Po«tnin» niafans w ecovini leto IVII. V Uublteni. v četrtek, dne 18 aorHa 1999	St. 88	st. 2 <*n
Naročnina
Dnevna izdala
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3tlO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede Uka izdal« ce.ole no v Juqo> slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i siotp. peUi-vrsta mali oglasi po I SO m 2 D. veCII oglasi nad 45 mm viilne po Din 2*50 veliki po 3 in 4 Din. v uredmSkerodelu vršilca po 10 Din o Pr vcCiem □ naro-'!U -,-opuat
Izide ob 4 ziuiraj
razen pondelJKo In dneva do orožniku
UreanlSivo le v KopUarievl ulici .41. S ili Uohoplsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne »prejemalo -r VrednlSlva lelelon SI. 20S0. unravnlštva SI. 232S
Bolgarska politika
Iz Sofije prihajajo poročila, da se zopet pojavlja večji vpliv inakedonstvujuščih in da sc ti celo pričeli propagirati vpostavo diktatorske vlade, ki naj bi uresničila vse njih težnje.
Kakšne so to težnje, o tem govori le preglasno krvava zgodovina že celo vrsto let in zato tudi ni treba še posebej naglašati, da bi pomenila od podpore inakedonstvujuščih odvisna diktatorska vlada najresnejšo nevarnost za dobre onošaje med balkanskimi državami in najbrže tudi za evropski mir. Ta nevarnost je tako evidentna, da je ne morejo prezreti niti od strankarskih strasti prevzeti bolgarski politiki in zato mislimo, da bo ostala le pobožna želja inakedonstvujuščih. Takih želj pa imajo ti že dosti in nobene škode ne bo, če dobe še eno novo.
Tem manj pa je verjetno, da bi g. Ljapčev segel po tem obupnem sredstvu, ker mora baš sedaj odgovarjati na težke argumente opozicije, ki pravi, da je postala Bolgarska vsled stabilizacijskega posojila čisto odvisna od tujih finančnikov. Gosp. Ljapčev bo morda mogel ugovarjati, da opozicija po svoji navadi pretirava, da stvar ni tako huda, ali čisto odhiti opozicionalnega ugovora ne bo mlgel, ker pač vsa Bolgarska čuti, kako je vedno manj gospodar svojega gospodarstva. Nenavadno nizke cene poljedelskih pridelkov, vedno močnejši vpliv tujih finančnikov, težave državne blagajne, vse to dokazuje, da nekaj ni v redu in da niso očitki opozicije brez vsakega temelja.
Če pa bi se mogel g. Ljapčev dvigniti čisto nad strankarske boje in se oprostiti tudi vseh sentimentalnih predsodkov, s katerimi zlasti radi paradirajo nekateri bolgarski nadnacionalisti potem bi videl, da je bolgarska oficielna politika v temelju zavožena in da je treba kreniti na čisto drugo pot, kakor pa jo priporočajo makedonstvu-jušči.
Njih politika revanše ne privede in ne more privesti Bolgarsko nikamor drugam, ko v nasprotja z vsemi balkanskimi državami. Posledica makedonske revanšne politike more biti le popolna izolacija Bolgarske na Balkanu. Nadaljna posledica tega pa bo še večja odvisnost Bolgarske od tuje podpore in v tem naravno še večja okrnitev njene samostojnosti.
Nasprotno pa pomeni odklonitev politike inakedonstvujuščih zbližanje z drugimi balkanskimi narodi in pričetek uveljavljenja onega gesla, ki je za vse balkanske narode, m ravnost imperativen. Je to geslo, ki pravi, da je balkanski polotok napram tujemu svetu ena celota in da odločujejo o svoji usodi balkanski narodi sami.
Sprejem tega gesla in izvajanje politike v njegovem smislu bi mahoma olajšalo stališče Bolgarske. Ne bi imela potem Bolgarska takšnih težav s plačevanjem reparacij, ker bi bii pač grški veto proti odlogu bolgarskih re-paracijskih plačil manj oster, če bi bili obe državi zvezani z balkansko politiko. A tudi izhod bolgarskega izvoza na Egejsko morje bi bil rešen pod vidikom kake balkanske politike vse drugače, kakor pa je rešen danes, ko revanšna politika makedonstvujuščih še ni premagano stališče. In cela vrsta drugih za Bolgarsko nad vse važnih vprašanj bi bila gladko rešena v korist Bolgarske, če bi se mogla osloniti Bolgarska na pomoč balkanskih držav. Kajti le premnogo teh vprašanj se pojvlja v vseh balkanskih državah na precej sličen način in povsodi je njih dobra rešitev težavna, ker pomeni vsaka balkanska država za sebe premajhno silo.
Že celo pa postaja aktualna nova balkanska politika v hipu, kadar se pripravlja svetovni kapital, da koncentrira vse svoje sile. Že danes pomeni za svetovni kapital ves Balkan eno gospodarsko celoto in kadar se računa z balkanskim trgom, se računa vedno z vsem Balkanom. Ford ne ustanavlja avtomobilske tovarne na Balkanu le za eno balkansko državo, temveč za ves Balkan, h kateremu prišteva tudi Turčijo. Prav nobenega vzroka ni, da ne bi tudi balkanski narodi sami bili tako praktični, kakor so tuji finančniki.
Če bi zmagala v Sofiji uvidevnost, potem bi vsaj pokoketirali z balkansko politiko in že s tem bi dosegli, da bi dobili tujo pomoč znatno cenejše, kakor pa jo plačujejo danes. Bil bi to eksperiment, ki Bolgarsko ne bi nič veljal, ki bi ji pa vendar prinesel sigurno korist. Zakaj ga ne poskusijo?
Zakon o agrarni banki podp
Zakon ima štiri oddelke — Vpis delnic dva meseca po objavi zakona
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj je v Topoli Nj. Vel. kralj podpisal zakon o privilegirani agrarni banki.
Zakon ima štiri oddelke: 1. statut, 2. oddelek govori o prednostih banke, 3. govori u založnicah, 4. oddelek vsebuje prehodne odredbe. Gre za kredit 300 milij. Din, ki se bo razdelil na 600.000 delnic po 500 Din. Delniški kapital se lahko poviša do 1 milijarde Din. Na tej vsoti se bodo udeležile: država s 120 milij., razredna loterija 20 milij., ostalo vlože Narodna banka, Drž. hipotekar. banka, poštna hranilnica, zadruge, oblasti, občine, denarni zavodi in zasebniki. Vpis delnic se bo vršil dva meseca po objavi zakona. Delnice se glasijo na donositelja.
Olajšave so te-le: Oprostitev od vseh
davkov, samoupravnih in občinskih taks. Država jamči za hranilne vloge in založnice. Delnice se bodo lahko lombardirale kot državni papirji. Banka ima pravico, izdajati založnice na podlagi posojil, danili na nepremičnine. Glasijo se na donositelja. Po objavi zakona bo takoj imenovan komisar, ki bo vse uredil glede organizacije te banke.
Prvi občni zbor delničarjev se bo vršil po vpisu delnic. Privilegirana agrarna banka prevzame posle ravnateljstva za kmetijski kredit. Njej se dajo na razpolago fondi Hipo-tekarne banke, fondi za pospeševanje ribar-stva, razen veterinarskega fonda. Za vse te fonde jamči država. Ko dobi zakon veljavo, postanejo vsi kmetje v naši državi menično sposobni.
Osnutek stanov. zakona gotov
Prehod v normalno stanje 1, januarja 1930
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko dr. D r i n k o v i č je danes končal z delom na stanovanjskem zakonu. Jutri bo dal osnutek v pregled predsedniku vlade Živkoviču. Če sc bo strinjal z njim, se bo osnutek predložil vrh. zak. svetu v razpravo. Kako stališče je glede zaščite na-
j	jemnikov zavzel minister dr. Drinkovič, se
1	drži v največji tajnosti. Iz ministrstva se je
j	objavilo edino toliko, da je osnutek gotov
;	Čujemo, da ima zakon značaj provizorija in
'	so v njem določbe prehoda iz sedanjega sta-
;	nja v normalno. Ta prehod bi moral bili go-
I	tov do 1. jan. 1930.
Romunsko-jugoslov. pogajanja
Ugoden potek pogajanj
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.) O ru-munsko - jugoslovanskih pogajanjih se je izdalo danes to-le obvestilo:
Obe delegaciji sta razpravljali skoro o vseh 28 vprašanjih programa, ki se je določil 6. januarja v Belgradu. Zadnje dni so se obravnavala ta vprašanja: 1. ruinuusko-jugo-slovanske šole in pravoslavne cerkve v Ba-natu, 2. razdelitev dobrin, oziroma premoženja, ki pripada bivšim upravnim enotam, ki so se razdelile ob razmejitvi, 3. državljanstvo,
4. sklenitev dveh dogovorov o pravni pomoči ori kazenskih ter civilnopravnih zadevah, 5. ureditev splošnega obmejnega prometa. Delegaciji nadaljujeta delo v podkomisijah, iz-menjaje pod predsedstvom jugoslovanske in rumunske delegacije. V večini predmetov so že sedaj izdelane glavne linije. Podkomisije se sedaj bavijo s končno sestavo posameznih tekstov dogovorov, ki se naj sklenejo. Pogajanja se vodijo v najboljšem razpoloženju obeh strank.
Kriza naše Mavmške industrije
belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Z občnega zbora organizacij mesne industrije se je poslala ministrstvom daljša resolucija, v kateri zastopniki mesne industrije ugotavljajo, da se je od 18 podjetij, ki so se bavila z predelovanjem mesa, ohranilo samo 7 podjetij. To je najboljši dokaz, kako je naša klavniška industrija v krizi in kako nujna je pomoč. Ta pomoč mora priti v notranjosti države od strani vlade, kakor tudi v zunanji trgovini. Treba je spremeniti železniške tarife v notranjosti in v prometu z inozemstvom. Spremeniti je treba predpise v železniški službi, kolikor se nanašajo na manipulacije, na specialne vagone, na predoise, ki se tičejo daljših voženj. Nadaljuje se vprašanje poštnih ta-rifov za pošiljke zavojev, posebno v slučajih, kadar se take pošiljke nanašajo na kratka pota.
Prouči se tudi vprašanje raznih samoupravnih in mestnih davkov in taks, vprašanje organizacije profesionalnega klanja in predelavanja mesa, ki ni še samo nevarno za podjetja, nego predstavlja nevarnost za trgovinske in higienske potrebe. Na podlagi danih primerov se trdi, da je nujna potreba, da se ustanovi prvovrstna klavniška industrija in da se ta standardizira. Brez standardizacije je zaman vsak poskus izboljšanja izvoza. Potrebno je uzakoniti različne veterinarske zakone, v kolikor pa ovirajo klavniško industrijo, naj se revidirajo. Državo prosijo, naj pri sklepanju trgovinskih pogodb zlasti naše mesne industrije nikar ne zanemarja.
Važna seja Sin. - gospodarskega odbora
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je imel sejo finančno-gospodarski odbor. Na dnevnem redu so bile te-le točke: 1. Spor med državo in belgrajsko tovarno papirja »Vapa«. 2. Predlog glede posojila poža-revski oblasti v višini 5 milijonov dolarjev za zgradbo železnice. 3. Vprašanje vojne odškodnine na Primorskem in v Sloveniji. 4. Zahteva bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Plamenca. 5. Prošnja srbskega brodarskega društva in zasebnih brodarskih društev za popust pri izvozu hrane in za oprostitev carine na premog in nafto. C. Predlog trgovinskega ministra za podpiranje redne morske proge na Kanarske otoke, Maroko in v Španijo. 7. Prošnja zagrebških mestnih nameščencev, da se jim dovolijo vozne olajšave.
Blagajniške knjige za kmetovalce
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Profesor na zagrebški gospodarski fakulteti dr. Po-šlič je prevzel za sedanjim ministrom dr. Fran-gešom vodstvo zavoda za proučevanje racionalnega gospodarstva naših kmetov. Po švicarskem zgledu bo ta zavod po zadružnih zvezah uvedel blagajniške knjige za naše kmete. Tozadevne knjige so že gotove. Naš kmet'naj bi se natančno naučil voditi blagajniške knjige. Na ta način bi tudi država dobila jasno sliko o gospodarskem stanju, o potrebah in o konsumu naših kmetov ter obči pregled čez gospodarsko stanje našega kmet-skega prebivalstva.
mentaliteti. Ni več geslo: »Balkan balkanskim narodom« samo pusta fraza, temveč realen političen program, ki pridobiva vedno več pristašev. In mnogo več bi jih bilo, če nc bi baš makedonstvujušči s svojo revanšno politiko vedno sproti dajali argumente za previdnost napram sofijski politiki. Če še niso pozabljene vse stare rane, so pač temu krivi oni, ki jih vedno znova odpirajo in med temi so makedonstvujušči na prvem mestu.
Čisto notranja zadeva Bolgarske je, če ima diktatorsko ali vseskozi parlamentarno vlado. Ni pa več samo notranja zadeva Bolgarske, če postavljajo vlado makedonstvujušči. Kajti takšna vlada mora neizogibno izvajati revanšno politiko, ki ni samo v nasprotju z mirovnimi pogodbami, temveč ogroža ludi mir. S tega vidika mora evropska javnost presojati spremembe v bolgarski vladi in temu primerno urediti tudi svoje korake.
uprava /e vKopnar/evi m.Si.o ^Čekovni račun: L/ubl/ana štev. IO.USO In 10.349 za Inseiale, Saiale.vošl.7563, Zagreb St. 39.01I. Praga In Tiunat St. 24.797
Seja zakonodajnega odbora
Belgrad, 17. aprila. (Tel. >Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 3 do 7. Obravnaval je uredbo o vzdrževanju državnih cest in mostov 111 uredbo o nastavljanju cestarjev, njih strokovno izobrazbo, plačo in dolžnosti, kakor tudi o kontroli, ki se mora vršiti. Odredbe so bile sprejete. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pridejo ostale uredbe gradbenega ministrstva.
Makedonski komitet za diktaturo
Iz Sofije se poroča, da trajajo tudi še po rešitvi krize težnje v vladni koaliciji. Odstop bivšega vojnega ministra Vlkova ni olajšal situacije. Posamezne skupine vladne koalicije niso spremenile svoje taktike in jo vodijo v stari smeri. V glavnem pa se vodi boj med skupino Ljapčeva in ono Cankova, dočim je skupina Burova rezervirana, a se vendar bolj nagiba na Ljapčevo stran. Cankovisti očitajo Ljapčevu, da uživa plodove, ki jih je pripravil Cankov.
Narprolja v vladni koaliciji izkorišča opozicija in očita vladi, da je vrgla s stabilizacijskim posojilom Bolgarsko v roke lujih bank. Zlasti bolgarske železnice so baje postale čisto neodvisne, ker morajo vse dobavljati od francoske, belgijske in čehoslovaške industrije. Vse to zelo slabi vladin položaj in je zato Ljapčev zagrozil z diktaturo. Ta grožnja je zlasli v desničarskih krogih padla na zelo rodovitna tla in desničarji že govore, da je prišel čas, ko jc mogoče spremeniti vlado.
V resnici je tudi položaj Ljapčevovc vlade zelo težaven. Ker ni mogla doseči odlo-I žitve plačila reparacij, manjka v državni blagajni denarja. Na vse skuša macedonski komitet z vprašanjem narodnih manjšin znova razširiti svojo akcijo. Ker misli macedonski komitet, da bi bila diktatorska vlada bolj navezana na njegovo pomoč, zato je pričel delovati z vso vnemo na to, da se vladna kriza reši z diktaturo. Vanša Mihajlov prihaja v zadnjem času zelo pogosto v Sofijo in tudi preganjanja pristašev Protogerova so se zopet pričela. Vpliv macedonskega komiteta je torej narastel in zato ni izključeno, da prodre tudi od njega propagirana sprememba vlade.
Novi člani prosvetnega sveta
Belgrad, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes se je sestal prosvetni svet. Minister Maksi-movič je imenoval tri izredne člane prosvetnega sveta: Petra Radkoviča, Momčila Milo-ševiča in Frana Jerana, profesorja iz Ljubljane. Za rednega člana je prišel namesto bivšega načelnika za ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu Miloslava Mladenoviča, sedanji načelnik Dragotin Gjorgjevič.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 17. aprila.
Nj. Vel. kralj je opoldne obiskal bolnega vojvodo Stepa novica v Čačku.
Zakon proti korupciji stopi jutri v veljavo.
Zastopnik neke angleške finančne skupine Simon je bi! danes pri belgrajskem komisarju Savčiču. Zatrjuje se, da gre za najetje posojila za belgrajsko občino.
Redukcija uradnišlva v finančnem ministrstvu sc pripravlja. Zlasti bodo reducirani manipulanti in dnevničarji.
Nadzorstvo nad verskimi šolami in bogoslovji bo v prosvetnem ministrstvu prevzel dosedanji načelnik Polovina.
Na 20 let težke ječe je bil danes obsojen upravni poročnik v p. Uroš Matcjič radi poneverbe.
Splitske vesti
Split, 17. aprila.
Kvoto naših izseljencev za Avstralijo so
avstralske oblasti določile na 428. Avstralske oblasti zahtevajo, da ima vsak priseljenec v Avstralijo 40 liver štcrlingov (okoli 11.000 Din). Ker je ta vsota previsoka za naše izseljence, sc bo naše izseljevanje v Avstralijo omejilo.
Zastopnik ljubljanskega gledališča Mah-kota je prispel v Split, da se dogovori radi gostovanja ljubljanske opere v Splitu. Zdi sc, da so se pogajanja ugodno zaključila in d-a bo prišlo do gostovanja, ki se v Splitu pričakuje 7. velikim zanimanjem. Dosedanja gostovanja so namreč napravila kar najlepši vtis.
Vlad. Pušenjak:
Program vlade
za proračunsko lelo 1929-30
Vsmislu določb zakona o drž. računovodstvu mora finančni minister obenem s predložitvijo državnega proračuna predložiti tudi eks-poze k proračunom posameznih ministrstev. Ta ekspoze naj vsebuje obrazložitev povečanja, oz. zmanjšanja kreditov in program dela v proračunskem letu. V prejšnjih letih se ta določba zakona ni izpolnjevala, šele v 1. 1927 in 1928 so podali vse ministri obenem s proračunom tudi izčrpne tiskane ekspozeje. Sedanja vlada ie mesto ekspozejev izdelala za novo proračunsko leto program dela, kateri je bil koncem meseca marca izročen javnosti.
Ta program obsega sledeče oddelke:
1.	Reforme.
2.	Zakonodajno delo.
3.	Delo za narod.
4.	Delo za povzdigo gospodarstva
1. Reforme.
Izvesti se hoče reorganizacija ministrstva notranjih zadev na ta način, da se izvrši popolna depolitizacija uradništva in nastavljenje urad-ništva, ki ima potrebno strokovno in moralno kvalifikacijo. Takoj, ko je stopil v veljavo novi proračun, je vlada razglasila, da hete penzijo-nirati vse one uradnike, ki nimajo kvalifikacije in razpisala v ministrstvu za nclr. zadeve 100 mest za absolvirane pravnike.
