LOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 'lin Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, dne 28. oktobra 1938.
11A
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Vljudno in nujno vabimo vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino.
I.K.:
Pred štirimi leti
Iz uvodnika »Jutra« z dne 14. 2. 1935 »Klerikalno besnenje na nacionalno fronto«:
»Slovenec« je zapadel po senatorskih volitvah in razpustu Narodne skupščine v pravo besnilo sovraštva proti vsemu, kar je do danes nosilo v naši ožji domovini (sc-iI.: v dravski banovini) prapor državnega in narodnega edinstva... Z začudenjem se vprašuje naša javnost, 'kje tiče vzroki te kanibalske gon je proti vsenarodni politični organizaciji (scil.: J N S), ki je imela dovolj moralne korajže in državljanskega čuta, da je prevzela odgovornost za izvajanje kraljevega programa takrat, ko je bilo treba pristopiti k postopni likvidaciji diktatorskega režima... Nacionalna fronta je imela v zadnjih letih že večkrat priliko pokazati vsemu svetu, kje stoj i danes večina treznih slovenskih ljudi. Gospodje v 'klerikalnem taboru so doslej zanikali vse te dokaze (»Jutro« očitno misli na volitve z dne 8. I I. 1931, na občinske volitve z dne l.r). 10. 1933 in na Senatne volitve iz
v	dravski banovini. Velikonočne volitve mu bodo pokazale, da je ideja jugoslovenstva, državnega in narodnega edinstva neumrljiva.
Podoknica novemu banu, dr. Dinku Pucu, dne 13. 2. 1935:
Pred poslopjem dravske banovine je bila prirejena zvečer ob pol osmih novemu banu dr. I ucu ganljiva in lepo uspela podoknica. Priredila jo je Hubadova župa, pridružili so se ji pa tudi obrtniški mojstri in trgovci. Pred govorom slavljenca so zapeli pevci »Domovini« in »Jadransko morje«, po njegovem govoru pa zaradi ravnotežja »lz brat-skog zagrlja ja«. Pri podoknici so se odlikovali zlasti dr. Švigelj, trgovca Smol in Habjan ter obrtnika Rebek in Pičman, prisotnih pa je bilo veliko radovednežev, nakar so se razvrstili v banski palači še zastopniki pomembnejših ljubljanskih društev.
Izjava ministra dr. Marušiča dopisniku »Vremena«:
Na vprašanje, kako Ibodo postavil jene kandidature v dravski banovini, je odgovoril minister Marušič: »To bo odredil nosilec liste predsednik sr Jevtič.«
Iz članka »Mrtvi lev na novem potu« v »Jutru« z dne 16. 1. 1935:
Včerajšnji »Slovenec« je v svojem uvodniku obesil našemu klerikalizmu kraseči pridevek mrtvega leva in zahteva zanj neke vrste češčeuja ali vsaj ozirov do velikega mrliča iz plemena mačkov. Ti oziri naj bi šli tako daleč, da bi nihče ne smel omenjati, da so po svojih visokih voditeljih Sodelovali pri politiki preteklih šest let clo razpusta Orla, da so sami pomagali razpustili to društvo in se še precej časa po razpustu niso mogli ‘Hlločiti k izstopu. Naj se še tako otepajo, dejstvo je, (hi polovica izmed preteklih šest let. pa naj so bila taka ali taka, odpade na dobo, ko so sedeli v vladi in potemtakem odpade nanje vsaj sorazmerni del odgovornosti... Vsekakor pa vzamemo na znanje včerajšnjo izjavo »Slovenca«, da »nihče ne žeii l>iti edini gospodar v Sloveniji« . • •
Iz članka »Zastavo na pol droga« v »Slovencu« z dne i?. 2. 1935:
Predsedništvo glavnega odbora J N S je sklenilo, da stranka za volitve v parlament ne bo posta-
vila svoje kandidatne liste... Naš politični svet je nad sklepom osupnil. Če pomislimo, je »Jutro« še včeraj s tolikim poudarkom naglašalo, kako je ta stranka edinstvene važnosti in pomena za konsolidacijo Jugoslavije... Vsi še pomnimo, da je njen predsednik g. Nikola Uzunovic slovesno izjavil, da je JNS edinstveno orodje jugoslovenske državne politike ...
Iz uvodnika »JNS in volitve« v »Jutru« z dne 19. 1. 1935:
.. . Dobro vemo, kam merijo napadi nepomir-ljavega klerikalizma. Ne gre jim toliko za JNS, kakor za to, kar se pod. tem imenom zlasti v naših krajih razume: za nacionalno fronto, za organizirano politično vojsko vseli pozitivno jugosloven-sko usmerjenih elementov, ki čvrsto čuva in brani med Slovenci osnove kraljevega manifesta (scil.: z dne 6. 1. 1939). Razbijati to vojsko znači, rušiti ono, kar ta vojska čuva. Zato je treba reči gospodi: vaša talko prozorna namera se ne (bo nikdar posrečila in vsi napori v tem pravcu so danes mnogo, mnogo bolj neuspešni, nego so bili kdajkoli prej. Nacionalna fronta se ne da likvidirati... JNS ni stranka v starem smislu te besede, ki bi bila sama sebi namen. JNS je bila ustanovljena kol: sredstvo za izvajanje nove državne politike, instalirane z manifestom z dne 6.1. 1929 in potrjene z ustavo z dne 3. IX. 1931....
O »prvi kandidaturi iz dravske banovine« po »Jutru« z dne 20. I. 1935:
V	Celju se je vršila dne 19. t. m. širša konferenca okrajne JNS, na kateri je bil z velikanskim navdušenjem sprejet sklep, da se vse stori, da zmaga nacionalna lista g. Jevtiča, kakor tudi sklep, da se kandidira za celjski okraj g. Prekoršek (avtor članka »Koristna preizkušnja«). Konec zborovanja je bil odposlan pozdravni brzojav banu dr. Pucu. »Na zboru je vladalo enodušno razpoloženje in intimno soglasje, ki druži v lepi Savinjski dolini vse nacionalne politične delavce v čvrsto enotno nacionalno fronto.«
Istega dne piše »Slovenec«: Ljudstvo ni talko pozabljivo, kakor sii člankar predstavl ja. Prvo, kar se je lej družbi zdelo potrebno storiti, je bila delitev državljanov v dve skupini: sami sebe so raz-
glasili za izključno nacionalen in na posebno vižo državotvoren element, vse druge državljane, ki niso pripadali njihovemu krogu, pa so proklami-rali za a nacionalne, protidržavne elemente in separatiste. Možnost obrambe ni bila dana, niti dopustna. Podtikali so svojim političnim nasprotnikom najstrahotnejše stvari, ne da bi se bili le-ti proti neprestanim lažem in dennnciacijam sploh mogli braniti...
Iz »Politike« z dne 22. I. 1935:
Zaradi zavarovanja boljšega uspeha pri volitvah izda notranji minister Popovič nared bo o postopanju v primerih stavke železničarjev, brodarjev, poštarjev ter uslužbencev telegrafa in telefona. Po tej na reci bi smejo biti uslužbenci teh vrst neglede na spol takoj mobilizirani in postavljeni pod vojaško disciplino, kakor hitro 'bi večje število med njimi odložilo delo ali pričelo s pasivno rezistenco.
