telefonska zveza z mejo je bila onemogočena. Mejne straže niso o dovoljenju vedele nič. Ko so se prvi avtomobili priborili mimo vseh krajevnih poveljstev do meje, so jih ustavili tam. Začelo se je beganje iz Figuerasa na / mejo in nazaj.
Konec koncev so bežeče umetnine le mogle v Francijo. 71 voženj je bilo potrebnih, da so prepeljali glavni del zaklada čez mejo v Perpignan. Avtomobile so več čas obstreljevala letala. K sreči ni bil nobeden zadet. Pri 71. vožnji je bila cesta čez mejo tako zatlačena, da avtomobil ni mogel naprej. Šofer je zapeljal avto v gozd ter na ramah prenese lzadnji del tovora: veliko sliko El Greca in tri dragocene preproge v zaboju.
Na francoski strani so zabo-
pred dnem 1. julija 1924./Mogoče je, da bo sedanji kongres vza-konil postavo, ki bi dovolila onim, ki so nezakonito prišli v Združene države med 3. junijem 1921 in 1. julijem 1924, mogli legalizirati svoje bivanje in potem zaprositi za naturalizacijo. Ali, dokler takega zakona ni, nič se ne daje napraviti za Vas, ra-zun, ako odidete iz Združenih' držav in se povrnete z redno priseljeniško vizo.
Mornarji, ki so dezertirali po 1. juliju 192U, so podvrženi deportaciji.
VPRAŠANJE: Neki mornar je zapustil svojo ladijo v ameriški luki 1. 1926 in ostal je tukaj od tedaj naprej. Nekateri pravijo, da mornar-dezerter ne more biti deportiran po treh letih bivanja. Drugi pravijo drugače. Kaj je res?
ODGOVOR: Po naredbi Labor Departmenta, ki je bila potrjena od federalnih sodišč,'so
skupaj zaprosilo ameriške kon zulate za kvotno številko.
Največja letna kvota je ona Angleške (65,721), ali prošenj za kvoto v tej deželi je bilo razmeroma malo (16,761). Vse drugače je z nemško kvoto. Ta kvota znaša 27,370 in do začetka tega leta več kot 240,000 ljudi je zaprosilo za njo. Cehoslovakija ima še vedno svojo kvoto: 2874 in število prošenj je bilo 36,868. Na Madjarskem, kjer letna kvota znaša samo 869, 24,842 ljudi
• ROJAKI, POZOR!
Priporočam se vam za
popravila vseh vrst radio.
Obenem naznanjam, da prodajam PRVOVRSTNO ZELENJAVO IN SADJE
na 690 Fairview ave.
blizu Gates Ave. RIDGEWOOD, N. Y.
JOSEPH F. BOHAR, JR,
(Dalje)'
Torej 28. avg. je bil prihod kralja v Prizren. Njegov namen, se razume, ni bil obiskati samo nas, pač pa je njegova pot se začela v Beogradu v Kosovsko Mi-trovico, Podgorica, Peč, Djako-vica, Prizren, Uroševac, Skoplje, Niš, Kragujevac v Beograd.
Ob 11. uri je cel polk stal v pozor u na cesti D j ako vice—Prizren, odkoder smo pričakovali, da pride sprevod, ker je tudi na določen čas prišel, v zadnjem avtu pa kraljeva dvojica. Polk se je za sprevodom počel zbirati, kamor je tudi korakal na ka-sarski krug brdske artilerije. Tam je bila vzvišena tribuna, kjer je že stala kraljeva dvojica, kateri je polk naredil mimo. hod ali pozdrav. Med mimohodom je svirala godba kosovske divizije. Vrlo izbrana godba. Po končanem mimohodu je Nj. vel. kralj sam prevzel komando in dal povelje: "voljno, moji voj-nici". Kralj in kraljica sta stopila iz tribune med priprosto vojaštvo in se prav po domače razgovarjala z vojaki, kot navadnimi znanci, brez kake časti. Podučeni smo bili ako bi kralj slučajno koga vprašal, mu lahko k večjemu rečemo, ne kralj, ampak kar 'po domače' gospodine. K temu naj malo pripomnim, da je pok. kralj Aleksander I. marsikje naslikan, kot neprijazen Slovencem in Hrvatom. To vem iz lastne izkušnje, ampak tista slika, po moji sodbi ne bo držala, kajti v kolikor mi je znano, se vsaka krivda zvrača na kralja seveda, zakar se morda kralju še sanja ne, krivda leži na vsem drugem kraju in kralj je pa samo kralj in nič drugega ne.
