ftattntfm pEviilifR?!^ Leto II., štev. 140 V Ljubljani, sreda dne 15. junija (921 Posamezna štev. 30 PBf • 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 240 K mesečno....... 20» xa zased, ozemlje. 360 „ sa Inozemstvo .. 600 a Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo« Miklošičeva cesta št, 16/1 Telefon št 72 Upravnlštvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št 38. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 174. junija, Ore&riStvo »Ameriške Domovine*, B izhaja v Clevelandu v Združenih drŽavah, nas prosi za zameno listov. V pismu, v katerem nam sporoča svojo željo in M smo ga prejeli danes, beremo med drugim: «Jutro nam v resnici ugaja, Je jako tboderno urejevano in —• kar pred vsem opazimo — nima tistega strupenega tona, ki je last goiovim drugim jugoslovenskim listom. Poleg tega je pisan list konstruktivno, brez vsiljive kritike vsakega koraka, ki ga narede oblasti, zbornica, vlada itd. Začeli smo danes pošiljati list v zameno in prosimo Vas za isto uslugo i s .» Pismo je značilno in pomembno in ■easluži, da govorimo o njem na tem mestu. Ne radi pohvale našega lista i sodbo v tem oziru prepuščamo mirne vesti našim čitateljem. Razmišljati pa da in mora dati vsem, ki niso popolnoma zaslepljeni in zakrknjeni, s. katerim vtemeljuje ameriški žurnaliatj svojo sodbo. To tem bolj, ker «Ame-(| riška Domovina« nikakor ne zastopal nam sorodne politične smeri. Amerikanec, zlasti Severni Ameri-tanec v Združenih državah, je dober m zaveden državljan, ponosen na svojo mogočno domovino, pa naj bo potem Anglež ali Irec, Nemec ali Slovan. Načelna kljubovalnost proti državi in njenim reprezentantom je Amerikancu tuja in njegova politika je vedno pozitivna. pa naj bo predsednik Wilson ali Harding, uaj bo na krmilu demokratska ali republikanska stranka. In vendar so politični boji, zlasti volilne borbe, malokje tako ostri in brezobzirni liakor ravno v Ameriki. A politično izšolan in dozorel ameriški državljan se zaveda, da oseba ni narod, stranka ne država, zato se bori vedno le proti nasprotni stranki in njenim predstavnikom, nikdar proti državi in njenim institucijam, četudi jih imajo v rokah ti politični nasprotniki. Morda nikjer se niso še odigravali tako ostri socijalni boji, kakor v Severni Ameriki, kjer je kapitalizem razvit do skrajnosti. Bili so slučaji, ko je ameriška milica nastopala z orožjem .v roki proti delavcem, ki so štrajkali v privatnih podjetjih. In bili so slučaji, da je vlada s skrajnimi sredstvi prisilila podjetnike, da popuste delavskim zahtevam. A vendar še nismo čuli ne o teh, ne o onih in ne o njihovih političnih voditeljih in njihovih zastopnikih v parlamentu, da bi negirali državo ali parlament, pa čeprav je ta odobraval politiko vlade in njene odredbe. Parlamentarizem in demokracija sta prešla Amerikancem v meso in kri, zato mu je taktika kljubovalnosti in trme, negiranje in abstinence nefcaj neumljivega in nepojmljivega. Qn vidi v vladi in parlamentu pooblaščeno in polnomočno zastopstvo naroda ali vsaj njega večine. Zato se vklanja njunim odredbam, čeprav jih obsoja Folianti so že napisani o korupciji ameriških narodov. A od naj-ostrejših kritikov ni prišlo še nobenemu na um, da, M radi tega hujskal proti državi. Amerikanec je državljav r pravem pomenu besede. Zato je umevno, da gleda slovenski Amerikanec z začudenjem in nevoljo na čudno razdiraj očo, negativno in kljubovalno politiko nekaterih opozicijonalnih strank v uje-dinjeni Jugoslaviji- Boli ga, ko vidi, kako krivo pojmujejo voditelji treh strank pojma svobode in demokraeje, kako so za oboje še slabo vzposoblje-ni. Kako čudna, nezrela mora biti v očeh Amerikanca politika našega Ra-diča, Korošca, Drinkoviča, naših komunistov z manifesti, eksodi itd. s , Mnogo, mnogo take, ameriški podob-oe državljanske zavesti bi bflo treba pri nas. Pozicija naše države na zunaj in znotraj bi bila potem vse drugačna, neprimerno močnejša in boljša. To so misli, ki jih je vzbudilo gori navedeno pismo ameriškega kolege. Njegovo sodbo o pravi in nepravi politiki priporočamo v preudarek .vsej naši javnosti. Pred sprejetjem ustave VEČINA ZA USTAVO. -- PROTlCEV MANDAT. — POSVETOVANJE VLADNIH STRANK. bo glasoval tudi Črnogorec Piletič. Beograd, fo junija. (Izv.) Jutri dopoldne bo seja vladnih strank, da se posvetujejo o ~—'-,r1?najih VIII. oddelka ustave (upravna razdelitev države). Popoldne ima sejo ustavni odbor. Ako ne pride do novih incidentov, bo ustava do konca tega tedna sprejeta. Beograd, 14. junija.' (Izv.) Vladne stranke imajo gotovo večino, 212 glasov. Od teh odpade 176 na radikalno in demokratsko skupino (pri čemer se računa, da bo odsoten samo minister Mlletič, ki se nahaja na Dunaju v bolnici), muslimanski klub bo postavil 24 glasov, SKS 11; za ustavo Verjetno pa je, da bodo tudi muslimani iz južne Srbije glasovali za ustavo, kakor tudi zemljoradniki. čeprav groze, da pp bodo dasovali za ustavo, ako se ne ukine sporazum z muslimani Beograd, 14. junija. (Izv.) Poslanec Stojan Protič je radikalnemu klubu naznanil, da želi, da se njegova ostavka vzame na znanje. Vsled tega bo verifikacijski odsek že jutri o tem razpravljal, tako da bo prišel na njegovo mesto takoj namestnik, ki bo mogel glasovati o ustavi. Ualij. vojaška diktatura na Reki RIMSKA VLADA JE IMENOVALA VIŠJEGA KOMISAR./A ZA REKO. — PREHODNI REŽIM. Deveti in deseti oddelek ustave sprejeta Beograd. 14. junija. (Izv.) Pričetkom današnje seje konstituante je naznanil predsednik dr. Ribar, da je podpredsednik Čošič zaradi slabega zdravja odložil svoje podpredsedniško mesto, kakor tudi poslanski mandat Poslovil se je s toplimi besedami od zaslužnega parlamentarca. Nato se je nadaljevala razprava o IX. poglavju ustave, ki govori o sodni oblasti. Prvi je govori soc. demokrat dr. Korun, ki je stavil le neznatne opazke. Radikalec Lazarevič jc izjavil, da bo glasoval proti členu 109. Govorila sta še republikanec Pejovič in zemljoradnik Lazič, ki je ljuto napadal advokate, nakar je minister pravde Gjuričič od-^arjal na izvajanja predgovornikov in pobijal zlasti ugovore proti Zagrebu kot sedežu kasacijskega sodišča. Naglašal je, da je to najlepša manifestacija ravno-pravnosti vseh plemen v državL Pri glasovana je bilo IX. poglavje sprejeto z veliko večino. Pri členu 110. (kasacijsko sodišče) je glasovalo proti tudi šest radikalcev. Sledila je špecijalna debata o X. poglavju. Po kratkem rovom Etbina Kristana je bila seia ob pol 13. uri zaključena. Prihodnja bo ob 16. ari popoldne. Beograd, 14. junija. (Izv.) Na popoldanski seji konstituante je bila debata o X. oddelku ustive. Govorili so dr.Mončilo Ivanič (radikalec), Ivan Držič (NSS), L. Gruič (demokrat), ki je predlagal pri člp*"i 118. dodatek, naj bo tudi ljudstvo kraja, kjer se nahaja rudnik ali izkrišča kaka pri-rodna sila, deležna z državo dobička. Za njim sta govorila republikanec Gjonovič in zemljoradnik Stankovič. Slednji je izjavil, da bo zemljorad-nički klub glasoval za ta oddelek ustave. Končno je govoril še zemljoradnik Rista Gjokič. Za njim je referent Jnraj Demetro-vič branil večino, češ, da njeni člani ne govore, da se ustava čimprej sprejme; odgovarjal je na posamezne ugovore. — Sledilo je glasovanje o X. oddelka, ki je bil sprejet z veliko večino. Proti ie glasovalo saino par socijalistov. Ob 19. uri Je Hotel predsednik prekiniti sejo, a so se čuli klici, naj se seja nadaljuje. Zato se je prešlo na debato o XI. delu ustave (o vojski). Govoril je socijalist Kopač. — Seja je bila zaključena ob pol 20. uri. Prihodnja seja bo Jutri ob 9. tiri dopoldne. Mm, rf junija. (Izv.) Semkaj je ponovno dospel izredni reški komisar in župan dr. Bellasich. Včeraj popoldne se je vršilo na Consulti posvetovanje, kateremu so prisostvovali -si italijanski člani ra7i-";itvene komisije za reško državo. Zvečer se je raz-p-^vor nadaljeval ter so mu prisostvovali senator Contarini. polkovnik Carletti, komendator Castelli ter Ri-kard Zanella. Dr. Bellasich je bil sprejet tudi od mornariškega ministra. Razgovori, ki se vršili na Consulti so se bavili z notranjim vprašanjem Reke ter z realizacijo sporazuma, ki se je dosegel z jugoslovansko vlado zaradi pristaniškega konzorcija. Italijanska vlada se je odločila, da pošlje na Reko posebnega nadkomisarja, ki bo imel nalogo, vzpostaviti avtitorativno oblast na Reki. Za nadkomisarja je imenovan kapitan Antonio Foschiui, ki dobro pozna Reko in njene potrebe. Nadkomi-sar Foschini je že odpotoval na Re- Tudi klerikalci zapusle konsfifuanfo Beograd, 14. junija. (Izv.) Nocoj so klerikalci izjavili predsedniku konstituante dr. Rib ar ju, da se ne bodo več udeleževali dela t skupščini, dokler bo v razpravi ustava. Svoj eksodas utemeljujejo b tem, da se oi Iskal z njimi sporazum Id da Je vlada v zadnjem trenotkn IzpremenOa način razpravljanja v konstituanti s tem, da se Je preekočfi VID. oddelek ustave o oblasteh. Bolezen kralja Petra Beograd, 14. junija. Bulietin o zdravstvenem stanju kralja Petra preteklo noč se glasi: Nj. VeL kralj je prebil noč mirno. Temperatura se giblje v normalnih mejah med 3&2 in 36.8, dihanje 28 do 40 na minato, žila 78, dobra; posinjelost sluznic je minimalna, otekanje na nogah je manjše. Splošno stanje je dobro. Notna seia min. sveta Beograd, 14. junija. (Izv.) Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je (rajala od 21. do 23. ure. Razpravljalo se je med drugim vprašanje, ali je dopustna še kaka izprememba oddelka ustave o oblasteh. Vlada stoji na stališču, da se ne dopuste nobene izpremembe v načrta ustavnega odbora. Sprejeta je bila na predlog ministra dr. Kukovca naredba o zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgod«, veljavna za vso država Podpisan je ukaz o imenovanju g. dr. Niko Zupani ča za ravnatelja etnografskega oddelka ljubljanskega muzeja. PAŠIČ PRI REGENTU Beograd, 14. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je bil danes na dvoru pri regentu, katere- ^ rnn je poročal o parlamentarnem po- ^^pr^eta £d^čIWoje'de JESENSKO POT^vanje REGENT* EVROPI. Beograd, 14. junija. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent jeseni odšel v zavezniške prestolice London, Pariz, Rim. Bukarešto ln Prago. PAŠIČEVA POGAJANJA Z ZEMLJORADNIKI. Beograd, 14. junija« (Izv.) Zemljo-radniški poslanec Lazič se je danes ob 18. uri sestal z ministrskim predsednikom Pašičem in mn predložil zahteve zemljoradniškega kluba, da se ukinejo odredbe o beglukih in izplačilu odškodnine muslimanom, ako vlada hoče, da bodo glasovali za ustavo tudi zemljoradniki Ministrski predsednik Pašič je odgovoril, da se o izpremem-bi člena 43. o agraru ne moro govoriti, vendar je obetal, da bodo dobili zemljoradniki druge koncesije, ako bodo glasovali za ustavo, VAŽNE ŽELEZNIŠKE KONFERENCE. Beograd, 14. junija. (Izv.) V petek, dne 17. junija bo železniška konferenca delegatov Češkoslovaške, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Reguliral ae bo promet z brzovlaki na progi Trst, oziroma Beograd-Praga. Vlak ne bo vozil vež preko Maribora, ampak preko Linca na Jesenice, kjer se sestavita dva vlaka od katerih grč eden v Trst, drugi pa v Beograd. Naše ložaju in ustavnem deln. legate. PROTEST JUGOSLOVENSKE STRANKE NA REKL Beograd, 14. junija. (Izv.) Riječka jugoslovenska stranka je poslala mini-s trsk emu predsedniku Pašiču brzojavko, nai se vprašanje luke Baroš ne rešuje "definitivno, dokler se ne skliče konferenca zainteresiranih krogov in S J^jSTE ŽE ČLAN ^QOSU>VEN- ; ^^ s^niirda-us^^-nad-1 strani!) " i SKE MATICE* 3 1 ko. kjer bo takoj prevzel funkciie, katere mu je zaupala italijanska vlada. Reka, 14. junija. (Izv.) Včeraj zjiu traj ob 10. uri se je vrnil iz Rima re-_ ški župan dr. Bellasich. Ž njim je do-i spel tudi višji komisar reške države, ' Foschini, kateremu je funkcijo pove-ria rimska vlada. Foschini ima nalog, napraviti v mestu čimprej mir in red ter tekom 14 dni predati mesto sedanji reški vladi, ki se nahaja v Bakru. Bakar, 14. junija. Včeraj ic prispel semkaj podpredsednik reške vlade dr. Bellasich, ki je sporočiiL da jc reško vprašanje rešeno. Istočasno ie došel na Reko podadmi-r:al Foschini ter prevzel vojaško diktaturo z obveznostjo, da bo napravi! -ia Reki v roku 14 dni brezpogojno mir in red, da bo mogla priti v mesto reška vlada, ki je sedaj bivala v Bakru. Pojutrišnjem pride v Bakar predsednik reške vlade Zanella. Fašistovski teror v rimskem parlamentu LEP Z\t¥^v PARLAMENTARNEGA DELA. — FAŠISTI SO VRGLI POMUNISTICNEGA POSLANCA IZ ZBORNICE. TEP MED POSLANCL PRE- Rim, 14. junija. (Izv.) Pri predvčerajšnji seji italijanskega parlamenta je prišlo do burnih prizorov. Poslanci fašisti so namreč podali izjavo, da ne puste v zbornico komunističnega poslanca JVIisianija, ki je za časa vojne, ko je bil vojak, dezertiral v Švico. Pred sejo so ga včeraj našli na hodniku ln pozvali, da naj se odstrani Ker tega ni storil, so ga hoteli s silo vreči iz parlamenta. Misiani se je branil; priskočili so mu na pomoč nekateri komunisti in socijalisti, toda da fašisti so bili zbrani polnoštevilno. i potisnili so komuniste nazaj in vrgB Misianija iz parlamenta. Pri njem so našli dva revolverja. — Ko se je začela seja, je interpeliral socijalist Mo-digliani na viado zaradi tega dogodka. Zahteval je zaščito za poslancc. Sprejet je bil predlog, da naj predsedstvo preišče vso zadevo. Nato so se vršile volitve v predsedstvo parlamenta. Za predsednika je bil izvoljen prejšnji predsednik de Nicola. Značilno je, da v predsedstvo ni bil izvoljen noben socijalist. TAM PREKO JE BEDA, TAM *£ J™?* gradniki mpod-' -rnirtja DrturuMi mi uradniki vseh bank v Gradcu so danes PREKO TREBA POMOcI! - ALI Idne plačevanja odobritve ctc « ai aw -rinnsim/fm. i\ F ,, •,. j. ....__^________i Boii med faSisti in železničarji v Benetkah ZELEZNIČARSKA STAVKA V BENETKAH. Benetke, 14 junija (Izv.) Med fašisti in socialisti v Benetkah je prišlo do novih spopadov. Fašisti so napadli sedež socialistične železničarske organizacije in uničili vse pohištvo. Prišlo je do streljanja z revolverji; eksplodirala je tudi bomba. Dve osebi sta mrtvi, več ranjenih. Železničarji so nato proglasili protestno stavko. Danes ni zapustil Benetk noben vlak. Vojaštvo je zasedlo kolodvor bližnje postaje. Fašisti so dobili ojačenja iz Padove. FAŠISTOVSKE DFMONSTRACI- JE ZA DALMACIJO IN ČRNO GORO. Rim, 14. junija. (Izv.) Pri otvoritvi parlamenta so fašisti priredili burne ovacije za Reko, Dalmacijo in črno gora FAŠJSTI UNIČILI HRVATSKO CITALNICO V ZADRU. Zadar, 14. junija. (Izv.) Tukajšnji fašisti so napadli skupino Hrvatov, ki so govorih na ulici hrvatski Ker so sc Hrvati branili, so fašisti razglasili, da so govorili proti Italiji Zato so fašisti napadli zadarsko hrvatsko čitalnico in jo popolnoma uničili, bogato knjižnico pa zmetali na ulico ia zažgali INTERPELACIJA O EVAKUACIJI DALMACIJE V RIMSKEM PAPT * MFNTU. Rim, 14. junija. (Izv.) Zadarski poslanec Natale Krekich je stavil na vlado sledeče vprašanje: Prosim pojasnila in odgovor, kako je mogla vlada pristati na evakuacijo druge cone v Dalmaciji predno so bila med italijansko ln jugoslovansko vlado rešena razna vprašanja, ki se tičejo varstva italijanske narodnosti v Dalmaciji Prosim tudi vlado, da ne odredi evakuacije tretje cone toliko časa, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Beograd, 13. junija. (Izv). Pri poštnem in čekovnem uradu v Ljubljani je imenovana za uradniško praktikantinjo s 1. junijem gdč. abituriiODtka Tončka Kova&S. NAŠA FINANČNA DELEGACIJA V PARIZU. Beograd, 14. junija. (Izv.) Na3 Izredni delegati dr. Kurnanudi Janko-vič in Protič ostanejo še par dni v Parizu, da se sestanejo s francoskim ministrom za obnovo. Loueherjem, ki se nahaja sedaj v W;esbadnu. Sestanek s francoskim finančnim ministrom Doumerjem je nemogoč, ker je minister bolan. Zato pa je bila naša delegacija že parkrat jako Ijubez-njivo sprejeta od ministrskega predsednika Brianda. POKOJNINE UČITELJSKIH VDOV. Beograd, 14. junija. (Izv.) Vprašanj« ureditve pokojnin učiteljskim vdovam in njihovim otrokom je blizu ugodne rešitve. Ministrstvo prosvete ji; izdelalo naredbe. ki se v par dneh predloži ministrskemu svetrn. PROGRAM ČEŠKO - MADŽARSKIH POGAJANJ. Praga, 14. junija. (Izv.) Pogajanja v. madžarskimi zastopniki v Pragi bodo trajala približno 14 dni in bodo obsegala te - le točke: 1. Vrnitev efektivnih depojpv češkoslovaških državljanov s strani Madžarske in njihov prenos v Prago. Cehi pričakujejo od Madžarov manjšega odpora, kakor ao ga svoj čas naleteli pri Avstrijcih. 2. Izravnava obojestranskih dolgov in terjatev. Terjatve češkoslovaških državljanov na Madžarskem znašajo približno pol milijarde. Z Avstrijo re analogna izravnava doslej ni mogla doseči ker je znesek, ki prihaja v po-štev, veliko večji (okoli poldrugo milijardo) in ker je razlika med avstrijsko in češkoslovaško valuto veliko večja, kakor med češkoslovaško in madžarska Cehi predlagajo, naj se terjatve češkoslovaških državljanov na Madžarskem plačajo v češkoslovaški': kremah; tudi Madžari, ki imajo terja: - blagajnik prot. dr. Josip Dete- _ .. -. ;— __: ____------ —_ Pntinfe v 7r»-1 \7. 