»Nacionalna fronta pri volilnem delu«, »Jutro« z dne 24. L 1935:
... Težišče situacije na terenu leži danes v organizacijah JNS, ki so pokazale, da so razumele z razpustom Narodne skupščine stvorjeno situacijo in da žele, zveste svojemu programu, podpreti delo za pospešitev gospodarske sanacije in notranjo konsolidacijo naše države . .. Elan in optimizem JNS je pričel zadnje dni strašiti njihove stare nasprotnike ... Vse spletke pa so zaman, saj se vedno bolj kaže, da je v organizacijah JNS združeno v znatni večini vse, kar misli in veru je v tej drža-
vi	iskreno jugoslovensko in kar hoče, da se do kraja, izvedejo velike smernice državne politike pokojnega kralja Uedinitelja ... Jugosloveniska fronta, sestavljena iz iskrenih pripadnikov historičen ega šestojanuarskega manifesta in čuvarjev drzavnopravnega stanja, ustvarjenega s septembrsko ustavo, je preživela zadnje tedne težko preizkušnjo svoje življenjske sposobnosti iin upravičenosti. 1 rešla je preko vseh intrig, napadov in pobožnih zelja na tekoče delo in znova dokazala da je in ostane najjačja in vsaj za enkrat še edina pozitivna politična formacija .. .
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „S!ovenije“!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti »n nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenije«.
Komu v
Pod tem naslovom beremo v »Ljudskem glasu« tele ugotovitve:
Medtem ko pri nas izvemo skoraj vsak teden za likvidacijo kakega podjetja, beremo, kako se nasprotno v drugih krajih naše države koncentrirajo velike industrije. Zakaj to? V ncmali meri prispeva k teinu davčna politika, ki je postala v zadnjih letih tako centralistična, saj se je popolnoma centraliziral davek na poslovni promet, banovinske užitni ite, cestni davek in vse mogoče doklade. Druge banovine prejemajo iz državnih fondov velike dotacije ali podpore. Slovenija je pa skoraj brez njih. Zato so v drugih banovinah manjše davščine, posebno takozvane banovinske doklade. Kakšne iso banovinske doklade v posameznih banovinah za leto 1938-39, nam kaiže naslednja zanimiva primerjava:
doklada v odstotkih ban. cestna šolska skupaj
vrbaska ban.
korist?			
drinska	25	— 15	40
moravska	25	— 25	50
zetska	25	— 25	50
primorska	20	5 30	55
savska	25	10 20	55
dravska	50	5 35	90
Obremenitev je	največja	v dravski banovini,	
dunavska
20	_
20	_
15
20
35
dobiva najmanj dotacij in subvencij iz skupnih banovinskih sredstev. Skupna vsota vseh banovinskih doklad je v dravski banovini neprimerno večja kakor v vseh ostalih banovinah.
Posebno prizadeti so bili naši kraji z uvedbo prometnega davka. Slovenija ga plača 100 milijonov din, nazaj pa dobi samo 2.9 milijona. Še bolj se vidi nesorazmernost, če prištejemo banovinske užitnine, ki jih iz centrale dele nazaj na posamezne banovine po »previdnosti centrale. Vsota teh davščin znaša 215 milijonov din.
Nesorazmerna razdelitev zneska 215 milijonov din med posamezne banovine ima za nasledek, da neka-
Medna§&ay&!
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
DeteliHC,
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
zaradi te davčne .prednosti mnogo lažje stališče ko podjetja v Sloveniji. Zato je tudi naravno, če vsa podjetja silijo v Belgrad, ker so .s tem znatno znižala svoje davčne obveznosti. Tako je Slovenija zaradi te razdelitve dohodkov iz londa prometnega davka in fonda banovinskih užitnin udarjena kar dvakrat:
I.	dobi zaradi te krivice manj dohodkov in mora zato sama plačevati višje davke, 2. pa .še izgublja industrijo, ki se zaradi tako nastale davčne preobremenjenosti Slovenije seli v davčno manj obremenjene
85.4, za progo Ustiprača—Foča 85.2, za progo Koprivnica—Varaždin 39.9 in za progo Št. Jamž—Sevnica 35.6 milijona din.
K temu je prišlo zdaj še to, da se vrše licitacije za vsa javna dela v Belgradu. Pogoji za licitacijo so navadno taki, da jim naša domača podjetja ne morejo ustreči. In tako smo imeli že več brezuspešnih licitacij za železnico Črnomelj—Vrbovško, za gorenjsko cesto, ne potrdi se licitacija za mariborsko carinarnico in — delo stoji . . .
■■■•■•■•ali
terc banovine lahko iz teh skupnih fondov krijejo polovico vseh banovinskih izdatkov, medtem ko krijeta dravska in savska banovina le 7 odn. 9.5%. Razmerje med celotnimi proračunskimi dohodki posameznih banovin in dohodki od dotacij (iz fonda prometnega davka in iz fonda skupnih banovinskih trošarin) nam kaže naslednja zanimiva primerjava (v 'milijonih din):
v odst.
banovine	plača 1958-39	dobi
dravska	177.4	12.4
(hinavska	184.1	25.8
savska	214.5	29.5
vardarska	54.0	17.0
moravska	57.4	20.9
dri nska	73.2	27,7
primorska	55.9	25.2
zetska	58.2	29.4
vrbaska	40.5	24.5
dene številke	nam zgovorno	
Ali pa vzemimo javna dela iz enomilijardnega kredita!
Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je bilo do konca avgusta izplačano na račun J milijardnega kredita za velika javna dela 758.9 milj din. Za cestna dela je predvidenih od celotnega kredita 578 milijonov din, odprtih je za 572 milijonov din kreditov, izplačano pa je 460.6 milijona din. Od tega izplačanega zneska odpade 220.6 milijona din na mednarodno cesto Subotica—Niš (174.4 milijona din na del ceste od Belgrada preko Novega Sada in Subotice do Hor-goša in 48.2 milijona din na del ceste od Avale preko Mladenovca, Kragujevca do Jagodine). Kakor vidimo, odpade samo na to cesto od celotnih izplačil 48%. Poročali smo že. da bodo znašali celotni stroški za cesto Subotica—Niš 720 milijonov din. Iz rednih proračunskih sredstev je država za to cesto žrtvovala 400 milijonov, iz enomili jardnega kredita za javna dela pa je predvidenih 325 milijonov (doslej izplačanih
220.6).
Za dela v resoru stavbenega ministrstva je bilo od celotnega kredita 422 milijonov din doslej izplačano 298.5 milijona din: od tega za progo Bileča—Nikšič
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samo od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, naj nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne inisli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Na j lepša hvala vsem, ki se bodo odzvali.	Uprava	in uredništvo.