|| Pregleduje oči in predpisuje očala
23 LET IZKUŠNJE	|
I DR.J0HN J. SMETANA |
OPTOMETRIST
i g ■ 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523	It
jg Uradne ure: vsak dan od 9. g s zjutraj do 8:30 zvečer.
*l!l!!BllilHi:!!iBil!inillinillinillliai!U!BI»liHll!lli!!n!!!l!B^
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. ___
DENARNE POŠILJATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sv«ta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60............... 300 Din
Za $10.25................ 500 Din
Za $20.00................1000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30...............- 100 lir
Za $12.00................- 200 lir
Za $29.00................. 500 lir
Za $57.00................-1000 lir <
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem m znancem tilžno vest, da za vedno preminul naš ljubi oče in soprog
Martin Nemanič
v sredo, 3. majnika, v Torrace, Pa. Pokojni je bil rojen 11. novembra leta 1869. v vasi Radovica pri Metliki. V Ameriki je bival nad 40 let. Njegov pogreb se je vršil po cerkvenih obredih iz hiše žalosti v cerkev sv. Terezije in potem na hrvatsko pokopališče sv. Roka.
Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo za vse, kar je kdo storil ba pokojnika, bodisi tekom njegove dolgotrajne bolezni, ki ste ga obiskavali in tolažili, bodisi ob času, ko je ležal na mrtvaškem odru, ko ste ga prihajali kropit in molit k njegovi rakvi v blagor niegove duše; hvala vsem in vsakemu.
Posebno smo dolžni hvalo č. P. Benigen Snoj, ki so ga prvf štiii leta njegove bolezni redno obiskovali in mu delili sv. zakramente in ga tolažili vse dotlej, ko se mu je radi prevelikega trpljenja omračil um, na kar smo bili primorani dati ga v bolnico, kjer je po dveh letih trpljenja dobil pljučnico, kateri je podlegel. Hvala nadalje pogrefccem in sorodnikom za darovane svete maše. Najlepša hvala dr. sv. Roka HBZ., pevskemu dr. Jugoslavija, kakor tudi sorodnikom za darovane vence. Končno najlepša hvala vsem in vsakemu, karkoli ie kdo storil v teh dnevih naše velike žalosti bodisi za pokojnika ali za nas. Vsem hvala in Bog plačaj.
Tebi. dragi soprog in oče, pa želimo večni mir in pokoj; spa-va.i v Bogu od truda in težav, ki Ti jih je nalagalo življenje. Saj križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
BARBARA, soproga; GEORGE, JOSEPH, sinova; MARY GROCER, hči; ANA, MARIE, MARTIN in FRANK, vnuki FRANK GROCER, zet.
Johnstown, Pa., dne 25. julija 1939.
tom 'trube' kot povelje dežurnega oficirja. Skodelice in žlice so zaropotale po tleh in v hipu je stal cel polk v zboru.
Vidno prestrašeni dežurni oficir, na vse grlo vpije "k oruž-ju" kar pomeni, nemudoma se pripravi na boj. Ni trpelo 5 minut, smo že stali spet v zboru oboroženi in za pohod.
Ravno v času ko smo odmolili in šli se spremat za večeru, je prišlo poročilo od kasarske straže, da so v bližini vasice Lju-bižde padle 3 ročne granate in da puške reglajo.
Dežurni oficir brž da povelje, k oružju in ko se je to zgodilo, je odredil prvo in četrto četo za pomoč žandarmerijski patrulji, katere dve ste takoj krenili proti cilju. Ostalih šest čet pa razporedil v 'strelce' (Švarm linije).