10 demokrntov in U klerili-nleev ie Predmeti zgodovinskega, umetmškega ah mm Ob 9. je krenil no mestu velik spre- iz 10 demokratov in 14 klerikalcev, je!'j'""11/5:, ,. vod s Sokoli na čelu. Za njim so šli j imel dne 12. jimija sejo, na kateri jc i dn,scsa ku!turne;?a P°mena- kl 50 v 11Jc" konjeniki, vse vojaške godbe, vojaki j predlagal klerikalec Šubic, naj sprej-in ognjegasci. Ko je prišlo vojaštvo na! me odbor znano klerikalno resolucijo Poljane, kjer je bil postavljen velik za avtonomijo Slovenije. Svoj predlog slavolok, jo j>rvi pozdravil vojsko predsednik občine dr. Smolčič, za njim pa sta govorila podpredsednik vlade dr. Desnica in general Milojevič. Godba jo odsvirala vse tri himne, pevski zbor pa je odpel »Bože pravde*. Sledila je izročitev darov. Gospa Rajna Kriva je izročila prekrasno svileno zastavo z napisom »Karagjorgjeviču, jugoslovanskemu osvoboditelju — žene grada Sibenika.> Ga. Darinka Hiljadisa jo jiredala srebrn Javorjev venec z na-pisom: »Našim osvoboditeljem — karan Šibenik.» Deca je izročila polkovniku Damjauoviču, ki jo vodil vojsko, srebrno lavorjevo vejico. Ko so vojaki Popolnoma pa se spremeni položajj korakali skozi mesto, jih je prebival-nekaj mesecih. Vzemimo kar kon- stvo obsipalo s cvetjem. Še tekom nedelje je vojaštvo odšlo v škradin, v v nekaj kretno rusko revolucijo. Direktno mu-žik ni mogel posegati na razvoj dogodkov; njega zastopnike, socijalne re-volucijonarce, so boljševiki z lahkoto razgrnili. Toda mužik je pokazal svojo moč, ko se je začel indirektno bojevati zoper komunistični sistem, ko ni maral oddajati mestom živil. Za ta odpor ni treba organizacije, ni treba ničesar principijalnega: tu se pojavi prirodni, najpriprostejši življenjski zakon, zdrav normalni egoizem. Kmet bi oddajal svoja živila komunističnemu delavcu prav tako rad in brez pridržkov, kakor nekdaj carističnemu buržu-ju, ako ■— bi dobil za to ekvivalentno dobrino v zameno. Ničvredni boljševiški denar ne more nadomestiti carskega rublja, drugih vrednot pa sovjetski sistem — ne premore. Z gotovostjo lahko tedaj pričakujemo, da bo mužik delal pasivno re-šistenco dotlej, dokler za svoje pridelke ne bo dobil poljskega orodja in tekstilnega blaga, kar mu je najnujnejša potreha. Dokler mu Ljenin tega ne bo mogel dati, tako dolgo tudi s svojo desničarsko politiko ne bo uspel, fn ker je za restavracijo ruske industrije poleg ostalega potrebna zlasti normalna prehrana delavstva, je jasno, da je izhod iz situacije nadvse težaven. Kadar bo notranji ruski trg poplavljen z industrijskimi izdelki, takrat bo začel zopet mužik normalno proizvajati, takrat se bo on sprijaznil z vlado. Kakor stoje stvari, je malo verjetno, da bi mogel boljševizem ustvariti tako stanje, makar za ceno zelo kompromisnega preokreta na desno. Vsekakor pa se obeta tuji industriji nad vse bogata j žetev v Rusiji; ona je činitelj, ki bo; saniral Rusijo. V kaki obliki, izgleda! kot stvar stranskega pomena pondeljek pa jc zasedlo Benkovac. Poteare © Vesniču V reviji «Revue des Deux Mondes* govori gosp. Poincare o zadnjih dogodkih in obžaluje izgubo gosp. Ves-uiča. Hvali ga kot državnika, ki je oži-votvoril svoje sanje: osvobojenje vsega srbskega naroda in njegovo zedi-njenje. Gosp. Poincare veli: Ako so gg. Giolitti in Sforza na eni strani, gosp. Vesnič pa na drugi strani mnogo žrtvovali od svojih zahtev, so delali vsaj za bodoče odnošajo svojih narodov. Razen tega je rapallska pogodba omogočila Franciji, da se je pomirila s prijatelji, ki so ji dragi. Gosp. Poincarč je zadovoljen z ustvaritvijo male antante, katere osnova naj bi se s sodelovanjem gg. dr. Be-neša in Jonesca še razširila. Dokazuje, ako se Romunija in Srbija sporazumeta v vprašanju Banata, da bi bil no tej konvenciji samo še en korak do sklepa zdrave zveze med njima. Gosp. Poincare je poudarjal interese, katere ima Francija pri tem, da ostane v zvezi z narodi, za kojih osvoboditev in okrepitev je toliko delala. Omenja simpatije, ki vežejo vse latinske narode in zvestobo, ki jo kažejo Franciji Belgijci, Srbi, Romuni, Čehoslovaki in Poljaki. Na koncu naglaša potrebo, da naj Francija zbere okoli sebe vse te narode. Po sveta Reški Jugoslovani $rofci ooouicaniu Sta« lilanom Zagreb, 14. jimija. Reška jugoslovanska stranka je poslala ministrskemu predsedništvu, zunanjemu ministrstvu, predsedništvu konstituante in vsem klubom nastopno brzojavko: Nesramne zahteve italijanske dele- — Predsednik rimskega parlamenta. Pri volitvi zborničnega predsednika je. bil izvoljen prejšnji predsednik De Ni-i cola s 348 od 479 oddanih glasov. ! — Italijanski socijalisti in vlada. Italijanski socijalisti so sklenili, da bodo v parlamentu pozitivno delali, toda brez sodelovanja z drugimi strankami. proti vladi bodo vodili najostrej-šo opozicijo. Zahtevajo popravo jx> terorju doseženih volilnih izidov in uki-njeuje kazni stavkujočih uradnikov ter iznova stavijo svoje socijalne zahteve. V zunanji politiki zahtevajo priznavanje svobode in avtonomijo narodov, pa je vtemeljeval tako slabo, da celo svojih lastnih pristašev ni mogel uve-riti o potrebi in koristi take avtonomije. In ko je nato demokrat Jelovčan stavil protipredlog in temeljito dokazal, da bi bila avtonomija, kakršno zahtevajo klerikalci, nesreča za Slovenijo, ker bi ogrožala našo komaj za-dobljcnu prostost, jc občinski odbor z 10 proti S glasovom sprejel resolucijo, v kateri protestira proti odcepitvi Slovenije od ostale kraljevine SHS in iz narodnih ter političnih razlogov odklanja plemensko avtonomijo Slovenije. Za Šubicev predlog jc glasovalo le osem klerikalcev, dočim so se ostali glasovanja vzdržali. Ta sklep občinskega odbora na Trati je razveseljiv dokaz, da se nahaja tudi med pristaši SLS mnogo treznih ljudi, ki ne nasedajo prikritemu protidržavnemu rovar-jenju ljubljanskega strankinega vodstva. + Politika otroške duše. »Beograjska Politika^ imenuje postopanje političnih skupin, ki zapuščajo konstitu-anto ali ki demonstrativno zapuste par sej, a se potem zopet prikažejo, posebno takrat, ko se izplačujejo dnevnice, politiko otroške duše, ki se označuje s kujanjem, češ, gremo pa domov. Slovenski klerikalci hi zemljoradniki; se nikakor ne morejo odločiti na eno ali drugo stran, radi bi igrali opozicijo, toda vidijo, da ta opozicija delavolj-nih strank prav nič ne ovira v resnem delu. Hoteli bi se približati vladi in skočiti v vladine oje. toda zasedaj so še ženirajo, da bi se kar preko noči prelevili. In zato ponavljajo smešno igro, zapuščajo za par sej konstituan-to, pa so zopet vrnejo. Taka taktika in izigravanje politike je nedostojno resne politične stranke iu nemogoča v vsakem parlamentu. Stranke in skupine, ki so zapustile, konstituanto, so hotele kompromitirati naš parlamentarizem, toda kompromitirale so sebe, ker so si dale pečat, da se ne smatrajo dovolj močne za politično borbo, a obenem so dokazale, da nimajo pojma o parlamentarizmu, katerega temelji bi morali biti sveti vsakemu, ki hoče nastopati v politični javnosti. nem območju, najsi so lastnina zasebnikov ali javnih zavodov in korporacij, u-stanov, društev itd., stavljajo pod varstvo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za uk in bogočastje. Ktakini predmetom sc prištevajo posebno: starine, slike, miniature, risbe in grafična dela, kipi, reliefi, svetinje, star kovani denar, gobelini iu drugi izdelki umetne obrti, arheološki in prazgodovinski predmeti, stari rokopisi itd. Taki predmeti se smejo z ozemlja Slovenije izvažati le s privolitvijo deželne vlade. Ta naredba pa sc nc nanaša na dela šc živečih in tistih umrlih umetnikov, ki od njih smrti šc ni poteklo 20 let. Prestopke kaznujejo okrajna obiast-va z denarno globo do 20.000 kron ali z Pri prvem zletu zagrebške sokolske 5n-pc jc sodelovalo 516 izvenzagrebških Sokolov in 261 izvenzagrebških Sokolic. Zlcta se niso udeležili Hrvatski Sokol v Zagreba ter Sokola iz Petrir.je in Jastre-barskega. Popoldne sc jc vršila javna telovadba, pri kateri je nastopilo 1079 dečkov, 960 deklic, 325 gojencev podoncirskc šole v popolni bojni opremi, 400 dijakov, 360 dijakinj. Najbolj so učinkovali skupni nastopi Sokolstva z vojaštvom. Pri prvem nastopu jc izvajalo 2200 Sokolov in vojakov simbolične vaje osvobojenja. Pri drugem nastopu ie preko 400 vo«, jaških in sokolskih telovadcev izvajalo nalašč za ta zlet sestavljene proste vaje, V vsem ic sodelovalo okrog 800 telovadcev in telovadk. Po telovadbi so se Sokoli z vojaštvom v sprevodu vrnili v mesto, celo pot pozdravljeni od lunogobroj- zaporom do šestih mesecev; predmet pa i nega občinstva. Tako je potekel ta zlet zapade v prid državi. Društvo prijateljev poljskega naroda. Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor »Društva prijateljev poljskega naroda*, na katerem se je pretresalo društveno delovanje tekom zadnjega leta. Gospodu drju. Fr. Ilešiču, ki je zaradi odsotnosti iz Ljubljane in preobilice poslov odložil predsedniško mesto, je občni zbor izrekel priznanje in najtoplejšo zahvalo za njc- v popolnem redu in v splošno zadovolj-nost, kliub temu, da so poskušali nekateri separatistični listi hujskati proti njemu, češ, da gre za ekskluzivno »srbsko* prireditev. Za Sokolski dom »Sokola /» je darovalo omizje v gostilni g. Bončarja 5o dinarjev kot odgovor za sobotno nenaro-čeno oriovsko podoknico. Denar nai sc govo požrtvovalno in uspešno delovanje.! dvigne v uredništvu »Jutra*. Porotno s^diiie Ljubljana, 14. junija. VALUTNA TRANSAKCIJA Februarja in marca 1920 je bila izmenjava kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za nove kronsko-d Lnarske novčani-ce. Tedaj je bil pri deželni finančni blagajni na Krekovem trgu velikanski naval množice, posebno s kmetov. Pri blagajni so izmenjavala dobivali posebne izme-njalno bi ankete. O postopanju s tem izmenjavanjem je moral biti zelo dobro poučen neki mladenič, ki je 4. marca 1920 prezentiral glavnemu blagajnika g. Bre-gantu dva stara tisočaka, katera mu je ta tudi likvidiral. Mladenič pa ie potem podtaknil izmenjalni listek, glaseč se na 20.000 K. Blagajnik g. Inglie mu je tudi svoto 20.000 K. izplačal. Izmenjalni listek se je. kakor se je pozneje ugotovilo, glasil na imo »Martin Marečič, Sv. Petra cesta 34». Ob zaključku blagajne so takoj ugotovili primanjklaj 18.000 K. Zadeva je bila javljena policijskemu ravnateljstvu. Po —L— . r-------- „ j dolgotrajnih poizvedovanjih sta se javila -f Zemljoradniki in vlada. Zemljo-, ,lva kmefca iz žuženberške okolice, ki sta radniki so sklenili kot skrajno konce- j US0{jnega dne menjavala bankovce v Lju-sijo, ki jo morejo privoliti vladi, da j bljanL Vsi p0(jatki so se osredotočili na glasujejo za ustavo, ako vlada znani! sjna ?1„ge fjnančne delegacijo — Hen-uredbi o agraru in izplačilih v pre-1 rika čudna. hodnih naredbah k ustavi ne podeli! M]adi Henrjk Cndra M ^ raoral danes zakonske, moči. O tej svoji zahtevi ho-' ^ r,tT)im f0diščem ponov- do čim prej obvestili ministrskega ^ ^ za?ova;.jati zaradi goljufjje. predsednika Pasiča, od ^ katerega zadr-j p() -i;ari obložnici je kratkomalo iz- žanja bo odvisna nadaljna taktika zemljoradniškeEra kluba. Tržaški škof proti italijanskemu I javil: »Ne. Nikdar!> Prizna! je le, da je ] izmenjal dvema kmetoma bankovce. Kmeta iz žužemnareke okolico Intihar gacije pri trgovinskih pogajanjih izčr- _ ' Nemčijo ter . Ameriška reprezentaUa ter potrpežljivost vsakega Srba, Hrva-! J? sprejela predlog, v kate- ... :' sin™„-o ■ rem se izjavlja, da je vojno stanje z ta in Slovenca. Zadnjič prosimo: Ne dajte baroške luke Italijanom v interesu Jugoslavije in Reke, ker italijanska premoč na Reki z baroško luko bi značila vedno napetost in popolno paralizacijo naše gospodarske ekspanzije in trgovinske svobode! Obalna plovba in obalno ri-barstvo v italijanskih rokah pomeni popolno gospodarsko propast naroda v Dalmaciji, Primorju in Reki, pomeni, da se bodo v naših vodah lahko svobodno kretali večni ogleduhi. Ako vztrajajo pri reviziji rapallske pogodbe. zahtevajte popolno anulacijo pogodbe in zahtevajte mejo Soče. Vse Srbe, Hrvate in Slovence boste našli na braniku narodne Časti m državnega življenja. Sedaj ali nikoli! Pokažite" Italijanom, kaj je jugoslovanska poet. Pokažite, da je resnica, kar je nekoč rekel regent, da namreč trije bratje v objemu delajo čudeže. Večna sramota naj zadene onega, ki bo popustil pri nesramnih in razbojniških italijanskih zahtevah. Nemčijo in Avstrijo končano, — Sestanek vrhovnega sveta. Iz Londona poročajo, da se je konferenca ministrskih predsednikov odgodila na prihodnji teden, ker je Lloyd Georgeu zdravnik prepovedal, da bi sc prej ba-vil z uradnimi posli. — Posestvo grofa Tolstega v državni upravi. Vseruski osrednji izvrševal-ni komite je postavil pisatelja Aleksandra Tolstega za kustosa Jasnaje Poljane, ki postane na podlagi tozadevnega dekreta splošna posest ruskega naroda, ki mu bo trajen spomin na velikega misleca. — Grški kralj v Mali Aziji. Kakor se poroča iz Smirne, je kralj Konstantin dospel tjakaj dne 12. junija. — Bitka v turškem parlamentu. Londonski listi javljajo iz Carigrada: Pri razmotrivanju zadržanja kemali-stov napram Angliji, so se v narodni skupščini v Angori dogodili viharni prizori. Poslanci so streljali z revolverji drug na dragega. Mustafa Kemal je zaoretil, da poda svoio demisijo. razbojništvu. Italijansko novinstvo p<> in Xekavač sta točno označila kraj, kjer * —__* i__«x; j:—'__' ^ tfoln.nA,r t irnti I . _ . . . . jima jc neki mla/1 človek pisal izmenjalni listek. Bila je to kuhinja pri slugi Oud-nu. Obtoženca pa ne moreta spoznati za skuša prikriti divjanje Italijanov proti I „ jugoslovanskemu življu v neodrešeni1 domovini, oziroma hoče jih pokazati kot nedolžne izgrede. Kako so točna ta italijanska poročila in kako grozna morajo biti ta nasilja, je dokaz dejstvo, da je moral nastopiti proti taki tisočletni kulturi šc celo tržaški skof, ki sicer ni prav nič posebno velik prijatelj Jugoslovanov, a je moral nekaj vendarle storiti in vzeti v zaščito du-hovništvo pred fašistovskim besom. Izdal je namreč pastirsko pismo, v katerem odločno obsoja fašistovski teror, poziva k pameti in priporoča na-biranje prispevkov za oropane cerkve in žup-nišča. — Poziv škofa Bartolomassija se sicer lepo čita, a prepričani smo, da ne bo prav nič pomagal in omejil fašistovskega divjanja. Skof Bartolo-massi je sam sokrivec tega fašistovskega režima, ker je toliko časa mirno trpel, da so fašisti odstranjevali narodne duhovnike, a na njih mesto je on potem postavljal razne kalabreške duhovnike, ki niso zuali narodnega jezika. Eno vrednost pa ima to pastirsko pismo tržaškega škofa, namreč to, da prizna javno in pred vsem svetom, da postopajo Italijani z našim življem v neodrešeni domovini hujše nego so postopali nekdaj Nemci z zamorskimi vstaši v Kamerunu. onega, Id jima je denar izmenjal. Nasprotno pa jo Anton Tekavčič določno izpovedal, da j9 obtoženec identičen z onim, ki je menjaval bankovce. Blagajnik Bergant je opisal, kako so je izmenjava vršila Izjavil je, da mu bode finančna oblast predpisala 18.000 K v povernitev. Inglie je kratko izpovedal, kako je izplačeval pri blagajni likvidirane zne>ke. Helena Mandel in obtoženčeva mati Frančiška Čuden sta kratko izjavili, da niste bile v kuhinji. Priča Martin in Anton Tekavčič sta jn prepoznala. Dodatni izvedenec prof. Franke je spoznal pisavo na izmenjalnem listku za ono obtoženca. Po končanih formalnostih procesa so porotniki soglasno potrdili glavno vprašanje krivde goljufije. Henrik Čoden je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. MORILEC LASTNE MATERE. Ob 4. uri popoldne so je pričela druga porotna razprava proti 191etnemu Rajku Hrastniku, doma iz Postojne. Razprava je odkrila globoko socialno bolest, ki je okužila celo rodbinsko življenje. Mladi človek jo morilec svoje lastne matere Marije Hrastnik. Ker je Rajko Hrastnik glasom uradnega -j- Italijane je strah. V tržaškem j dopisa županstva občine Nova cerkev »Piccolo della sera> piše general Ben civenga. da bi Italija ne smela dopustiti, da Jugoslavija obdrži Kotor. »Jugoslovani — pravi — ne smejo imeti v nesporni posesti Kotor in pomorsko bazo pri Šibeniku. Šo je ras, da Italija to prepreči.