Pravosodno ministrstvo bo izvršilo organizacijo sodišč po določbah novega zakona.
Ministrstvo za prosveto namerava izdelati stalen prosvetni program, izvršiti izenačenje pravopisa in terminologije, izpopolniti in predelati izenačeni učni program.
Namerava se reorganizirati vsa sanifetska služba, ustvariti nove zdravstvene usianove; da bi lahko dobili najširši sloji ljudstva zdravniško pomoč, se hoče izpopolniti in povečati bolnice. Posebna pažnja se hoče posvetiti strokovni izobrazbi zdravniškega stanu.
Izvršuje se reorganizacija finančne službe po uredbi od S. okt. 1928. Na dnevnem redu je reorganizacija drž. računovodstva na podlagi enosiavnejše administracije, osebito odredb o držav, nabavkah. Ves sistem posrednih davkov, taks in trošarine se hoče reorganizirati, v kratkem se namerava izenačiti trošarino. Začela se je generalna revizija carinske tarife, ugotoviti se hoče, katere panoge demače produkcije treba še nadalje zaščititi, ter določiti definitivno obliko in obseg zaščitnega sistema. Zaščita se ne sme vršiti izključno potom zaščitnih carin, temveč tudi drugih sredstev, kakor davčnih in drugih ugodnosti.
Državna administracija se mora poenostaviti in postati cenejša, s čemur bi se zmanjšali državni izdatki.
Izdelal se bo program za rekonstrukcijo važnih drž. cest in mostov, zgradba in popravljanje drž. cest se namerava izvršiti potom ku-Inka. Vzdrževanje cest se bo poverilo cestarjem.
Reorganizacija železniškega ministrstva se bo izvršila v tem pravcu, da se bo,je in pravil-nejše izkoriščajo delavske moči, materijal in prometna sredstva. Za vse stroke železniške službe ae bo sestavil pravilnik.
Strokovna izobrazba poštnih uslužbencev se namerava izboljšati, izdelati podrobne službene instrukcije, okrog 200 državnih pošt spremeniti v pogodbene pošte, reorganizirati računovodstvo in knjigovodstvo, da se lažje dežene rentabilnost.
Glede šum se hoče revidirati" gospodarske načrte, postopanje o eksprcpriaciji šum v zvezi z dolgoročnimi pogodbami, način sodelovanja države v posameznih šumskih podjetjih. Več pozornosti se hoče v bodoče posvetiti eksploataciji drž. šum, zvišanju njih rentabilnosti ter pogozdovanju.
Pripravlja se novela k invalidskemu zakonu in revizija invalidov v tem pravcu, da se poboljša položaj invalidov in sirot, pripravlja se revizija delavske zakonodaje. Ustanove, ki so nastale vsled določb zakona o zaščiti delavcev, se bodo poenostavile in upravni stroški zmanjšali tako, da bo mogoče misliti na zavarovanje za starost in onemoglost, kakor na zgradbe manjših bolnic v industrijskih centrih. Naše izseljevanje treba sistematski organizirati in skleniti z vsemi državami enake konvencije ko z Nemčijo, Argenti-nijo, Francijo in Romunijo. — Skrbeti treba zato, da dobe naši izseljenci zaupanje do države, da se njih hranilne vloge pri denarnih zavodih zaščitijo in centralizirajo Državna statistika se bo izpopolnila, da bo odgovarjala duhu časa, potrebam države in njenim mednarodnim obvezam.
Jugoslovanska cona v Solunu
Atene, 17. aprila. (Tel. Slov.) Jugoslovanski načelnik v finančnem ministrstvu Gospodnetič je včeraj s sedmimi višjimi uradniki in z ravnateljem belgrajske trgovske zbornice dospel v Solun, da prouči naprave in zboljšanje jugoslovanske svobodne cone, v kateri se danes začne promet. Zaenkrat se bodo položili samo priključni železniški tiri. V jugoslovanski svobodni coni se bodo nakladali samo jugoslovanski monopolski predmeti, dočim bo ostala jugoslovanska trgovina predvsem uporabljala grško cono.
Dunajska vremenska napoved. Jasno, toplejše vreme, zjutraj še hladno.
I Male države in reparacije
Jugoslavija ne pristane na znižanje reparacij pod srednjo mero
Pariz, 17. aprila. (Tel. ;.Slov.:) Strokovnjaki zaveznikov so povabili k razgovoru zastopnike malih držav upnic Jugoslavije, Romunije, Grške in Portugalske, ki na konferenci strokovnjakov niso zastopane. Na tem razgovoru so hočejo posvetovati o tem, ali so male države pripravljene znižati svoj delež na reparacijah, ki znaša skupno okoli 3 milijarde mark. Kakor piše Echo de Pariš«, je
Jugoslavija naglasi la v repuracijski komisiji, da ne sprejme zmanjšanja svojega deleža pod srednjo mero splošnih koncesij.
Francoski listi izražajo sum, da bi doktor Scliacht morda poskušal konferenco razbiti.
I L'Oeuvre« računa, da bo nemški memorandum znižal protivrednost reparacijskik plačil na 36 milijard in s tem skupno vsoto zavezniških dodatnih zahtev na 8 milijard.
Ženeva, 17 aprila. (Tel. Slov.) K drugemu ruskemu predlogu o razorožitvi je podal danes ■ ruski general Longovoj ekspoze, v katerem je iz-1 javil: Sovjetska delegacija ne sili k številkam svojega načrta. Glavna stvar jc, da se sedanja situacija izpremeni temeljito z resničnim zmanjšanjem oboroževanja. Ne zadostuje samo omejitev, da se v glavnem izvrši proporcionalno zmanjšanje oboroževanja velikih držav in da se odpravi napadalno oboroževanje držav, ker ima vsa sedanja razprava namen, preprečiti novo klanje človeštva. Bistveno je tudi zmanjšanje iz-, vežbanih rezerv in pomaga se razorožitvi s tem, da se zmanjša število izvežbanega moštva in častnikov vseh letnikov. Enako, če se odpravijo ' vojaško izvežbane zveze, ki služijo za militariza-cijo prebivalstva, kakor tudi, da se popolnoma uniči vojna oprema, namenjena za napad, kakor , tanki, dalekosežni topovi, ladje-matice za letala. Podmornice pa se naj ne uničijo, dokler se ne more deseči popolna razorožitev mornarice. V spor, ali naj se vojna mornarica razoroži glo-: balno ali po ladijskih krtegorijah. ki je povzročil | diskusije med Anglijo, Italijo in Ameriko, sc Ru-j sija ne spušča. Sovjeti smatrajo razorožitev malih mornaric po načelu ladijskih kategorij za nemogoče.
Sovjetski načrt se odpoveduje zračnim napadalnim flotam, civilna letala pa morajo biti v i konstrukciji neperabna za vojne svrhe.
Japonski delegat je te predloge uljudno odklonil.
Nemški delegat grof Bernsdorff je zahteval za prvo etapo, da se občutno zmanjšajo vsi elementi oboroževanja na suhem, na morju in v zraku, kar brez dvoma namerava ruski predlog. Dalje je zahteval tudi vojaško razorožitev, bodisi osebno bodisi materiialno na suhem, na morju , in v zraku. Potrebne so garancije popolne publi-| citete vseh oboroženccv. Cilj ruskih predlogov je tisti, po katerem mora stremeti razorožitvena« komisija. V metodah, ki so jih navedli Rusi, tiči : posebna nova misel, nov bolj mehanični sistem, ki zasluži, da se sprejme.
Enako, kakor Japonska, so odklonili ruski predlog tudi Kitajski, švicarski in francoski delegati. Francoski delegat je ostro izjavil, da mandat razorožitveue komisije sploh ne dopušča podrobne razprave o ruskem načrtu. Tipiziran je, ki ga zahteva ta načrt, se naravnost protivi vpo-števaniu geografičnega, gospodarskega in ostalega položaja držav, ki ga zahteva pogodba Društva narodov. Ruski načrt nikakor ne predstavlja magične formule za premaganje vseh zaprek razoroževanja, ustvarja pa celo vrsto specialnih konvencij (za razorožitev v zraku, na
morju itd.), ki bi stopilo v veljavo šele šest mesecev po glavni konvenciji. Radi za to potrebnih dolgih priprav bi ruski načrt niti ne pomenil kake pridobitve časa nasproti dosedanjemu postopku. Matematične formule so brez vrednosti. Države z industrijami, ki ležijo ob odkrti in nezavarovani meji, imajo druge potrebe za obrambo, kakor države z varnimi gorskimi mejami. Francoski delegat Masigli jc z dobrim dovtipom naglašal, da predvideva ruski načrt posebne varnostne čete za državno imetje. Rusija bo morala torej tudi po razorožitvi vzdrževati ogromno armado, ker je v Rusiji vsaka stvar državno imetje.
Odgovor Litvinova.
Popoldne je odgovarjal Litvinov na vse
ugovore. Obsojal je zavlačujočo nedelavnost komisije, katere delo se bo kmalu končalo s popolnim neuspehom. Dasi tudi sam priznava pojm relativne varnosti, ni to nobena zapreka za delno percentualno razorožitev. Največja varnost je seveda v popolni razorožitvi, vendar delna razorožitev nikdar ne more ogrožati varnosti. Litvinov povsem priznava, da jc sovjetski načrt sposoben zboljšanja in je izjavil, da se strinja s tem, da se sovjetski predlogi proučijo, toda treba je končno voz izvleči iz blata in vpreči nove vole. Saj komisija lahko imenrje pododbore, da se morejo natančneje proučiti razna mnenja.
Japonski delegat S a t o se ie zopet izrekel za postopno napredujočo razorožitev. Prva razorožilvena konferenca ne bo zadnja.
Predsednik L o u d o n danes navzlic ugovorom Litvinova ni hotel pripustiti glasovanja, da se čujejo ludi mnenja drugih držav. Po daljši debati, v kateri je naglašal turški zunanji minister, da se v primeru odklonitve ruskega predloga zagotovi tudi razprava o njegovem načrtu, in v kateri je grof Berns-dorff ponovno poudarjal, da so v ruskih predlogih mnoge pobude, katerih se ne sme kar tako odkloniti, je Litvinov še enkrat formuliral tri načela, za katera gre sovjetski delegaciji: 1. Ali se komisija strinja s tem, da se razoroževanje bistveno zmanjša, ne pa da sc samo omeji? 2. Ali naj temelji to zmanjšanje na podlagi proporcionalnega razmerja? 3. Ali se komisija strinja s tem, da se določi takoj koeficient za to splošno enakomerno zmanjšanje? Če se ta načela odklonijo, bo sovjetska delegacija sama umaknila svoj načrt.
Predsednik Loudon je predlagal, da se glasovanje odloži do jutri, kar je bilo sprejeto.
na^emmne se
Predarlshi glavar dr. Ender — Seiplov naslednik ?
Dunaj, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Neu,-Weltblatt«.: označuje položaj, ki je nastal radi včerajšnjega prekinjenja pogajanj z opozicijo kot negoiov in pravi, da so pogajanja dokazala, da niso vse stranke pripravljene delovati pri rešitvi aktualnih vprašanj. Glede pravosodne reforme so se naziranja zelo zbližala. Glede najemninskega prava pa se je dosegel kompromis o svobodnem dogovoru najemnine o pravici nakazovanja ter razlastitve. Diferenca v najemninski lestvici znaša samo tri groše 7,a predvojno krono, vendar gre ravno pri tem za načelno nasprotje: večinske stranke zahtevajo, da se najemninsko vprašanje sedaj končno reši in da neha biti platforma
ali točneje le demagoško geslo za volitve in du se mora torej že sedaj skleniti povišanje za leto 1932., kar pa hočejo prihraniti socialni demokrati za predmet volilnega boja pri volitvah lota 1931. List smatra, da bodo socialni demokrati popolnoma razbili nova pogajanja, kar bi ustvarilo nov položaj.
Deželni glavar v Vorarlbergu dr Ender, ki je na telegraficen poziv danes dopoldne prišel na Dunaj, bo najbrže kot designirani zvezni kancler obnovil pogajanja s socialnimi demokrati. Kot kandidat za kancelarja se imenuje tudi dr. Rinlden, štajerski deželni glavar.
Velika vojaška parada v Tirani
Tirana, 17. apr. (Tei. Slov.") 14. aprila se je vršila tu ob priliki obiska italijanskega pod-tajuika za zunanje stvari Graudija velika vojaška parada. Mesto je bilo okinčano z'italijanskimi in albanskimi zastavami. Parada se je vršila na velikem polju Shallavare, kjer se je zbrala velika množica ljudi. Bil je narejen paviljon za Nj. V. kralja Zogu in Grandija in dve tribuni za diplomatski zbor in za albanske oblasti ler člane parlamenta, vse okinčane z italijanskimi in albanskimi zastavami. Ob 10 je prišel Grandi v spremstvu poslanika Šola, admirala Foschini, generalnega štaba kraljevih italijanskih vojnih ladij in drugih. Godba je zaigrala italijansko kraljevo himno in Gio-vinezzo:-, množica pa je vzklikala: : Živela Kalija! Živio Mussolini!: Albanske če'e so zavzemale tri strani polja; poveljstvo parade jc imel polkovnik An-airtas, poveljstvo čet pa polkovnik Bellocchi. Ob 10. '."> je dospel Nj. V. kralj Zogu v spremstvu šefa vojaškega depar-
Zavezmki in večina delegatov odklanjajo fa predlog -- Odgovor Litvinova — Giasovame bo mirii
tementa generala P ari a ni, prvega adjutanta polkovnika Sereggi, generala Percv, podpolkovnika Gabrielli, polkovnika Leona de Ghi-lardi in majorja di Pierro. Nato se je vršila defilacija čet. Nato so fašistovski avantgardisti izročili »Albanski mladini« prapor. Defilujoče čele so obstojale iz vojaških šol, oddelka albanske mornarice, napadalnega bataljona, i dveh pehotnih bataljonov, inženerskih čel, gor-j skih baterij, avtomobilskih oddelkov, strojnih : pušk in tankov. Prireditev je končal n'z navdušenimi ovacijami kralju Zogu in Italiji ter Mussolmiju.
Kral Boris v Bc'giji
Bruselj. 17. aprila. (Tel »Slov.«) Bolgarski kralj Boris je včeraj dospel v Bruselj. Na , kolodvoru ga je sprejel libijski !cra|j Albert j Boris bo gost i lgijskega kralja in ostane v j 4 Bruslju dva dni.	'
Vedno bolj vojaški značaj poljske vlade
Varšava, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Poljska vlada še nadalje namešča na visoka uradniška mesta poljske častnike. Tako je zasedel mesto namestnika notranjega ministra znan polkovnik iz generalnega štaba.
Norveška ne sprejme Tmckega
Os«.o, 17. aprila. (Tel. »Slov.«) Norveška vlada je odklonila prošnjo Trockega za bivanje radi velikih težkoč, ki bi nastale radi varnostnih odredb za njegovo bivanje. V poslanski zbornici so delavski poslanci odklonitev najstrožje obsojali. Vlada je izjavila, da odklonitev nikakor ni političnega značaja.
• '.•ion. 17. aprila. (Tel. »Slov. ) »Daily
ii:lc »«f>cveduje sledeči volivni koledar: Konec proračunske debate 2. maja, razpust parlamenta 10. niaj >, nove volitve 30. maja, prvi sestanek novega parlamenta 10. junija, prestolu i govor 17. junija, ua to tridnevna razprava o kvalificirani nezaupnici obeh opozicijskih strank, tako da bo Baldvvin najbrže med 20. in 22. junijem padel.
mu&lh: omtadme
V Derventi je bil sestanek muslimanske omiadine, ki je zborovala o splošnih muslimanskih razmerah ter na koncu zoorovanja sprejela resolucijo, ki se glasi:
»Muslimanska omladina konstatira:
1.	Da so muslimani naše države silno zaostali v kulturnem oziru za drugimi državljani.
2.	Da jc delo intelektualcev med muslimansko množico mnogo težje kot pa med nemusli-mansko.
3.	Da je vzrok, če je muslimanska masa nedostopna sodobnim mislim o življenju v tem, ker ni muslimanska duhovščina sodobno izobražena.
4.	Da je zato tudi verski pouk muslimanov izpod vsake kritike.
5.	Da se nihče ne gane., da bi to slabo stanje med hodžinskim (duhovniškim) stanom popravil.
6.	Da polno vakufskih posestev, to narodno dobro, hira kol mrtvi kapital neizrabljen, pri vsej veliki potrebi, da se narod dvigne kulturno in socialno.
7.	Da je statut za versko prosvetno avtonomijo postal že davno nesodoben.
S. Da po krivdi tega statuta prihajajo na najvišja verska mesta nesodobno izobraženi ljudje.	i«'
9. Da so sedaj upravitelji vakufskih posestev večina ljudje, ki so prišli na ta mesta kot politiki in politični partizani, a so brez vsake sposobnosti, da store nekaj dobrega za vakuf.
Zaradi vsega tega apelira cmladin?. mesta Dervente:
1.	Na presvetlega gospoda Reis-ul-Ulema, ki ga visoko ceni in spoštuje, da ne okleva niti za hip, temveč da izposluje sedaj, ko je na čelu verskega ministrstva človek, nam tako bližnje sredine, ki bo imel srce in voljo, da pomaga muslimanskemu elementu, cd ministra to-le:
a)	Da se sedaj takoj odpravi naš versko-prosvetni avtonomni statut kot nesodoben;
b)	da se na vsa važna mesta, kakor v verskih stvareh, tako tudi na upravi vakufa, postavijo do uzakonitve novega statuta sposobni ljudje kot komisarji.
2.	Apelira na vso omladino naše ožje domovine in na vse muslimane široin naše države, da se tej resoluciji in apelu pridružijo, kako bi merodajni faktorji uvideli, cla stremi in hrepeni muslimanska omladina za resničnim in sodobnim življenjem.
Zagrebške vesti
Zagreb, 17. aprila.
Ob preiskavi radi uboja Tonija šlegla
sta bila med drugimi aretirana tudi časnikarja Rapajič in Cihlar. Ker se jima ni mogla dokazati prav nobena sokrivda, sta bila izpuščena na svobodo. Oba bosta vložila proti nekaterim tožbo, ker domnevata, da so ju naznanili, da bi se maščevali.
Redni občni zbor Zveze trgovcev iz Hrvatske in Slavonije se bo vršil 21. aprila ob 9 dopoldne v zagrebškem trgovskem domu. Med drugim bodo obravnavali vprašanje zavarovanja trgovcev za slučaj bolezni, kakor je uvedeno obvezno v Avstriji, in gremijal-nega sistema društva, kakor obstoja v Sloveniji in Avstriji.
Angleški pisatelj Bernltard Shavv se je le dni mudil v Trstu. Zagrebški Pen-klub ga je povabil, da bi prišel v Zagreb. Na povabilo Shavv še ni odgovoril. V krogih Pen-klu-ba se misli, da se bo Shavv povabilu odzval.