Prvi dve četi pa niso prišle daleč od kasarne, še predno so prestopile kasarsko mejo so že opazili, da se žand. patrulja vrača.
Takoj smo že bili potolaženi, ko smo tudi ostali to opazili, a videli smo tudi, da ta patrulja nekaj težkega nosi. Ko omenjena patrulja pride v kasarno, smo šele videli njih breme.
Na nosilnicah iz pušk so prinesli enega čez prsa prestreljenega žandarja, ki je pozneje tudi umrl in na drugi nosilnici enega mrtvega Arnavta z pre-klano glavo. Na izjavo poveljnika' patrulje smo izvedeli, da so Arnavti.že čakali na njih srečanje. Iz zasede so oddali takoj salve na njih in ker so videli, da je patrulja močnejša, so jo popihali, le eden je bil malo preneroden, da se je na begu spod-
X3_ i	iiciuuen, ua se je mt oegu spon-
Po končanem razgovora tra- >kllil in ga je tad„ dohitcl jn ZZ S^fM?^ »o J« «*•» P"*la„„ glavo.
poda na tribuno in spet koman-dira v 'zbor', nato se prav lepo zahvali za časten sprejem za kar pa on ni nazival, da so vrli oficirji to njemu priredili ampak, moji vrli vojnici na časten način ste me sprejeli kot brata in to vi Slovenci, in hvala in končno predno grem od vas, želim se z vami zavrteti v kolo.
Dal je povelje 'voljno', polk se brž otrese orožja v piramide in . . . kralj in kraljica Marija in spremstvo, častniki in vse vojaštvo se uvrsti v ogromen krog. Godba zaigra srbsko kolo in menda celo mesto je "tancalo" kolo z kraljem v sredi.
Ob 2. uri pop. šele je kralj izročil komando nazaj* našemu polkovniku, se še enkrat zahvalil in z Bogom.
Drugi dan je pa bil poseben plačilni dan. Kot sem že enkrat omenil smo dobili iz kraljevega žepa vsak po 10 Din.
Da se tamkajšni Arnavti ali kačaki celo upajo napasti kasarne in vojaštvo, naj vam opišem samo en dogodek, ki se je izvršil na prav tragičen način blizu naše kasarne.
V Prizrenu je nastanjenih tudi dve četi žandarjev, kateri stalno patrulirajo okrog mesta in kasarne zato, da se ta uporniška druhal ne približa mestu ali kasarni. Za slučaj napada, je gotova izguba na obeh straneh. Še danes mi je pa uganka, zakaj voj. oblast ne iztrebi te druhali. Kadar gre žandarmerijska pa. trulja na pohod za Arnavti, ne gre nikdar manj nego 50 mož, oboroženih z 200 naboji in 6 ročnih granat, vsaki mož.
Bilo je nekega dne v septembru. Ravno ko so "trubači svi-rali" za molitev, smo videli, da koraka južno od kasarne v hrib proti 15 minut oddaljeni gorski vasici Ljubižde, 50 mož "močna patrulja. Seve to je bilo nam nekaj navadnega.
Ravno ob 5. uri pop. ko smo se "spremali za večeru", se oglasi bataljonski trubač in nam v veliko začudenje "zasvira zbor". Razume se, da vojak mora ubogati kar mu trubač naznani po-
Torej iz tega se da videti, da* tamkajšni prebivalec, naj bo civil ali vojak, je v stalni nevar-
nodi.
Za tisti večer smo torej dobili mrzlo večerjo in povrhu še spati v pripravljenosti. (Spati v popolni vojaški opremi.)
Da za take slučaje vojake bolj izurijo, jih vežbajo tudi v tem, da jih v najlepšem nočnem počitku vzdramijo in odpremijo za takojšni boj. Seveda namišljen. Temu pravijo "uzbuna" aii alarm. Tega sem pa okusil petkrat.
V	poletnem času smo bili nastanjeni zunaj poleg kasarne pod šotori. Že ko smo bili še v sobi se ni dosti gledalo na čistočo n&j si bo obleke ali telesa, se je tem manj še zunaj pod šotori.