14 % 9.5%
/q
38 % 45 50 61
Velika preskušnja in majhni ljudje
žejo. ta les n o
nesorazmerje vlada med posameznimi banovinami glede kritja potrebnih izdatkov. Nasledek tega nesorazmerja pa je, da tistim banovinam, ki krijejo 40, 50 in celo 60% svojih izdatkov samo z dotacijami, ni treba nalagati visokih banovinskih doklad in drugih davščin. Tako nastanejo daljnosežne razlike v samoupravni davčni obremenitvi. Tu ne gre samo za znatne denarne zneske, ki jih bolj aktivne banovine žrtvujejo za financiranje gospodarsko manj razvitih banovin: še mnogo važnejše in daljnosežnejše so posredni po-sledki zaradi neenakosti davčne obremeni Ive. saj ustvarjajo različne konkurenčne pogoje v gospodarstvu. V zadnjih letih so te neenakosti povzročile, da se industrija naseljuje le v tistih banovinah, kjer so mnogo manjše samoupravne davščine, in to po zaslugi žrtev gospodarsko močnejših banovin. V tej zvezi bi bilo treba načeti važno vprašanje davčnih privilegijev upravnega področja Belgrada, ki je izvzeto iz dunav-ske banovine in ne plačuje nobenih banovinskih davščin ter uživa vrhu tega še druge ugodnosti, zlasti v tem, tla za to področje vršijo večino banovinskih administrativnih poslov ministrstva in je s tem znatno razbremenjen administrativni aparat Belgrada kol nekake banovine.
Jasno je, da imajo vsa podjetja, ki so v Belgradu.
Nauk velike češke stiske je za vsakega presodnega človeka ta, da unitaristično in centralistično urejena država ne prenese nobene velike stiske. In sicer tem manj, čim večje so narodne, kulturne, gospodarske in socialne razlike njenih sestavnih delov.
V	tem duhu in smislu smo napisali dne 7. 1. m. sestavek pod naslovom »Jugoslovenov ne izuči nobena stvar«. Sestavek je bil naperjen zoper jugo-slovenski unitaristični »Proboj«, ki je hotel polom češkega unitarizma izrabljati za uveljavljanje in opravičevanje unitarizma -— pri nas!
Mi seveda nismo s tistim sestavkom nameravali spreobrniti in prepričati »Proboj . V take namene sploh še nismo zapisali vrstice, kajti dobro vemo, tla nacionalizmu zapadli ljudje za razloge logičnega umovanja niso dostopni. Zapiši in dokaži, da je stvar črna, pa se bo naeionalee drl. da je bela. V tistih težkih dneh za Čehe is o pisali češki listi, in sicer najboljši, ko da so očitali zahodnima zaveznicama izdajo, da bi bili pač rešili su-detsko-nemško vprašanje z avtonomijo sudetskih Nemcev, če bi bili vedeli, da jih bosta pustili na cedilu. V istem smislu se je izrazil tudi pariški češki poslanik Osuskv. Človek bi rekel, cin ni boljšega in močnejšega razloga zoper unitarizem, kakor priznanje, da bi se bila brez njega češkoslovaška republika mogla obdržati v prejšnjih mejah. In še naj večji črnogledec bi vsaj vedel, da bi v tem primeru ne bilo treba žrtvovati po-
polnoma čeških krajev, če bi tudi v vdanost nemške manjšine češko-slovaški republiki ne verjel.
V	teni smislu smo tudi zapisali:	/
Kaj so mar »Preboju« dejstva! Nič ne de, če je bilo očitno, da so bili zaradi preveč unitaristične politike iiia Češkem nezadovoljni ne samo Nemci, ampak tudi Slovaki in Rusi! Prava reč, če so bili nezadovoljni kljub teinu, da je bil unitaristični pritisk na Češkem mnogo manjši, kakor pri nas, da Čehi ne Slovaške ne Podkarpatske Rusije niso izrabljali finančno in gospodarsko. In za nacionalno logiko, na vero v moč nasilja ise opirajočo, je seveda vseeno, če so ljudje nezadovoljni. Z ato tudi no gre v nacionalno možgane, da ljudska nezadovoljnost slabi državo. Zoper njo je pač treba .nastopiti s pendreki.
Ljudje take miselnosti so gnali Čehe v polom, l oda Čehi ,so imeli državnike, ki so se vendar zavedli, četudi precej pozno, in spoznali, tla samostojni, samozavestni narodi niti milega, nenasilnega unitarizma ne .prenašajo, /ato ne dvomimo, da bo okrnjena češko-slov aško-podkar.patska republika v kratkem močnejša, kakor je bila. .Kajti postavljena bo na neomajno osnovo zadovoljnosti svojih ljudstev.
Kaj pa na to odgovarja »Proboj«? Dobesedno takole:
Kdor kaj takega trdi, je res »popolen analfabet«, da sc poslužimo izrazoslovja slovenoborske »Slovenije«. Listajte po vseh svetovnih, Slovanom naklonjenih
Dr. J os. Regali :
Ob dvajsetletnici slovenske »Narodne galerije"
(Nadaljevanje.)
Koliko udov im kateri so se priglasili društvu »Narodna galerija« v Souvanov i trgovini, se z Bukovcem nisva dosti brigala, prof. J. Franke pa .sploh nič, pa tudi Jakopič ne. Le nekaj dni pred občnim zborom sva dognala, da^ je toliko udov priglašenih, da bo ustanovni občni zbor srednje obiskan in da bodo prišli znanci in tisti, ki šobili povabljeni, da pristopijo k društvu. V sredo 18. septembra 1918 smo prišli v dvorano ljubljanskega občinskega sveta udje pripravljalnega odbora že Ob pol sedmih zvečer in z mami tudi dr Milj litin Zarnik, ki je kot ravnatelj mestnih uradov preskrbel dvorano. Leom Souvan m prišel. Kar naenkrat je ipa začelo prihajati v dvorano vse polno ljudi, ki jih nismo poznali, in dvorana se je cisto napolnila. Bili smo več kot presenečeni. Mol neznanimi ljudmi je bil tudi takratni mes ni rzni nadzornik Adolf Ribnikar. Vzeli smo v roke zapisnik udov, ki so se priglasili v Souvanovi trgovini, da smo ugotovili, če so se res vsi navzoči 'priglasi i za društvene ude, pa so se. Storili so to očitno zadnje dni pred ustanovnim občnim zborom, to pa z namenom, ki sc je pokazal ob koncu ustanovnega občnega zbora.