* pri Celju še naš državljan, je za ta grozni slučaj, ki s je pripetil v Postojni, torej v inozemstvu, pristojno naše sodišče v zmislu §§ 36 in 54 k. z. p. Pretresljiva je slika, ko nam obtožnica zakopal mater v seno in potem pobegnil v Jugoslavijo, kjer so ga v Ljubljani prijeli. Rajko Hrastnik je rojen leta 1902 v Vremskem Britofu, njegov oče je strojnik na parni žagi lesnega trgovca Jurce v Postojni. Obtožnica slika najpreje razmere, v ka. terih je vzrastel mladi Rajko, slika, kako je med vojno zašel med slabo dražbo. Zaradi tatvin, ki jih jo vedno izvrševal, ga je mati zamrzela. Dne 19. novembra lanskega leta je zopet mater okradel. Na Jurčevo žago jc prinesel veliko steklenico žganja. Mati je to zapazila in poiskala sina ponoči na žagi. Dne 20. novembra je mož še vidi ženo okoli 7. ure zjutraj. Okrog 10. ure pa je prinesel hišno ključe obtoženec kovaču Devetu in nato izginil. Doma je oče strojnik Hrastnik našel pozneje vse v največjem neredu. Ker se žena ni vmila. jo dne 23. javil to občini in sodišču. Dne 24. novembra je bila v hiši sodna komisija, ki jo vse natanko preiskala. Po dolgem iskanju so našli v podstrešja v seno zakopano in mrtvo mater Marijo Hrastnik. Poleg je bilo več okrvavljenih desk. Sodišče v Postojni je takoj začelo za. sledovati sina-morilca. Ker ee je domnevalo, da je pobegnil v Jugoslavijo, je sodišče o tem groznem činu obvestilo tndi naše oblasti. In res! Dne 26. novembra so polcijski organi v Ljubljani aretirali v Kolodvorski ulici pri »Starem Tišlerju» mladega morilca. Obtoženec Rajko Hrastnik je v zagovo. ni mimo izrekel: »Sem kriv! Nisem pa imel namena jo umoriti!* Nato je začel 7govomo slikati družinske razmere. Mati je zelo rada pila žganje. Bil je večni prepir v hiši Tisto noč preje je prišla na žago k Jurci in začela kričati. Domov je prišel okOli treh zjutraj. Spal je v podstrešju. Zjutraj jo prišla k njemu mati. Za vpila je: »Sedaj mora biti eden hm! Ti ali jazS Šla je proti njemu z nožem. Udari' jo je z desko in mati je obležala. Udaril jo je trikrat. »Udaril sem jo v jezi. brez namena jo usmrtiti,> je zaključil svoj zagovor. Razni zapisniki nam slikajo grozni pri, zor. Mati je bila vsa razmesarjena. Velike rane je imela na g!avi. Kost podočni-ca je bila razbita. Mišičevje za vratom je bilo do hrbtenice prerezano. Pet nr in pol trajajoča razprava je po-ilala naravnost grozne slike. Obtoženec je po dejanju skuhal kavo, oblekel najmlajšega sina Avrelija in ga odvedel k očetu. Obtoženec je bil ves čas razprave popolnoma ciničen in ni pokazal najmanjšega kesa. Obtoženec pa je bil dalje ob-dolžen tudi hudodelstva tatvine, ker je Luki Posegi ukradel 100 lir in goljufije, ker je prevaril L Požrla za 100 lir. Porotniki so soglasno potrdili vprašanj« umora, kakor tudi vprašanje tatvine in goljufije. Porotno sodišeč je nato obsodilo Rajka Hrastnika na 14 let težke ječe zaradi umora matere, tatvine in goljufije. — Celje, 14. junija. Danes se je vršila zadnja razprava v poletnem porotnem zasedanju. Na zatožni klopi je Bedel 401etni hlapec Albert Vegelj iz St. Ilja pri Mirlinji, ki je v noči 1. februarja vlomil v hišo nosestnice Jere Zeleznik v št Iljn in ji ukradel za opisuje, kako je nečloveški sin izvršil gro- j 7000 K obleke in perila. Bil je obsojen zni čin v podstrešju hiše 232 v Postojni. I na 4 leta težke iefe. * Promocija Slovenke! Jutri p rom o vira n .'i zagrebškem vseučilišču doktorjem medicine ga. dr. Eleonora Jenko-Groverjeva. praktična zdravnica v Ljubljani. Ona je že leta 1907 kot redna slušateljica ženske medicinske fakultete v Petrogradu z odliko položila predpisane izpite in dosegla zdravniško diplomo. Ko so je pozneje nastanila v Opatiji, ji je leta 1911 vlada izjavila, da je njena diploma enakov redna našim diplomam in dovolila izvrševati zdravniško prakso na Primorskem in K ranjskem. Med vojno se je gospa zdravnica preselila v Ljubljano in tu nadaljevala zdravniško prakso. Da pa zadosti formalnostim, je sedaj zaprosila za no-strifikacijo svoje diplome. Nostrifikacijo je sporazumno z naučnim ministrstvom izvedla medicinska fakulteta v Zagrebu, kjer naša odlična rojakinja danes vnovič slavi svojo promocijo kot doctor medici- LjuMjana, 14. junija, v roke in mahniti tam, kjer je potrebno in pravično! — Eden za mnoge. * Električna centrala na Dobrovi Na Dobrovi pri Ljubljani se je ustanovila registrirana zadruga, Id namerava zgraditi električno centralo ob GradašicL Električna sila se bo uporabljala za razsvetljavo občine dobrovske ter v obrtne, industrijske in poljedelske namene. Komisijski ogled na licu mesta se vrši dne 12. julija. * Okrajna bolniška blagajna v Logatcu se je zaradi centralizacije vsega bolniškega zavarovanja v Sloveniji razpustila in se je ves okoliš t« blagajne priključil o-krajni bolniški blagajni v Ljubljani, ki ustanovi v Logatcu svojo posebno poslovalnico. IZGLEDI LETOŠNJE SVETOVNE ŽETVE. Vreme ]e v početku tega meseca kazalo skoro po vseh žitorodnih državah na zgodnjo žetev, kar je velike važnosti vsled tega, ker se prehodni čas do uporabe novega žita skrajša, kar zna vplivati v toliko, da bodo cene staremu žitu padle Vendar pa so se v zadnjem času nade v zgodnjo žetev ponekod zmanjšale. Hladno vreme, ki je nastopilo ponekod, ovira rast in zorenje žitaric. V Jugoslaviji se obeta po zadnjih poročilih v splošnem precej povoljna žetev, v Srbiji celo zelo dobra Tudi v Sloveniji, ki ni žitorodi.a in kjer žito malokdaj dobro stori, ni pritožb. V Vojvodini sicer menda nimajo prevelikega zaupanja v novo žetev, ker tako zadržujejo staro grah j onih inoze mskih predmetov, ki se uvaža -ata 1 io v Anglijo pod cenami angleške veletr- ljena jajca 70 vin. komad, zeleni (izluščen) 1 liter 20 K, solata glavnata 1 i jo v Anglijo pod do 2 K komad, kumarce 10 do 20 K ko-: govine. Nato je angleška vlada predloži-mad, jagode žlahtne liter 20 K, črešnjc j la tozadevni zakonski načrt. Dne 1. ju-liter 7 do 8 K, novi krompir 5 komadov nija sc jc vršilo prvo čitanje tega os-1 K. Krompirja ie bilo na trgu zelo malo. | nutka v- spodnji zbornici. Drugo čitanje = Davek na umetni led. Kakor je izve- J ge vrši te dni. Pri drugem Stanju bo pri del vaš poročevalec, pripravlja beograj j vsaki točki posebej glasovanje. Potem ska vlada odredbo o uvedbi davka na sledi tretje čitanje v gornji zbornici. Ta-umetni led. • koj po prvem čitanju v spodnji zbornici = Zagrebška Narodna banka, ki mora j jo bilo opažati v angleškem časopisju in v zmislu pravil Narodne banke SHS v j velefinančnih krogih inočno razpoloženje Beogradu izpremeniti svoje ime. se ime- proti zakonskemu načrtu. Vlada bo brž- sarajevski šovinist Čokorilo je v svojem glasilu napadel sarajevski pokra-nae universalis. Naše prisrčne čestitke! ! jinski dobrovoljski savez, ker jo dal - Odsotnost direktorja za pošto in br-' savez izjavo za narodno in državno «ojav. Direktor za pošto in brzojav g. dr. j edinstvo. Napad je bil tako nesramen, Janko Debelak je odpotoval kot delegat; da mu dobrovoljci niso hoteli odg> v komisiji za ureditev pomorskih poštnih j varjati, pač pa je počakal tajnik do-zvez na Jadranu v Dalmacijo, odkoder i brovoljske organizacije Cokorila na Čokorilo tepen. Znani velesrbski blago in ne' marajo popustiti v cenah, se povrne koncem tega meseca. Za ta čas odpadejo pri njem sprejemi strank. - Netaktnost brez primere, da se rniio izrazimo, je zagrešil »Slovenec* 7, napadom na kapelnika dr. Čerina, ki je bil primoran odpovedati godbo za nedeljsko orlovsko prireditev. Za 12. junija je namreč prosil za godbo Sokol na Jesenicah žo 1". januarja, Ljubljanska sokolska župa pa 25. februarja., Orel je prosil 26. marca in je dobil obljubo, da so mu ustreže po možnosti. Na dan 12. junija pa je bila vojaška prisega za vojake rim. katol. vere; pri prisegi je morala sodelovati godba, vsled tega je kapelnik vsem društvom godbo odpovedal. Sokoli so si pomagali na ta način, da so prišli po godbo z avtom, Orlom pa je kapelnik dr. Čerin preskrbel gledališki orkester. ki je igral pri njih maši. Za to prijaznost, jo «Slovenee> napadel dr. Čeri na in govori o »nekvalificiranem postopanju.*. »Slovencu* je vse to dobro znano, zato njegovo pisanje samo pove dovolj. * Delavsko zavarovanje. V ministrstvu za socijalno politiko je definitivno izdelana naredba o zavarovanju delav- ulici, se mu lepo predstavil, a potem mu z leve in desne prilepil po eno gor-ko zaušnico. Ker se je Čokorilo hotel braniti s palico, ga je dobrovoljec dobro predelal, a Čokorilo jo je udaril v beg po keju. Vso Sarajevo se je smejalo tepenomu Čokorilo, kateremu so pa take «prigode» prišle že v navado, ker se mu to dogaja skoro vsak mesec. * Občinski urad Jarenina se še vedno poslužuje dvojezičnega občinskega žiga. Značilno za. razmere na meji. * Veleizdajnlški proces v Zagrebu. Pred soiinim stolom v Zagrebu se, od pondeljka nadaljuje obravnava v vele-izdajniškem procesu proti vseučiliške-mu profesorju v p. dr. Š u f 1 a j u in tovarišem, ker je banski stol zavrnil predlog zagovornikov, ki so bili od-Idonili sodni senat. Razprava bo tra- Po poročilih v početku tega meseca je vreme za setve v Nemčiji zelo po-voljivo. Predvsem dobro obeta oves, dočim je ječmen ponekod slab. Stanje posevkov v Franciji se jc v zadnjem času znatno poboljšalo. O novi žetvi namerava Francija dovoliti popolnoma svobodno žitno gospodarstvo. Uvoz pa bo dovoljen šele t>d 1. avgusta naprej. A n g 1 i-j a bi potrebovala malo več dežja. Vendar so tudi tam glede žetve optimisti. Poročila iz Rumunije pravijo, da bo tam ietos sijajna žetev. Ta poročila bodo bržkone nekoliko pretirana. Na Madžarskem žetev obeta dobro. Poročila iz Indije sc pa glasijo zelo nepovoljno. Ravno najvažnejše pokrajine nnie sedaj Zagrebška banka Kakor se čuje, so namerava v kratkem fnzijonira-ti z dvema velikima denarnima zavodoma, katerih imena pa so za enkrat še tajna. kone imela hudo opozicijo, vsled tega bo še nekaj časa preteklo, predno bo Anti-dumpingbill, kakor se ta zakon imenuje, sprejet in uveljavljen. = Izsledi ameriške žetve. Letošnja že» obetajo najslabejšo žetev. Avstralija! 