Slamnjačo smo imeli na goli zemlji, obleko (hlače in bluzo) pa za zglavje. Puška pa ob sebi na slamnjači, torej vojakova ljubica.
Da se ni dosti gledalo na čistočo, se vidi tudi iz tega, da sem dostikrat stresal iz puškine ccvi blato. Neke noči, bolje rečeno v jutru, ko se najslajše spi, se mi je zazdelo, da nekdo prav lepo svira na 'trubo' (Rog). Misleč, da se mi je sanjalo, a bila je res niča. Da se prepričam, vstanem in prislušknem. V vsakem šotoru je že šušljalo, nekateri so bili že odpremljeni, a jaz še v amc-nkanskih "gačah". Nato prisopiha naš že prej omenjeni na-rednik-vodnik Dzardževič in šušljaje priganja "spremaj so, spremaj se" in z golo sabljo udriha po šotorih.
Pri vsem tem špasu, sem bil jaz najzadnji, vse je že bilo v stroju (v vrstah). Da sem bil najzadnji je bil pa vzrok ta, ker nisem mogel na noben način najti svoje kape in ko me je naš gosp. narednik "umazal" z golp sabljo po zadnji plati, sem kar tekel v v stroj in — brez kape.
V	stroju nastane smeh in tudi povelje obenem, za odhod. Poik krene, četa za četo.
(Dalje prih.);
XMERIKANSK! SLOVENEC
Četrtek, 27. julija 1939
Podkrnoški gospod
ROMAN
Pisano polje
J. M. Trunk
Dolores Vieser: S&Wfc
Poslovenil Janez Pucelj,
osel, ampak sinček, ako Je fantičku Hitler zmešal pamet, kakor je celo kardinalu, utegne še kako zašpilati Slovencem, če Slovence in Slovane pri zbesnelih nazijskih fantičkih ne sreča prej pamet.
IVERI.
Z "rusko" pomočjo zoper nenasitnega H iti era ne bo nič, ker Rusija je le Stalin in Stalin zija v Hitlera. Stalinovci suvajo Angleže. Ti bodo ukrenili, kakor bo njim kazalo. To stoji. Zdi se, da že retirirajo: Poljski bi pomagali le, ako bi bila ogrožena neodvisnost Poljske. Hitler že ima Danzig in bo vzel še več. Francozi so postali politične ničle. Tiso se hudo postavlja s slovaško-svo-bode. "Vso svobodo imamo; vedno ostahemo kristjani in Slovaki", je rekel. Mažaron-stva seve ni omenil, se samo od sebe razume. Komunisti so bili Jugoslovani, da nič kaj. Regent Pavle pa je šel v Rim in Berlin. Pišejo, da je to konec Karad,žorževičev,kakor je bil konec Obrenovičev, ko so zadnji šli na Dunaj. Čudno bi bilo, da bi Pavle ne videl lastnega konca. Menim pa, da bi že bil konec, ako bi ne bil šel. Ali je komunistom vse premalo hitro pri koncu? Izgleda tako.
Tud,i Bolgari so poromali v Berlin. Je tam pač močno politično svetišče. Ako so šli tja, da pridobijo časa, ne bo morda slabo. Če so pa šli tja, da bi jutri že pridobili par vasi, bodo pa zaigrali, kakor so tudi večkrat že prej. Čehi so baje polni upov. Prav, ako so. Bojim se pa, da bo še mnogo upov šlo po vodi. Ni izgleda, da bi se ustvarila neka količkaj vredna slovanska solidarnost zoper germansko povo-denj, in le Slovani sami morejo to povodenj zajeziti.
' "Kristusa?!"
'Alenka prikima. V ubogih očeh ji sije lep sijaj.
"Sem ga — takoj spet prepoznala — in potem — sem ta trenutek razumela —• vse
Roka ji je postajala nezemeljsko lahka in ji plava kakor plamen.
"Nekoč se mi je sanjalo, da me je poklical — toda ko sem se ga dotaknila, mi je počilo srce —. Toda nocoj je prišel spet k meni. O gospod, — vem že zdavnaj, da je On stal med mojim gospodom in menoj, in — sem — dobro vedela — da mu more On dati več kakor jaz, neznatna deklica, — nisem pa vedela — da On —"
Rutar čaka in molči, dokler Alenka ne premaga silnega drgeta. Potem posluša spoštljivo dalje.