Spravili smo prof. L Franke ta na predsedstveni stol. namenjen za ljubljanskega župana, drugi udje pripravljalnega odbora z dr. Zarnikom vred smo pa stali pred predsednikovo mizo. Ko je odbila ma rotovškem stolpu in v stolni cerkvi ura sedem, je odprl z nekaj besedami prof. Franke
ustanovni občni zbor
novega društva »Narodne galerije« in je dal besedo meni. Začel sem govor, ki je trajal kake tri četrt ure. Pojasnil sem, kako so nastale prve galerije slik in kipov v zahodni Evropi, ki so se razvile iz zakladnic krščanskih cerkva, bi so po svojih demokratičnih prizadevanjih razstavljale svetinje preprostemu ljudstvu, v nasprotju z zasebnimi Zakladnicami posvetnih mogočnežev in knezov v poznejših časih. V srednjem veku so bile zakladnice v navadi posebno na francoskem, pozneje pa tudi v Italiji. V času renesanse, v 15. in 16. stoletju, so začeli ustanavljati prave umetnostne zbirke in v času baroka velike galerije. Omenjal sem in pojasnjeval pomen in sestavo umetnostnih zbirk v Florenci (vila Borghese, palazzo Pitti in zbirke Medičejcev), v pariškem Louvru iz konca 17. stoletja, Nacionalno galerijo v Londonu, Eremitažo v Petrogradu, Museo nazionale v Neaplju, Rimu in Florenci, Narodni muzej v Stok-holmu, Nacionalno galerijo v Berlinu, ki ima samo nemške umetnine, Bavarski narodni muzej v Mo-nakovem. Sukienice v Krakovvu z velikimi deli Matejka in Smieradzkega, umetnostne zbirke v Pragi (Strakovsko galerijo, Ilradčane, Rudolfinum in Češko moderno galerijo), velike galerije na Dunaju (dvorni umetnostno-zgodovinski muzej, Lichtensteinovo galerijo in Moderno galerijo) ter vse neizmerno bogastvo in lepoto teh svetovnih zakladnic umetnin. Nazadnje sem opisal zagrebško Strossmayerjevo galerijo, kako je nastala, koliko denarnih sredstev je bilo zanjo, žrtvovanih, in omenil, da je Zagreb z njo Ljubljano prehitel za 50 let, ko je bila že leta 1868. ustanovljena. Nato isem razlagal prizadevanja za umetnostno galerijo pri nas. ki so stara že sto let, ko je že leta
1819. Žiga Zois ustanavljal »Ilirski muzej z »galerijo narodnih umetnosti«, pa niso pripeljala doslej do cilja. Imamo pa Slovenci upoštevanja vredno umetnostno preteklost. Že gotska umetnost je dosegla pri nas znal no višino. V (6. stoletju je sta-1° v stiku z veliko italijansko umetnostjo tudi središče slovenskega ozemlja, ko so prišla k nam dela I iniorettu in drugih velikih italijanskih slikarjev. Diirer se je mudil na poti iz Italije pri nas. I izian je slikal v gradu v Senožečah. Govoril sem o »Schiavonih«, slikarjih, kiparjih, stavbarjih in mioiaturistih, ki so bili tudi slovenske krvi in so ustvarjali beneško umetnost, n. pr. Viktor Carpaocio iz Kopra, kipar Janez Craino, stavbar Dominik iz Kopra, Budovin in drugi. Omenjal sem, da je že Valvasor zbral 9000 grafičnih listov, med njimi Diirerjevih, Rubensovih in Breughe-lovih, pa je izginila ta zbirka v Zagreb. Omenjal sem Valvasorjevo »Kranjsko umetniško družbo«: Trosta. Werexa, Vitezoviča in Kocha, da je »Aca-demia operosorum«, ki je prenehala ravno pred 200 leti (I. 1718.) zbudila med Slovenci novo življenje oblikujočih umetnosti in priklicala slovenski' barok in z njim M is lej a in Robbo, Quaglio, Metzingerja, Čebeja, Jelovška in Berganta, potem stavbarja Mačka, miniatur ista Crahoverja in druge. Slovenec kola j nar 8ega je bil znan po Evropi. Klasicizem nam je dal Hranceta Kavčiča, bakroreza Valentin in Lovro Janša sta bila izmed najslavnejših avstrijskih mojstrov svojega časa. Govoril sem o Layerju in Potočniku, Langusu in Tomincu, Janezu VVollu, Šubicih in o slovenskih impresionistih ter njih razstavah v tujini. Nazadnje sem še omenil, da je prejšnje leto preteklo 3() let. ko je bil leta 1867. spet brez uspeha poskus prošta Kosa, barona Antona Zoisa in dr. ( osle. da je pa prišel sedaj trenutek, ko bo ustanovljena slo-
in sovražnih, demokratskih in totalitarnih listih, pa boste morali ugotoviti, da kaj takega še nihče ni trdil. Ne zaradi centralizma in unitarizma, marveč le zato, ker je hotela ČSR kot mala država voditi samostojno in sicer slovansko politiko, le zato. ker je hotela biti ČSR nekaka predstraža slovanstva in demokracije v Srednji Evropi, le zato je morala na kolena. Sicer pa je sedaj princip »samoopredelitve narodov«, postavljen od totalitarnih držav, izpeljan vsaj v ČSR, in »Slovenija« sama ugotavlja, da 'bo ČSR sedaj jačja, ker uživa ljubezen vseh v ujej živečih narodov. Eden teh narodov in sicer slovaski ima sedaj že priliko bia-niti se .proti nasledkom le samooopredelitve, eden teh narodov ima sedaj že možnost čutiti na lastni koži. kdaj je bil bolje zaščiten, prej, ko je stala za njim dobro urejena in enotno upravljana država ali pa sedaj. ko je ta narod navezan predvsem na sebe iti na svoje lastne silo tor si' mora boriti na podlagi letnice
1910-!	v	v	,	„
Tu navedek je značilen že za način, kako na-cionalec polemizira. Pravi, da ni noben list trdil, tla bi bil češki unitarizem izzval stisko. To pa je seveda popolna neresnica! Že v prvih začetkih stiske, takoj po karlovovaiških zahtevah, so priporočali francoski in angleški listi češko-slovaški vladi, naj jim kar le mogoče ustreže, in zlasti angleški listi so opozar jali, da to ne pojde brez obsežne avtonomije. Ne bomo imenovali h' Rothermereovega . Dailv Mail . ki je kot gevmanofilski list zastopal nemške prizadeve. čeprav spada ta tudi sem. loda prav tako jasno ,so pisali v smislu avtonomi-zacije češko-islovaške republike »Ne\vs Chroni-cle in »Manchester Guardian« in »Times« in razen teh zlasti še tedenski obzornik »Observer«. V istem smislu so pisali tudi švicarski listi, ki so sicer stali ves čas na strani Čehov. In kar je poglavitno: češko-islovaška vlada sama je sprevidela, da mora v tej smeri nekaj storiti, pogajala se je z Nemci, izrazila je hkratu trdno voljo, da se pobota s Slovaki. Še dolgo po karlovovarskih zahte-
vah bi bili imeli Čehi vsaj besedo ob razmejitvi, a poljske in madžarske želje bi sploh ne bile postale nujne. Po MUnchenu pa Čehi niti pri razmejitvi svoje zemlje niso imeli besede več. Morebiti se je celo kakemu nacionalen zazdelo, kaj je to pomenilo. Ali češki unitarizem je imel napako vseh unitarizmov: mencal je in odlašal, to se mu je zdelo preveč in glede onega je mislil, da mu morebiti le še nekaj odbije. Dogodki so med tem drveli naprej in pokapali češki unitarizem pod seboj. Toda če zanj že ni nobene škode, je škode tem več za tiste stotisoče Čehov, ki so postali njegova žrtev, in za tiste stotisoče Slovakov, ki še utegnejo postati njegova žrtev. In »Prolboj« niti ne čuti smešnosti svoje trditve, koliko bi bili Slovaki bolj zaščiteni, če bi stala za njimi enotno upravljana, to je unitaristična država, ko pa je vendar ta unitaristična država stala za^ njimi, ne da bi jim bila mogla pomagati. Saj še sebi ni mogla! Še več. s svojim unitarizmom je povrh še Slovake in Podkarpatske Ruse potegnila v nesrečo in stisko. Take stvari pa ne motijo probojevskega umskega ravnotežja, in če vzroke in nasledke ma-
lo	zameša in prekopicne, to je pač taka j ugosl o-venska navada.