Novi poslanik v Buenos Aircs-u Straž-nicki bo dne 3. maja odpotoval na svoje službeno mesto. Zagrebška organizacija izseljencev mu bo kot svojemu predsedniku priredila v hotelu »Esplanadec poslovilni večer.
Priporocifivliprenod
/a gospode je v smeri skozi Zvezdo na Dvorni trg. kjer si obenem lahko ogledajo veliko zalogo finih angleških kam-garnov za letne obleke, ki jih je uvozila tvrdka DRAGO SG11WAB. Ljubljana
J^Ca
t i
aj/e novega
Velik naliv - povodeni
Sv. Miklavž pri Ormožu, 16. aprila.
Vremenski prerok, ki je napovedal za čas od 14. do 20. t. m. lepo, toplo vreme, nima sreče. 2e včeraj so zagrnili nebo črni oblaki. Takoj popoldne je začelo deževati. Spočetka je naletavnln drobna rosica, proti večeru pa je začelo močno deževati. Ponoči se je spremenil dež v pravo neurje. Lilo je ko iz Škafa. Tudi danes ni bolje. I.ije ko da se je pretrgal oblak. Nebo je zavito v težke oblake in od severa prihajajo vedno novi in novi, tako da ni upati, da bi bilo nalivom kmalu konec. Od časa do časa zatuli tudi vihar, tako da je človeka kar groza. Dežja je padlo zelo mnogo. Voda pokriva njive in travnike. Na mnogih krajih leče preko pota in sega do hišnih pragov. Ponekod stoji že nad pol metra visoko. O posledicah nalivov in poplav zaenkrat 5e ni mogoče govoriti, gotovo pa je, da bodo za vse gospodarstvo usodne, ako bodo trajale nekaj časa.
Težki vlomi v laškem okraju
Nevaren tat prijet.
Sv. R u p e r t nad Laškim, 16. aprila.
Dne 25. marca t. I je neznan tat udri skozi streho v hišo vdove Marije Pusar, p. d. stare Maskeške, ko je bila v cerkvi pri službi božji, in ji odnesel iz zaprte omare vsoto 0500 Din. Neumornemu trudu štorskih orožnikov se je posrečilo, ujeti tatu: je to mladi potepuh in delamržnež Franc Zaje iz Sv. Ruperta. Nekaj časa je denar skrival, potem pa začel v Celju, Hrastniku in drugod fletno živeti; kar jurje hi stotake je menjaval, dajal povsod imenitno napitnino, nastopal povsod kot velik gospod. Sedaj čaka v sodnijskih zaporih v Celju na zasluženo kazen. Priznal je tatvino, vendar razen malenkosti niso našli pri njem več denarja; zatrjuje, da je že vse zapravil. A zdi se, da je skoro nemogoče, da bi bil v dobrih 10 dneh zapravil toliko vsoto. Fant je znan uzmovič še od mladih nog; dela se boji, vedno pa imenitno živi. Tudi njegovega brata Alojzija so orožniki odgnali v Celje.
Rimske Toplice, 15. aprila.
V noči od nedelje 14. na ponedeljek 15. t. m. se je oglasila po kratkem odmoru — družba tatov — zopet pri nas. Pokradli so pri trgovcu g. Antonu Bregar v Šmarjeli. Psa, ki jih je gotovo že večkrat odgnal, so prej zastrupili, nato pa vdrli v klet, odkoder so prišli z lahkoto v trgovino. Tu so odnesli različnega blaga v vrednosti okrog 25.000 Din.
Ker jih oblast že zasleduje, upamo, da bodo naši ponočni gostje kmalu pod ključem.
Šestorica v pretepu
Med pretepom šestorice tat na delu.
Ljubljana, 17. aprila.
Pretep se je pričel opolnoči, ko so jih pometali iz vičanskih krčem, delavca Karla iz prve, diužbico peterih akademikov pa iz druge. Ko so trčili skupaj, je beseda dala besedo in politiziranje se je pričelo na debelo.
»Kaj, vi boste mene, smrkovci? V posteljo!« je hrulil Karel akademsko izobražene. Ti pa so mu vračali milo za drago:
»S poti barabe! Ne veš, kdo smo mi? Sami višji uradniki!«
V besednem boju bi Karel kmalu podlegel. Odločil se je za krepkejše argumente. Slekel je suknjo, jo obesil na plot, zavihal rokave in se zadri: »Pa se dajmo, smrkovci!«
Razvil se je prav srčkan pretep. Široka Karlova dlan je velikodušno delila klofute vsem petim študentom, ki mu kar niso mogli priti blizu. »No, Imate zdaj dosti, hočem še kaj navreči?« je zmagovito vprašal Karel. Odvihal rokave in hotel obleči suknjo. Ta pa, kot bi se udrla v zemljo. Ni je bilo nikjer.
»Falotje, kdo mi je ukradel suknjo?«
»Kaj, mi tatovi?« so se znova ojunačili akademiki. »Saj je še imel nisi! Glej ga, pijan je.«
Pa so se le zmenili in skoro v prijateljskem tonu dogovorili, da gredo na stražnico, naj ta odloči, kdo je ukradel suknjo. Vseh šest je res odšlo, kot šest bratov, na stražnico.
Tu so se še nekaj prerekali, končno pa je le postalo vsem jasno, da od prisotnih ni nihče ukradel suknje. Moral je biti to nekdo sedmi, ki je prišel med pretepom mimo, snel suknjo in se ni več zmenil za prizor, ki so mu ga nudili vsi v svoje »ročno« delo zaverovani pretepači.
Na stražnici so sicer vzeli tatvino na znanje, iraven pa z obžalovanjem zapisali tudi njihova imena ter jih — ovadili radi nedostojnega vedenja na cesti. Tako so imeli vsi profit? študentje bunke in klofute, Karel je bil ob suknjo, vseh grst pa bo moralo plačati še policijsko kazen. Profit bo imela tudi policija, ki bo kasirala denai-, najbolj pa se menda smeje neznani tat, ki je prišel na tako lahek način do lepe suknje.
Vlomilci na oh r. glavarstvu
Murska Sobota, 16. aprila.
Okrajno glavarstvo v Murski Soboti ima svoje prostore v krasni vili ob Radgonski cesti, ki je bila do nedavna last grofa Szaparyja. Zgradba stoji precej od ceste sredi angleški urejenega parka, ki je bil včasih lepo oskrbovan. V spodnjih prostorih so pisarne in stanovanje sluge, dočim so v prvem nadstropju pisarniški prostori g. okrajnega glavarja, okrajnega, prosvetnega, zdravstvenega, veterinarskega in vojaškega referata. Okna niti v parterju niti v nadstropju niso zavarovana. Tako se je zgodilo, da so imeli drzni vlomilci v noči od ponedeljka na torek prav lahko delo, zlasti ker je bila tudi noč kot nalašč pripravna za tako podjetje. Že v ponedeljek popoldne je začelo deževati iu dežuje še sedaj neprestano. Noč je bila temna kot v rogu. Kako so prišli vlomilci v notranje prostore, sploh še ni ugotovljeno. Sluga trdi, da je okna zvečer zaprl. Morda se je prekanjeni vlomilec, ako je bil eden seveda, dal zvečer zapreti in je potem ponoči opravil svoje opravilo. Nasilno je odprl tri miznice, v katerih je bilo po nekaj denarja in kolkov. Vlomilec je odnesel tudi en samokres, ki mu pa ne bo mnogo pomagal, ker je neraben. Država pri vlomu, kakor nam zatrjujejo, ne bo oškodovana. Uradni akt ni izginil noben.
Sumijo, da so vlomilci cigani, od katerih se je nedavno tega eden prav sumljivo sukal po prostorih, v katere je bilo vlomljeno. Orožništvo se je danes na vsezgodaj z avtomobilom odpeljalo v bližnjo cigansko naselbino.
Ena med 30.000
Te dni smo poročali o duševni zapuščenosti 30.000 naših ljudi v Zagrebu. Danes prinašajo zagrebški listi malo sličico, ki izpričuje, kolika je ta zapuščenost slovenskih deklet v Zagrebu.
V torek dopolnde se je sprehajala v bližini Podvožnjaka pri glavnem kolodvoru v Zagrebu mlada ženska, polnih, zdravih lic. Zdelo se je, da je zelo nervozna, razburjena. Opazil jo je neki železničar, ki je slučajno prišel mimo Vedenje mladega dekleta se mu je zdelo sumljivo. Pristopil je k njej in jo vprašal:
»Zakaj se sprehajate po progi? Ne veste, da ni dovoljeno?«
Dekle se je zdrznilo, ker ni pričakovalo takega ogovora. Vendar se je zbralo in mimo odvrnilo:
»Pričakujem ekspresni vlak.«
»Ekspresni vlak ne vozi tod podnevi, ampak ponoči. Kako to, da niste šli čakat vlaka na kolodvor, ampak sem, na odprto progo?«
Dekle se je pričelo tresti. Vse zasolzeno je gledalo železničarja, ne vedoč, kaj naj odgovori na njegovo vprašanje. Nekoliko trenutkov je oklevajoč molčala, naposled pa je zaihtela in se bridko razjokala.
»Kaj vam je, za božjo voljo?«, je spraševal železničar, ki se mu je vedenje neznanega dekleta zdelo vedno bolj zagonetno. V presledkih, s pre-trganimi besedami je nato povedilo:
»Nameravala sem skočiti pod viak.«
»?«
Železničar je jadrno odbite] po policijskega stražnika, ki je dekle pozval, naj mu sledi na policijo. Jokaje, brez besed je šla mlada neznanka s stražnikom.
Na policiji so ugotovili, da se piše Terezija Kožuh. Stara je dvajset let, rojena v Essenu na Nemškem. Ne pomni, kdaj sa se njeni starši preselili ž njo domov v Slovenijo. Oče in mati sta ji umrla, ko je bila še majhna. Tuji ljudje so jo vzeli k sebi in jo vzgojili. Ko je odr istla in postala sposobna za delo, je dobila pos lsko knjižico in prišla v Zagreb, kjer je nekaj let služila kot služkinja po raznih hišah. Zadnje čase ji je šlo slabo. Mnogokrat je bila brez službe, ki jo je z velikim trudom iskala. N-zadnje je služila pri neki družini v Bregoviti ulici. Preteklo nedeljo pa ji je gospodinja odpovedala službo. Znašla se je na ulici brez vsakih sredstev. Prenočevala je pri neki prijateljici v Skalinski ulici. Hodila je v posredovalnico za službe, toda dobila ni ničesar. Zato se je odločila, da se vrže pod vlak.
»Kaj naj začnem,- je pripovedovala Rezika mi policiji. »Mi ni več do življenja, ker me vsepovsod odrivajo in prezirajo. Če delam v kuhinji, me milostiva podi v sobo, a ko pospravim sobo, ji zopet ni všeč. Ne vem, kako bi napravila, da bi ustregla. Mene ni nikdo učil, nobene prave vzgoje nisem imela. Bila sem od malega zapuščena in prepuščena sama sebi. Trudim se, rada bi, toda ne moreni, ker ne znam. Sedaj sem brez službe in ne vem, kam naj se obrnem.«
»Ali to vendar niso vzroki, ki bi vas silili, da skočite pod vlak. če ni morda kak fant vmes?-
»Ne.«
Policija je izročila Reziko nekemu znvodu za brezposelna dekleta, kjer ji bodo poskrbeli službo. Preden je odšla, je obljubila, da ne bo več mislila na samomor.
Na konici
NOŽA
v malo vo le po jedi prašek
MAGMA
odstranjuje takoj
zdravi
pospešuje PREBAVO - urejuje STOLICO
odvisno želodčno kislino gorečico
bljuvanje - vzdihovanje - slab duh iz ust in želodca;
želodčni in črevesni katar, ture v želodi u, hemeroide, bolezni na jetrih
„Mi se mnogo izprehajamo"
pravi mlada gospa Mica. „Casa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam."
•ujeper>
Koledar
Četrtek, 18. aprila. Apolonij, Antia, Ami-dej, Elevterij. — Jutri: Ema.
„Mi lahko živimo!"
V lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navodilom Din 4-
Ljubljana, 17. apr.
Veste, to je bilo tam, kamor se v opoldanskih urah ob jasnem vremenu tako lepo upre ljubo solnce, da bi človek kar sedel, dremal in r.e grel. Na Krekovem trgu, ob vogalu nekdanje Mahrove šole, tam, kjer ob tržnih dnevih prodajajo suho robo in vrvarske izdelke.
Kakih sedem krepkih, mladih postopačev se je danes v opoldanskih urah udobno zleknilo na prazne 1 branjevske klopi in uživalo blagodejno toploto po-: mladanskega so nca. 'lo pa se ni zdelo v redu pristni i »ljubljanski srajci« Žanetu, ki je precej »ginjen« pri-kolovratil mimo in nahrulil solnčajočo sc družbo takole:
»No, barabe postopaške! Delat, delat, ne pa ležati na solncu!«
Ja, kaj bi bil hujšega mogel reči. Na tako spodbuden ogovor je treba vsekakor »stvarno« odgovoriti. In res se je dvignil Jože, tam nekje od Kranja je doma, iu prisolil Žanetu tako zaušnico, da je siromak videl kar devet solne. Nato je zopet mirno legel in hotel nadaljevati udobni svoj počitek. Nu, Žane si je hitro opomogel, izvlekel nož iu hotel navaliti na Jožeta.
»Kua ti uš mene? Še mal nc!«
Jože, svest si resnosti položaja, je postal pred ostrino noža pozoren, postavil se je na noge in pozval tovariše:
»Fantje, hola, pa sc dajmo!«
Pa bi se bili res, če bi ne bila v kritičnem trenutku odnekod prihitela Žanetova »boljša polovica« in energično objela Žaneta ckoli pasu, češ:
»Si res neroden in siten, kadar >ga« imaš, ampak krvi ne boš puščal nikomur, pa tudi tebi je ne bodo drugi. Prec dam!«
Žane jc preslišal v svoji bojaželjnosti ženine besed iu je junaško prediral proti Jožetu in tovarišem, ki so se že pripravili na obrambo.^ Jože je skoči! Žanetu za hrbet in ga tako močno objel, da je Žane takoj izpustil nož. Medtem sc je približal stražnik iu mnogo radovednežev, ki so čakali, kaj bo nastalo iz tega.
»Astn, gospod stražnik«, je spregovoril važno Jože, »ali ima tale rogovilež pravico, mahati z odprtim nožem?«
»Nima!«, je kratko odvrnil stražnik.
»Sreča zanj da ni zamahnil. V klobuku bi nesel čreva domov!«
Stražnik ni nobenega vzel, ker so se ob njegovi navzočnosti pomiril in odnehali. Celo Žane je krotko sledil svoji boljši polovici tja nekam mimo Mestnega doma v Streliško ulico.
»Nas ne bo nobeden gonil na delo«, jc razlagal Jože pozneje svojim tovarišem. Mi lahko živimo. Dva »kovača« nam vsak dan nc uideta, dokler bomo vozili na trg branjevsko robo. če pa kdo pride in ti pomiga, tudi greš in primeš, satno da je zaslužek. Danes smo sc dobro .-podprli« z -dalma-
| tincem«, jutri bo pa Bog drugega dal. Na mehkem ! pa itak nisem spal, odkar sem na svetu.«
»In trezen tudi nisi bil. odkar si živ. Jože?«
»Tudi ne, če hočeš!-
Tam, na solnčnem prostoru posedajo, pole-j gajo, kvantajo v spodtiko vsem dostojnim ljudem, j ki prihajajo mimo.
»Ali jim magistrat res nič nc more?«, ie rekla star ženiac. >Kar zona me stresa, kadar grem mimo in jih slišim.<
Osebne vesti
•k Zaročila sta se v Slov. Konjicah dne 17. aprila t. 1. g. Str m š e k Anton, topničar-ski narednik 15. top. polka v Osjeku, in Klara W a 1 c h c r iz Slov. Konjic.
Ostale vesti
-Ar Posvečenje g. dr. Gregorja Rožmana \
škofa bo 14. julija t. 1, v ljubljanski stolnici. Posvečenje bo izvršil g. knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič, soposvečevalca pa bosta gg. škof lavantinski dr. A. Kari in in dr. Adam H e f t e r , škof krški,
•k f Bogoslovcc Ivan Škrjanec jc po dolgi bolezni umrl v torek popoldne, 16, t. m., na očetovem domu. Rojen je bil v Mateni pri Igu :3. jan. 1906, pa nikoli prav trdnega zdravja; jetilca mu je preslrigla nit življenja. Z veliko pridnostjo in vztrajnostjo pa z zaupanjem na božjo pomoč se jc leto za letom bližal svojemu cilju; rad bi bil postal Gospodov duhovnik. Skromen pa tih in srčno pobožen je ves čas vdano prenašal dolgo in težko bolezen, ki ga je zel ovirala pri študiju. Pred dobrim letom jc moral izpreči; iskal je zdravja v bolnišnici, na Golniku, pa pri vsej skrbi zdravnikov in požrtvovalnosti očetovi zanj ni bilo več pomoči. Za smrl dobro pripravljen, večkrat okrepčan s sv. zakramenti jc odšel po plačilo k Gospodu Bogu. Pogreb bo danes popoldne ob 3 na Igu. R. i. p„ anima pia!
■A" Smrtna kosa. V Topolšici jc umrla učiteljica č. sestra Lavrencija P i r n a t. Pogreb bo v petek ob 4 pop. v Šoštanj u.
* Tabor v Lescah. Krekova družina. Za tabor v Lescah dne 5. maja je polovična vožnja dovoljena. Za izkaznice se obrnite na Centralo ali na Krekovo družino v Lescah (Marija Žagar, Lesce). Razposlali smo tablice za tombolo. Dobro sc potrudite. Po-agitirajle za udeležbo.
*k Komisija za ureditev uprave. ..Slovenski lisi • od 15 t. m. je poročal, da je dr. Stanko Majcen član komisije za ureditev uprave, ki je predložila načrt zakona o notranji upravi. Naprošeni smo objaviti, da dr. Stanko Majcen ni član te komisije.
-k Nagla smrt železničarja. Iz Gorenje vasi pri Retečah nam poročajo: V ponedeljek, 15. t. m. jO nenadoma umrl Matevž Marlirijnk, poiu. prog. čuvaj, rojen leta 1874 v Podgorju pri Kamniku. Bil je v službi pri drž. železnici 31 let, v Gorenji vnsi je služboval 29 lc!. Holehal je že dalj časa na
Glavobol
vseeno ali kol posledica prehladu, razburjenosti, napornega dela, ali pa preobilo zavžitega alkohola in nikotina, sc lahko ublaži in odstrani. Vzemite priznane
Aspirin
t a b 1 c t c
in kmalu začutite blagodejen vpliv. Pri zobobolu, trganju v ušesih, in-fluenci, revmatizmu, nevralgiji in vročini so Aspirin-tablete slavnoznane.