"On mi je rekel: 'Ker mi daruješ ti svojo srečo, sem se tudi jaz tebi daroval'. In potem gospod — grešnica — to je že res
—	ampak," in zdaj ji le pride sladek in isti zvok v zadušeni glas: "Gospod duhovnik — On me vendarle ljubi — On me ljubi vsevdilj, tudi — ko še nisem ničesar vedela o njem — oh, videla sem — mu na ranah kako me On ljubi! In zdaj —"
Rahlo, nežno in plaho se oprime Alenka z roko okornih, posvečenih prstov ka-planovih.
"Zdaj vem — da ga tudi — jaz ljubim
—	in se zdaj veselim vsega trpljenja — Zdaj padejo prve snežinke v globok,
mil molk. Le Samovo hlipavo dihanje se zaganja proti smehljajočemu se bogu.
Čez časek reče Alenka, zdaj nekoliko hitreje, živahneje:
"Menim, morate Narteju, morate povedati, zakaj sem šla. Bila je — bila je samo ljubezen —"
Rutarju pritisne nekaj šiloma veke čez oči. Ali ne bi bil moral že takrat povedati resnico, namesto da je potuhnjeno gnal gospoda še bolj v sovraž in trdosrčnost? Pa ne more naprej s svojimi mislimi, zakaj spet zašepeta Alenka:
"Povejte mu," prosi, "povejte mu, še v grobu — bi morala jokati — če — bi bila trpela vse to zastonj, če bi njegova mala Alenka ne bila z — vso svojo srčno krvjo
—	njemu — smela kupiti miru —" Kapelanus samo prikima; usta mu bledijo in se ožijo od bolečine. Saj je vse prepozno! Ne more več povedati gospodu. Odplavila ga je Krka v Dravo in Drava ne vrne nikogar.
Alenka začne ječati. Naglo, kakor da čuti, da je treba naglice, reče:
"Morate mu — sporočiti — da ga — tisočkrat — pozdravljam. — In recite mu: Kralj ga kliče —"
Vroča roka ji je zdaj trenutno vlažna in težka. Kaplan se prestraši. Bori se nekaj trenutkov s svojim strahom, nato zašepeta:
"Gospodarica, hočete sveti krst?" Alenka se lahno nasmehne v krutih bolečinah in zmaje z.glavo:
"Ne — nocoj — sem mislila, da bom koj umrla — jaz: "V imenu Očeta — in Sina In Svetega Duha" — tako sem svoj čas brala — je prav tako —?"
"Ah Bog, seveda," vzklikne kaplan in si zakrije solze z obema rokama, "seveda, vse je prav."	'
"Ne — jokajte, gospod — ne — grem
—	daleč od tod —"
Bolečina jo premore. Samo ji poda čašo k vročim ustnicam:
"Ne bi pila, hčerkica?"
Alenka pije z žejnimi požirki sladkobno uspavalno pijačo. Zdaj postane tišja.
Previdno, skoraj svečano ji zagrne Samo spet rjuho čez obraz. Potem se zgrbi na ožgano bruno in čaka; poleg njega čaka Žiga, ovčar.
Rutar počasi vstane; zaznamuje nežno z roko križ čez spečo, ki bo zdaj umrla."
Samu ne izda togi obraz nobene misli in nobenih bolečin več. Ne da bi se ozrl kvišku, poda duhovniku mrzlo roko; Rutar stisne nemo koščene prste. Nobene besede ne more spregovoriti.
Ko se obrne, da bi šel, ga vpraša hlapec:
"Hočete jahati?"
Rutar pomisli; doma čakajo ljudje.
"Do Drave," reče in zajaha konja, Ha-leka posadi spet predse. Nato odjaha skozi pepel.
Poleg smrtne postelje hčerine sedi Samo in straži zadnje njene sanje. Ve: preden poteče dan, bo drugič odšla od njega.