Da je imela — in ijna še! — češka država svoje demokratično in slovansko poslanstvo, to vemo tudi mi, bržkone še precej bolje od »1 rolboja«, ki ne more že po svojem nacionalističnem miselnem ustroju ne ene ne druge misli doumeti. Ali prav. ker so bili Čehi predstraža demokracije in slovanstva. bi ne bili smeli nikoli opustiti svoje čuječnosti in dati, da .je sovražnik razgledal njihovo slabo stran in vdrl čez njo.
Nauk ČeSko-slovaške stiske je razločen in zgo-n oren. Kdor ga 'bo. hotel preslišati ali zavijati njegovo vsebino, je maš škodljivec, len se je treba otresti in jih uničiti. Kajti čas hiti, in nihče ve, kdaj pride preskušnja.
ne
Opazovalec
Propaganda Zveze za tujski promet v Sloveniji
Pretekli petek je Zveza za tujski promet v Sloveniji pokazala v frančiškanski dvorani propagandni film »Jugoslavija«, katerega je po naročilu »Publika« izdelal dr. Konstantin Kostie.
Pred prikazovanjem filma je navzoče, ki so popolnoma napolnili dvorano, pozdravil predsednik zveze dr. R. Marn. Po njegovem pozdravu pa je predaval o postanku tega filma načelnik propagandnega oddelku »Publika« Pavlič. Predavatelj je govoril v sibsko-hrvaškem jeziku. V skoraj polurnem govoru je poj asu i 1 nastanek filma in prosil poslušalce, naj filma ne podvržejo preostri kritiki. Po tej predavateljevi prošnji so pričeli s prikazovanjem filma.
Prikazovanje dr. Kostičevega filma je trajalo nekako 40 minut. Od tega je odpadlo na prikazovanje Srbije in Macedonije pol ure, Črna gora. Dalmacija. Hrvaška in Slovenija pa so bile odpravljene v manj kot desetih minutah. Jz Slovenije smo videli celo samo Bled z gorenjsko narodno nošo. za kar ni bila potrebna niti cela minuta. I' j Im sam na sebi je 'dober le v pogledu >nrv. vse drugo pa ne ustreza. Režija je prav dile-
taniovska in kar nič filmska, večinoma fotografija.
V	velikem delu so prikazane narodne noše v najbogatejši opremi, katera se le redko najde, in jo turist, kateremu je film v prvi vrsti namenjen, navadno na svojem potu ne bo videl. Pravih pokrajinskih slik, katerim bi moral dati tak lilm prvenstvo, je prav malo. Rože, ki jih film kaže, pa rastejo najbrže tudi drugod in ne samo v Srbiji. Povrhu vsega je film popolnoma nem. kar je danes velika pomanjkljivost. Za turistično propagando v zamejstvu bi «e moralo napraviti pač čisto nekaj drugega.
Zvezo za tujski promet v Sloveniji, ki uživa slovensko podporo, pa prosimo, da pri svojih prireditvah skrbi za slovenske predavatelje in slovenske javnosti ni' maloti tako. kot se je zgodilo s to prireditvijo.	B.
Zidanje
Lega, politična moč, denar in bogastvo nudijo prestolnici naše države tiste pogoje, ki so potrebni za razvoj teiga mesta. Ta razvoj zavzema posebno v zadnjih letih tako široko območje, da more vsakdo, ki pride v to mesto samo na vsakih nekaj let, čudoma iskati razvalin prejšnjih majhnih poslopij, katerih mesta pa so danes zavzele
palače z več nadstropji. Poznavalci razmer trdijo, da temu razvoju ni mogoče za zdaj prerokovati nikakih meja in da so njegove mogoeosti, povzročene po današnjem položaju v državi, take, da jih tudi spremenjeni položaj ne bi mogel zavreti. Mi, ki tičimo doma za pečjo, imamo vsaj priložnost, da nam vestni časniki redno objavljajo poročila o stavbnem gibanju na jugu naše države. Tako je po enem takih poročil prosvetni minister pravkar odredil, da se sezida v prihodnjih 6 letih 9 novih gimnazijskih poslopij, ki bodo vsa moderne palače. Vsako poslopje bo veljalo šest milijonov. Stroške bo krila država, medtem ko jih mora v Sloveniji za gimnazijska poslopja občina in banovina. Kako so zadnjič razpravljali profesorji v svojem društvu zaradi potrebe gimnazij pri nas? Baje bi bili v Ljubljani potrebni najmanj dve, če ne tri nove gimnazije.
Nekaj zanimivih številk
Upravni odbor Narodne banke ima 23 členov; od teh je 19 Srbov. 2 Hrvata in 2 Slovenca. Izvršilni odbor šteje 5 členov in ga .sestavljajo 4 Srbi in 1 Hrvat: Slovenci v tem odboru niso zastopani. Vladni komisar in zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo sta Srba. Od 13 ravnateljev je 12 Srbov in 1 Slovenec, od 18 načelnikov oddelkov je 16 Srbov in po I Hrvat in Slovenec. Od 21 podružnic, ki jih banka ima, jih upravljajo Srbi 13, Hrvati 4 in 2 pa Slovenci.
V upravnem odboru Državne hipotekarne banke je 7 Srbov, 2 Hrvata in pa nobenega Slovenca.
V nadzorstvenem odboru so 4 Srbi, a ni nobenega Hrvata in Slovenca. Od 12 višjih uradnikov je
11	Srbov in 1 Hrvat, a noben Slovenec. Devet podružnic upravlja 6 Srbov, 2 Hrvata in 1 Slovenec.
Poštna hranilnica nima pravega upravnega odbora. Upravlja jo generalni ravnatelj. Ima le nadzorstveni odbor, ki sestoji iz 6 Srbov in l Slovenca. ki pa ni iz gospodarskih krogov, temveč je državni uradnik v Belgradu. Od 13 višjih uradnikov centrale je 8 Srbov, 3 Hrvati in 2 Slovenca. Pet podružnic upravljajo 4 Srbi in I Slovenec.
»Privilegirana agrarna banka ima upravni odbor, ki .sestoji iz 11 Srbov, 5 Hrvatov in 1 Slovenca.
V nadzorstvenem odboru pa je 6 Srbov, 1 Hrvat, a ni nobenega Slovenca. Ravnatelji in vladni komisar so vsi Srbi.
Dr. Maček nasproti Slovencem
Neki A. Martinovič je priobčil prejšnji teden v dnevniku »Samoupravi« daljši sestavek, v katerem razvija neke misli, da Maček ne dopušča, da bi bili Slovenci posebno pleme, temveč jih hoče narediti za Hrvate, ter da je mnenja, da so le del hrvaškega plemena. Imenuje jih »kranjske Hrvate« in to namerno, ker hoče s tem okrepiti svojo fronto. Daši unitaristi zastopajo nepdbitno resnico, da so v Jugoslaviji naseljena tri plemena, je Maček mnenja, da tu živita samo dva jugoslovanska naroda. Slovencev torej Maček ne priznava kot posebno jugoslovansko pleme, temveč jih hoče povsem zbrisati s tem, da jih šteje med Hrvate. Dokaz zato je sporazum med združeno opozicijo in dr. Mačkom. Ta sporazum so nazvali sporazum
'enska galerija lepih umetnosti in to samo in čisto slovenska v tem slovesnem trenutku.