Zahtevajte vedno originalni omot „<£ayd" z modro-belo-rudečo varstveno znamko.
srčni hibi ter je najbrže podlegel srčni kepi. V Podgorju pri Kamniku je imel nekaj posestva ter jc v ponedeljek zjutraj mislil peljati pepel na svoj vrt. Okrog pol 5 zjutraj je šel k sosedu v Go-renjo vas po voz ter je par sto metrov iz Gorenje vasi proti domu nenadoma padel in v nekaj trenutkih je bil mrtev. Bil je vsekakor vzoren, krščanski mož, dober soprog ženi in skrben oče svojih otrok. Tudi sosedi so ga ljubili, ker je vsakemu rad pomagal če je le mogel. Zapušča slepo ieno in troje odraslih otrok. Naj v miru počiva!
ic Izkaznice za binkoštno romanje na Trsat so razposlane. Kdor se želi udeležiti, naj se odloči čimprej, ker se zadnje dni ali celo med vožnjo novi prijavljenci brezpogojno ne bodo več sprejemali. Pojasnila pošlje brezplačno Sveta vojska v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
ic Izlet Umetnostnn-zgodovinskega društva. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za svoje člane dne 14. maja izlet v Dalmacijo, kjer si bo mogoče tekom šestih dni ogledati vse umetnostne znamenitosti pod vodstvom g. dr. F. Steleta. Izdatki za izlet so spričo velikih ugodnosti zelo zmerni. Kdor se misli izleta udeležiti, nai to sporoči najkasneje do 30. t. tn. t. č. tajniku dr. St. Vurniku, muzej. Liub'tana. Priiavnin« 100 Din.
•ic Vreme IT. aprila ob 8 zjutraj. Linbljanu: barom. 766.5, toni. min. 5. maks. 14. Lahka burja. Poloblačno. — Maribor: barom. 767.+. toni min. 1. maks. 10. Lahka burja. Poloblačno. — Zagreb: barom. 767.1. toni. min 3. maks. 9. Močna burja. Poloblačno. — Belgrad: barom. T61.4-. toni. min. 5. maks. 18. Zmeren zaoudni veter. Dežja 2 mm. — Sarajevo: barom. 764.9. toni. min. —I. maks. 15. Zmeren zanarlni veter Dežja I mm. — Skop-lje: barom. 757.1. toni. min. 9. maks. 19. Mirno. Dežja 2 mm — Split: barom. 757.8, topi. min. 8, maks. 17. Zelo močna burja. Poloblačno.
ic Povozil štiri otroke. V ponedeljek no-poldne se je na glavni ulici v Velikem Bečke-rekti pripetila težka avtomobilska nesreča. Neki Martin Lobl. ki nima šoferskega izpita, se je peljal s tujim avtomobilom v mesto Na plavili cesti ob pločniku se je igralo četvero otrok, ki niso opazili avtomobila, ki se je bližal z veliko brzino. Lobl je otroke sicer videl, toda ni znal avtomobila zavreti in je povozil vse štiri otroke, ki so bili težko ranjeni odpeljani v bolnišnico. Neprevidni šofer je bil takoj aretiran in odveden v zapor.
it Žena ubila moža sredi belgrajske ulice. V Belgradu se je v torek doooldne sredi ulice odigralo zadnje, zaključno dejanje pretresljive družinske žaloigre. Mlada žena Dcsanka llič, bivša profesorica na gimnaziji v Obrenovcu, je v Mladonagorieanski ulici ustrelila svojega nezvestega inožn trgovca Borivoja Iliča, ki je bil takoj mrtev. Varana žena Desanka je prišla ob 10 v to ulico. Vedela je, da zahaja t ja njen mož in prenočuje pri plesalki Anki Djurašek. Po
ic Pri astmi in bolezni srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jet'čnih, da so s »Franz-Josef«-vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
dolgem notranjem boju se je odločila in stopila v plesalkino stanovanje, kjer je našla svojega moža. Po ostrem prepiru sta inož in žena odšla iz stanovanja, da se dogovorita doma. Mož ji je grozil, da bo že doma videla ... Desanka pa je potegnila revolver in z enim strelom ubila svojega možu. Žena je bila aretirana. — Poročila sta se pred šestimi leti in je bil zakon sprva srečen, toda mož je pričel kmalu popivati in se vlačiti z vlačngami. Zapravil je vse premoženje in prepustil ženo in edinega sina bedi. Ženi je hotel izdreti celo zlate zobe iz ust, da bi jih zapravil. Sam je ženi večkrat grozil, da jo bo ubil. usoda pa je hotela, da je ona ubila njega z istim revolverjem, ki ga je on kupil, da ubije njo.
ic Prijava za družbeni davek. Finančna direkcija v Ljubljani poživlja vse družbenemu davku podvržena podjetja, da vlože v predpisanih rokih prijave za odmero tega davka. Tiskovine za ta davek je založila Jugoslovanska knjigarna in velja vsak kom"d 1 Din.
ic Izlet po Sredozemskem morju. Na Špansko. Portugalsko, v Afriko: Maroko, AI-žir in na Balearske otoke priredi francoska paroplovna družba »Chargeurs Reunis« letos več zabavnih izletov. Trajali bodo 10 dni; parniki odplujejo iz Bordcaux ter se vrnejo v Marseille. Vožnja stane v prvem razredu 1250, v drugem razredu pa 900 francoskih frankov. Podrobna pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska 35.
★ SPREHOD V PARKU ni nikoli prijeten, če ste prej imeli težkega dela ali če Vas še čaka. Ako jemljete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION«, bo pranje za Vas zabava.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nočno službo opravljata: 1. Sušnik na Marijinem trgu in 2. Kuralt na Gosposvetski cesti.
O Pogreb f dvor. svetnika Janka Kre-menška. Včeraj ob 4 popoldne se je vršil iz hiše žalosti v Slomškovi ulici pogreb pokojnega dvor. svetnika Janka Kremenška. Mnogoštevilna udeležba sorodnikov in občinstva ter venci so pričali, kako velik ugled in spoštovanje jc pokojnik užival. Med drugimi so stopali za krsto: v zastopstvu vel. župana dr. A n d r e j k a in dr. Š u b i c , mestni župan dr P u c , vsi upravni uradniki velikega županstva, občinski svetniki, juristi, zastopniki juridičnega društva in drugo občinstvo.
0 Ljubljančani! V soboto 20. aprila ob 20 se bo vršila \ veliki dvorani hotela »Union« velika slavnostna akademija abstinenčnih krožkov I., II. in 111. državne gimnazije z razvitjem praporov 11. in lil. državne gimnazije. Spored je zelo pester. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov in za nabavo praporov sc hvaležno sprejemajo. Pridite gotovo in oglejte si delo Vaših malih za boljšo in trezno bodočnost!
0 Prapori abstinenčnih krožkov so razstavljeni pri tvrdki Magdič (prapor III. drž. gimn.) in pri tvrdki Šimenc v Šelenburgovi ulici (prapor U. drž. gimn.).
0 Piscc dopisa, poslanega uredništvu Slovenca dne 16. t. m, naj se izvoli o priliki zglasiti v uredništvu.
0 Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj s sedežem v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sestavil pravila jn na svojem sestanku dne 16. aprila sklenil sklicati ustanovni občni zbor na 19 aprilu ob 20 v zadn ji sobi Narodne kavarne. Člani nubavljulne zadruge se o tem obvešča jo in vabijo k obilni udeležbi.
O Čepelnik priznal nov vlom. Ropar Emil Čepelnik, ki je sedaj v zaporih rudi poskušenc-ga ropa v Čudnovi trgovini zlatnine, je priznal na policiji, da je 6. aprila v opoldanskem odmoru vlomil tudi v Golobovo trgovino v Prešernovi ulici in tam pokradel raznih jestvin in denarja v skupni vrednosti 1479 Din. Včeraj dopoldne je bil Čepelnik izročen preiskovalnemu sodišču, ki bo proti njemu nadaljevalo preiskavo.
0 Zopet nov vlom podnevi.. Ljubljanski vlomilci so se menda specializirali na vlome ob belem dnevu. Včeraj je bil v Ljubljani v opoldanskem odmoru izvršen zopet nov vlom. Med 12 in 14 je neznan vlomilec — morda jih je bilo
več — s ponarejenim ključem odprl lokal denarne menjalnice Jakoba Zumbuloviču na Miklošičevi cesti v prvem nadstropju hiše št. 14. Vlomilec se je spravil takoj nad pisarniški predal, ga s silo odprl in pobral ves denur v znesku okrog 950 Din. jeklene blagujne se vlomilec, ni dotaknil, ker je imel premalo času, da bi jo mogel odpreti. Ko se je lastnik menjalnice vrnil, je vlom takoj opazil in o tem obvestil policijo. Na lice mesta sta prišlo dva detektiva s policijskim psom ter pričela iskati sledi za vlomilcem. Dosedaj manjka za njim prav vsaka sled.
0 Ljubljana brez rešilnega avtomobila. S
starim rešilnim avtomobilom je bil večen križ, ker je bil skoro vedno v popravilu. Ko jo rešilna postaja dobila o božiču nov rešilni avto, je bilo zaenkrat to vprašanje rešeno in je novi avto služil za rezervo, kadar je bil stari pokvarjen. Pred tedni pa se je stari avto tako pokvaril pri karambolu na Miklošičevi cesti, da najbrže ne bo več za rabo. Novi rešilni avto je pričel tedaj redno voziti. Toda kmalu sc je pokvaril tudi ta. Poklican je bil z Dunaja poseben monter od tvrdke :>Austro-Fiat«, ki naj prinese nov sestavni del za avtomobil in ga montira. Začasno je Ljubljana brez rešilnega avtomobila. To za mesto samo ni tako hudo, ker rešilni vozovi za silo nadomestil jejo avtomobile, hujše je to za okolico in deželo, od koder bo sedaj prevoz bolnikov in ponesrečencev v ljubljansko bolnišnico zelo otežkočen.
0 Lizol je pila v zaporu. 52 letna Marija G. je izgubljena reva. Z delom ne zna živeti, peča j)» se s slučajnim nečednim poslom. Zdi p se, da je Marija svojega odurnega življenja naveličano. saj ji teko dnevi le na ulici in v zaporu. Včeraj ponoči je bila zopet aretirana Ker je stara znanka policije, jo v zaporih včasih \ porabijo za kako delo. Naročili so ji, naj očisti zapore ter ji za to delo dali večjo količino zelo razredčenega lizola. Marija je to tekočino izpila. Seveda so io takoj popadli krči v želodcu in reva je omedlela. Sprva niti vedeli niso. kaj ji je. dokler se ni zavedla in povedala, za kaj gre. Prepeljana je bila z rešilnim vozom v bolnišnico. Ko bo ozdravela, bo morala zopet na ulico ali v zapore in ji lizol ni prav nič pomagal.
0 NAMOČENA POLENO V KA Fr. Kham, Miklošičeva cesta.
0 KEMIČNO SNAZENJE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8.
Maribor
□	Če ti i dela v domovini. Včeraj dopoldne je stalo zopet pred tukajšnjo Borzo dela zelo veliko brezposelnih delavcev. Pripravlja se namreč za prihodnji teden večji transport sezonskih delavcev v Francijo. Dosedaj se je prijavilo za omenjeni transport žc preko sto interesentov iz Mariboru in okolice.
□	Po šestih mesecih. Že večkrat smo poročali o misterioznem izginotju posestnika Marti-n t Zamude iz Stojncev na ptujskem polju. Prišel jc sredi oktobru v Maribor, prodal konja ter izginil. Vsa prizadevanja varnostnih organov, da bi pojasnili skrivnostno zadevo, so ostala brezuspešna. Za Martinom Zamudo ni bilo sledi v. Pred par dnevi pa je po polletnem presledku prišel domov, v veliko veselje svojcev, ki so že računali z njegovo smrtjo.
□	Z nožem. Gašpar Repnik, viničar iz Ga-berna pri Mariboru, se je vračal z viničarjem Ivanom V. iz vinograda proti domu. Na poti pa sta se nekaj sporekla. Ivan V. je hotel obračunati z nožem ter zabodel Gašparja Repnika v vrat. Ranjenca so odpremili v tukajšnjo bolnišnico
□	Industrija brezalkoholnih pijač se tudi v Mariboru vzporedno z velikim razmahom *«ro-tialkoholnega gibanja zelo širi. Tako bo tukajš-lij. trgovec Adalbert Gusel otvoril v novo adaptiranih prostorih v Aleksandrovi 59 tovarno za piodukcijo brezalkoholnih pijač. Tako dobimo poleg podravske industrije za produkcijo brezalkoholnih pijač še drugo podjetje te vrste.
□	Vandali so se pojavili v včerajšnji noči na mestnem pokopališču v Pobrežju ter dobesedno opustošili preko 20 grobov. Pokradli so cvetice ter izginili v noč. Opozarja se, da jjodo
K- d ocmunacljsko termalno kopalšee
Dtit.EOJSKE iOPiilCE
(To lice pri Nove n mesta) 80 edino i n trajno sigurno /.dravilno sredstvo pri rbenmafizinn, neuralpri jati, ženskih boleznih i. t.d. — iCopališčne nanrave so vseskozi neposredno tri izvirkih. — Sezona od I, maja do 30. sepurobra. — Železniška postaja Straža-Topllce, dolenjska železnica. — Zahtevajte pra-pelee. — Cene znižane, posebno v pr, d- in po se/.oni.
ROBORIN
eai za želodec iu čiš euje krvi. uspešno sredstvo proti odebelitvi, slabi prebavi, trajoe«>u zaprtju. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna A K'K O ZAGKEli llica 12
kaznovani vsi tisti, ki bi kupovali take rože. Zu izsleditev tatov je razpisana nagrada.
□	Povozil jo je. K tozadevni notici, ki smo j > pod tem naslovom objavili v torkovi številki, pripominjamo, da se je dotični kolesar sam javil službujočemu stražniku ter da je ui popihal v neznano smer.
□	Gradbena delavnost. Gradbeno dovoljenje so dobili: Tinta Mihael in Frančiška, grad-b i pritlične stanovanjske liiše v V. Pnrtnovi ulici. Wagner Maks in Terezija, grudba enonadstrop-nc stanovanjske hiše v Magdalenski ulici. Josi-pinu Valpel, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Mejni ulici 50. Ivan Pevec, adaptacija hiše v Orožnovi 5. Karel Veicl, preureditev gospodarskega poslopja. Ludovik Rotner, gradba enonad-stiopne stanovanjske vile v Koserjevi ulici. Katarina Markežič, gradnja pritlične stanovanjske više v Parmovi ulici. Marija Kodrič, gradba pritlične stanovanjske hiše v Parmovi ulici. Pavel Nedogg, gradnja odprte lope v Razlagovi ulici. Milan in Angela Klemene, grudba enonadstropne vile v Kamniški 10. Andrej Ličen, gradba pritlične stanovanjske hiše v Belgrajski ulici. Anten Breeelj, nadzidava enega nadstronia in gradnja tobačnega paviljona na Koroški 49. Feliks Novak, preureditev prodajalnih lokalov v Gosposki ulici 9. Anton Feiertag, grudba stanovanjske hiše s pekarno, Beethovnova ulica.
□	S slaninnrskega trga. Dovoljenje za sla-nmarski stojnici sta dobila Ivan Kirbiš in Franc Sitar. Ostale prošnjo so sc odbile, ker niso ptošnjiki predložili tozadevnega obrtnega lista.
□	Po banditsko. V stanovanje krojača Poldeta Semprimožnika v Voloku v mariborski okolici so vdrli pri belem dnevu trije maskirani neznanci. Navalili so vsi (rije na Semprimožnika, dva s polenom, eden pa z nožem. Na njegove na pomoč klice so prihiteli domačini, neznanci pa so jo urnih krač pobrisali. V svrho ugotovitve njihove identitete se vršijo temeljite poizvedbe. Ranjenega Semprimožnika so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
□	Prof. .Mlakar v Mariboru. Jutri zvečer lxi predaval v Liudski univerzi šegavi planinski predavatelj prof. Janko Mlakar i/. Ljubljane o svoji znameniti turi na švicarska orjaka Matter-horn in Monte Rosa. Za omenjeno predavanje, vlada zlasli v tukajšnjih športnih krogih veliko zanimanje.
□	0 tem in onem iz Maribora. V teku je akcija za gradn jo mostu iz meljske na pobreško stran ter se v to svrho že snuje poseben pripravljalni odbor. — Z elektrifikacijo Lajtešperga od Deroušekove tovarne proli Pesnici se je, že pričelo. — Prihodnjo nedeljo se vrši na objektih mestne plinarne generalna spomladanska vaja mariborskih gasilcev. — Onstran Drave se jc otvorila »kovačnica« za sestavljanje kolektivnih pogodb.
Celie
■©■ Zaključek sezone pri naših Krekovcih. Kakor lani je tudi letos celjska Krekova družina sistematično in dosledno gojila misel ljudskega gledališča, in je edina, ki je znala preko zime zaposliti stalno lepo število za lepoto gledališča vnetih ljudi. V nedeljo 21. aprila zaključi Krekova družina letošnjo plodno sezonn z vprizoritvijo velike Schillerjeve drame -»Ko-varstvo in ljubezen«.
& f Matija Piirnat. Predvčerajšnjim ob tri četrt na eno popoldne jc v tukajšnji bolnici izdihnil ugledni trgovec, gostilničar in posestnik iz Šmartna ob Dreti g. Matija Piirnat. Pokojnik je dosegel komaj 50 let in je podlegel kot žrtev dolgotrajne zavratne bolezni. Spoštovani mož je bil skozi mnogo let načelnik šmartinske posojilnice. Truplo pokojnika so včeraj prepeljali v njegov domači kraj, kjer ga bodo dauej ob IC dopoldne položili k večnemu počitku.
.©• Pravoslavna cerkev v Celju. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Celju se je obrnila m celjsko mestno občino s prošnjo, da ji občina podari primerno stavbišče za zgradbo cerkve sv Save. Na zadnji občinski seji se je sklenilo podariti pravoslavnim zemljišče na Vrazovem trgu, v kolikor ne pride v poštev zu javna pota in ceste. Ker ima pravoslavna cerkvena občina gmotna sredstva že zbrana, sc bo pričelo /. giadnjo cerkve že letos. Zgradba svetišča, ki bo prvo te vrste v Sloveniji, mora biti izgotovlje-ni do leta 1932. Finančni referent dr. Vrečko jn med drugim utemeljeval predlog za naklonilo s tem, da je tudi bel grajska občina poklonila katoličanom lepo zemljišče za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu.
^ Moderna vrtnarija v Cel ju. Zemljišče na Lanovzu je mestno občino bolj obremenjevalo kot j>a ji nosilo koristi. Tudi obdelovanje tega
Julij Kaden- Bandrowski:
Bela zvezda
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel France Vodnik.
Dolgočasen dan, siv in moker, po daljnih lokah se podi megla, cesta leži zapuščena sredi polj, na bregu Narve se na ostrih žicah tresejo deževne kaplje, na vodi pa plovejo brez prestanka ogromna debla od Nemcev na-plavljenega gozda.
Velika, trda, modrikasta debla — kakor da so to razmetane kosti moje nesrečne Domovine.
Hočem se domisliti, radi česa so nam ukazali oditi iz Pultuska in zakaj so nas premestili v Ostrovje? Dvignem glavo iznad prazne strani, iščem v mislih kakor skozi meglo -• izkaže se, da se ne spominjam dobro.
Medtem se je črna kobila našega bataljona z majhnim žrebcem pripodila izza vogla in objeda pod mojim oknom šope svežega španskega bezga.
Resnično, dogaja se v življenju, da na-nosimo na se toliko sramote, da ni druge pomoči, kakor le še roke splesti okrog vrata živali, prisloniti svojo glavo k njeni in misliti skupaj v preprostosti in vzajemni toploti.
Naš polk so premestili iz Pultuska, ker smo na skrivaj ubili nekaj nemških žandar-jev, obenem pa tudi zato, ker smo na svoj božič v restavraciji uprizorili avanturo z nemškim uradnikom.
žnndurje smo iibili. ker so pretepali prebivalstvo.
Našli so jih za mestom, na snegu, z gla-
vami prebodenimi na prvi sunek z bajonetom.
Še bolj mučen je bil dogodek z uradnikom v restavraciji.
Pod njenimi razsvetljenimi okni, na glavni cesti, so že čakali vozovi, imeli smo takoj oditi do prenočišč na posestvih v okolici. Hudo se nam je bilo ločiti, zagovorili smo se še pri bufetu, takrat je vstopi! majhen, de-beluhast Nemec v zelenem uradniškem plašču. Na vrvici je vodil lepo psico, prepeli-čarko.
Pri bufetu sta izpregovorila z drugim Nemcem o tem, da so sedaj vsi tako daleč od svojih domov in otrok.
.*>Zelo se toži človeku, posebno v božičnih prazni' ih, ki so prav za prav prazniki družine. Na nekatere čakajo tu konji, na druge, morda enako zaslužne, se nihče ne spomni.«
Poslovil se je s tovarišem, ošinil z drobnimi očmi preko nas vseh in rekel na pragu do psa: Idi, idi, moja mala Polka.«
Naenkrat je zazevala v naših prsih praznina.
Kujon, bled kot mrlič, je prijel uradnika za zlati gumb pri plašču in vprašal, ali hoče ponoviti še enkrat.
2 Imate lepo psico, gospod, a radi hi vedeli, kaj ste pravkar povedali? Zdi se, da nekaj zelo smešnega?«
Uradnik je vzel iz ust cigaro, z debelini jezikom je oslinil modre ustnice — in je ponovil besedo za besedo, razločno:
> Idi, idi, moja mala Polka.«
S solzami divjega razburjenja smo bili Nemca po tolstem, obritem podbradku, po glavi — dokler ni začel kričati, naj ga ne ubi-jeino — ima vendar otroke!
Kri mu je lila iz nosa in iz ust. Tolst in posivel je ležal v kotu pod pečjo in plakal.
Kujon je obrazložil, da imamo usmiljenje z njegovimi otroki, ki jili je gotovo imel s to psico — in porazšli smo se na posestva.
Na poti, pod iskrečimi se zvezdami in v zlati toploti kobile sem mislil le to: »Ali je radi tega, ker ima domovino on in da jo imam jez, treba, da bi on mene sramotil, jaz pa da bi ga tolkel s pestmi po glavi? Ali pa magari naj bi tudi propadel njegov kraj in po mojem naj bi ne bilo sledu, le da bi se mogli v miru srečevati v življenju!«
Komu vendar je mogoče povedati to danes? Nikomur!
Komu vendar se je mogoče priznati, da bi hoteli otroke tega Nemca vzeti v roke z milino in skupaj z njimi čakati lepših časov...?
Nagnali so nas iz Pultuska v dolgi marš, skozi mraz in sneg smo se s težavo prerili do Ostrovja, prepevajoč na poti sredi samotnih koč in širnih poljan, iznad katerih se je podil silen veter.
Ko smo dospeli med velikanske stene čelverokotno zidane vojašnice, smo se ustavili kot siv, sklenjen zid — nasproti zidu nemške pehote, čakajoče tu na nas Naši poveljniki so stopili skupaj in se pogovorili. V besedah se je razodevalo veliko spoštovanje, ti da v glasu je šl ripalo sovraštvo.
Izkazali smo drug drugemu vojaško čast. nemški orkester je zaigral himno. Iz nepremičnih, zamrznjenih trompet se je Irgalo hri-
pavo hreščanje, napihovalo lica muzikantom in jim obračalo oči kvišku. Stali so pokoncu, z zenicami kakor bleščeči gumbi, vrh čelad je na srebrni liri poskakoval gosti šop žime
—	znak polkovnega orkestra.
Od mraza so nam kostenele roke, veter je rezal v oči, v raztrganih čevljih so nas težile kepe mraza, toda, samoobsebi umevno, stali smo nepremično — le znak se je metal kvišku in navzdol, kakor črn, slep ptič.
Pokazal sem to Kujonu, hot«č mu povedati, da gotovo izgleda pravtako naša vojaška duša, privezana za večno do vojaških znakov in odlikovanj.
Toda komu vendar je mogoče povedati to danes? — Nikomur I
Treba se je skrivati, čuvati, premikati pievidno — dokler se ne srečamo kakor tu kajle jaz in li, pri oknu, odprtem na dež.
Nihče nas ne vidi od strani.
Misliva skupaj, ljubljena konjska glava,
lrgam ti izmed debelih nksamitnih ustnic sveže šope španskega bezga in ti govorim naravnost do kosmatega ušesa. Nikdar ni nihče nikogar razžalil v življenju, Čeprav so so potem ljudje pretepeli do krvi za čast. v. Imaš zrebeta, prav tako si že trpela v življenju, kakor mati slehernega izmed nas. Ako bi znal pogledati globoko v tvoje mokre rjave oci, bi se vsega izpovedal otrokom tega Nemca, odpustil bi. da po reki plovejo kosti moje Domovine, da me on sovražnik, primerja s psom _ tiho bi se pasel na velikem zelenem svetu ...
Semena
*«eh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti — priporoča
_ANTON FAZAR1NC. CELJE_
zeml jišča ni bilo baš v skladu s potrebumi mesta. Občina je v zroislu sklepa ob priliki proračunske debate, da naj se opusti obdelava tega zemljišča v lastni režiji, sedaj oddala zemljišče v najem bolgarskemu vrtnarju g. Dimovu, ki bo iu. tem zemljišču ustanovil moderno in velikopotezno vrtnarijo. G. Dimov se je moral zavezati, cla bo s pridelki v prvi vrsti zalagal cel jski trg in da ne sme nastaviti višjili cen od tržnih cen v Zagrebu.
& Zdruvniška vest. G. dr. med. Josip Čerin, specialist za ženske bolezni in porodništvo, se je nrselil v Celju in prične v "rihodnjih dneh izvrševati zdravniško prakso v vili Janič na Blegu.
• •
Šport
TOMAČEVO«
Pičlo uro smo oddaljeni od Ljubljane, pa ven-dai ne živimo prav nič »po ljubljansko«. Od kod ime nase vasi. Od starega, uglednega vaščana sem izvedel, da je bil lod v davnih časih teman gozd in da od tega prihaja ime vasi. (Tema, Temačevo, Tomačcvo). Izključeno pa ni, da je bil morda prvi tomačevski naseljenec kak Tomaž in da je vas po- ] zneje dobila po njem ime.
Najprej okchiosti, ki nas priporočajo: Imamo že od 1. 1925 pevsko društvo »Savski val«, ki s svojim mešanim zborom prav lepo napreduje. Cuje se, da se bodo naši pevci nekega dne celo oglasili v ljubljanskem radiu, če pa to ne, vsaj na javnem kon-cerlu. Nedavno so vprizorili Kovačevega študenta* v Tomačevem in v Šmartncm. Obakrat je zelo dobro uspel. Tudi igre prirejajo, dasi jih ovira pomanjkanje primernega prostora. Da ne bo zamere, še o tamburaših besedo, dve. »Triglav« se imenuje njihovo društvo. Veliko dobre volje in zanimanja, santo premalo — članov. Samo osem. Dva sta šla zadnjič k vojakom. Pred tremi tedni je priredilo lamburaško društvo poučno predavanje o kmetijstvu, žal ob zelo pičli udeležbi, je že tako, da so naši Tomacevci bolj navdušeni za prijetno, kot za koristno. "Pojavil se je neki »coprnik«, ki ie v gostlni pri »Kovaču« kazal svojo »uinelnosU. delal telepatske poizkuse, čaral itd. Pa ga je pridrvelo občudovat inlado in staro... V ostalem si mnogo prizadevamo, da bi s poglobitvijo društvenega življenja in izobraževanja omejili surove pojave, pijančevanje, umazano govorjenje. Že radi meščanov, ki bodo v kopalni sezoni trumoma romali skozi našo vas k Savi, da ne bodo imeli povoda za neugodne sodbe o prebivalstvu tomačevske vasi. Se nekaj! Prikupna, ljubka je naša vasica, toda cesta, ki vodi do nje, jc v skrajno žalostnem stanju. Oskrbuje jo samo ljubi Bog. Kmalu ne bomo pomnili, kdaj je bila nazadnje posuta. V deževnem vremenu se fi vdirajo noge do gležnjev v blato. Čez-inčez je preplavljena z lužami. Ker se voda nima kam odcejati. S kakšnimi občutki hodijo po njej v slabem vremenu pešci, ni težko uganiti. Oviran pa je tudi vozovni promet. Pa se ne morejo in nc morejo sporazumeti tomačevski posestniki, ki imajo vprežno živino, da bi navozili na cesto savskega gramoza in popravili cesto, da bi bila tudi v elabeni vremenu sposobna za promet. Naj kar ježiški župan g. Sever čimprej odredi popravo ceste od konca pokopališča do Tomačevega. Cim dlje se bo odlašalo, tem večji bodo stroški uasipania.
Ptuj
Prireditev vojnih invalidov sc vrši 21. aprila in nc 21. marca t. 1., kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno.
Smrtna kosa. Dne 16. t. m. je umrla na težki operaciji v sanatoriju v Oradcu ga. Arnianda Miille-ret, trgovčeva soproga. Pogreb se vrši danes ob 16 v Ptuju na mestnem pokopališču.
Frvtfrmni Hladi n. -1 ju bljana i
Četrtek, 18. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazzband. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Ceščina, g. Novak. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved.
Petek, 19. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkesfra. —
18	Kako je urejen nemški otroški vrtec v sedanjosti. Predava gdč. Vencajzova, ki se jc pravkar vrnila iz tozadevnega studijskega potovanja po Nemčiji. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova.
19	Francoščina, dr. Lefcen. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. St. Vurnik. — 20 Pevski solistični večer ge. Slavke Saks-Pristovškove. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved.
Drugi psogrami.'
Četrtek, 18. aprila: Be grad: 12 Čas, plošče in poročila. — 20 Svinjerejsko predavanje. — 20.30 Koncert priljubljenih pesmi. — 21.20 Poročila. — 21.30 Anekdote. — 22 Radio kvartet. - Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.30 Koncert ruskega pevskega zbora in orkester bala-lajk. — 19.30 Iz Prage: Simfonični koncert češke filharmonije. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.30 Koncert. — 17.55 Severuo-češke pripovedke in legende. — 19.30 Simfoničen koncert. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 16.35 Operetna glasba. — 18.45 Zdravniško predavanje. — 19.15 Iz romanov.
—	20.15 Komorna glasba. - Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Plesna glasba. — 21.30 Vojaška godba.
—	22Koncerl. — Bern: 16 Orkestra ni koncert. —
19	Šport. — 19.30 Citre. — 20 Predavanje. — 20.30 Komorna glasba. — Katovice: 12.35 Koncert. — 17.55 Komorni koncert. — 20.05 Koncert iz Kra-kova. — 21.15 Literatura. — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Pelje in glasba. — 20.45 Operetna glasba. — Berlin: 16.30 Citanje pesmi. — 17 Madrigalni koncert; nato klavirska glasba. — 20 »Afričanka«, opera (Meverbeer); plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving.
20	05 Operna glasba; Jazz. - Milan: 11.15 Plošče.
—	12.20 in 13.35 |azz. — 16.30 Otroško pelje. — 17 Kvintet. — 20.30' Igra. — 23.15 Jazz. — Budapcst: 9.15 P ošče. — 12.C5 Trio. — 16 Predavanja in petje.
—	17.40 Madjarske pesmi za solo z orkestrom. — 20 Igra. — 22.30 Koncert vojaške godbe.
INQELEN ZVOČNIK
* kation;
DIN 520'~
Posavska podružnica SIot. planinskega dru- , štva vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 28. aprila 1929 ob 16 v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu.
Spoiini dogodki
Nadalje so govorili v Lausanue o ženski udeležbi pri olimpijskih igrah, in bo tudi to vprašanje rešila konferenca v Berlinu. Proti ženski udeležbi so zlasti Finska, Amerika in Anglija, torej tri pri^v zelo v pošte v prihajajoče države. Odklonjen je bil predlog Francozov, naj se pripustijo k igrani v emigraciji živeči Rusi, bodisi kot samostojni, bodisi kot zastopniki države, v kateri živijo. Zimske olimpijske igre 1. 1932 se bodo vršile v Lake Placid v ameriški državi Ne\v York, in so I Amerikanci takoj izjavili, da bodo napravili prav tako sankališče kot je znameniti Oresta Run v St. Moritzu. Dovoljena je prireditev Centralnoaine-riških iger 1. 1930 ter prireditev narodnih iger v Grčiji vsako drugo leto, po vzorcu iger v starem veku. Za leto 1036 bodo prireditev olimpijskih iger poverili skoraj gotovo Berlinu. Amerikanci bodo osnovali v Parizu poseben odbor, ki bo vodil pogajanja z evropskimi državami glede udeležbe v Los Angeles 1 1932.
Nui •mi v Ameriki ni več tako popularen kot j je bil; preveč se ogiba tekem in tekmecev na eno miljo. V Ameriki se porajajo novi lahkoatletski talenti; najmanj 25 imajo sedaj tam atletov, ki dosežejo v skok« s palico viSino nad 4 m (Sturdy na pr. 4.27 m v halli). Izboren mnogobojnik je Berlinger: skok s palico 4.08 m, skok v "išino ' 1.90 m, na daljavo 7.30 m, krogla 14.25 m itd.; težek je ta atlet 88 in pol kg. — Pripravlja se boj v teku na 1000 m med Peltzerjem in Martinom (P. ima svet. rek. 2:25.8, M. je tekel že 2:26). Peltzer prihaja nazaj v staro formo. — Schvvab je zboljšat rekord v boji na 20 km na 1:37:05.8 in 25 km na 2:05:00.4.
Arne Borg je popravil v Honolulu (Havajski otoki), svoj nedavni poraz in je plaval 880 y v 10:25, pustivši Grobleja 30 m za seboj (svet. rek. i je 10:22:2, ima ga Borg).
Prnv tako ie Šved Svensson popravil svoj porav, proti nemškemu rokoborcu Gehringu in ga je položil na pleča že v 11:20.
Borbo v flore tu (v Neapolu) je dobil Pulitti, r meču Cattiau, floretsko zmago dam je izvoje-vala Mayer,ieva (Italijan, Francoz, Nemka).
Iz Sydneya v Melbourne v Avstraliji je 5<>5 milj ali 000 km, cesta zelo hribovita in težka. Na motornem kolesu je prevozi! to progo OusIt>y v rekordnem času 13:41, za 42 min, pod dosedanjim rekordom. — Zadnjih 10(1 milj je vozil s hitrejšo hitrostjo kot 100 milj ali 128.7 km na uro.
BALKANSKI POKAL.
Konferenca balkanskih športnih zvez se je sošla v Belgradu. da se dogovori o balkanskem pokalu — Zastopani so bili delegati Jugoslavije. Bolgarije, Grčije in Rumunije, delegat avstrijske zveze Hugo Meisl vsled oboielosti ni mogel priti in ga je zastopal jugoslovanski delegat. Turčija se konference sicer ni udeležila, a je izrekla svojo pripravljenost, da podpiše vse soglasno sprejete sklepe konference. To se je zgodilo, in bo pristop Turčije na prihodnji konferenci v Bukarešti samo še formalnega značaja. Jugoslovanski delegat je predlagal ustanovitev Balkanske športne /veze. ki naj organizira vsako leto tekme za Balkanski pokal. Oddajali bodo umetnino v vrednosti 250 dol. ali 14.000 Din. Priglasitvena pristojbina znaša 10 dol za zvezo, umik stane 100 dol. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Ta veliki napredek je zlasli zasluga naše Jugoslov. nogometne zveze, kar so priznali tudi vsi udeleženci konference Sklenili so tudi izvolitev odbora, ki se bo sestal prvič 9. maja letos v Bukarešti, potem pa po vrsti vsako leto v Carigradu, Sofiji, Atenah ter v Belgradu ali Zagrebu. Dalje jc konferenca uredila nekaj jiodrobnih vprašanj glede razsodišča in namemhe športnih igrišč. Konference v Barceloni se balkanske države ne bodo udeležile, ker bi bilo to predrago; pač pa bo odposlan iz Bukarešte pozdravni brzojav v Barcelono.
Konferenca pomeni velik uspeh,
gospodarstvo
Orel
Orli v Starem trgu jMirede 21. t m v dvorani Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu krasno žaloigro »Prababica« v petih dejanjih. Igra je silno zanimiva in napeta. Zato vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
Orlovski odsek v Ljutomeru priredi v nedeljo 21. aprila ob 3 popoldne v Katoliškem domu tombolo z nad 250 krušnimi dobitki. Cena tombolskim tablicam 2 Din. Bog živi!
Naše diiaštvc
KrSč. socialistični akademski klub »Borba« ima svoj sestanek danes ob 8 zvečer in to v dvorani Akad. doma. Namenjen je razgovoru o katoliški akciji. K sestanku so vabljeni ludi akademiki bratskih društev.
Prireditve in drtsšivene vesti
Slov, kat. akad. starešinstvo v Ljubljani.
Drevi ob 20^ je v Rokodelskem domu, Komcn-skega 12, članski prijateljski sestanek. Predava g dr. A. Brecelj o temi: Inteligenca in naše socialne naloge. K obilni udeležbi vabi odbor.
V Šcntpctcrskem prosvetnem društvu predava danes zvečer ob osmih g. dr. France Debe-j vec o bolezni, ki je v naših krajih razširjena. — ! Tudi o koristnem športu, s katerim si utrjujemo ; zdravje, nam bo govoril. V pojasnjenje predavanja j bomo videli filmske slike o bolezni, zdravju in za-! bavi. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Predavanje o kat. akciji. Vse one, ki se zanimajo za vprašanje kat. akcije pri nas, vabi kršč. socialistični akad. klub »Borba« za danes zvečer v dverano Akad. doma. Začetek ob 8. uri.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da sc vrši redni letošnji občni zboi dne 26. aprila 1929 | ob 18. uri v sodni dvorani justične palače, sobna ; štev. 16, s temle dnevnim sporedom: 1. Poročilo 1 odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev dveh I računskih preglednikov. 3. Volitev odbora za pri-j hodnjo triletno funkcijsko dobo. 4. Slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vrši se pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu društvenikov. — Odbor.
Šentjakobska prosveta (Mladci) priredi v nedeljo dne 21. aprila ob 8 zvečer v Rokodelskem domu krasno žaloigro »Pradedov greh«. Med odmori svira Mladcevski orkester. Vljudno vabljeni. Odbor.
Občni zbor dobrovoljccv se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 8 zvečer v »Ljublj. dvoru . Odborniki in revizorji pol ure prejel
Seia uprave narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice
Včeraj dopolne se je v prostorih Zbornice TOI v Ljubljani vršila seja uprave narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice. O poteku seje je bilo izdano sledeče poročilo:
Dne 17. t. in. se je vršila seja uprave narodnega odbora MTZ pod predsedstvom gosp. Ivana Jelačina, predsednika Zbornice za TOI v Ljubljani.
Na seji so bili navzoči poleg g. Ivana Jelačina še gg.: gen. tajnik ljubljanske zbornice dr. Fran Windischer, podpredsednik belgrajske trgovske zbornice Milutin Stanojevič, član uprave belgrajske industrijske zbornice in podpredsednik odbora Vasa N. Jovanovič, gl. tajnik zagrebške zbornice dr. Adolf Čuvaj, glavni tajnik sarajevske zbornice dr. Vojislav Besarovič, gi. tajnik zveze hrvatskih industrijcev Marko Bauer, tajnik ljubljanske zbornice dr. Ivan Pless in tajnik odbora dr. Stevo Popovič.
Po pozdravu g. predsednika Ivani .Telatiina Se je prešlo na dnevni red. K prvi točki se je oglasil g. Vasa N. Pof>ovič, ki izjavi, da je podal ostavko radi nesporazuma, ki se je jiojavil med njim in zagrebškimi člani, da bi omogočil neovirano delo odbora. Nikdar ni imel namena nilogar od zagrebških članov MTZ žaliti, ker polaga največjo važnost na iskreno in najožje sodelovanje z njimi. 'I a izjava je bila sprejeta soglasno na znanje s pripombo, da upravni odbor v smislu čl. 10 svojega statuta ni pristojen za reševanje vprašanja ostavke kakega člana predsedništva, ker spada to vprašanje v pristojnost glavne skupščine. G. Jovanovič pa se naproša, da do glavne skupščine še nadalje vodi posle drugega podpredsednika.
Nato je tajnik odbora g. dr. Popovič jioročril
0	delovanju odbora. Po kratki razpravi se poročilo z odobravanjem sprejme na znanje.
Po razpravi o predlogih zagrebških članov nar. odbora so bili sprejeti sklepi o izpremembi statuta, zlasti z ozirom na sestavo predsedništva. na število članov uprave in o načinu njihove izvolitve iu o ustanovitvi krajevnih tajništev. Ti predlogi bodo predloženi glavni skupščini, ki se sestane 25. maja t. I.
Po razpravi o kongresu MTZ, ki se bo vršil začetkom julija v Amsterdamu, je izjavil g. Vasa Jovanovič, da bi bilo potrebno, da čimvečje število naših gospodarjev obišče ta kongres zaradi njegove velike važnosti.
Končno je uprava sklenila, da se pošlje poročilo o seji in pozdravni brzojav ministru zunanjih zadev in predsedniku narodnega odbora dr. Voji Marinkoviču.
Zagrebška borza v letu i928
Iz |x»ročila zagrebške borze za 1928 postie-mamo, da je borza koncem leta štela 609 članov (1927 610, 1926 618 in 1925 ce'o 652 č anov). Članstvo se je torej ustalilo, iz Slovenije ima Zagreb 17 članov.
Promet borze je znašal lani 3.278 mili. Din (1927 3.243 milj.); od tega odpade na devize 2.871.2 (2.948.3) milj Din, valute 4.3 (16.9), drž papirje .300.5 (202). bančne papirje 222 (23.5), industrijske papirje 12.4 (28.1), opcije in zadolžnice itd. 0.1 (0.04) milj. in blago 67 (24) milj. Din. Va'utni promet se je torej skrčil, devizni se je kliub odpadu ljubljanskega prometa v I. 1927 in 1928 obdržal, če pa odštejemo približni ljubljanski promet, pa se je celo jx)večal. Na efektnem tržišču vedno bolj prevladujejo državni papirji, katerih promet stalno narašča. Promet v bančnih in industrijskih papirjih pa se ne more razviti.
Pač pa je lani narastel blagovni promet od ca. 24 na ca. 67 milj. Din; detajlni podatki niso objavljeni že dve leti sem; največ prometa je bilo v žitu: za 52 milj., nadalje v mlinskih proizvodih: za 5 iu v ostalih deželnih pridelkih 10 milj.
Pri obračunskem zavodu se je promet povečal od 15.6 na 15.9 milijarde Din.
Lani se je zelo skrčilo poslovanje razsodišča: vrednost tožb je znašala samo 19.9 milj. Din napram 31.2 milj. za 1927 in 51.9 milj. v letu 1924. Največia v letu 1928 je bila za 970.000 Din (1927 5,115.000 Din).
Finance borze so izrdedalc sledeče: dohodki (brez prenosa): 1928 3.4 (1927 3.3), prenos 1.4 (0.9) milj. Din; zmanjšali so se dohodki od članarine, razsodišča, obresti, narasli pa so dohodki od kotiranja in registriranja, borzne pristojbine, od tiskovin, od prispevkov za kurjavo itd. Stroški so se j>ovečali od 2.8 na 3.7 milj. Din, največ radi vplačila za jDosoiilo. Sedanji dolg borze znaša 7.7 mili Din (1927 8.96); v zgradbo je investiranih dosedaj 24.9 (24.4), od tega samo v letu 1928 0.85 (3.95 milj. Imovina jx>kojninskega sklada nameščencev sc je povečala od 1.4 na i.8 mil. Din. Prebitek za 1928 znaša 0.4 milj. Din napram 1 4 milj. v lelu 1927.
Borza ima sedaj 10 senzalov za vrednote napram 11 v letu 1927 in 5 za blago napram 3 v letu 1927.
*
Nova organizacija industrije. Dne 21. t. m. se vrši v Belgradu ustanovni občni zbor »Državne zveze jugoslovanske industrije za predelavo jekla in kovin«. Pravila je ministrstvo trgovine iu industrije odobrilo že 26. marca 1929.
Promet naših pristanišč je znašal lani: Split-Vranjic 2.0 milij. reg. ton. Dubrovnik-Gruš 1.6,
1	Šibenik 0.9 Sušak 0.0 in Metkovič 0.2 milij. Ion. Blagovni promet je znašal: v milij. stolov: Solit 0.4, Sušak 5.6, Šibenik 3.1 in Dubrovnik 3.1 milij.
Prodaja, poštnih znamk ie dala lani (vštevši I vse vrednotniee) 208.97 milj. Din.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5175, v Londonu 276.50. v Pragi 50.30.
Devizni tečajt na uubijansk! borzi
17. aprila iu2y.
	povpraš	pon.	srednji ;	sr. 16 IV.
Amsterdam	_	2280.—	_	
lierlin	1348.5'	1351. M	1350.—	1350.-
Bruselj	—	790.94	—	
Budimpešta	—	992.0!--	_	i 991.50
Curih	—	1095.9!	— i 1095.90	
Dunaj	798.17	8JI.I7	799.67	; 799.39
London	—	276.37	—	276.4
Nevvvork	—	56.8 i	—	I —
lJariz	221.4 i	223.41	222.41	1 222.44
Praga	' 68.07	168.87	168.47	168.50
Trsi	296.96	298.95	297.95	l 298.22
Borza
DENAR
17. aprila 1920.
V deviznem prometu se je danes učvrstil samo tečaj Dunaja, pojnistile pa devize: London, Pariz, Praga in Trst. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizi Trst, oslale devize po je dala Narodna banka.
Zagreb Amsterdam 2280 bi., Berlin 1348.50 do 1351.50, BudimpeSta 900.55- 003.55, Nevvvork 50.71—56.01, Curih 1094.10-1097.40, Dunaj 708.17 do 801.17, London 275,97-276,77, Pariz 221.40 do
223.40,	Praga 188 07—168.87. Trst 207.04 —290.04. Belgrad. Borlin 1348.50—1351.50. Budimpešta 000.55-003.55, Curih 1004.40-1007 40, Dunaj 798.17—801.17, London 275.07-276.77, Trst 297.1-i do 209.14, Nevvvork 56.72 50.02. Pariz 221.41 do
223.41,	Praga 168.07-168.87. .
Curih. Belgrad 0.12875 Berlin 123.10, Budimpešta 90.525, Bukarešt 3.0825, Dunaj 72.05, London 25.91875, Madrid 77. Nevvvork 519.95, Pariz 20.2875, Prara 15.3775, Sofija 3.75123, Trst 27.205. Varšava 58.23.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše 250—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb, vojna škoda ar. 425.50—426, kasu 425 do 42(1 (425), termini: 4 . 425.50, 5. 429—430, 6. 434 bi., 12. 455—457 ( 457). 7odst. inv. pos. 86.75 do 87.50, agrari 54—54.50. Bančni pap.: Union 228 do 232 (228), Poljo 15—15.50, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 84-85 (85), Lj. Kr. 123, Medjun. 55 den.. Nar. 8500—8800, Prašted. H.->0-8t)0 (850). Srpska 147, Zeni. 137—138 (138), Etno 130 den.. Ravna gora 75, Katolička 29, Obrtna 38—39. Ind. pap.: Guttmaun 203—205 (200, 201. 202), Slavonia 5-5.50, Siaveks 98—100, Danica 138—150, Drava 405-410, Šečer. 460—465 (405). Osi. Ijov. 172.50 do 185, Brod. vag. 200 1)1., Union 179.50—18» (180), Isis 20—24, Kaguseu 555—505 (560), Vevče 125 den., Trbovlje 400 den.. Piv. Sar. 230 bi.
Belgrad. Narodna banka 8620—8800, 7 odst. inv. pos. 87.25—87.75, agrari 54—55. vojna škoda 422.50—424, 4 . 421.50— 424, 5. 427.50 —428.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 82.30, \Viener Bank-verein 22.75. Bodeneredit 100.75. Creditanst. 56.50. Escompteges. 21.25, Živtio 110.75, Jugo ti.80, Aus-siger CUemische 255.75, Aipine 43.80, Trboveljska 58.45, Prager liiseu 550, Leykam 7.30. Rima Mu-rany 116.75.
Žito
Dasi so včeraj v čikngi tečaji za pšenico občutno padli, je ostala pri nas cena neizpremenjena. Povpraševanje In ponudba sU> živahni in promet se je močno izboljšal. S pšenico se zalagajo vsi pasivni kraji v državi in položaj za la predmet je stalen. V Sloveniji so mnogi kupci krili s starimi terminsklmi sklepi, katere še vedno izčrpujejo Ker so bile tedaj cene visoke, trpe dotični občutni škodo. Nekoliko je nazadovala cena za rž; izra-! ziteje se opaža nižjo tendenco pri ovsu. tudi ko-! ruza nazaduje. V teh |>redmelih je promet mini-; malen. Za ]>šenične mlevske izdelke se položaj : ni izpremenil.
V	Ljubljani so notacije nespremenjene.
Kkspkiitivu« prodaja: 'J vagona pšenice 0"
| čurug dob. do maja. parit. ( urug b/n vklj. jwfl j vreče 335.
No*i Sad. Pšenica: bč. 244 245, par. Vršac 240—212.5», sr. 245—217.50. — Oves: bč. in sr. i 242.50-247.50, bn. 237.50- 240. - Koruza: 260 do i 262.50. bč. 5. 267.50—270. bn. 257.50—260. Moka: i Og 340-350, št. 2 320—330, št. 5 300—310, šl. 6 ! 282—292.50, šl. 7 275 -282.50, šl. S 207.50—212.50. j Otrobi: 180—182.50 bn. 177.50—1,82.50. Tendenca i slaba. Promet: 81 vagonov pšenice. 23 koruze in 4 moke; skupaj 108 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Pšenica: maj i 25.18—25.16, zaklj. 25.13- 25.15. oktober 26.54 d< ' 26.55, zaklj.26.52—20.53. Rž: maj 22.70—22.72, zaključek 22.7! 22.72, oktober 23.75—23.73, zaklj. ! 23.73—23.74. Koruza: maj 27.30—27.33, zaklj. 27.3? 1 do 27.34, julij 27.85—27.71, zaklj. 27.70—27.71.
Hmelj
Alzaško limeljbko poročilo. — Strasburg, dne 15. aprila 1929. V prvi polovici aprila se je kupovalo skoro izključno ceneno tiliigo, po Kis. 230 do 200 za 50 kg (Din 8—9.25 za kg, vagon Žalec), deloma za Francijo, deloma za llolundsko in Belgijo. Kupujejo samo majhne pivovarno, ki vedno celo lelo sproti krijejo svoje potrebo, med tem ko je velepivovnrna na videz že krita*. Sezija obeta vsled hude zime in sedanjega slabega vremena zelo slabo, kar močno vpliva nn nakupovanje hme-• lja. — V Strasburgu je bila prodana tudi neka štajerska partija hmelja iz Niirnborga, kjer je na videz Se veliko blaga. — Zaloge češkega blaga so cenijo še vedno m 20.000 c<u. — Prevladuje mnenje, da bo letos obležalo še več blaga neprodanega nego lani.	J- L.
Živina
Na ljubljanski sejein 17. I. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 183 (42) konj, 41 (27) volov, 34 (20) krav, 9 (7) telet in 615 (305) prašičkov za rejo. Iz teli številk je razvidno, da je bil sejem prav živahen, zlasti pa za prašičke, kjer se je začela sezija. Prodanih je bilo tudi nekaj klavnih konj za izvoz v Trst. Cene volom in kravam so poskočile; notirali so (v oklepajih notacije sejma z dne 3. t. m.): voli I. II (10.50), II. 10 (9.50) in 111. 9 (8.50) Din; krave debele 5—7.50 (5—6.50). klobasarice 4—5 (3-4.50). teleta 12—13 (12-13) Din za kg žive leže; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti.
V	Milanu je tržni položaj neizpremenjen; cene so sc ustalile. Dogon inozemske živine je šc vedn-znaten, največ pa je prihaja iz Madjarske iu Jugo slavije; jugoslovanska goveja živina notira od 3.80 do 4.80 lire za kg žive teže.
Na praškem sejmu 15. t. m. je bilo od vsega dogona 7.426 glav iz Jugoslavije prignanih 375 špe-harjev. ki so notirali 12—13 Kč za kg žive lc/c. Nadalje jc bilo prodanih 200 zaklanih iugoslovan skih špeharjev po 14- 15.50 Kč za kg.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: (vf< raj 1 vagon oglja) 3 vagoni hrastovih nežamanih plohov, 2 vagona tramov. 2 vagona desk in 1 vagon brzojavnih drogov.
Iščejo se: brzojavni drogovi (smreka-jelk:i) 9, 10, 11. 12. 13. 14 m, premer na vrhu od 13 do 15 cm, fko vagon prihod Sušak (najmanj 100» kom.).
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
med. iiniv. dr. Leo šavnik
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6 — vsled udeležbe na zdrav, kongresu na Dunaju, ne ordinira do 24. t. m.
/ /
\yeld IMGDIG ID
Ciganski morilci pred porotniki
19 obtožencev - Sodni spisi tehtajo štiri stote in pot - Porotnikom
bo stavljenih 1800 vprašanj
Pravkar je državno pravdništvo v Košicah dovršilo obtožnico proti ljudožrskim ciganom. Obtožnica vsebuje nepopisne grozote, kakršnih ne najdeš v kriminalni zgodovini zadnjih petdeset let. Zveri v človeški podobi so leta in leta izvrševale svoje strašno in nad vse ostudno Jelo. Kakor volkodlaki so se v močnih četah pripodili iz svojega taborišča, in gorje žrtvi,
prtimi noži so ga prisilili, da jim je izročil ves denar, 4000 čeških krcn. Čudno, da so ga cigani pustili živega.
Proces preti romunskim ciganom bo eden največjih, kar jih pomni sedna zgodovina. 240 s strojem pisanih strani obsega obtožnica, vsi akti skupaj pa tehtajo štiri stote in pol. 2e danes računajo s tem, da bo porotnikom stavljeno okrog 1800 vprašanj.
Devetnajst obtožencev, sedemnajst inož in dve ženi, bo sedelo zvezanih in močno zastraženih na obtožni klopi. Najmlajši je star 19 let, najstarejši 28 let. Dva obtoženca sta gluhonema. Trije cigani, ki bi bili tudi obtoženi, so umrli v preiskovalnem zaporu. Skoro vsi obtoženci co že predkaznovani, štirje med njimi radi ropa. Tolpa ie štela skupno 25 članov. Kolovodji sta bila cigana Pavel Rybar-F.lek in vražje prekanjeni in pravtako drzni Koloman Jano, po domače Aleksander Filke.
Porotna razprava se bo vršila v jahalnici vojašnice v Košicah. Obtožence bo zagovarjalo 10 odvetnikov, zaslišanih bo okrog 100 prič. Cela četa orožnikov bo skrbela za red in

rrrtfri
. JB Li:u ^ - * > i <-
varnc-f
Walter Evans Edge, ki se imenuje med kandidati za ameriškega poslanika v Parizu. Senator Edge je še mlad in vživa posebno zaupanje predsednika Hooverja.
katero so si izbrali. Morili so radi košarice jajc, radi par čeških kron. Niso jih ganile mile prošnje napadenih, naj jim puste vsaj življenje. Do nagega so izrepali trupla svojih žrtev. In ko so možje končali svoje krvavo delo, so se kakor hijene približale ciganke, zvlekle po stranskih potih mrtve v taborišče, jih razsekale in skuhale meso za ostudne kanibalske pojedine.
Kazenski zakon ne pozna nobenega paragrafa o ljudcžrstvu, zato so ti zločinci, ki so doma iz Multanskega v Romuniji, obtoženi samo radi umorov, šestnajst mesecev je trajala preiskava, ki je bila tem težja, ker aretirani ci-jg^ii večinoma ne znajo ne brati ne pisati in jih je par gluhonemih. Ogromne težkoče in številna nasprotja je moral premagati preiskovalni sodnik: cigani so tajili, priznali in zopet preklicali. Korak za korakom so jim morali dokazati njihova strašna dejanja. Kljub temu je ostalo mnogo slučajev nepojasnjenih. Tudi danes še ni znano, koliko umorov imajo ti zločinci na vesti, še večja negotovost pa vlada pri ugotovitvi, koliko ljudi so skuhali in požrli. Spočetka se je vršila preiskava o 12 umorih, ki jih je skoro gotovo vse izvršila ta zločinska tolpa, vendar pa je končno državno pravdništvo radi pomanjkanja dokazov moglo staviti pod obtožbo samo šest umorov in en roparski napad.
Januarja 1927 je bil s sekiro umorjen trgovec Peter Rusnjak. Morilci so mu uropali zlato uro z verižico in 1400 čeških kron. Po tem umoru so izsledili cigansko tolpo. Dan poprej je bila v neki mali vasi pri Košicah umorjena zakonska dvojica Kcžerka in stanovanje izro-pano. Maja 1926 so cigani ubili v nekem gozdu 14 letnega sina gostilničarja Ludcvika Ondecko. Malo kruha, niklasta ura in par čeških kron je bil ves plen. Decembra 1926 so v gozdu pri Košicah zadavili neko 50 letno ženo, čije istovetnosti še do danes niso mogli ugotoviti. Oktobra 1923 so v gozdu napadli in s sekiro pobili poslovodjo nekega konzumnega društva, Andreja Imlinga. Morilci so mu odvzeli uro, verižico in 55 čeških kron. Poleg navedenih šestih umorov so ciganom dokazali tudi roparski napad julija meseca 1925. Žrtev je bil premožen trgovec David Ro+h v Carnovi. Z od-
Japonski državnik groi Simpej Goto, ki je uil dolgo časa notranji minister in je veliko storil za razvoj svoje domovine, je te dni umrl, star 73 let.
Časopisje v Združenih državah
Znani in ugledni časopis »Ecooioniisk prinaša zanimive podatke o časopisju v Združenih državah. V zadnjem času se opaža tendenca koncentracije, kar ima za posledico, da kljub naraščanju naročnikov pada število periodičnih časopisov.
Sedaj je v Združenih državah 20.600 dnevnikov in drugih časopisov; to je mnogo manj kakor L 1927. Dnevno se proda sedem in dvajset milijonov večernih listov in šest milijonov jutranjih, lako imenovanih nedeljskih listov pa osem in dvajset milijonov.
Ameriško časopisje ima povsem drugo •sirukluro kakor angleško. Dočim je v Angliji samo nekaj tipov jutranjih listov, ki imajo ogromno izdajo, so v Ameriki v modi takoime-novani »chains«, to so listi v vseh večjih mestih, ki imajo skupno poročevalsko službo itd., kolikor pa se tiče uredništva so popolnoma neodvisni. Največje med njimi je časnikarsko podjetje Hearst. On je prvi pričel s tem sistemom. Pričel je svojo karijero z listom »San Francisco Examiner«, danes pa ima 28 velikih časopisov v vseh večjih centrih. Med njimi je seveda največ listov, ki so pisani za nerazsodno maso in usmerjeni na najnižje instinkte.
Še bolj agresivno je podjetje Scripps-Ho-\vardnewspapers, ki ima 25 dnevnikov, ki se
mm&m
h »
fA'0 'M i
- h A' • ■' <v .*'	m
f-N
.1 ,; \ > ■ ,, /; • ♦;' \
: ' ... . • • Z: * J\ W	-	A
. _ K *£ ' -i <%,■>: «lf . •«*:. ; ■ • * . ~
i - f,	y
Ti'
t- p ■ v

Papež Pij XI. blagoslavlja romarje.
jih razipeča dva in pol milijona. Tre:je po moči je podjetje Frank E. Gannet-System, ki ima 16 dnevnikov, skoraj vse v državi Newyork.
Druge skupine so šele v povojih. Kar je najbolj značilno za ameriške razmere, je to, da se jutranji listi črtajo veliko manj od večernih. Izrazito političnih listov ni, pač so vsi v službi velekapitala, ki daje seveda tudi navodila za politično smer.
Atentat na indijskega podkralja
Na posebni vlak, v katerem sta se preteklo soboto peljala indijski podkralj lord Ir-wing in njegova soproga iz Delhija v Dehra-Dun, je bil poskusen napad. Neki železniški uslužbenec jc opazil, da gori železniški most v nekem oddaljenem kraju. Obvestili so bližnjo postajo, kjei so vlak zadržali. Ogenj so medtem pogasili. Ko so železniški uradniki pregledali most, so ugotovili, da je 18 lesenih
tramov zgorelo. Most so hitro popravili in preizkusili, nakar je vlak nadaljeval svojo vožnjo. Očividno je, da so atentatorji most zažgali, da bi vlak z lordom Irvvingom strmoglavil v globočino.
Cela izletniška družba izginila
Vsa Palestina je, kakor poročajo iz Jeruzalema, silno razburjena, ker je na skrivnosten način izginilo več raznih političnih osebnosti. Družba, v kateri so bili predsednik zionistične palestinske eksekutive dr. Sorowitz, eden naj-odličnejših jeruzalemskih odvetnikov, politična
tajnika palestinske vlade Nurock in Edvin Samuel, sin sir Herberta Samuela, z ženami, je preteklo soboto napravila izlet k Mrtvemu morju. Tam so najeli motorni čoln. Od tedaj pa manjka vsaka sled družbe. Vlada je razposlala aeroplane, vendar je bilo doslej vse iskanje zaman.
Le malo verjetno je, da bi si roparski be-duini ob tem letnem času upali tako daleč proti severu in bi morda izletniško družbo ujeli kot talce. Poleti bi bila ta možnost večja — in vendar je to ena najugodnejših možnosti, s katerimi morejo računati. Kajti če niso bili napadeni od beduincv, potem je bil izvršen še hujši zločin ali pa se je pripetila nesreča, v kateri je bila vsaka rešitev izključena.
Obupno demn'e očeta
Strašen čin obupanega očeta se je pripetil ob jezeru Erlaf na Gornjem Štajerskem. Posetnik Peter Oberraminger iz Raminga je peljal svoje tri otroke, dva dečka v starosti 5 in 6 let ter 41etno deklico, k jezeru in jih jc skušal vtopiti. Oberraminger je vrgel enega otroka za drugim v globočino jezera in mirno gledal, kako so se otroci borili z valovi za svoje življenje. Medtem ko sta se dva dečka s plavalnimi poskusi nekaj časa obdržala nad vodo in glasno klicala na pomoč, je mala deklica že izginila v vodi. Končno je nečloveški oče sam skočil v jezero.
V	tem hipu sta prišla k obrežju dva moža, poklicala Oberramingerja in ga prestrašena vp- la, kaj dela. Po teh klicih je posestnik še v zadnjem trenotku prišel k zavesti in je obema pomagal izvleči iz vode otroke. Celo malo deklico so z umetnim dihanjem zopet spravili k življenju.
Oberraminger je navedel kot vzrok svojega obupnega čina, da je njegova druga žena z otroci iz prvega zakona silno slabo ravnala in da je sklenil otroke in sebe umoriti, da bi jih rešil hudobne mačehe.
Smešni ce
Francka (svoji poročeni prijateljici): Kaj pogrešaš največkrat, odkar si poročena?«
»Svojega moža.«
V	državi Massachuset v Ameriki so svarilna znamenja za avtomobiliste (oster ovinek, prehod čez železnico itd.) zabeljena z napisi:
»Ali imate tekoči račun pri zdravniku?« — »Kdor ni življenja sit: vozi počasi!« — »Dirjaj le, če si naredil oporoko!« — »Pokopališče takoj zraven!«
»No, prijatelj, ti si pa že čisto pijan. Kako pa jc to? Tako zgodaj popoldne!«
»Veš kaj, moja žena jc z', olela. Tekel sem k našemu zdravniku, pa ga ni bilo doma. Sedaj sem ga pa že v štirih gostilnah iskal.«
- r - »'I
Gala-aviomobil, katerega je milanski avtomobilski klub podaril papežu. O tem avtomobilu smo nedavno
že poročali.
Oceanski paniik »President Rooscveltc, katerega so v newyoršfcem pristanišču popravljali, je te dni
skoro popolnoma zgorel.
Za duha in srce
Roger Martin du Gard: Les Thibautts
Med novejšimi epičnimi deli francoskega slovstva zavzema posebno odlično mesto ciklus romanov »Les Thihaults«, cigar šesta knjiga »La mort du Pore« (Očetova smrt, založba Nouvelle Revue Frangflise, Pariš), je pravkar izšla. Ta družinska kronika nikakor ni spočeta z namenom, da bi postala kronika sodobne družbe, vendar odseva v sleherni podrobnosti točen obraz časa, v katerem živimo. Osebe, ki nam jih predstavlja Roger Martin du Gard, imajo vse bistveno znamenje stvorov velikega pisatelja: dasi so vkoreninjene v okolici in v dobi, v kateri živijo, so na drugi strani vse hkrati tudi večno veljavni liki. Ze pri prvem zvezku ciklusa »Les Thibaults« je bilo očitno, da je njih avtor romanopisec prvega reda. Njegovi junaki so v svoji preprostosti in v svojih odnošajih do vsakdanjega življenja po svoji umetniški koncepciji podobni Balzacovim junakom, morda zalo, ker po Balzacu nemara noben drug francoski pisatelj ni imel tolike sposobnosti slikanja, kakor baš Martin du Gard Prve knjige ciklusa so zloženo v načinu fresk z velikim" številom oseb, v naslednjih pa je omejil in osredotočil pisatelj dejanje na malo število oseb. Njegov slog je skop, a sočen in noče predstavljati drugega, kot živo podobo življenja. — Francoski pisatelji ljubijo cikličen način epičnega pripovedovanja. Francosko slovstvo se ponaša z mnogimi takimi ciklusi, a najslavnejši med njimi so Balzacova Comčdie Hu-mnine, Zolajevi Les ltougon Marquarts ter Proustov A la rčeherche du temps perdu. Obče zanimanje zbujajoče Roger Martin du Gardovo delo, ki je v marsičem podobno ciklusu Angleža Johna Gals-\vorthya »Forsyte Saga«, se sproti prevaja na vse svetovne jezike in je ob priliki izida šeste knjige postalo znova predmet mnogih izčrpnih in izredno laskavih ocen v najrazličnejših listih in revijah. Brez dvoma stojimo pred mojstrskim delom, ki bo zavzelo v francoskem slovstvu svoje mesto ob strani najslavnejših del in ki bo zapustilo v čita-toljih še čez mnoga leta globok vtis. Doslej so izšle sledeče knjige »Les Thibaults«: Le Cahier gris (Siva beležnica) Le penitencier (Spokornik)
La belle saison (Lepa doba) La consultation (Posvetovanje) in La Sorellina (Sestrica). s. S.
FRANCOSKE IN ANGLEŠKE NOVITETE.
P. Angkor, Le catholicisme et 1' avanir reli-gioux. Pariš, Adygar. — R. Dibaudaii, Les iddes soulales de Talne. Pariš, Argo. — I). H. Leclerg, La vie chrčtienne priniitlve. Pariš, Rieder. — O. Lcniarie, La morale (les affaires, Prčcis d' une morale economique. Pariš, Alcan. — R. Plus, La saintete catholique. Pariš, BIoud-Gay — F. Re-nard, Les etapes de ta peneče, Pariš, Bloud-Gay.
W. Cross, The Modern Englisli Novel. Oxford, Oxford Un iv. Press. — Faulkner, Economic ttistory of th United Staates Ixindon, Macriiillon. — P. Gardnor, The & Principles of Christiau Ari. London, Murray. — Griizell. Education: Principles and Practices London, Maomillon. — Henry Alice, Wo-mon and the Labor Movement. London, Macmillon.
—	Mac Donagh, The & Life of William O' Brien, the Irish Nationalist. London, Benn. — H. Minor, The Story of the Democratic Parly. London, Macmillon. — H. Paul), Literary Ethies: the Grovvth of the Literary Conscience. London, Buttervvorth.
—	Williams-Ellis, The Tragedy of John Ruskiu. London. Cape.
*
Mentor, dijaški list, prinaša v svoji aprilski (8) številki sledečo vsebino: J. K. Rejec, Med Scilo in Karibdo. Povest o zgodbah. (Dalje.) — M Prezelj, Kažipot skozi prirodopisno zbirko v ljubljanskem muzeju. S slikami. (Dalje.) — Vse-volod Jaroslavskij, Če ima študenl denar. — Spm-pronij Tiro, Iz dnevnika starega profesorja. (Konec.) — Literarni pomenki. — Razno. — Mali obzornik. — Šah. — Šale in uganke in dr. — Uprava :>Mentorja< je v Ljubljani, Gradišče 4.
Dva indijska mistika. V februarski štev. »Euro-pe« je začel objavljati Roniain Rolland razpravo o dveh indskih mistikih iz poslednjega časa. Predstavlja leta 1886. umrlega Hainakrišno iu njegovega učenca Vivekanando. Kako nenavaden je svet, v katerem se kretata Rollandova junaka! Človek bi ne verjel, da so skoro pravljični dogodki, ki nam jih opisuje, malone naša sodobna zgodovina Dasi indska mistika v ničemer ni podobna evropski ali celo katoliški, je Rollandovo poročilo vsekakor izredno zanimivo in zasluži pozornosti vsakogar, ki se bavi s problemom mistike.	s. š.
Puškinova pisma. Nemški slavist A. Lutlier je izdal v zbirki >'Quellen luid Aussatzc zur russischen Geschichte« zbrana Puškinova pisma pod naslovom »A'eksander Puachkiu in seinen Briefen« (Osteuropa Verlag, Berlin). V teh pismih se nam prikaže ruski klasik in najpopolnejši pisatelj pisem v jasni luči. Njegova, brezskrbno in brez vsake poze napisana pisma, polna svežosti in samovoljnosti, so veren izraz in dokaz trojne Puškinove tragedije, tragedije rojenega pesnika, tragedije užaljenega moža in tragedije v Rusiji Nikolaja I. nepotrebnega duhovnega človeka. Zbirka je pravi docuinent liumain, pravtako poučen kot pretresljiv. Luther je original prevel mojstrsko in ga izčrpno komentiral.	č.
Grazia Deledda, Elia Portolu. Učinek |)esnika je bil še vsikdar najmočnejši takrat, če je vzel za ozadje svojega dejanja domačijo in domačo gruda. Tudi g. Deledda, ki je lani prejela Noblovo nagrado, slika pastirje sardinijsk^ga otoka. Njihovo življenje poteka tako skromno kot življenje svetopisemskih pastirjev, vrši se po pretežkem delu ua pašnikih, k temu pridejo vaški prazniki, ki dajo enostavnemu doživljenju šele pravi žig. In vendar se v tej enostavnosti skrito in neopaženo vrše tragedije. Neskončno nežno slika pisateljica zgodovino Elijevo, ki se zateče v duhovski slan, da najde pokoja svoji duši.	i.
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek »b 20 uri.
Četrtek, 18. aprila: Zaprto
Petek, 19. aprila: DANTONOVA SMRT. Red C. Sobota, 20. aprila: KROG S KREDO. Gostuje gospa Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame. Izven abonma. Nedelja 21. aprila: THEODOR & COMP. Izven.
Opera: Začetek ob pol 20. uri.
Četrtek, 18. aprila: ČAROBNA PIŠCAL. Red D. Petek, 19. aprila: Zapito.
Sobota, 20. aprila: PRI TREH MLADENKAH.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21. aprila: BAJADERA, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Francoski institut bo priredil, kakor se nam javlja, v nedeljo, 21. aprila, ob 10.30 v dramskem gledališču literarno-inuzikalno matinejo. Brezplačne
vstopnice se bodo oddajale od četrtka naprej v čitalnici francoskega instituta v Narodnem domu in na univerzi. Člani instituta ter njih rodbine bodo prejeli tam rezervirane prostore. Poročamo že danes, da Lo obsegal vspored jxj|eg muzikalnih in pevskih točk, katere kodo izvajali prijatelji Francoskega instituta v Ljubljani, dve komediji: ROSALIE Max Maurey-a in PAR UN JOUR DE PLUIF. Louis Fo resta. Obe igri bedo igrali diletanti Francoskega krožka v Mariboru: Gdč. Poljanec, Pallavicini. Murgel in Kiinovec, gdje. II. Fiirrer, Cioršič, Prezelj in Gustin. Omenjamo nadalje, da bo lo menda prvikrat, da se bo igralo v francoskem jeziku na odru Narodnega g'edališča, odkar obstoja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; pomemben dan za ljubitelje umetnosti, ]X)n!emben tudi za razvoj francosko-jugoslovanskega prijateljstva.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 18. aprila ob 20. uri. »GROF LUKSEM-
BURSKI«. Ab. C. Kuponi. Petek, 19. aprila ob 15. uri: JANKO IN METKA. Šolska predstava.
»Janko in Metka« v mariborskem gledališču.
Ker je bila šo ska predstava zadnji petek popolnoma razprodana in so mnogi otroci morali oditi, se ta predstava ponovi tudi ta fietek, 19. aprila ob 3 popoldne. Cena 2—7 Din.
PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 22. apr. ob 20: CHARLEYEVA TETA. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša.
Darovi
Namesto venca na grob blagopokojnega dv. svet. g. Kremenška je darovalo društvo slušateljev juridične fakultete podpornemu društvu slepih 150 Din.
Iz Tržiča. (Javna zahvala.) V počaščenjv spomina blagopokojnega šolskega ravnatelja gosp Ferdinanda Kalingerja so darovali preostali sorodniki za revno šolsko deco znesek 400 Din. Za velikodušen dar se podpisani plemenitim dobrotnikom v imenu šolske mladine iskreno zahvaljujem. —- Lajovic Albin, ravnatelj meščanske šole.
Poizvedovanja
Našla se je bisern« ogrlica v Stritarjevi ulici.
Naslov pove upr. Slovenca«.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par.
(Najmanjši ogla*	5 Din. Oglasi nad dovet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Bol jšo kuharico I Konlekcijonarko
zanesljivo in zvesto, ter Ua pletenine, perfektno,
Pisarniška moč ali inštruktor angleščine
Mlad, inteligenten, z 10 letnimi študijami, 5 let Študij v Angliji, zmožen perfektno angleščine, z dobrimi izpričevali in malim kapitalom, želi mesta. Naslov na upravo »Slovenca« Maribor pod »Pisarniška moč«.
Dama
srednjih let, poštena in solidna gospodinja, želi službe na gostilno kot natakarica in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »'Slovenca« pod št. 4084.
lltižbodobe
Potniki! Penzijonisti!
Visoko provizijo nudimo za prodajo naših artiklov (svete in druge slike na platnu i. t. d.) privatnim strankam. Mala kavcija. - Ponudbe poslati na naslov: Poštni predal 174, Ljubljana.
Učenec za trgovino
c mešanim blagom, v bližini Maribora, s primerno predizobrazbo — se sprejme; hrana in stanovanje v hiši. Naslov na upravo lista Maribor.
mlajše
dekle
za pomoč v gospodinjstvu — sprejme takoj
pekarna žužek, Škoija Loka.