Je do smrti težko, vendar ne boli tako kakor takrat, ko je zbežala k Podkrno-škemu.
Danes je vse veliko in čisto in visoko. Tak tudi mora biti konec kraljeve hčere.
Je konec tudi zanj. Jutri odrine. Domačijo lahko pozidajo hlapci — Mirko — ne, France naj jo varuje.
On pa pojde za bele Karavanke k bratu po krvi in bo tam preživel do konca svoje dni. Morda, da sreča že prihodnji majnik pevca, ki bo pel o lepi junakinji, ki je žrtvovala življenje.
Snežinke padajo zdaj gosteje. Lahen veter jih vrtinčr prav do odeje Alenkine in bogu v smehljajoči se obraz. Tam se tope od toplote še vsega razbeljenega zidov-j*a in vise v malih okroglih kapljah sohi na razpokanih licih.
Videti je skoraj, kakor da bi se malikec rad jokal.
Prizor za bogove. Antifaši-sti, podomače pristni komunisti ali stalinovci, so pri nas v Ameriki z dušo telom za — demokracijo, prav erzantifa-šist Browder je pouzel besedo celo pri izbiri novega našega predsednik, in kar tudi za-ukaXal: Roosevelt mora biti; Za počt. Ampak tudi naši amerikanski, po rodu nemš^ "z dušo-telom-fašisti in nazij-sti" so z dušo telom za afmeri-kansko demokracijo. Dvakrat za počt.
Ampak ti antifašistični i" nazijski fantje niso tako neumni, kakor'ti izgledaš. Niso ravno na glave padli. Ker i" dokler imamo pri nas v Ameriki še nekaj neke demokracije, hodijo antifašisti lahko neovirano pod soncem, in naši nemško-amerikanski ali ame-rikansko-nemški naziji se lah' ko obnašajo prav "kakor v Berlinu," kakor sem videl i" slišal. Morajo biti za! demokracijo. Ko bi ne b,ilo pri nas vež nobene demokracije, in bi se izpolnile srčne želje antifaši-stom, bi ,t.i prišli takoj v doti-ko s svincem in čistko, in k0 bi se našim nazijem izpolnile iste srčne želje, da bi povsod po Ameriki zavihrala svastika-bi prišli morda že jutri v —" logar. Svinčenka in logar Pa je zelo neprijetna roba, in zdaj sami lahko vidite, da morajo biti antifašisti in amerikanski naziji z dušo telom za amerikansko demokracijo.
Porečeš: zafrkavljaš! Ali si videl film: "Confession of a Nazi spy"? Propaganda, to se razume, ampak podlaga so lakti, ki so se doigravali pred n£$;mi sodnikj, in fakti, ko vihra svastika. Ali se Ameri-kancem odprejo oči? Nekaj špijonov so zašili in po film11 je tem špijonom precej spodletelo. Ampak pazi na konec filma. Ves duh je ostal in v tem duhu zamrmra eden iz" med dveh: "We will shoW them — jim bomo še zašpila; li." Iz Španije 'bodo prftisnilj potom Mehike antifašistični — demokrati in nazijski nemŠk' demokrati bodo pritisnili sred1 nas. Look out America!
z avtomatično
* Kuhanje z elektriko je hladnejše kuhanje! Hladnejše zato, ker žarilni-ki. na površini koncentrirajo vročino pod posodami, in, ker popolna izolacija drži vročino v peči — in je ne spušča v kuhinjo.
Električno kuhanje je tudi lahko. Nikake pa-žnje, čakanja ali skrbi . . . vaši obedi se bodo kuhali avtomatično med tem, ko ste vi odstranjeni, in bodo gotovi za serviranje, ko se vrnete.