16 mlinskih, 15 pivovarskih, 31 stavbin-j je po tamošniih poročilih prodala že oko- j skih, 8 usnjarskih, 6 tekstilnih. 10 žele-I li dve j pšenici, ! Obeta povoljnih obeta, kolikor se da sklepati iz nejasnih j = Kriza tržaške trgovine. Tržaški listi poročil, srednja žetev. i poudarjajo, da jo jasen znak za nazado- O stanju posevkov v Zc d in i enih \ vanie trZa§ke trgovine dejstvo, .ia leže = Nova tvornica kov>nsk,h predmetov, j y ^njenih državah se ceni (po tisoč V Brdu se je osnovala : delovala predvsem zelezne postelje. iv = Cena soli. V notici na prvi strani v ! — Kriza dela v Ameriki. Po vesteh iz nedeljski številki se je uriuila tiskovna po- ; Nowyorka se jo ekonomski položaj v Zc-mota, da jc monopolna uprava znižala: diujenih državah v zadnjem času zopet, prodajno ceno za sol na debelo na en di-j poslabšal. Angleško časopisje trdi, da ie nar 20 par za kg. To je netočno. Cena! v Zedinjenih državah brezposelnih preko soli na debelo je določena na en dnar ' G milijonov ljudi. Nezaposlenost je zlast i 50 par za kg. " ; velika, v Nevyorkn, kjer je pol milijona = Zemaljski savez industrijalaca v Za-■ ljudi brez dela Za Ne .vvorkom pridejo grebn. Po poročilu za leto 1920 so bile v j mesta Chicago, Filadelfia, Boston, Pit-Savezu udružena večinoma industrijska ; burg, Dretroit, Cleveland itd. podjetja iz Hrvatske in Slavonije, ter ne- .-______i-—m kaj podjetij iz Baranje, Bačke in Slovenije. Udrnženo jc bilo v Savezu 51 lesnih v /„ u u i n j c u i ii • državah pravi strokovno časopisje, da ie povsod dobro, razun v vsled suše znanih delih zapadnega Kansas-a in Nebra-ske. Uradno poročilo države Kansas ceni cev za slučaj bolezni, smrti in nezgo-! sko vojaško okrožje so je vršilo dno 13. J. T.— 1—. ---1 .... —_____ k — i iimiin Wnri"r.nrcl-i Tt-.ooorii npnd«ioln mnef, jala več dni. „ .. . . , , . . , , ; letosnii pridelek pšenice v Kansasu na 90 * Vpisovanje za plavalni odsek «2en- L m milijonov'bušlov proti m mitijo_ skega telovadnega dru.tva v Ljubljani* I y mjnuIenj , , dr d ta. se vrsi v telovadnici T. dr,, gimnazije v : ko ^ jz njmamo točnih , sredo m soboto. Io. m 18. jumja od 17. j Kakor pa ,ahko sk!epamo iz pril0žnost-do <.. uro. ni[l poročj]( ne jj,-, nj](jer ravno slaba * Dobavna licitacija mesa za maribor- žetev. Za nas največje važnosti je, kako bo izpadla žetev pri naših najnevarnejših konkurentih v Zedinjenih državah, Rumuniji in Madžarski. In ravno v teh treh državah se obeta dobra žetev, ako smemo verjeti poročilom. Ako bomo hoteli vzdržati konkurenco na zunanjih trgih, bomo morali v cenah močno popustiti; * Poselske nagrade. Kranjska lira- j kajti te države ponujajo novo žito precej pod našimi cenami. junija. Mariborski mesarji prodajajo meso po 28 do 30 K in bi radi cene še zvišali. Mesar Vlahovič pa je stavil najprej po-nndno cono 25 K, katero je pozneje znižal na 17 K. Dobavo je končno dobila tvrdka Mesna, ki bo dobavljala mjso po 16.50 K. de. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Prispevke za zavarovalid fond za slučaje bolezni in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. V fond za rente v slučajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci izpo-1 nilnica razpisuje 60 poselskih nagrad stavljeni v njihovih podjetjih. Naredba j po 50 kron za posle, ki najmanj deset bo podpisana že te dni. j let nepretrgoma služijo pri enem in „ Cone živn v Mar;boru v * Predavanje proi. J. VaupoUča: «Stara j istem gospodarju in ki so najmanj pet bilc na mariborskem trgu'sledeče Praga». Konsulat ceskoslovaske repubh- . ist vlagatelji Kranjske hranilnice. — ke v Ljubljani naznanja, da so omenjeno | Prošnje za nagrado jc vložiti do 30. ju-predavanje vrši v petek dne 17. junija i Pjja 1021 Borza te. ismiia Zagreb, devize: Berlin 209.1)0—210."0, Milan 732 — 735, London 548 — 551'. aga 200.50 — i ca 2485, Pa-58.50. V a 1 u-avstrijske krone 22:50 — 23.50, rublji 32.50 — 34.50, češke krone 198, franki 1185, napoleoni 455 — 400, marke 212 — 214, leji 223 — 230, lire 730 — 735. Beograd, valute: dolar 36 — 36.25, v glavnem skladišču pri luki velikanske zaloge blaga. Velik del tega blaga je tam že preko pol leta. = Svobodna trgovina z žitom v Italiji.!^,28« ~ 288,Jeji 55.50 - ;5r 1\ C 1 t» 1" josta prosta od 1. avgusta dalje: 2.) dr-j Ef 284, ženeva «M), Solun 22o -^avalfo kupila žito, ki ii ga pridelovalci ^ £ - ^ Dunaj 5.2 o,.. no bo brigala za rž, ječmen, koruzo in oves, toda s 1. julijem 1921 stopijo carine, ki so bile do sedaj razveljavljene zopet v veljavo. = Fuziia v madžarski železarski indu- j slriji. Lve izmed največjih madžars\i;i j pcdjeiij, •železarni Iiima-Muranv in Saljo-Tarjan si., slvidli nekako inte.n3 'o zve z:i v obliki, da L- ti.a obe družbi pevkah i p 3 Praga 8.20, Budimpešta 2.275, Zagreb 4. Bukarešta S.90, Varšava 0.50, Dunaj 1^25 avstri i=kc ž;. 100 na 12-1 milijonov madžarskih 1921 ob 20. uri v Mestnem domu in ne i v sredo, ker je prof. Vaupotič ob tem času drugod zaposlen. Opozarjamo torej javnost na to spremembo. * Modifikacija stanovanjske naredbe. Iz Beograda poročajo: Ministrski svet je končno odobril stanovanjsko naredbo, katero je pripravilo ministrstvo za socijalno politiko in katero smo v našem listu nedavno objavili. Naredba je sedaj v toliko izpremenje-na, da se je najemščina določila tako, da odgovarja štirikratni (pogojno trikratni)" predvojni najemščini. 4 Prepovedani listi v Jugoslaviji. Ministrstvo notranjih del je časopisoma »Slovenske novine> in »Ljudski glas s., ki izhajate v Chicagu v slovenskem jeziku, prepovedalo uvoz v našo državo, ker objavljata tendencijozne in izmišljene vesti o lazmerah in dogodkih v ,ugoslaviji. «» Prevzem poštnega urada Sorica od Italijanske poštne uprave. S 15. junijem 1921 je prešel poštni urad Sorica v upravo kraljevine SHS Od tega dne upravlja urad vso poštno službo. Poštna zveza je upostavljena s poštnim uradom Železniki s poštno vožnjo, ki občuje vsak ponedeljek, sredo, petek ia soboto. ■> Meščanska šola na Jesenicah. Na novo ustanovljeni meščanski šoli na Jesenicah je razpisano ravnateljsko mesto (za moške prosilce) ter šest učnih mest in sicer tri za strokovne učitelje, tri pa za strokovne učiteljice. Prošnje do 5. julija okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. — * Občni zbor društva bančnih uradnikov. V sredo, dne 15. junija ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani občni zbor društva bančnih uradnikov. Pripravljalni odbor prosi, da se ga tovariši zanesljivo udeležijo. Iz Trbovelj nam pišejo. Z veseljem pozdravljamo v petkovi številki priobčeno novico, da se je v Trbovljah ustanovila stanovanjska komisija. Ista komisija pa obstoja že dolgo. Da do danes še ni nič ukrenila, se pripisuje dejstvu, da ni imela odrejenega delokroga. Zdaj pa je drugače. Naj se nc boji pregledati obširna stanovanja nemških in madžarskih rudniških uradnikov, ki se nam smejejo in delajo, kar hočejo. Zakaj ne bi odvzela nekaj sob onim, ki jih imajo pol preveč? Naj prisili rudnik, da zida vsaj poštene barako za delavceV Naj se le upa, in naj ne misli še vedno, da je T. P. D. ono soln-ce. pred katerim se je treba odkrivati in čakati s ponižnim spoštovanjem, kdaj se solnee milostno nasmehne. Tu ni treba nič potrpljenja, temveč je treba nI hi niti * Vrini koncert v hotelu H is Vetrori Ji Nebo J J !l ■ | 7. nri 73IT. ! 32-BI sl.jgzp. der. : H. juniji i i. uri 732 6 j 1.V0- oblačno * j 21. nri 7*3 8 12.8' 1 el. svsh. v. ©bi. 13 4, normalna 17 « svinjsko meso 38 do 45 Iv, piščanci 60 j = Za zaščito domače industrije v An- _____ ___________________ do i00 K (nar), goske 50 do 100 K ko- glijt. 12. junija sta bili v angleški spod- i Vremenski'napoved: lepj«, «v. Treme mad, race 40 do 80 K, krompir 18 do 20 j nji zbornici z veliko večino sprejeti dve ; soincc vrf.