Pekovski vajenec
se sprejme na deželo. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 4014.
Gospodinja
dobra, skrbna, se išče za župnišče v Slavoniji. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod 4050.
Pridno dekle
pomivalko, sprejme hotel »Štrukelj«.
Trgovskega vajenca
poštenega in zdravega — sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo lista pod št. 4050.
Velika zavarovalnica
sprejme takoj: enega
,ani'~torja
za Ljubljansko oblast, enega organizatorja za Mariborsko oblast. Jako ugodne kondicije ter pen-zija. Vestni kvalificirani reflektanti naj pošljejo ofert s curiculum vitae na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba s penzijo« št. 4093.
Kupimo knjigi:
Sienhicw!cz:
.Hali ma in Iz vlharta v zavetje"
Tonudbe s ceno na upravo lista pod šifro: Knjige št. 3786.
spreimem. Krašovec, Št. Vid pri Stični.
Vajenca
zdravega, kateri ima veselje do čevljarske obrti, sprejme takoj Jernej Š m i d , čevljarski mojster, Jesenice — Fužine.
Iščem Žagarja
stalnega in z večletno prakso. Dobrova št. 33.
Dekle
14—16 letno, za hišna dela, sprejmem. — Jakob Novak, Zbilje št. 38, Medvode.
Pletilj
Iščem prvovrstne pletilce ali pletilje, ki bi delali zame celo leto. Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe pod »Gro-sist« št. 4106 na upravo »Slovenca«.
Učenca
Pianino
poštenih staršev, ki ima dobro ohranjen, prodam
vsaj 2 razreda kake sred nje šole, sprejme J. Pfei-fer, trgovina z železnino, Kranj.
Prvovrstno kuharico
samostojno, iščem k družini treh oseb brez otrok. Ponudbe na upravo lista pod značko »Pridna«.
Več sto tesarjev
- I. ŽEMVA, Bled 2.
Glasovir-Stingl
kratek, črn, skoraj nov, se proda. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 40/2.
Sedlo
konjiško, prodam. Kri-ževniška ulica 12.
Knjigoveznica
in gozdnih delavcev po staroznana in dobro vpe-izvrstni plači sprejme za 'iana' se lakol Proda ali
celo leto takoj Ivan V e r š e c , Bistra kraj Zagreba.
iko) pre da v najem. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4061.
Mlade sadike
španski bezeg (holar) — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Španski bezeg«.
Krompir
droban, za krmo. nudim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3951.
Sena in slame
za krmo in steljo ima oddati še nekoliko vago- j Šoferska Šola
n°V Mačakovecbl ' Si"' 1 Gaberšček, oblastveno
_________[_ koncesijonirana, bivši ko-
v ...	i misar za šoferske izpite,
ft.Oblla	' Ljubljana, Bleiweisova c.
breja, stara 5 in pol let, št. 52. Praktične vožnje 15 pesti visoka, za vsako z modernimi avtomobili, vožnjo, rujava z belo li- teoretični pouk na pod-so, se proda ali zamenja lagi najmodernejših pri-pri M. Teršan, Ljubljana, pomočkov. Tečaji per-Mirje 6.	1	manentni.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Lokal
nasproti križevniške cerkve, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4010.
Iščem v Ljubljani, v sredini mesta, večje število
prostorov
primernih za skladišča na debelo in pisarne. Pogoj-, dolgoletna pogodba. — Ponudbe na naslov »Slovenca« pod: »X. Y. Zagreb« štev. 4042.
Gostilna v najem
se odda takoj v prijaznem trgu na Dolenjskem radi družinskih razmer — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ugledni in pošteni-št. 4086.
ZA BIRMANCE!
Srebrne žepne ure . .............250 Din
Nikelnaste žepne ure .......48 Din
Srebrne ovratne verižice z obeskom . .	30 Din
14 kar. zlate ovratne verižice z obeskom	160 Din
14 kar. zlate zapestne ure na traku , .	350 Din
Precizne žepne ure »Schaffhausen«, »Ornega«, zlatnina, briljanti v veliki izberi. Budilke (v/ekerce) a 60 Din.
IVAN PAKlž, LJUBLJANA
Dobra znamka
Zahtevajte brezplačne proračune.
Obisk inženjerja brezplačn.
Jugoslovansko Gatiz ?.:
Stroji
za
opekarsko
in
keramično industrijo
So v pogonu sigurni, močni, poceni, moderni.
Dobava kompletnih strojnih naprav in posameznih strojev.
Dobavljamo v vse dežele.
Tovarna sirot« za vse slroinc nanrave
Dr		
m	»>eiJ . OKJ*;*.:..	tVf
Trgovino
z mešanim blagom, vso zalogo in inventarjem, na deželi, pri farni cerkvi (Štajersko), okolica Slov. Bistrica, prodam. Potreben kapital 15.000 Din. Prevzem takoj. Dopisi pod »Lepa priložnost- št. 3969 na upravo.
Krasno kmečko
dobičkanosno posestvo, blizu Celja, radi smrti naprodaj. Cena 250.000 Din. Ponudbe na upravo »Slcvenca<, Celje pod -Ugodno plačilo .
Poizvedbe
Našla se je
10. t. m. manjša vsota denarja v opernem gledališču. Dobi se pri nočnem čuvaju v Operi.
Pes volčjak
se je izgubil; okrog vratu nosi verigo. Najditelj dobi nagrado. Priglasiti na: Vižintin, Ljubljana, Moč-nikova ulica 13.
Zailužek
I
Izdatni
posh-auski
zaslužek
se nudi mlajšim, inteligentnim, aktivnim, upokojenim in reduciranim privatnim in državnim nameščencem, trgovskim potnikom in invalidom. -Sposobni prejmejo tudi stalno plačo in penzijo. Ponudbe pod »Vestna agilnost« štev. 4094 na upravo -Slovenca«.
IliSliH
Presite HNOG0
SLOVENCA
flP * ...........i.....minuli!!!
Dve opremljeni sobi
se oddasta posamezno ali skupno - samo solidnim reflektantom. - Naslov v upravi Slov. št. -1(^3.
Sobo s kuhinjo u
išče mirna stranka, ki je čez dan večinoma odsotna. Prevzame tudi mesto hišnice ali druga domača dela. — Naslov v upravi Slovenca « pod št. 4101
Soba
7 elektriko se odda s 1. majem solidnemu gospodu. Cena zmerna. Naslov- v upravi lista pod št. 4089.
Lesni
strokovnjak išče družabnika
kateri bi imet žago evenl. tudi bukov gozd in posestvo s poslopjem na razpolago, ali bi imel žago v takem kraju, kjer sc lahko dobi bukov, hrastov ali mehki los, za vpeljavo rentabilne industrije. Zraven bi se tudi izdelovali dobička-nosni kemični izdelki. -Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro »Dobičkanosno« št. 4041.
Centrala:
Beograd
Karadjordjeva 75
Tel. 23-90 44—33
Tehniški biro: Zagreb
Draškovičeva ul. 27 Tel. 55-87
4SH* Sigurno zdravilo za

Z uporabo novo iznajdene francoske pomade tM i -šel« se ustavi izpadanie iu osivelost las, povrnejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeli ie siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje č;<-lasje izpadali in osiveli Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tegti zdravila. V slučaju, da ni uspeiia. vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemslvo pošilja po povzetju: Depo zo Jugoslavijo, Pomadt »Mišel <, Vasina br. 8. Beograd. — V Beogradu prodaja: Lekarna Delini, Knez Mihajlova br. 1.
Bombaževo predlo
vsake številke za vsakovrstno industrijo po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi pri tvrdki
A. Romano :: Zagreb
Boškovičeva ulica 15
NA STOTINE VPRAŠANJ
ki so bila stavljena konzumentom mila za britje:
„Kaj zahtevate od dobrega mila za britje"
smo prejeli odgovor:
1. »Bogato peno"
Kemik naše tovarne ing. K, Krehs odgovarja: -Mcrima«-milo za britje se povečava v peni 250 krat.
2.	„nagel učinek"
»Merilna« shaving stick daje bradi v eni minuli 15% vlaije in postane mehka kot vosek.
3.	„(rajno peno"
Smetnnasta pena >Merimai'fshaving stick vzdiži 10 ntlnut.
Prepričajte se z eno poskušajo,
komad stane 10 dinarjev
MERMA1839
PAVEL ŠIMENC
trgovski in pokopališki v r t n a r
SV. KRIŽ
LJUBLJANA *
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih sadik, zelenjave in cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic in družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto v oskrbovanje. Ima oddati še veliko zalogo lepih cipresnih rastlin po zmernih cenah. :: Pošilja se tudi na deželo.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni
Ivan Skerjanec
bogoslovec III. letnika
dne 16. aprila po dolgi in mučni bolezni vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek dne 18. aprila iz Matene št. 49, na župno pokopališče na Igu ob 3 pop.
Priporočamo ga vsem, zlasti čč. gg. tovarišem v molitev in v blag spomin. Matena-Ig, dne 17. aprila 1929. Žalujoči starši in ostali sorodniki.
loncne tropine
in druga krmila
nudi na)eone.1e
A. VOLH. LJUDI J/IN A
llcsljeva cesta 24.
veletrgovina žita iu mlev skih izdelkov
Fotografske
potrebščine
vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Čebulo
štajersko, ima naprodaj,
FIŽOL
za seme nudi najceneje Franc Majdič - Kranj.
Fotografski atelje
novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Ajdova moka
po 5 Din fini zdrob iz argentinske
moke, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
Bukova n hrastova
flVIVSK su^a l)0'su'ia- eventu-lll VCS elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino
FRANC OSET, Sv.Peter v Sav. dol.
Najboljši in najekonomičnejši
ELEHTKOnOlORJI
iz znanih čeških tovarn
šgiotioU zavodi v Plzniu
se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na
$c!enbur4ova ulico f. - le!e on «1080
t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra soproga, mati itd,, gospa
Armanda Mul eret ml R ha
soproga trgovca
v Ptuju, 16. aprila 1929 ob 7 zjutraj, po kratki, mučni bolezni, v 26. letu °voje dobe, boguvdano preminula v sanatoriju v Gradcu.
Pogreb nepozabne pokojne se bo vršil v četrtek 18. aprila ob 16 iz hiše žalosti, Ptuj, Ljutomerska cesta 6, na mestno pokopališče v Ptuju. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale 19. aprila 1929 ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Pluju in ob istem času v stolni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 17. aprila 1929.
Franc Miilleret, soprog, Kurt in Ervin, otroka, in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnemu obvestila.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmani 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traia zaloga. L. Brozovič,
kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82.
Vire birmo
Zlatnina-Srebrnina Poročna darila za ženine in neveste
9. Čuden
Ljubljana, Prešernova 1
Globoke žalosti potrti naznanjamo, da je naš iskrenoljub-ljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Matija Purnat
gostilničar, lesni trgovec in posestnik v Šmartnem ob Dreti
v torek 16. aprila 1929 ob tričetrt na 1 popoldne, po težki in mučni bolezni, v 50. letu življenja, v celjski javni bolnici izdihnil svojo blago dušo.
Zemeljski ostanki pokojnika so bili včeraj prepeljani v Šmartno ob Dreti, kjer se bo vršil danes ob 10 dopoldne pogreb iz hiše žalosti, Šmartno 78, na tukajšnje župno pokopališče.
Šmartno ob Dreti, dne 18. aprila 1929,
Žalujoča soproga z otroci, in ostali sorodniki.
V •		■ ■ v, '	
	t.' ••.:'•	• a- • '•»	

Dopolnil je dneve svoje priprave naš tovariš, dobri m zvesti
Ivan Skerjanec
bogoslovec.
V torek 16. aprila je odšel, da na veke zre poveličanega Kristusa, zavoljo katerega je tako vdano nosil vse svoje obilne in težke bolečine dolgo leto dni. — K počitku ga bomo spremili jutri ob treh popoldne iz njegove domače hiše v Mateni na pokopališče na Igu.
Ljubljana, dne 17. aprila 1929.
Ljubljanski bogoslovci.
111=111=
o .5
N N Np- •
a> c <s>H H
>	f > <fo
O Uh
»r^s*,,
J« , -J N-S
v S I* »a
>— cu . .
a p. c-a -2 ,2. t- c t
—< UJ ro -J- . J3 jf 2JO N 3 <\) Vf a
"T e* « o > -J i .Ko
In ,c-
u .2
cQ C ftj 00
«<mQ nO . .OlS - z. 00
igS
g W .S D
>	-. -J	'
3 5«
iTi rr\ , ■
19
^Bh
-n"	nI
ISŠS S
S^s s-
ogrado; c
a rs, s ™ Si |
S^SS ;guz"o s
____, o ^
as h NM
o
«, >
k. — E
•S a qs ■-Is O
i rt (— u. CD
• 00 Cu <N
III2IHS
T. C. Bridges:
Na pomoč!
Roman.
S prav preprosto zvijačo. Ko sem se s kolesom peljal mimo vrtnih vrat, sem zaslišal, da nekdo stoka, kakor človek, ki je hudo ranjen. Bil sem tak osel, da mi še na misel ni prišlo, da je to zvijača, v naslednji minuti pa sem že imel na glavi cunjo, potem pa nisem videl ničesar več, dokler se nisem znašel v tej hiši. Najprej sem bil v nekakšni kleti. Semkaj pa so me pripeljali pred nekaj minutami." Nato preneha. »Zdi se mi, da si šel mene Iskat, ne,<
Jim prikima. »Jaz sem bil še večji osel kot ti, kajti šel sem v past z odprtimi očmi!«
»Kaj bi po toči zvonila!« pravi Sam mirno. Zdaj morava le za to poskrbeti, da se rešiva.
Jim se ozre po sobi okoli. Bila je majhna in prazna, nekakšna jedilna shramba ali pa morda orožarna. Vrata so bila nenavadno čvrsta, edino malo okno pa je imelo trden železen križ, s tremi prečkami.
»To se jako lepo sliši, reče nato suhoparno, toda podgana bi lažje ušla iz pasti kakor pa midva iz tc sobe! Le kako se misliš te reči lotiti?«
. Pri oknu,v pravi Sam. Prečke niso vdelane v kamen, ampak so privite v leseni okvir.
Jim stopi k oknu in si prečke ogleda. Prav imaš, Sam, vendar pa brez dobrega izvijača vijakov ne bova mogla od viti.«
Sam se zvito nasmehne in potegne iz žepa izvijač, ki je bil videti kar poraben.
»Gadsden je zvit, reče nato, vendar pa ni bil toliko zvit, da bi me dal preiskati. Pričvrsti! sem vijake na kolesu, preden sem odšel, potem pa izvijač vtaknil v žep. Sreča v nesreči, ne?
»Mislim dal« pravi Jim. Nato pa spet pogleda okno. »Če se vama posreči, da vsaj eno prečko od-
straniva, upam, da se bova lahko splazila skozi.«
»Tudi jaz sem tako mislil,« doda Sam. »Baš sem se hotel spraviti na delo, pa sem zaslišal Gadsdena in tebe prihajati po hodniku. In tega se tudi zdaj bojim, da bi naju namreč utegnil kdo pri delu zalotiti!«
Res, biti bova morala previdna, mu pritrdi Jim, kajti Gadsden nama misli poslati nekaj hrane. Zato bom pa jaz pri vratih slražil in te posvaril, če bom slišal, da se kdo bliža.«
Jim gre torej k vratom, Sam pa se loti dela. Pet minut ni bilo ničesar več slišati, le Sam je težko dihal. I Nazadnje pa spregovori.
■Vse je zastonj, Jim. Vijaki so zarjaveli in jih | ne morem premakniti. Če bi imela vsaj eno kapljo | olja, pa bi se nama posrečilo; brez tega pa misiim, I rla ne bo šlo.«
18. Juhe, pa imava olje!
Prav tedaj pa zasliši Jim s hodnika korake. Nekdo prihaja! zašepeče. »Sam, skrij izvijač!
Sam smukne izvijač za polico s knjigami in za-šepeta: Poslušaj, Jim! Ako je Sneed, ga lahko zgrabiva !«
Preden je Jim mogel odgovoriti, se ključ v ključavnici zavrti in res stopi v sobo Sneed. Prinesel je podnos s hrano in ga z ropotom treščil na mizo.
»Več je kot zaslužila, capina!« pravi jezno, »če bi jaz bil Gadsden, bi vaju izstradal!«
Ja, kako sva lahko vesela, da niste!« odvrne Jim s smehljajem, ki mu je bilo videti, da Sneeda togoti.
»Tebi bo treba še precej batin, preden se boš naučil olike!« zarezi Sneed.
Sam stopi k njemu in se mu ponudi: No, kar dajte mi eno, če vas mika!«
Sneed fanta pogleda ter vidi njegovo krepko poslavo in mogočne roke.
»Lahko storim že kaj boljšega kakor pa da hi
te pretepal!« reče nato, se zlobno zareži in takoj odide iz sobe.
Na zdaj pa imava!« reče Jim, ko se zavrti kliu,5 v ključavnici. »Tudi ko bi naju moral po Gadsde-novem naročilu izpustiti, naju bo še pridržal.«
»Torej imava toliko več vzroka da uideva!« pravi Sam. »Takoj ko se najeva, se spravim nad vrata.«
Dali so jima hleb kruba, rezino surovega masla in vrč čaja, ki res ni bil najboljši, pa ga je bilo vsaj veliko. Sam prične rezati kruh, Jim pa namesto da bi se vsedel. kar nepremično stoii in strmi v podnos.
»Kaj pa ti je?« vpraša Sam skoraj jezno.
»Olje!« reče Jim. »Saj si hotel olja.«
»Seveda, toda kje pa ie?«
»Surovo maslo, ne? Kako si zabit!«
Počasi se razlije po Samovem obrazu zadovoljno rezanje.
»Prav imaš. Jim. Precej trda je mo:a buča. Saj je res to isto. Glej, takoj ga bom nekaj namazal na vijake in ko bova pojedla, se bo tudi že vlegel.«
Z vročim čajem Sam košček masla raztopi in zalije z njim viiake. Nato pa se vrne k mizi in z Jimora poskrbita, da je hleb hitro ginil. Kar naenkrat pa se sredi zajtrka zasliši štropot.
»Dež,« pravi Jim, ko se obrne.
»Da, in prav krepko pada.« pritrdi Jim.
»Za naju toliko bolje,« reče Jim. »To se pravi, če bova mogla uiti. Potem naju ne bodo mogli tako lahko izslediti.«
Sam vstane, vzame izvijač in se spravi znova na delo. »Gre,« reče sopihajoč in res: vijak se je nekoliko premaknil. Čez eno minuto je bil odvit. Sam pograbi prečko in potegne. Tudi Jim se obesi ranjo z vso svojo težo in tako zahrešči še zgornji vijak ter se uda; prečko sla kar z lahkoto odstranila. Jim pomoli svojo glavo previdno skozi okno. še je močno deževalo. Ko se ogleda naokoli, se umakne nazaj, na licu sc mu bere velika zadrega.