V	dvorani je bilo pritrjevanje, pa brez posebnega navdušenja. Potem so bila prebrana pravila novega društva, ki so bila sprejeta brez opomb. Zdelo se je, da bo ustanovni občni zbor potekel brez posebnih dogodkov.
Nato je bilo treba po društvenih pravilih najprej voliti predsednika »Narodne galerije« in to na občnem zboru, nato pa šele odbor. Dr. Miljutin /arnik, ki je stal ves čas zraven mene, je predlagal za predsednika Leona Souvana, kakor smo >e domenili v pripravljalnem odboru.
Kar naenkrat je pa završalo po dvorani, ko je bilo izrečeno Souvanovo ime. Mi vsi, kar nas je bilo v pripravljalnem odboru in ki smo novo društvo ustanovili, smo ostrmeli. Tisti nam neznani ljudje, ki jih nismo vabili, da bi pristopili k novemu društvu in ki tudi po večini niso spadali v društvo, pri katerem naj bi bili redni udje predvsem ljubitelji oblikujoče umetnosti in umetniki sami, n<‘ pa kakšni strankarski priganjači — so se začeli Odmikati in razburjati. Videti je bilo, da so^ v Večini. Izmed njih vstane takratni mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar ter zahteva besedo. Ko jo dobi. začne protestirati zoper kandidaturo Le-01>a Souvana za predsednika »Narodne galerije«. Adolf Ribnikar je začel napadati nenavzočega. Leona Souvana;, da ni pravi Slovenec in da ne spada na čelo takega društva, kot je »Narodna galerija«. Svoje otroke da ima v nemških šolah, da je njegova soproga Nemka, da v njegovi rodovini nemško občujejo itd. Po vseh teh neupravičenih napadih na moža, ki je bil in je dober Slovenec. nenavadno izobražen človek in ki je tudi dejansko kazal zanimanje za slovensko oblikujočo
umetnost, za katero niso imeli in ga še danes nimajo politikanti in demagogi, je Ribnikar predlagal za predsednika »Narodne galerije« med pritrjevanjem svojih ljudi J. Zormana, ki je bil prej kot slušatelj praške tehnike eden izmed znanih pripadnikov visokošolskega narod no-rad tkalnega gibanja, ki ga je na Dunaju vodil dr. Gregor Žerjav. J. Zorman ni imel z ustanavljanjem »Narodne galerije« nobenega stika in njegovo ime se je prikazalo prvič na ustanovnem občnem zboru v zvezi z »Narodno galerijo«. Zanimal se je kot arhitekt sicer za oblikujočo umetnost ter je založil tudi precej knjig, vendar kot rulad človek ni imel še daleč ne tistega položaja in ugleda v ljubljanski družbi kot Leon Souvan.
Di'. Miljutin Zarnik je postajal bled in rdeč. Mi iz pripravljalnega odbora nismo vedeli, kaj bi napravili. Da bi se kdo začel prerekati z llibni-L^jcm, ni kazalo, ker bi razbili s tem ustanovni občni zbor in tako preprečili ustanovitev novega društva. Profesorju J. I1 ran k etri ni ostalo drugega, kot da je dal oba predloga, dr. Zarnikovega za Leona Souvana in Ribnikarjevega za J. Zormana, na glasovanje. Pri glasovanju je bil izvoljen s precejšnjo večino za predsednika »Narodne galerije« J. Zorman, Leon Souvan je ostal v manjšini. Meni je prišel v tem hipu na misel znani občni zbor »Družbe sv. ( irila in Metoda« v Bohinjski Bistrici nekaj let prej, na katerem je dr. Gregor Žerjav s svojimi narodno radikalnimi študenti zavlekel dotlej samoslovensko in .nadstrankarsko »Družbo sv. Cirila in Metoda« v vode tako imenovane liberalne stranke in ji s tem vzel vseslovenski značaj. Še danes vidim pred seboj dr. M. Zarnika, kako je bil razburjen; bil je kakor bi ga z vodo polil. Obrnil se je proti meni, rekoč: »Kaj bo na to rekel moj prijatelj Souvan, ki sem ga
nagovarjal, da bi sprejel predsedstvo Narodne galerije in ki smo ga sedaj, čeprav se je branil, spravili v tako blamažo. Jaz sam sem sedaj nemogoč!« Tolažil sem ga. da mi nismo tega krivi, začel sem se pa sam bati za prihodnost novega društva in v dnu duše me je bilo sram pred resničnim kavalirjem, kakor je bil Leon Souvan.
Nato so bili izvoljeni v odbor novega društva kandidati, ki smo jih določili na sestanku pri Jakopiču oz. v pripravljalnem odboru, in sicer: prof. Iv. Franke, knezoškofijski kancler V. Steska, sli-karica Ivana Kobilca, Avg. Praprotnik, ravnatelj dr. J. Mantuani, Rihard Jakopič, dr. Izidor Cankar, dr. Janko Kersnik, dr. Ivan Prijatelj, ravnatelj »Ljubljanske kreditne banke« Hanuš Krofta, kanonik dr. Fr. Kimovec, prof. Fr. Kobal, Avgust Bukovec, dr. Josip Regali, ravnatelj »Zadružne zveze« Evg. Legat, I. Katnik iz Trsta, dr. Kalan iz Celja in ravnatelj dr. H. Schreiner iz Maribora. Leona Souvana po vsem, kar se je zgodilo, nismo mogli kandidirati v odbor in bi gotovo tudi1 ne mogel in ne sprejel odborniškegu mesta. Ožji prijatelji pa smo takoj sklenili, da mora dobiti Leon Souvan zadoščenje.
Ko sem šel od ustanovnega občnega zbora vrhovne slovenske umetnostne ustanove domov, so gorele po ljubljanskih ulicah že svetilke. Trla me je skrb, če ni ves naš trud in niso težave vseh nas, ki smo ustanovili društvo »Narodno galerijo«, zastonj in brez uspeha in če niso sanje o akropoli slovenskih lepih umetnosti postale prazne pene.
»Slovenec« je poročal o ustanovnem občnem zboru v petek 20. 9. 1918, »Slovenski narod« pa šele v soboto 21.9. 1918, pa skoraj tako na kratko, kot bi slo za ustanovitev kakšnega pevskega društva.
(Dalje prih.)
Najboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PETEIINC
LJUBLJANA
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
med Srbi in Hrvati ter bi tako ne obsegal tudi Slovencev, dasi obsega sporazum po Mačkovem mnenju tudi Slovence, ker pod imenom Hrvatov razume Maček tudi Slovence. Dasi se je v vrstah izvenparlamentarne opozicije nahajal tudi slovenski poslanec Rudolf Dobovšek, ga Maček ni pozval k sodelovanju, ker je Dobovišek zahteval, naj sporazum obsega tudi Slovence. Njegovega nasveta, da naj Maček opusti propagiranje hrvaške politike v slovenskih krajih, da pa Maček ni upošteval in ga je Dobovišek zaradi tega zapustil.