Prastari oče Šušnik, dcma od Kamnika, je prišel na Koroško in tam radi še količkaj narodnega mišljenja zadobil ime "slovenski minister." Sam sem z njim govoril, seve slovensko. Sin je bil Schuschnigg in postal general v vojaškem poklicu. Vnuk Kurt Schuschnigg postane avstrijski kancler, prva osebnost. Zdaj vidim, da se je pravnuk, Kurt Schuschnigg, Jr., 13 letni fantiček pridružil uniformirani Hitlerjevi mladini. Ali se je pridružil le iz oportunite-te, ker je atek še vedno brez svobode? Dvomim. Mladina je mladina, in taki-le še mokri fantički igrajo prvo vijolino v sedanji Nemčiji. All are crazy. Bojim se, da se je pravnuk slovenskega Šušnika pridružil in se oblekel v uniformo iz samega navdušenja za Veliko Nemčijo. Če tem fantičkom uspe, da prikorakajo čez Karavanke, se utegne zgoditi, da postane pravnuk "slovenskega ministra" še nekak governer nad Slovenci. Očetu je spodletelo, zdaj je mrtev politično, in mrtvega leva brca le kak
Oglejte si izložbe modernih avtomatičnih električnih peči pri trgovcih z električnimi potrebščinami, v trgovinah z železnino ali pohištvom in department trgovinah ter v soseščinskih ali "downtown" prodajalnah Commonwealth Edison Company.
S trudnimi koraki potuje kapelanus vzdolž Gor. Boleče oči mu komaj prenašajo snežno svetlobo; bulji na pot, ki teče skozi lahko zasneženo leščevje in trnje, in pogleda kvišku samo tedaj, kadar pride mimo razrušene domačije in zasliši tarnati ljudi.
Pot se mu vleče pod nogami. In Rutar bi se vendar moral žuriti, zakaj Pod Kr-nosom leže ranjeni možje.
Toda kaplana teži sporočilo, ki ga nosi in ki ga več ne more izročiti. Morda so se medtem, preden pride domov, vrnili hlapci, ki jih je bil poslal 2relčan k Dravi iskat gospoda.
Četudi so ga našli: mrtvemu ne bo mogel ničesar več povedati. Tudi nič več prositi odpuščanja. —
Žalosten stopa Rutar čez tanki, cizeči sneg. Misliti mora na tolikanj reči, ki jih je prizadejal gospodu — na sovraž in prezir, na marsikatero lokavščino in na tisti večer; vroča rdečica barva kaplanu obraz, sram ga je.
Saj, takrat, tedaj je videl, da sam tudi ni prav nič boljši kakor ta vroči mladi človek, ki je bil njegov gospod. Meni, da bi bil moral kot duhovnik misliti odpust-ljiveje in prizanesljiveje — nemara bi bilo potem marsikaj drugače.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
ki potujejo akozi COLORADO SPRINGS, Colorado, se priporočamo s svojo dobro urejeno GOSTILNO in RESTAVRACIJO, kjer servi-ramo vedno sveža in okusna jedila, pripravljena po ameriškem in domačem evropskem okusu.
MILTS CAFE & BAR
Listen lo and Advertise over
M. T. KANCIYANCICH, lastnik 7 East Bijou Street	Colorado Springs, Colo,
Telefon: Main 1190
F elk Songs and Music Tambwitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 300<
IZOLIRANA GARAŽA ZA DVA AVTA
Postavite na svoji loti ....
Nizka cena
letniških
DOMOV
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfno& Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Re*. 4M0-W
»'ODti. i	PviimMi
00AV	i p^j.iMiamH^M
H ■ I; IWfllH MmBS	WpinSlr^^*"®«^-^"
Mgfr .fcl ' ffiWf »ur yard.	— —
^^gim^^^7^ —- :	Povabimo vas, da si ogledate na-
Docela postavljene na vaših lo-	še garaže, predno kako kupite,
tah z dobrim inaterijalom, po-	Nizke cene zaprtih porčev in
polnoma dokončane. Vse delo z	letnih domov,
linijskim delavstvom.	UGODNI OBROKI.
KAREL KAFKA,	poslovodja
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški W gleščini Slovar je priredil In sestavil znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga Ima 29S strani.
2301 So. Crawford avenue
Tel. LAWndale 3010 Odprto ob nedeljah 10 do 4
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali se pa zglasite pri:	■
* zdelu je vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite fn prepričajte se!
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA' PRODAJALEC HIŠ.
> 1840 West Cermak Road, 1 CHICAGO, ILLINOIS M