^ ob --a^a ^ is-ss K merica ali 2 do 2.50 K kg, bučno olje ] resoluciji, ki predvidita 33 in eno tretjino 46 do 48 K 1 kg, koruza 5 K liter, oves ! odstotni carinski pribitek na vrednost do-i 4 K, ječmen 4 K, ajda 4 K, pšenica 8 K. i tičnih inozemskih vrst blaga, ki ga lahko * Vojaški koncert se vrši danes v sre- fižol 5 K, eno jajce 1.50 K do 2 K, zlom-' izdeluje domača industrija, kakor tudi do zvečer v < Hotelu Štrukelj?. Vstop prost, J ........._____ . _ * Smrten skok z vlaka. V nedeljo zvečer so našli pri železniški stražnici v bližini savskega mosta v zagrebški okolici mrtvo truplo neznanega moža. Dognalo se je, da je mrtvec identičen s tcsai-kim Lastnik in izdajatelj Konzorcij ..Jutra". Odgovorni uredniK Vit F. Jelene. pomočnikom Josipom Zupančičem iz Sain-bora. Ko je vlak bil še v polnem teku, je skočil Zupančič iz neznanih motivov z voza ter je na mestu obležal mrtev. V žepu je ime! 600 K. * Nogo si je zlomil o priliki slavnosti j Jugoslovanske Maticc v Celju pri padcu na plesišču Dragotin Gobec, uradnik trgovske zadruge «S!oga». * Nesreča, v ljubljanski kurilnici južne železnice. Ključavničarski mojster Ivan Slanovec je včeraj s svojimi pomočniki popravljal dimnik kurilnice južne železnice v Ljubljani. Pribijali 6o pločevinasti okrilnik. Med delom pa se je dimnik, ki je bil že davno napočen, prevrnil in ie V ministrstvu saobračaja je biia podpisana naredba glede voznih olajšav na državnih železnicah in ladjah. Po *ej naredbi je dovoljen 50odstotni popust: 1.) Vsem aktivnim oficirjem in njihovim rodbinam trikrat na leto; višji cli-cirji imajo popust za vse tri razrede, nižji pa samo za drugi in tretji razred. 2.) Trikrat na leto vsem vojaškim uradnikom, državnim civilnim uradni- j ska|arieya kom, učiteljem ljudskih sol, uslužben-1 J,azij'c v s Spopt in teisffia ! Sod je spravljen v neki kripti. Samo tri I šo žive osebe so pilo to vino: Viljem IL, ; Hindenburg in Ludeadorfi', ko so obiskali Plavalni odsek «Ženskega telovadnega j to klet. To vino se ne prodaja žo zaradi društva v Ljubliani» prične delovati dne i njegove ogromne ceno. Pred vojno, lct-n 15. t. m. Plavanje bo proučevala prizna-. 1913., je stala kapljica tega vina 15.000 na plavačica gospa Ska\ar jeva na j mark v zlatu. Leta 1653. je stala cela se-sportnem prostoru »Ljubljanskega šport- ' rija 1440 steklenic tega vina 300 tolarjev nega' kluba* (čolnarna), in siccr dva do- j v zlatu. Poznejo so ostanek par sto ste-poldneva v tednu proti mesečnemu pri- j klenic spravili v danaSnji sod. spevku 40 kron, nečlanice 10 kron vpis-! nina. leta prejemajo sc p-u dckHce od dcs?tcsKt Praktična reklama, češkoslova Jko prometno mi1iicfr~tvo je odredilo,da sena dalje. — Prijave sprejema gosoa ,. . . , •• , J , , . • i vsaki zelezniški postaji lzooesijo geognjf- v telovadnici I. državne gim- , • - • . , . . , ,- . ,„ , site karte dotiune iiostaje z vsemi mfor-sredo m soboto, lo. m 18. t. m.. ... 1 .. • , .. , macijami o znamenitostih one okolice. cem in slugam z lotao plačo in njiho-iod ]7 do ,g urc_ Spreinic sc samo dvaj- : rTT " . — - • vim rodbinam — višjim uradnikom za j set ^janiC- ;Takc karto 80 izobesijo najpreje v i - \-se tri razrede, nižjim za dnigi in tretji j' razred, a uslužbencem in slugam z let-! no plačo samo za tretji razred. trah in v področju Macoche na Jiorav-Nogometne tekme v Zagrebu dne 12. t. j skcm. j m. Najinteresantnejša je biia prvenstvena * Problem oblačevanja. Kakor poro"a 3.) Trikrat na leto z istim popustom j tekma med hrvatskim prvakom Gradjan- : ^Ohieago Tribuno, je ameriški trgovc i - . - - .»udoficirjem in vojakom "-oionc^m l skim in Hir'io, ki sc šteje tudi med prvo- j minister Hoover izjavil, da se položaj v težko posKodoval pomočnika Viljema Ma-«^{^ih šol. finančnim paznikom I vrstne zagrebške klube. V prvem polčasu : Evropi trajno boljša za ameriško izvozno rolta. Opeka je padla nanj in si je vsled . jn orožnikom _ v.em samo za tretji I ^ je držala Ilirija precej dobro, tako da | trgovino. Vprašanje prehrane v Evropi > 'je končal polčas z 2:2 v prid Gradjan- | povoljno rešeno, sedaj pa pride na vrsto tega zlomil desno nogo v kolenu. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v javno bol nico. razred. 4.) Igralcem in igralkam privilegira-* Nesreča pri dela. V nedeljo popoldne jnih stalnih in potujočih gledališč za se je 301etni viničar Ivan Pregelj iz Ma- j druS'1.in tretji razred o priliki svojih ribora pri rezanju slame tako nesrečno približal z roko slamoreznici, da ga ie zgrabila kosa, mu odrezala mezinec, ostale prste pa močno poškodovalo. turnej.. Popust 75 odstotkov jo dovoljen: Dijakom vseh državnih, ljudskih :n ostalih javnih od države priznanih šol, * Tatvina. Dne 13. junija je bil izvvšen jin s'ecr onkrat na. leto, ko potujejo na v zaprto trgovino trgovca šoštariča v | študije ali na šolsk_e počitnice (tretji Mariboru vlom in mu je bilo ukradeno iz i razred;, a večkrat, če potujejo s pro-blagajnc 7200 K. fesorji in učiteljii v svrho poučnih "z- * Tatvina na državni železnici v Ljub-Ijani. Na dravcljskem kolodvoru so neznani tatovi odnesli velike množine raz- skemu. Zato pa jc Ilirija v drugem pol- j vprašanje, kako preskrbeti Evropo s no-času popolnoma odrekla tako v napadu j trobno obleko. kakor v obrambi. Gradjauski le dosegel j , PreHvalstv0 Bolgarije. Tudi v Boka. se tn gole m tekma jc končala naposled K- ge -e JetoT ljudsko štetje. Po s o: 1. — Tekma med kluboma Viktorija ., i , .- . . - , - , j, - n n uradnih podatkih šteje Bolgarija 4,&60.:J11 in Croatia je končala neodločno 0:0. I o - J prebivalcev m sicer 2.434.347 moških in Poraz dunajskega Rapida. V nedeljo ,' 2,425.904 žensk. Na 1000 moških pri'* ; ss je vršila na Dunaju inicresantna no- : torRj 997 žensk, število prebivalstva je gometna tekma med reprezentanco Bu-, vkljub dolgotrajni vojski naraslo za dimpešte in znanim dunajskim prvakom j 450.000 duš. Rapidom. V splošno presenečenje je Ra-1 nih dragih lokomotivnih dolov. Nekatere predmete so policijski organi zaplenili pri kovaču Kogovšku na Trati pri Dravljah. * Velika tatvina v Mariboru. Svoji sta- v svrho spoznavanja posa- pid podlegeHn Budimpeštanci so odnesli, ZA LJUDSKn KNJl2N,CE izdaja Ti- i skovna zadruga ceneno ponatise starejših ' naših pisateljev v zbirki «Prosveti in z::- možnih krajev kraljevine. Siromašnim j zmago s dijakom se dovoli pooust dvakrat na i leto, če potujejo na nauke ali na po- i Češki nogometaši v Beograd*. Koncem čitniro ! tega tedna prispe v Beograd nogometni; " ^ y° seaa' so izste igo \asevc, um '.. . .... , kluh Union iz Žižkova nri Pra-i Dne 19 »finske povesti (12 kron) ter Jos.Sta- Vojni invalidi s? deležni 50 odstokov Mu0 L"nion 1Z /-lz'tova Pri unc iJ■ • — r.« ^—, — popusta za vse vožnje in razrede, po nodajalki, zasebnici Elizabeti Sever v Ve- j njihovem činu v vojski trmjski ulici 14 je strojni tebuikar Gjuro i Vso te olajšave so veljavne, za vse Horvatič odnesel mnogo zlatnine, drago- j potnik«', za osebne in brzovlake kakor ------1: .1,-..,,-.-,... v.I,,« cl.„nr.; „rn.i i■, f 1 r■/1\'nr> ladio na t-sph nrn. cenosti in drugega blaga v skunpi vrednosti 15.148 K. * Velik vlom v Zagrebu. Neznani vlomilci so odnesli iz stanovanja Bele pl. Pečiča veliko množino raznih draguljev, zlatnine in biserov v skupni vrednosti 236.200 K. t. m. bo tekmoval proti Beo^radskcmu retova Lisjakova hči (16 kron). Naroča Športnemu klubu, dne 20. proti lugosla-viji in dne 23. t. m. proti kombiniranemu moštvu obeh klubov. tudi za vse državno ladje na vseh pr<> gah. Naredba stopi v veljavo koncem tekočega tedna, ko izda ministrstvo ■ posebne legitimacije vsem onim, ki se i žele poslužiti teh olajšav. T® m ono VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATEl ; Kako bi Nemčija mogla plačati vojno — i odškodnino. V znani kleti korporacij v i Bremenu se nahaja sod glasovitega reu-I skega vina :Riidesheimor» iz leta 1653. se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. OB IZPRAZNJtNJU GORICE začet* liom laško-avstrijske vojne leta 1915. so se dogajali najrazličnejši žalostni, pa tudi zabavni dogodku Življenje v evakuiranem mestu se je razvijalo odslej le v podzemskih prostorih, kjer je vztrajalo le malo naj pogumnejših. Vse to nam popisuje D. Fajgel v knjigi Tik za fronto, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Velja 36 kron, vezana 46 kron. Tmt ffeEen Blapp ^ellliego nojiode Roman. 5 . Poslovenil F. J-o. Med v.rati, ki je ravnokar priletel skozi nje, ie videl doaa Ramona, ki s? je prižigal cigaro in ga mirno «?pazoval; zadaj za njim pa je videl < >bupen in prestrašen obraz gospoda Paquena. Po hodniku je pritekel lakaj in vprašujoče gledal svojega gospodarja. «Pomagaj temu gospodu na sveži /val;, Avgust,» je rekel vojvoda in pokazal gospoda Bekkerja. «Ako se predrzne pokazati se v bližini gradu, tedaj ti dajem pravico, da ga ustreliš. Tudi vsem drugim sporoči mojo voljo. Sedaj pa glei, da kar najprej izgine odtod.» Toda predno je prišel lakaj do gospoda Bekkerja, je prišel ta s čudovi-io naglico k zavesti in je tekel po hodniku tako hitro, da so škrici njegove raionskc suknje lepršali kot krila. Nepričakovano hitro je odprl težka vrata in stekel skozi nje z isto brzino kot poprej, ko mu je pomagal vojvoda. Od daleč se je culo še udar-j iuie njegovih težkih rumenih čevljev i o iiaku... poiem je pa utihnilo tudi to! * Veliki vojvoda je namignil lakaju, da lahko gre, sam se je pa s Paque-r.om vrnil v jedilnico. ^Prokleti lopov!» je rekel. «Zaba-vai sem se. ko sem ga poslušal — študiral in pričakoval, kako daleč bo s.egala njegova predrznost. Žvepleni rudniki v Punti Hermosi... vse ozračje in moje uboge podanike počasi žastrupljevati... meni pa 25 odstot- Fepioo 131 kov, da zatisnem eno oko,.. Prokleti lopov!» «Toda visočanstvo,» je z drhtečim glasom odgovoril senor Paqueno, Tali bi vendarle ne mogli stvar urediti nekoliko drugače? Higijena je v zadnjih časili jako napredovala... in... in... pomislite na Semjona Markoviča, visočanstvo, samo na Semjona Markoviča mislite...» «Ah, PaqueG.o,» se je nasmehnil veliki vojvoda, «vi ste in ostanete dobri jezuit. Ravno zato, ker mislim na Markoviča, sem odbii Bekkerja. Ali mi ni dovolj afera z Markovičem moja dolžnost je, da varujem vsaj svoj narod Bekkerjem in njegovim strupenim izlapinam! Ker pa govoriva ravno o ti stvari, sem se spomnil, da ste včeraj pisali neki angleški firmi radi nekega posojila na naše oljke? | «Da, da neki angleški firmi, Isaacs, > baje je ta firma nedavno dala lepa j posojila Grški... tako da... toda vi-I sočanstvo... visočanstvo.. > ! «Ali, kaj zato, Paqueno! Pomirite I se, na ta ali oni način se že izreževa j Z nami je vendar sveti Urban, a pred j sama imava še ves mesec dni časa!» IV. POGLAVJE, j uadi svetemu Urbano priliko, da sc 1 izkaže kot zaščitnik in pafcron Mi- norke. Hotel Univerzal stoji v Malionu na Plazueli de San Christobal, mesto Mahon ima sicer samo dva hotela, a Univerzal je prvi. V njem so največ stanovali in prenočevali redki trgovski potniki, ki jih je trgovina zanesla na otok, včasi se je pojavil v hotelu tudi kak ekscentričen Anglež, ali pa kak umetnik, ki je zašel na Mi-, norko na lovu za lepimi motivi soln-1 čnega zahoda. V mesecu februarju leta 1910 je pa stanoval v hotelu gospod Teodor Bekker iz Holandije. Gospod Bekker je bil človek z malo izobrazbo, pač pa z velilcanj večjo in nenasitljivo pohlepnostjo za denarjem; bil je skrajno nesramen, toda samo takrat, kadar je hotel biti, bil pa ie ob enem skrajno previden v slučajih, kjer je videJ, da ga nesramnost in nasilje ne privede do cilja, toda kadar si je nekaj ubil v glavo, bil je trdoglavejši nego vsak južnoitalijanski osel. Mislimo, da nam ni treba posebej omeniti, da je pokazal te svoje lastnosti le takrat, ko se je šio za kake lepe številke. Gospod Bekker nikdar ni odnehal, ako-ravno ie bilo na prvi pogled videti, da je nemogoče, da doseže svoj cilj, to ga ni plašilo; ravno tako mu pa ni pripravljala nobenih duševnih bojev zavest, da je moral doseči svoj cilj včasi s precej dvomljivimi in sumljivimi sredstvi; odnehati v stvari, kjer bi mogel nekaj zaslužiti, tega ni znal gospod Bekker, odnehal je le takrat, ako se je trdno prepričal,da bi vsled svoje trdoglavosti mogel vendarle nekaj izgubiti. Ona sobota meseca februarja, ko ; smo ga videli na avdijenci pri donu jRamonu, ni bila prav srečna: sam i gospod Bekker bi to priznal brez j vsakih pomislekov. Ne moremo trdi-i ti, da bi se kdaj kesal za svoje deja-| nja, ako ni bila izguba preobčutna, zato tudi ne moremo trditi, da bi se kesal radi svojega razgovora z veii-kim vojvodo; toda moral si je ogorčen priznati, da je doživel zasedaj trenoten poraz in to prav občuten, kar so dokazovali poedini deli njegovega telesa. Ni mu bilo žal, da je zaprosil avdijenco pri velikem vojvodi, i še manj je pa mislil na to, da po tem : j svojem prvem neuspehu opusti svoje J načrte. Punta riermosa je bila, kot se ; je sam prepričal, a v svojih računih i se je redko motil, prava ziata jama, j in to še kaka zlata jama! Žveplo, ki | ga je zasledil s svojimi poskusi je bi-' io prve vrste, potrebnih surovin je j bilo na pretek, skrajno poceni so bile delavske moči na Minorki, položaj naravnost odličen, kakor si ga je le mogel le zamišljati. Železniških stroškov nobenih, ker kraj je ležal v bližini pristanišča, ki je bilo radi svoje lege kot nalašč za pomorski promet. Kratko rečeno stvar bi bila kolosal-na kupčija, s katero bi lahko zaslužil sto in sto tisoče — in malo ie manjkalo, da ni naredil te kupčije za be-raskih 300.000 pezet. Ko je Bekker v svojem premišljevanju prispel do te točke, se je njegov obraz zresnil in začel je prav gorjansko preklinjati dona Ramona! Ta zviti lopov, ta hinavski vrag! Izsilil je iz njega vse skrivnosti a nazadnje ie odbil njegove ponudbe z neumnim izgovorom radi naroda, prebivalstva, delavstva! In to še na način, da se je zdelo Bek-kerju, da se je njegov obraz vsaj še za enkrat podaljšal, ko je čul tako nesramen in obenem neumen odgovor! Prokleto kaj tacega še ni doživel, zato mora ta svoj poraz vrniti temu be-raškemu princu z bogatimi obrestmi. Mogoče misli don Ramon najeti kje kako posojilo, da začne obrat r«a svojo roko, toda to bi bila slaba kupčija, novi upnik bi mu dovolil komaj 10% čistega dobička, on Bekker mu je pa ponujal 25. A kar je najhujše, on je našei rudnik — kaj v ti državi ni nobenih zakonov? To sc v njegovi domovini ne bi moglo zgoditi —? Kaj pa, ako bi prokleti don Rsmon vendarle kje dobil denar; ta bi se na- i—BBgMMBB—BBB zadnje še zadovoljil z i 0'7c ... a on, on Bekker ostane s praznimi rokami! On, Bekker, ki je veoclar... Ta miss.1 je gospoda Bekkerja tako razburila, da mu je parkrat začelo zmanjkovali zraka, ko je stopal in stopical po ulicah prestolnice od vojvodskega dvora do hotela. Ko je prispel na Pla-zuelo de San Christobal, se je šele malo pomiril, glava se mu je ohladila, aH to samo na znotraj, kajti njegova lica in ušesa so šc vedno gorela kot ogeni. Ni več mislil na svoj neuspeh in na maščevalne načrte njegove misli so se sedaj osredotočila okoli ene točke: kako nai pride kljub vsemu, kar je doživel danes, v posest Pi nte Hennose? Moral si je primati, da ia problem ni posebno lahak. Ves otok Minorkn in vse, kar je bilo na njem je bila last dona Ramona ali pa njegovih upnikov; brez njih vednosti ni padel niti vrabec iz strehe Punta Hermosa je bila sicer last one stare govedine Pa-quena, ki je Bekkerjn slovesno izjavil, da jo rajši zažge, nego proda njemu. Toda, Punta Hermosa mora biči njegova in to brez ozirov na sredstva .. toda... Spomnil ?e ie. d? živi v državi, jci je nje vladar skrajen absolutist ... in vprašanje je, koliko časa bo še smel tukaj živeti? Tu na otoku Minorki ga niso ščitili zakoni... iu je bil popolnoma brezpraven (seveda ni Domišljal na to, da ie ravnoiako v njegovi domovini)... Dolgo časa ni imel, ker verjetno je, da bo začel veliki vojvoda že jutri pogajanje s krko inozemsko odierusko firmo, da si zagotovi kapital in začne z obratom. (Dalje prihodnjič.) i KDOR JUGOSLOVAN, TA «MA-TICE» ČLAN! ;Fmm (&|u). Tovarna furnirja, žaga in trgovina z r.a ea do dva dal v tednu rahinj.j lesom, Podrečje, p.Domžale. 768 20-11 Plača in oskrba dobra. Naslov pove i: pri- j---------- jaznosti uprava < Jutra s. 972!Zarajsi staranje, ^rtg s pritiklinami in kopalno sobo, v sredini 1 mesta-, s stanovanjem treb sob, kopalno sabo ___ .. _ _ _ a !S ; pritiklinami, istotako v sredini mesta. ' ljubljanskem predmestje, pet minut; Ponudbe prosim pod »Stanovanje 5« na od železniške postajo, poleg glavne ccstc, j upravništvo .___971 --1 30 minut od ljubljanske glavne pošte. Pri-! ________- pravna za vilo, zdrava lega in zrak, v lepem • ~^ j** «5 » m Q 8 * krsjn, pripravna tudi za vsako obrt. Kje? , ¥ & m pov6 uprava «Jutra». 977 2—1 99 j ------• Pismo so nahaja v poštnem predalu.! OM. konces. zavod za pokončavanje j frosim pod isto šifro odgovora na upravo podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska I-____ ul