V	sestavku razvija pisec tudi misli, ki naj bi bile važne za Slovence kot »pleme«. Takole modruje: »Toda to, kar moramo delati pri oblikovanju jugoslovanskega duha, ne pomeni, da bi ne 8meli raizvijati tudi svoje plemenske »posebnosti, kolikor jih imamo. Poleg svojega nacionalnega, jugoslovanskega duha moremo povsem svobodno, neovirano razvijati tudi svoje plemenske posebnosti, če se te oglašajo same po sebi, ako same od sebe izvirajo iz naše duše, če se torej ne ustvarjajo s silo in če se z njihovo gojitvijo ne prizadeva za dosego nekih političnih ciljev, če se na njih podlagi ne zahtevajo neke posebne, avtonomne pravice, če se z eno besedo ne postavljajo v službo
Eolitike, tendenčne politike, separatistične politi-e, ki bi se prizadevala, da bi se zrušila naša narodna enotnost. Naša unitaristična politika, ki jo izvaja naša vlada, torej dovoljuje, da se vsako naše pleme more tudi čutiti kot posebno pleme. Toda Maček tega ne dovoljuje.
K temu članku je prinesel »Obzor« od prejšnje nedelje opombo, da so trditve članka popolnoma neosnovane. Obče je znano, da dr. Maček priznava obstoj posebne slovenske narodne individualnosti in da ni nikoli skušal prikazati Slovence kot Hrvate.
Sicer pa, kadar skrbi unitariste naš narodni obstoj ...
Manj znana naša dajatev
Pod naslovom »Dve leti uredbe o odkupu bombaža« poroča »Trgovski list«:
Za pospeševanje (kmetijstva v Južni Srbiji — ki je vladi posebno pri isrcu, kot je izjavil ministrski predsednik Stojadiinovie letos ob otvoritvi električne centrale v Treski — je že pred dvema letoma izšla uredba o odkupovan ju domačega bombaža. Ob izdaji te uredbe se je poudarjalo, da je namen uredbe povečati pridelovanje južnosrbskega bombaža, ker da bo to znatno olajšanje za našo trgovinsko bilanco. V našem uvozu tvori namreč uvoz bombaža eno važnih postavk, ki je v zadnjih letih zaradi razvitka naše tekstilne industrije v močnem narastu; v letih 1932 do 1937 je Jugoslavija uvozila letno povprečno za 188 milijonov. Od 112 milijonov v 1. 1932. je uvoz bombaža narastel na 254 milijonov v I. 1937. V primeri z uvozom je produkcija makedonskega bombaža še neznatna; znašala je 1. 1935. 2095 mc, 1. 1936. 4513 me, 1. 1937. (po cenitvah) 7000 mc.
Uredba je prevalila breme (pospeševanja južnosirbi-janskega pridelovanja bombaža na tekstilno industrijo, ki mora odkupiti po kvotah ves pridelek domačega bombaža po ceni, ki je za 50% višja od cene za mid-dling bombaž na newyorški borzi. Kvote domačega bombaža, ki odpadejo na vsako posamezno podjetje in ceno, določa vsako leto ministrstvo za trgovino in industrijo. Za letošn je leto je določena za juznosrbijan-iski bombaž cena 17.50 din, medtem ko stane uvoženi bombaž maše tovarne 12 din po kg. Za našo industri jo pomeni torej pri današnji veličini pridelka mlkup juž-nosrbskega bombaža finančno breme v višini okroglo 4 milijonov din; k temu bremenu ipa je prišteti še stroške, ki jih ima industrija zaradi slabe kvalitete južno-sribskega bombaža.
Uredba o odkupu domačega bombaža je dosegla svoj namen, kolikor je zvišala pridelek domačega bombaža; pridelek se je trikrat povečal. Ni pa dosegla uredba nikakega zboljšanja v kvaliteti bombaža, kar riaj bi bil glavni namen uredbe. Kmetje imajo zagotovljen odkup bombaža po dobrih cenalt in zato ne skrbe za boljšanje kvalitete. Naša industrija je zaradi slabe kvalitete blaga primorana mešati južnosnbslki bombaž z uvoženim, s čimer pa za industrijo še ni konec komplikacij. J užnosrbski in uvoženi bombaž
imata različne lastnosti, zlasti različno reagirata pri barvanju. Zgodilo se je, da so zaradi razlike v barvah tovarne morale zavreči že dovršeni izdelek.
Naša industrija je pač pripravljena še naprej prinašati za južnosrbski bombaž neke žrtve. 'Joda pogoj za takšne žrtve je, da bo odkupljeni domači bombaž v kvaliteti ustrezal. Vendar nima smisla pospeševati produkcijo, katere pridelek je neuporaben. Da bi pa kvaliteta bombaža ustrezala, je potrebno predvsem dvoje: Uredbo je treba spremeniti tako, da se v prihodnje odkupuje po diktirani ceni samo bombaž, čigar kvaliteta ustreza potrebam industrije.
Pa se nekaj! Na istem principu kot uredba o odkupu bombaža, to je na Obremenitvi industri je v korist kmetijstva, je tudi uredba o preskrbi industrije z oljnatimi semeni. Ta uredba je imela za nasledek, da je vso trgovino z oljnatimi semeni prevzel Prizad. In že se govori o uredbi za odkup domače volne, po kateri naj bi domača volnena industrija kupovala domačo volno po višjih cenah kakor pa so svetovne. Če danes naša industrija le v mali meri uporablja domačo volno, je razlog pač v neustrezajoči kvaliteti te volne. Ovc pa je v državi čez 8 milijonov, letni pridelek volne znaša čez 3 milijone kg. Zahtevati od naše male volnene industrije, da kupuje po visokih cenah slabo domačo volno — in obvezna ponudba te volne bi bila gotovo velika — bi pomenilo za našo volneno industrijo ne samo težko, ampak tudi pretežko breme.
Slovenski uradni jezik
Pred nami leži tale okrožnica davčne uprave za ljubljansko okolico:
»Davčna uprava Ljubljana okolica
Štev. 7436 ex 1938	Dne	15.	oktobra	J938
Upravi opčine
(svima)
sa molbom, da hitno dostavi ovoj upravi i to
alfabetskim redom sva sela, koja spadaj u na
Vaše područje.
Šef davčne uprave:
Zanj: podpis (nečitljiv).«
V	Sloveniji potemtakem uradujejo davčni uradi v jugoslovenščini in občujejo z županstvi slovenskih občin v jugoslovenščini. Radovedni smo. če v srbskih krajih ali pa na hrvaškem ozemlju pošiljajo davčni uradi srbskim in hrvaškim občinam slovenske okrožnice. Kolikor vemo, jih ne in bi tudi po pravici slabo naleteli, če bi jih. Vprašamo samo, kje velja slovenski uradni jezik, o katerem govori ustava? Če ga ni v Sloveniji in ne v Srbiji in ne na Hrvaškem, potem ga sploh ni nikjer, čeprav ga pozna ustava tako, kol pozna srbski in hrvaški uradni jezik. Doslej so se izgovarjali, da dobivajo srbskohrvaške obrazce n. pr. za davčne plačilne naloge takrat, če slovenskih izjemoma zmanjka, in je 1. 1936. tudi finančno ministrstvo v Belgradu, nekako tako utemeljevalo svoj odlok o pritožbi zoper srbskohrvaške davčne plačilne naloge v Sloveniji. Za to bi bilo treba, da sc župani slovenskih občin, ki dobivajo od davčnih uradov okrožnice v jugoslovenščini, pritožijo na višjo stopnjo, da bomo vsaj izvedeli, kako bodo sedaj utemeljevali zametovanje slovenskega urad nega jezika. Še pred nedavnim časom so dobivale namreč slovenske občine od davčnih uradov v Sloveniji dopise in okrožnice v slovenskem jeziku.
Nova centralistična naprava
»Trgovski list« piše:
Prav posebno razveseljive pa so vesti iz Belgrada, ki poročajo o zelo povečanem delu v organizacijah srbskih trgovcev. To povečano delo je dalo že prvi pomembni uspeh: ustanovitev delniške družbe, ki bo postavila v Belgradu veliko trgovsko tiskarno. F a tiskarna seveda ni sama sebi namen, temveč je le sredstvo, da sc okrepi trgovski stanovski tisk. Ko bodo imeli trgovci lastno tiskarno, potem bo mogoče resno misliti tudi na ustanovitev velikega trgovskega dnevnika, ki bo kot glasilo Centralnega zastopstva tudi glasilo vsega trgovstva Jugoslavije. Z ustanovitvijo lastnega dnevnika bo moglo trgovstvo šele prav uveljaviti svoje zahteve v javnosti, in takrat se bodo slišale njegove zahteve res dobro.
Iz jugoslovenskega unitarističnega narečja v jasno domačo govorico preneseno se to pravi, da bodo spet kedaj v Belgradu sezidali razkošno palačo, da bodo spet kakor po navadi zanjo največ prispevali Slovenci,
Ali
primer
nam more »Trgovski list« povedati en sam , da bi ne bilo tako? Pa če začne tudi pri naj boli človečnih napravah, kakor Rdeči križ ali invalidski dom!
Zato se nam tako navdušenje ne zdi preveč umestno. Zlasti še brez vsestranskih in izdatnih poroštev. Kajti navsezadnje vse take naprave dejansko k repe središče na škodo pokrajine in s tem seveda tudi centralizem.
S centralizmom pa imajo tudi slovenski trgovci prav slabe skušnje.
Mali zapiski
Prepovedani listi
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti:
1. .št. 8 lista »Radnik«,
2. št. 752 lista »Hrvatski dnevnik .
3. št. 169 lista »llrvatska straža«.	I
Vsi ti listi izhajajo v Zagrebu.
Žrtev za pravično misel ’
Švicarska »National-Zeiiung« poroča o Beneše-vem prihodu v Anglijo, pravi, da je zdaj spet zapustil domovino, kakor jo je zapustil 1915. leta. ko je šel v tujino, da bi pripravljal pot za veliko in pravično misel svobodne domovine, in dostav. -Ija:
Nihče ne more reči. s kakšnim občutkom je dr. Benes nastopil to pot v temno ali v novo življenje. Gotovo pa je, da je tudi ta druga njegova pot žrtev za veliko in pravično misel.
Češko-slovaška republika se preobrazil je
Sedaj ob popolni spremembi notranjega ustroja češko- s 1 o v a š k e republike, je postala tudi neizogibna sprememba imena te države. Ta je tembolj potrebna, ker je stopila kot samostojna in popolnoma enakopravna tretja enota k Češki in Slovaški, namreč Podkarpatska Rusija. Govore o tem, da Ibi se imenovala nova država Srednja ali Severna ali Zahodna Slavija. Ali naj bo1 že kakor koli, eno je gotovo, imeli bomo, če to ime prodre, državo Srednjih ali Zahodnih ali Severnih Slovanov. kakšne severo- ali zahodu- ali celo srednje-slovenarje z vso tvarno in miselno gnilobo takih prikazni si bodo naši severni bratje prihranili.
Besede govore.
v današnjih težkih ču-naše časnike, v katerih bi se
Nič ni bolj zanimivega sili. kot pogled v
moralo zrcaliti današnje stanje in položaj slovenskega naroda. Posebej bi bilo treba omeniti, da .se prav borbeno kaže glasilo slovenskih trgovcev »Trgovski list«. Ako pogledamo samo nekaj številk tega lista v zadnjem tednu, se nam po naslovih posameznih člankov kaže neka slika položaja, ki ni samo slika hotenja in stanja trgovskega stanu, temveč tudi položaja našega naroda. Trgovski stan je mnogo bolj občutljiv za razne nevšečnosti, ki se kažejo v narodnem življenju, kakor ostali stanovi, in tudi hitro skuša poiskati potreBnf izraz svojemu nezadovoljstvu nad neurejenimi prilikami. S takimi le vprašanji se je zadnji čas bavil lisi: »Centralizem se ni izkazal«. »V službi tujega velekapitala — .Vreme* nadaljuje propagando za veleblagovnice«. »Socialno zavarovanje se mora decentralizirati.:	»Premalo	kontakta z
mladino.« »Plačana kampanja za veleblagovnice se nadaljuje.« »Za rentabilnost javnih del.« »Po-
treba. narodne sloge.« »I za eksistenco ljudi.« »1:
ra vica močnejšega.
»Gr«
razni lokali
prebivalstva padla na minimum
kupna
moc
Kulturni pregledi slovenskih dnevnikov.
Kdor je zasledoval razvoj naših vodilnih dnevnikov v zadnjih letih, je moral ugotoviti, da so se sicer razširili, razbohotili, izpopolnili svojo poročevalsko službo itd. Njihova raven pa je ostala ista, oistali so do skrajnosti nepopustljivi strankarski organi, ki so delali javno mnenje, dasi bi po svoji dolžnosti morali biti le njegovi tolmači. Strankarska nestrpnost pri njih ni ostala le na. prvih političnih straneh lista, temveč so jo vzdrževali prav do meje oglasov, torej tudi v oddelkih, ki so bili posvečeni naši kulturi in poročilom o njej. Tako se strankarska zagrizenost ni ustavila niti pri poročilih o naših kulturnih časopisih, in ena stran je dosledno zamolčevala izdaje druge strani, ta pa je vračala enako z enakim. Kot kronisti smo dolžni zaznamovati nenadni prevrat, ki se je zadnje dni dogodil pri »Jutru«. Ta list je docela nenadejano v eni svojih številk prejšnjega tedna odkril slovensko revijo »Sodobnost« in po šestili letih izhajanja te revije priobčil vsebino njene zadnje številke. Če kdaj, potem se mora, človek ob tej priliki zamisliti ob takem nenadnem priznanju slovenske revije v težkih časih.
Občni zbor Slovenskega društva
Na prošnjo priobčujemo:
Upravni odbor sklicuje redni občni zbor Slovenskega društva na nedeljo 6. novembra t. I. v Ljubljano, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 6.
Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev o položaju in društvenem delu, sprememba nekaterih določb poslovnika in resolucije.
Začetek je ob 9. uri. Prosimo tiste društvenike, ki ne bi bili prejeli vabila, da vzamejo to obvestilo na znanje. Dostop k občnemu zboru imajo le društveniki.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani