Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja ? Ljubljani rsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 E. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9‘50 K za četrt leta 4*80 K
PHaniua številka It v.
Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spro-jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna pet t-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 80 vin. večkrat po dogovoru.
17. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 10. februarja 1910.
Leto X1IL
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo j Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatva naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upvavništvo tRdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Družba sv. Cirila iu Metoda ln socialna demokracija.
Tržaška »Edinost« napada ▼ št. od 27. januarja jugoslovansko socialno demokracijo z očitanjem, da sicer v teoriji priznava narodnostno vprašanje^ v praksi pa da je v polnem navskrižju in protislovju. Najbolj bi to kazalo nastopanje slovenske socialne demokracije proti prekoristni in potrebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Sklicuje se na napade sodruga Kocmurja na shodu v Mostah, ki je baje proglasil družbo sy. Cirila in Metoda za preveč klerikalno in baje poživljal socialne demokrate, naj jo bojkotirajo. Dobro je, če pojasnimo stališče socialne demokracije sploh do enakih institucij, kakršna je družba sv. C rila in Metoda.
To vprašanje se je ventiliralo na prvi deželni konferenci italijanske socialno-demokratične stranke v Tržiču meseca novembra 1909. Deželno organizacijo slovensko sem zastopal jaz s pravico diskusije in tudi glasovanja. Italijanski sodrug Fantini (NB. laski podanik!) je ostro napadal italijansko družbo Lega Nazionale, češ, da je le navidezno kulturna, dejanski pa najhujša agitatorica za šovinistično liberalno-italijansko stranko. Pristaši italijanske liberalne stranke izpodrivajo in napadajo pripadnike socialne demokracije, kjer in kolikor morejo, po drugi strani pa zahtevajo od njih, da bi tudi oni podpirali L^go. Sodrug Fantini je stavil predlcg, da naj italijanski socialni demokratje smatrajo Lego Nazionale za društvo, ki politično nastopa in deluje za italijansko liberalno stranko v šovinističnem zraislu, naj jo bojkotirajo pri vsaki priliki. Pri debati, ki se je razvila, sem pricisiral stališče slovenske socialne demokracije teko: •Družba sv. C. in M., Lega Nazionale in Deutscher Schulverein so v principu kulturne družbe, s prvim namenom izobraževalnih zavodov. Socialna demo-
kracija mora torej v principu te družbe priznati kot koristne in potrebne, tako daleč in tam, kjer se ta princip tudi varuje. Kjer družba sv. Cirila in Metoda, Laga Nazionale in Deutscher Schulverein ustanavljajo šole v prid mladini in se ne vtikajo v politične boje in agitacijo, tam se lahko brez druzega da prosta roka sodrugom, da se udeležujejo izobraževalnega dela kot člani družbe ali pa da doprinašajo zanje. V krajih pa, kjer te družbe nastopajo ofenzivno, širijo narodno sovraštvo, se člani podružnic udeležujejo šovinističnega liberalnega in klerikalnega boja, tam je brez druzega doti čno podružnico bojkotirati. Kako naj se obnašajo sodrugi, je torej odvisno od slučaja do slučaja po razmerah v krajih in po obnašanju zastopnikov in članov dotične družbe.
Nastopa pa poleg principielnega, še drugo praktično vprašanje. Danes nikjer na Slovenskem in tudi med Italijani nobena iz meščanskih strank ne podpira delavstva. Ne zahtevamo politično strankarske podpore, ker bi bilo nonsens to od nasprotnikov zahtevati, pač pa je delavstvo in so delavske družine mnogokrat v položaju, ko bi lahko apelirale na humaniteto meščanskih strank. Tako ima socialna demokracija celo vrsto izobraževalnih društev, ki se stroga drže izobražev alnega dela in nimajo s politično stranki nobene dejanjske dotike ; ni pa enega slučaja, da bi meščanske stranke podpirale take izobraževalne instistucije socialne demokracije ali pa delavstvo sploh s humanitet-nega stališča. Nasprotno, kakor hitro slovenske, italijanske liberalne ali klerikalne stranke konštati-rajo, da so v kakem društvu, pa bodisi še tako kulturno, pristaši sccialno-demokratičnega mišljenja, takoj z največjo konsekvenco bojkotirajo izobraževalne in humanitarne zavode socialnih demokratov. Danes lahko konštatiramo, da za vse delavsko izobraževalno in podporno gibanje od meščanskih strank ni prišel niti krajcar, brž ko se delavstvo ni priznalo ali za narodno ali za krščanskosocialno. Vse ogromne stroške mora delavstvo v svoj | prid samo doprinašati, radi tega je tuli praktično i
stališče, izreči, da delavstvo nima nobenega povoda in tudi ne dovolj materialnih sredstev, da bi podpiralo družbo sv. Cirila in Metoda, Lego Nazionale in Deu* scher Schulverein, katerim so odprte mošnje meščanskih slojev, meščamk h denarnih zavodov in tudi javnih faktorjev po deželah, kjer pripadniki dotičnih političnih strank tvorijo oftcielne zastopnike dotične družbe. Delavstva prva dolžnost je, da skrbi za lastne potrebe in zadovoljno mora delavstvo biti, ako z največjim naporom zmagava lastne potrebščine. Kolikor se torej tiče dejanske podpore imenovanih družb, pripadniki socialne demokracije nimajo pametnega vzroka, kaj žrtvovati za te družbe. Taktičen javen nastop za ali proti posameznim družbam, pa je dejansko vprašanje, katero naj odloči vsaka krajevna organizacija zase. Kjer podružnice teh navidezno šolskih družb opravljajo agitacijske posle posameznih političnih strank, tam so nam tudi politični nasprotniki in tam je tudi dovoljena, jih napadati; kjer se pa dotične podružnice strogo drže vzgojevalnega programa, jih socialna demokracija ne napada in tudi ne sme napadati ne posameznih institucij, pe cele družbe.
Seveda je naravno, da pripadniki socialne demokracije mnogokrat napadajo celo družbo tako, kakor se dejanjski obnaša in največ povoda temu dajejo narodni in meščanski sloji sami; kajti slovenska liberalna narodna stranka očita nemškemu Sulvereinn in Legi Nazionale, da sta eminentno politično delujoči društvi, nasprotno očitajo zopet Nemci družbi sv. Cirila in Metoda in Legi Nazio-nale, imenujoč jih «Politischer Kampfverein* in tako nazivajo Italijani družbo sv. Cirila in Metoda kot slovensko klerikalno narodno šovinistično institucijo. Ako si narodni klerikalni in liberalni gospodje med seboj očitaja in dokazujejo, da je namen le navidezen, pravo delovanje posameznih društev pa šovinistično, politično, po-
PODUSTEK.
Savičev pesimizem.	Daije.
Savičeve sanje drugi dan — niso splavale po vodi.
Zvečer je bil zopet na Ringu, ona pa tudi, cvetoča, sijajna, krasna, kakor sinoči. Pavlu je srce skoraj prekipelo. Ko sta se srečala, ga je ljubeznivo pogledala in njemu je bilo, kakor bi mu bili angeli posvetili v oči...
Romanček se je hitro razvil.
Tri večere zaporedoma sta se srečavala in pogledovala. Četrti večer je ni bilo na šetališču. Savič se je izprehajal tri ure po Karntnerringu, ne da bi jo bil uzrl. Bil je obupan. Pogledal je malo dalje, na Parkring, pa na Burgring — zastonj. Njegove krasotice ni bilo. Oh, koliko je pretrpel ta večeri Kdo je bil že zaljubljen, ne da bi vedel, kaj da pomenja to? A vsa Savičeva Čuvstva so bila globokejša nego v navadnih ljudeh. Tudi njegove muke so bile močnejše.
Očital si je, da je bil neumen, strahopeten. Saj bi se bil lahko domislil, da je enega večera ne bo sem, in kaj potem? Tri dni ga je z očmi pozdravljala; zakaj je ni nagovoril? Ker je bil boječ kakor gimnazijec. Saj vendar ne sme čakati, da ga ona nagovori. In sedaj je ni tukaj. Kdo ve, ali še kdaj pride?
Ne, ne, ne. Tega ne sme biti, tega noče niti misliti!
Kaj bi bilo iz njega, ako bi je ne videl več? Bilo bi grozno. Da bi njegovi upi tako skopneli ...	*
Razum se mu je potihoma posmehoval,
— Kaj sem ti pravil, neumni fantalin? Tako se godi vsem, ki nočejo poslušati razuma. Prav ti je. Če bi me bil takoj slušal, bi si danes lahko prihranil bolečine. Prav ti je. Sam si kriv. Pa nocoj je še čas. Nje ni tukaj, dobro. Ne misli na njo. Čim prej jo pozabiš, tem boljše bo.
— A, seveda I Pozabiš 1 Nočem pozabiti I Kar zagrizel se je v svoje trpljenje in svojih
duševnih bolečin ne bi bil dal niti za doktorat, čeprav bi mu ga bili ponujali brez izpitov.
Kako je trpel I Misli, da je morda nikdar več ne vidi, se vendar ni mogel iznebiti in to ga je najbolj peklo.
Izprehajanje ga je jako utrudilo. Končno je šel domov. V sobici je bilo silno vroče. Odprl je okno, a zrak se ni hotel ohladiti. Kako, ko je v njem vse gorelo?
To je bil preludij veliki simfoniji njegovega
srca.
Prihodnji večer je bil že zopet na Ringu. Sreča mu je bila milejša; nocoj se je prikazala. Njegovo srce je zavriskalo. A dolgo ni mogel nabrati toliko poguma, da bi jo bil nagovoril. Bližal
se je čas, ko je nava‘dno odhajala. V prsih mu je postajalo tesno.
—	Ah, če sedaj odide, pa morda ne pride več? —
Sedaj se mora odločiti, pa — naj se zgodi karkoli.	•
Sploh — kaj se mu more zgoditi? Saj ni greh, nagovoriti jo. In če se je zmotil, če je krivo tolmačil vse njene prijazne poglede ...? Tedaj mu lahko poreče: Gospod, motite se — in vsega bo konec. Tedaj bi vsaj vedel, pri čem da je.
A — prav tega se je bal.
Če se moti, tedaj je zmota tako prijetna, da bi bila večna škoda, spoznati resnico. A vendar mora kaj ukreniti. Tako vobče ne more več živeti. Vedeti mora, česa se sme nadejati. In zmotiti se ni mogel. Njeni pogledi so bili tako razločni, da niso mogli'pomeniti nič druzega, nego to, česar je iskal v njih. Čemu torej strah? Saj ji mora biti naposled že smešen s svojim tihim občudovanjem.
In vendar se ni mogel odločiti.
Z ženskim svetom ni občeval nikdar, torej ni čudo, da je bil neokreten. Saj bi jo nagovoril. Toda, kaj naj ji reče? In če bi ona vendar mislila, da je predrzen ... ?
V	tem trenotku sta dami postali Mlajša je pogledala na žepno urico, potem sta se obrnili*
Dalje prih.
tem ne smejo zameriti niti posameznim pripadnikom socialne demokracije, da jim to povedo v lice. Slovenski socialni demokratje pa tudi vidijo, da je družba sv. Cirila in Metoda poslala bojni predmet med klerikalci in liberalci. Družba sv. Cirila in Metoda se je sama sprva obnašala kot strogo klerikalno društvo. Zato so jo narodni liberalci zanemarjali, jo napadli ter si priborili cfcielno zastopstvo. Povsod pa nastopajo odbori podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, kjer pridejo ž njimi v dotiko s socialnim demokratom, sovražno in nasprotno. Zaradi tega je tudi naravno obnašanje socialne demokracije, da vidi v družbi sv. Cirila in Metoda sedaj bojno narodno šovinistično institucijo pod okriljem na-rodno-liberalne slovenske stranke.*
Deželna konferenc) je na ta izvajanja sklenila enoglasno, da imajo odločati na Goriškem posamezne politične organizacije od slučaja do slučaja, kako se imajo obnašati sodrugi v posameznih ] občinah po faktičnem delovanju posameznih podružnic družbe sv. C-rila in Metoda, oziroma na italijanski strani proti Legi Nazionale. Mislim, da je to obnašanje docela upravičeno in opravičeno, le dvomim, da bi tržaška <Edinost> imela toliko izpozaanja in poguma, da bi pripoznavala to, kar je prav in res.	Dr.	H. Tama.
Narodna delavska organizacija in dr. Mandič.	Kon€C
Na shodu d'. M. tudi ni povedal, kar njegov tovariš K. tolikokrat parafrazira, da je italijanski in nemški kapitalist pravi nasprotnik slovenskega delavstva in da je zaradi tega še posebej treba združiti proti njima slovenske delavce. Dr. M. je seveda toliko pameten, da vidi, da je sicer po eni strani res: Ves industrialni kapital na slovenskem ozemlju je nemški in italijanski; ali po drugi straai tudi vidi, da mu ne služijo samo slovenski delavci, marveč v ogromnem številu (udi nemški in italijanski. Boj proti laškemu in nemškemu kapitalizmu je torej mogoč le po združenem delavstvu in ako ■e slovensko, laško in nemško delavstvo ne združi, potem je vsaka solidarnost med delavci ubita in laški in nemški kapital ravno vsled delitve delavstva po narodnosti počenja med Slovenci, kar hoče. Ima torej prav in je vsaj nekaj jasnega v tem, kar zahteva Andrej Gabršček od narodnega delavstva : Združite se stanovsko, ne mešajte se v politiko, kadar pa volite, volite za aarodno-naprednostranko; le v tem okvirju vas bo narodno-napredna stranka podpirala in priznavala vaše ekonomične organizacije 1 Toda, kar se posebej razume, Andrej Ga-brlček ne ve, kaj je strokovna organizacija; ima pred očmi stanovska, govori pa o strokovni. Strokovna organizacija (Gewerkschsfl) je plod dela aedalno-demokratičnih strank. Strokovne organi-zacije so bojne, resistenčne organizacije, ki imajo izvesti razredni boj in tvorijo Cesto najekstrem-nejše krilo socialno-demokratičnih strank, ono, ki trdi, da mora ostati armada socialno-demokratične stranke samo v sindikatih ali strokovnih društvih , združeno delavstvo, t j. sindikalizem. V tem, kar zahtfva Andrej Gabršček od narodno-delavske organizacije, vidimo socialni demokratje ves švindel in šarlatanstvo, ki se uganja. Delavce odtegniti od politične in razredne organizacije socialno-demokratične stranke, združiti jih v podpornih ip bralnih društvih stanovsko z delodajalci vred in izrabljati jih v politiki kot p okorne voli Icenarodno-nap redne stranke.
Kako se bori dr. M. proti posameznim točkam natega programa, kaže najznačilnejše tole: Pravi, socialno-demokratična stranka ima jako lep narodnosten program, a ga ne iz?ršuje in ga tudi ne more, ker si najodličnejši pristaši v stranki sami niso sigurni, ali izvesti personalni ali teritorialni avtonomni princip ter navaja članek sodruga Hartmana v «Kampfu>, ki zahteva asimilacijo narodnostnih manjšin v velikih centrih, tir. M. seveda ne sme povedati svojim delavcem, da je znanstvena diskusija med pristali socialne demokracije jako živahna in sistematična, dasejeravnopoznan-stvenih diskusijah socialno-demokra-t i fin ih voditeljev sploh šele prišlo na jasno, v čem obstoja bivstveno narodno vpralanje. Socialno-demokratična stranka v okvirju lastne organizacije do cela konsekventno izvaja prinoip avtonomijo in ga priznava in praktično
zastopa tuli v političnem življenju, le da ne sledi malenkostnemu jezikovnemu boju narodnih strank, pretepanju radi uradniških mest in šarlatanskemu šovinizmu. Zastopniki socialno-demokratične stranke so si v svesti, da šovinist čno počenjanje narodnih strank samo dovede ad absurdum njih narodnostni program. Socialno-demokratična stranka ve in sklepa to iz naravnega razvoja, da pride čas, ko se v Avstriji vse stranke odločijo za avtonomijo ali pa se razdirajo zastarele in trhle podstave te države. Socialna demokracija na svojih tleh izvršuje docela brnški program, pušča pa, da se narodne stranke med seboj mesarijo in bi bil noasens zahtevati od socialno-demokratične stranke, da dirigira češko delavstvo na pomič češkim narodnim strankam, slovensko delavstvo slovenskim narodnim strankam itd. In to ravno dela N. D. O. in s tem podpira šovinističen narodnosten boj in dovaja ad absurdum larodnosten princip, kakor se tira po teh strankah dosed aj.
Dr. M. še izkuša biti kolikor mogoče neoseben, vendar se mu pa to tudi ne posreči. Jako rad citira moj spis ‘Jugoslovanska ideja in Slovenci*, da bi mi očital neko nedoslednost. Dr. M. sera že v (Delavskem listu* pred dobrim letom očital, da je podlo, delavstvu citirati iztrgane besede in ne povedati zmisla in smotra brošure. Res je, da sem v tej brošuri obsojal zastareli nemški marksimi-zem izza 50 let, v koliker se je prenesel na naše slovenske delavce in to tudi danes obsojam. Temeljna ideja brošure pa je: Predpogoj izvršiti jugoslovanske ideje je i nternacionali-zem in interkonfesionalizem; zaradi tega je mogoče priti do enotne politične stranke med Jugoslovani le, ako se do cela upošteva in pospešuje razvoj socialne demokracije v mestnih industri-alnih centrih, na deželi pa se kmet organizira demokratično, interkonfesion al-noin internacionalno. Dr. M. bi moral priznavat’, da je dejanski predpogoj vsake združitve Jugoslovanov, ako se odstrani razpor med ortodoksizmom in katolicizmom iu ako se odstranijo vse zmede iz historičnih idej Veliko-Hrvatske, Velikosrbske in Veliko-Bolgarske. Nikjer internacionalizem ni tako potreben, kakor med malimi jugoslovanskimi plemeni, kjer je narodni šovinizem še bolj malenkosten kakor drugod in kjer je konfesionalizem pravi strup, ki izpodvezuje vsako resno politično delo.
Dr. M. naravnost rečeno farba delavce na shodih z mojo brošuro c Jugoslovanska ideja in Slo-venci* in ni ga sram, dasi sem mu v »Dalavskem listu* očital že podlost, to ponavljati še naprej.
Skratka shoda v Kanalu in Solkanu sta pokazala, da dr. M. nima ne političnega, ne gospodarskega programa, kar je dobrega na N. D. O. je posneto po socialno-demokratični stranki, kar pa je slabega, to pa je njegovo lastno in pristno delo.
Dr. H. Tuma.
Politični odsevi.
* Delegacijo. V poučenih krogih pravijo, da z ozirom na politični položaj ni pričakovati zasedanja delegacij pred oktobrom. Politika je pač v Avstriji in na Ogrskem tako zavožena, da bi bilo za avstrijsko in ogrsko in skupno vlado res prav neprijetno, če bi se sestali delegaciji sedaj ali pa v kratkem času. Ampak da mora radi nerodnosti vlad zaostajati vse po. i učno in gospodarsko delo v obeh državnih polovicah, je le v Avstriji in na Ogrskem mogoče. Neskončno dolge počitnice delegacij diše že prav po neustavnosti. Na kakšni podlagi hočejo pravzaprav skupni ministri gospodariti, če jim hi dovoljen proračun? Institucija delegacij ne uživa simpatij socialne demokracije, zakaj sestavljene so tako, da se v njih prav nič ne izražajo resnične politične razmere med ljudstvom; način njihovih razprav je za demokratično misel naravnost smešen: O skupnih zadevah razpravljajo, a vendar ne smejo biti nikdar skupaj: Svoje sklepe si javljajo pismeno, če si imajo sploh kaj naznaniti, si morajo pisati, ministri jim niso niti odgovorni, skratka te delegacije so prava karikatura parlamentarizma. Toda dokler ni pametnejše oblike, se sme zahtevati, da bi vsaj ta surogat opravljal svoje delo in prihodnje zasedanje delegacij je za prebivalstvo že zaradi tega važno, ker se bo lele takrat zvedelo, koliko mmonov je pravzaprav požrla slavna aneksija Bosne in Hercegovine. Seveda, prizadetim gospodom bi bilo najljubše, če jim sploh ne bi bilo treba povedati tega.
* Novemu hrvatikemn buu drjn. Tomaiiču je že zagotovljena podpora hrvatsko-srbske koalicije. V nekem pogovoru je novi pr e vzvišeni dejal, da smatra za svojo prvo nalogo, napraviti zopet ustavne razmere na Hrvatikem. Tudi volilna re-
forma je baje v njegovem programu, toda nihče še ne ve, kakšna bo.
* Za rešitev ograko-hrvatakega ipera se imajo
določiti takozvane kraljevimke (regaikolarne) deputate. To je nekaj podobnega kakor avstrijska in ogrska delegacija, le da se volijo regnikolarne de-putacije samo "d slučaja do slučaja. Ogrski parlament (brez Hrvatov) in hrvatski sabor izvolita vsak svojo deputacijo, posvetovanja ima vsaka zase, poročajo si pa pismeno. Kdaj se snidejo te depu-tacije, je pa še veliko vprašanje, kajti Khuen He-dervary mora šile dobiti tak parlament, kakor ga potrehuie; če ga dobi, pa še sam ne ve.
* Pogajanja radi politične zveze se vrše zadnji čas na vseh koncih in krajih. Dne 22. februarja se snide državni zbor, a nemška obstrukcija v deželnem zboru češkem je tako poostrila položaj, da zopet nihče ne ve, kako bo v parlamentu. Nemško-nacionaine stranke v zvezi s krščanskimi socialci še vedno računajo na poljsko pudporo in s tem na večino v državnem zboru. Na drugi strani se trudi Slovanska Enota, da bi p-idobila Poljake in Rusine in na ta način razbila sedanjo večino. V obeh smereh se vodijo razprave. S Pol;aki se zdi stvar doslej težavnejša kakor z Rusini. A tudi če se Slovanski Enoti posreči pogodba z enin i in z drugimi, so še težave, ker so nasprotja med Poljaki in Rusini zelo velika. Od vseh teh poizkusov in od njihovega uspeha je pa tudi odvisno vprašanje bodočega ministrstva, o katerem je sicer toliko govoric kolikor vrabičjega čivkanja ob zori, gotovosti pa ne toliko, kolikor pameti v črvjih možganih.
* Grof Khnen Hed»rvary je zopet ponudil vladarju svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Kajpada je Khuen to vedel, še preden je bil pri česat ju. Njegove demisije niso nič druzega kakor šahove poteze. Prebivalstvo na Ogrskem naj bi spoznalo, da je Khuen najkonstitucionalnejši minister, kar ga je misliti, da ga pa vladarjeva volja sili ostati na njegovem mestu. Khuen sedaj razglaša, da si sestavi novo vladno stranko. Ker na Ogrskem ne bo veliko politično mislečih ljudi, ki ne bi že bili v tej ali oni stranki, pričakuje torej lisjaški grof da je večina ljudi na Ogrskem sposobna, vreči svoje dosedanje politično mišljenje v ropotarnico in sprejeti nov prog am, seveda Khuenov. Radovedni smo le, kakšen je ta program, kajti kar je Khuen namigaval — »govoril* se ne more reči — v parlamentu, so bile uganke, ne pa program.
Strokovni pregled.
Zveza lomih delavcev avstrijskih »Krajna skupina Ljubljana* ima svoj XIV. celoletni redni občui zbor v nedeljo, dne 13. februarja 1910 ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne »pri Levu* na Marije Terezije cesti s sledečim daevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Volitev predsednika, predsednikovega namostnika, desetih članov odbora in petih članov kontrole. 4. Sklepanje o vprašanju glede delovne pogodbe. 5. Raznoterosti. Tovaršil Pridite na to zborovanje polnoštevilno, nudi se Vam prilika, da se prepričate o delovanja naše organizacije v pretečenem letu in da izrazite eventualne želje in pritožbe. Torej vsi na občni zbor!
Pulj. V nedeljo, dne 13 fubruarja ob 10. dopoldne je v prostorih Delavskega doma, Olivo Ca-stello štev. 2 občni zbor puljske pekovske podružnice. Vse sodruge peke vabimo, naj se polnoštevilno udeleže tega zbora.
Socialni pregled.
5 Vlagale! parketov se prosijo, da ne sprejmejo v sedanjem času nobenega dela v Zagrebu. Delavci zagrebško parketne tovarne so v plačilnem gibanju; vodstvotvornice je oklonilo njihovoprošajo, da bi se regulirale cene. Doslej so so plačevale stare enotne cene, ki so se vjemale s prejšnjim enostavnim delom. Vsled vpeljave malih parket in rarnovrstno pomnoženega dela se je znižal zaslužek in delavstvo je prisiljeno, zahtevati boljši tarif. Via-galci parket naj se torej izogibljejo Zagreba.
5 Pozor, itavblnakl delavoll l« Wmterthura v Švici nam pišejo: Tukajšnji stavbinski mojstri, ki nimajo dovolj izrazoy, da bi po svojih srčnih željah ozmerjali «proklete monstrance, hujskače in šču-valce*, so zopet na lovu za stavkokazi po tujini.
V	resnici se jim kljub razširjeni krizi in £ njo združeni brezposelnosti šu ni posrečilo, dobiti porabnih stavbinskih in pomožnih delavcev. Njihova zadrega je velika. Zadnjo dni se je stavkokaznemu agentu Grasserju, o katerem nam je pisal naš sin, «da naj bi tega lumpa obesili na prvo drevo, ker ni več vreden*, posrečilo, dobiti v Norimberku nekoliko stavkokazov. Ko so prišli sem, so jih naita-mli v hlevih neke stavbinske tvrdke, kjer že prej niso mogli slučajno polovljeni slovenski in hrvatski delavci obstali. Pogled na to žalostno bivališče je zadostoval, da so zapeljani proletarci takoj odpotovali. Stavbinski in pomožni delavci ,so nujno prosijo, naj na noben način ne sprejmejo dela v Win-terihuruu. Sploh naj bodo zelo oprezni, :iko se jim ponuja delo v dvici, kajti agentje ne govore resnice. Stavka v Winterthur« traja že od 1, junij«
in Se store podjetniki v resnici tiste korake, ki jih napovedujejo, se bo Se zelo razširila, ker bodo v stavko zapleteni tudi delaje', ki niso imeli doslej nič opraviti z zidarskim štn>jkom.
Opazka uredništva. Agentje iščejo stavkokaze prav pridno po slovenskih deželah, zlasti po Goriškem. Opozarjamo delavce, da gre tukaj tudi za čast slovenskega imena. Po (ujini se ne sme misliti, da je Slovenec rojen stavkokaz, torej lump! Dobička pa itak ne more imeti nobeden, kajti doslej ni mogel ne eden obstati pri pijavkah v Winter-thuru.
Gospodarski pregled.
Občni zbor tržalkih delavskih zadrug za zadružnike, ki spadajo v okraj skladišča na Belve-derju, te vrši v petek, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International* ul. G. Boccaccio 25. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva. 2. Isto itev krajnih nadzorovalcev. Zadruge priporočajo zadružnikom, da pridejo v velikem številu in da privedejo s seboj tudi svoje soproge.
Domače vesti.
— Zizibambalci so že takorekoč izdihnili dušo svojega žalostnega življenja, samo ostanki, ki so jih usmiljeni ljudje magistrata zastavili v mestno zastavljalnico, semtertja še zacikajo. Tako na primer govoriči neki Slavoj Škerlj, ki je bil tajnik zizibambulcev toliko časa, dokler so liberalni magnatje dajali kaj cvenka, v »Narodu* o meni in o baje zafurani stavki pri W eiblu, Sodruga E. Kristana oblastno pozivlje, naj pride pogledat v zapisnike članstva, češ, da ne bo našel stavkokaza Dovča v njih. No, že mogoče, da bi ga ne našel, ker menda sploh nobenih takih zapisnikov nimajo. Cernu bi naj tudi služili taki zapisniki? Saj tistih par zapeljanih revežev na duhu nosi Škerlj lahko v glavi, ako ima možgane v njej. Faktum je ta, da je Djvč sam izjavil, da je član kla verne N. D. O. Kar se pa tiče stavke same, se mi zdi, da se razume gospod Škerlj na take stvari kakor zajec na boben. Kajti ako boče govoriti kaj o za-farani stavki, tedaj naj se spomni na re3 zafurano stavko tramvajskih uslužbencev ia potem naj se prime pošteno za nos. Sicer pa, kar se tiče obrekovanja, sem prepričan da so v tej itroki zizibam-bulci res mojstri.	Ivan Toka n.
— Za agrarne namene je sklenil kranjski deželni zbor, predeu je šel na počitnice, sledeče resolucije: 1. Deželnemu odboru se naroča, da nastavi posebnega živinorejskega nadzornika in se. obrne do vlade, da se izposluje primeren državni prispevek v ta namen. 2. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi načrt za živinorejski svet, ki bodi zlasti potom živinorejskih zadrug in drugih veščih zaupnikov informativen in posvetovalen organ pri pospeševanju živinoreje. Pooblašča se deželni odbor, da provizorno tak svet sam ustanovi in o tem poroča v prihodnjem zasedanju. 3. Deželnemu odboru se naroča, da nastavi posebnega sadjarskega nadzornika.
4. Podpore kmetijstvu, zlasti za popravo hlevov, naj deli deželni odbor tako, da se zaveže, da za določeni, od prosilca na svoje ime pri kakem denarnem zavodu najeti kapital določeno vrsto let vse, ali del letnih obresti plačati namesto prosilca.
5. Deželnemu odboru se naroča, da se nemudoma obrne do centralne vlade a prošnjo, v kateri naj obrazloži, da ima vso akcijo za povzdigo živinoreje na Kranjskem v svojih rokah, dalje, da ima poleg lastnih sredstev tudi potrebne strokovne moči in vešče zaupnike na razpolago, in naj izposluje, da se od države kranjski deželi posebej namenjeni z n e s e k za povzdigo živinoreje izroči njemu v oskrbo in uporabo. Nismo nevoščljivi kmetom. Toda — kaj je sklenil deželni zbor v prid delavcem P — Veliko ničlo 1 Zato ne sme biti delavstvo zastopano v deželnem zboru.
— 0 blejskem grada, kateremu pripada tudi blejsko jezero, se že dolgo govori, da je na prodaj in se je priporočalo, naj bi ga kupila dežela. S tem se je zadnje dni bavil tudi deželni zbor, kateremu je deželni odbor poročal to: »Izreklo se je mnogo prošenj, da bi se nakupilo Mubrovo posestvo na Bledu. Leta 1907 se je deželni odbor obrnil na g. Muhra in vprašal, koliko zahteva za posestvo. Obravnave so se vlekle dalje, prišlo pa ni do nikakega dogovora. Muhr je naznanil aprila meseca 1909, aa bi bil pripravljen prodati posestvo za ceno med 800.000 in 820.000 kronami. Kakor je želeti, da bi prišla dežela v posest jezera, mora vendar dežela postopati previdno. Dežela ne sme pri tem nič ugubiti. Investirani denar bi se moral obrestovati. Dežela bi morala postopati trgovinsko. Posestvo obsega 824.113 m8, med tem stavbišča 493.110 m*. To bi se prodalo, ostal bi deželi le grad in jezero, Treba bi bilo parcelirati posestvo, napraviti ceste, žrtvovati za olepiaoje. Dežela bi tudi morala enako braniti ■voje pravice, kakor vsak posestnik. Muhr ceni posestvo višje nego dežela. Muhr je brzojavi), da boče hiter odgovor, če ne proda drugemu. Finančni odsek je prišel do prepričanja, da bi dežela mogla brez škode kupiti posestvo, in predlaga: »Deželnemu odboru se naroča, da ponudi g. Muhru svoto 600.000 K za nakup njegovega posestva.* Ta predlog *e ja »prejel proti nemškim glasovom*
— 0 deželnem gledališča je sprejel kranjski deželni zbor sledeči Šušteršičev predlog: (Deželni odbor se pooblašča prepustiti deželno gledališče za tekočo in bodočo sezono »Dramatičnemu društvu* v brezplačno uporabo; previdnosti deželnega odbora je prepuščeno ugotoviti v posebni pogodbi tozadevne posebne pogoje in morebitne izjeme.* — Predlog samposebi je videti jako nedolžen Toda dr. Šušteršič ga je utemeljeval z govorom, ki zbuja prav neprijetne pomisleke. Pravil je, da je zašla moderna dramatika na »kriva pota* in po tem bi se dalo soditi, da zahteva od deželnega odbora, naj jo spravi zopet na »pravo pot*. Deželni odbor je sicer visoka instanca, toda da bi imel zato kvalifikacijo za odločilno sodbo v umetniških vprašanjih, vendar še ni dokazano. Saj tudi o drju. Šušteršiču dotlej ni bilo znano, da bi bil strokovnjak za dramsko umetnost. Vsakomur se je moralo zdeti, da je tu govoril kot politik, seveda kot klerikalen politik. Za umetnost pa ni merodajno ne klerikalno, ne liberalno, ampak zgolj umetniško stališčp. In dokler ni dtželni odbor umetniški forum, tudi ne gre, da bi v lastnem delokrogu odločeval o umetniških vprašanjih. Je že res, da se lahko smatra mnogo reform v naših gledaliških zadevah za potrebne, ampak če misli gospod Šušteršič, da naj deželni odbor ustanovi specifično klerikalno gledališče, tedaj mu kličemo v spomin žaloitno usodo dunajskega jubilejskega gledališča, ki je prijadralo do popolnega bankrota, ko so po-iikusili napraviti iz njega pristen krščansko-socia-len teater.
— Deželni ametnlikl svet se ustanovi pri kranjskem deželnem odboru po sledečem predlogu, ki je bil sprejet v zadnjem zasedanju: »U.tanovi se deželni umetniški svet, ki bodi posvetovalni organ deželnemu odboru v umetniških zadevah. Zlasti ima staviti predloge: 1. O ureditvi kranjske umetniške galerije. 2. O nabavi umetnin za deželo. 3.
O	podpiranju umetniškega delovanja sploh. 4. Deželni umetniški svet bodi presojevalni organ za umetniške načrte. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi deželni umetniški svet.*
— Koniamao društvo za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zavezo, se razvija prav lepo. Doslej je že 500 članov združen>h v društvu. Od 14 decembra pa do 1. svečana jih je nanovo pristopilo — 130! Tako je prav. Konsu-mentje Ljubljane in okolice — le tako naprej!
— Vlak je pOTOlll med postajališčem Dobova in postajo Brežice posestnikovega sina Ivana Cvetka iz Gaberja pri Brežicah aa sledeči način: Nesrečnež se je dne 5. t. m. privezal na tračnico z dvema žepnima robcima, tako da je oba skupaj zvezal in potegnil pod tračnico pa zavezal okoli vratu. Povozil ga je vlak št. 551, ki prihaja v Brežice ob 1. in 11 m. po noči. Njegov brat je našel truplo na eno stran tračnice, glavo pa na drugo stran. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen.
— Velik sociaiiittčni ples se je vršil na pustno soboto v Trstu v gledališču Politeamo Ros-setti. Udeležba. je bila ogromna, da še nikdar tako. Plesati sploh ni bilo mogoče. Po prvi četvorki je odbor aranžiral krasno sliko. Na odru pod visokimi s snegom pokritimi hribi se je naenkrat pojavilo 16 belo oblečenih deklic in vsaka je imela svojo zastavico. B lo je 16 narodnih zastavic. Kmalu so te izginile in na vrhu je ostal delavec z veliko rdečo zastavo. In mlade plesalke so v gracioznem plesu razvile šest velikih trakov z raznimi delavskimi napisi. Veselje je trajalo do ranega jutra. Cisti dobiček plesa je namenjen delavskemu domu v Trstu.
Društvene vesti.
§ Delavsko izobraževalno drnitvo t Gorici
priredi v sobota, 12. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo, 13. t. m. ob 10. dopoldne dvoje javnih predavanj v veliki dvorani hotela pri »Zlatnem angelu* (ali’ angello d’ oro), ulica Veterini. Predava ces. svetnik sodr. Ivan Franke iz Ljubljane o predmetu »Pogoji kulture*. Vstopnina znaša 20 vin. za osebo, za dijake 10 vin. Delavcem in prijateljem izobrazbe iz mesta in okolice priporočamo toplo, da se udeleže teh predavanj, ki obetata biti jako zanimivi.
Iz stranke.
o Politični odbor jagoslov. soc.-dem. stranke
V	Trsta ima v soboto, dne 12. t. m. ob 8. in pol zvečer v svojih prostorih v Delavskem domu zelo važno sejo. Noben odbornik naj ne manjka.
o Novi prostori v Oorlol. Kakor smo že javili, so delavske organizacije v Gorici najele nove prostore v ulici Treh kraljev (Via Tre Re) štev. 16. Ker pa je treba nekaj časa za ureditev prostorov, bo otvoritev šele dne 20. t. m. Ob tej priliki priredita združeni socialno-demokratičoi stranki, jugoslovanska in italijanska, javen ljudski shod na dvorišču Delavskega doma. Shodu sledi slovesna otvoritev. Vse organizacije in zaupnike opozarjamo, naj naslavljajo vsa pisma in pošiljatve sploh na omenjeni naslov.
Umetnost in književnost.
: Delavska tiskovaa dražba v Ljubljani opozarja na svojo zalogo knjig in brošur. Naloga
vsakega zavednega sodruga je, da razširja brošure Delavske tiskovne družbe. Naročajo se pri Delavski tiskovni družbi v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6/II.
: Dr. Janez Bieiweis in njegova dela. V založbi »Naših zapiskov" je izšla lepa zgodo-vinsko-politična knjiga dr. Lončarja pod gorenjim naslovom, ki razlaga razvoj slovenske politike za dr. Janeza Bleiweisa. Cena 1 K- Sezite po nji!
Zadnje vešti.
Deželni zbori.
Praga, 9. februarja. Včerajšnja zadnja seja češkega deželnega zbora je trajala komaj deset minut. Najvišji deželni maršal je dal prečitati eno vloženih interpelacij. Potem so podali Cehi, Nemci in veleposestniki vsaki svojo »izjavo*, tako da je seveda vsaka stranka valila odgovornost za nesposobnost deželnega zbora na drugo in potem se je zasedanje zaključilo. Kdaj se zopet poizkusi Sisifovo delo s tem nesrečnim deželnim zborom, je seveda popolnoma neznano.
Gradec, 9. februarja. Štajerski deželni zbor se je včeraj odgodil. Ker je bilo znano, da so se vsi posredovalni poizkusi ponesrečili in se je splošno pričakovalo kaj važnega, so bile galerije prenapolnjene. Seja pa je bila povsem kratka. Pred njo je namestnik grof Clary še enkrat poizkusil, posredovati med strankami, toda brez uspeha. Ob se je otvorila seja. Grof CI ar y je odgovoril na nekatere interpelacije, potem je še enkrat prosil za besedo in je naznani), da je deželni zbor odgoden. Slovenski klerikalci so glasno klicali »Živio*, pa niso mogli zatajiti svojih kislih obrazov. Res el je Zaklical: Privilegirani deželni zbor je napravil krido!
Brno, 10. februarja. Jutri se počne v moravskem deželnem zboru debata onovih deželnih davkih. Ob 11. dopoldne ustavijo delavci po vseh tovarnah delo in prirede demonstrativen sprevod v znamenje protesta proti zvišanju indirektnih davkov.
Finske volitve. Helsingfors, 9. februarja. Po doslej znanih rezultatih so dobili socialni demokratje 271.887 glasov, starofmci 153 691, mladofmci 95.920, švedska ljudska stranka 92.809, agrarci 50 584, kršSanski socialci 12 810 glasov. Starofmci so doslej izgubili štiri mandate, krščanski socialci samo enega. Socialni demokratje pridobe dva mandate, agrarci tri, švedska stranka enega.
S a 1 c b u r g, 9. februarja. Salcburški deželni zbor je s klerikalno večino odklonil vse učiteljske zahteve. Soc. - demokratična poslanca Preussler in Pr ob st sta krepko zagovarjala zahteve učiteljstva, a proti trmi klerikalne večine se ni dalo nič ooraviti.
Švedski kralj sbolel. Stokholm, 9. februarja. Šredikega kralja Gustava so morali operirati zaradi vnetja slepega črevesa. Operacija se je posrečila.
Amnestija sa grike oficirje, Atene, 9. februarja. Kralj je podpisal dekret, s katerim so pomi-loščeni vsi mornarski častniki, ki so se udeležili revolte dne 29. oktobra 1909. Dekret se je sinoči ra7glasil. Pomiloščeni častniki so izpuščeni iz zapora in gredo na trileten dopust v tujino.
Janina Borovika. Krakov, 9. februarja. Ker je državno pravdništvo opustilo ničnostno pritožbo, je Janina Borowaka izpuščena na svobodo.
Abdal Hamld. Berlin, 9. februarja. »Morgen-post* javlja iz Soluna, da je odstavljeni sultan Abdul H amid zblaznel. Izkušal se je obesiti na brisači. Strežaju, ki je pravočasao prihitel in ga rešil, je odgriznil prst na roki. Abdul Hamidu so končno morali natakniti prisilni jopič.
Dopisi.
Oorlca. Misijoni so v naši goriški deželi postali obilni kakor hrošči meseca maja. Že nekaj časa ne mine mesec, ne da bi jezuitje razgrajali v kakšni občini. Imeli smo jih pred volitvami v Štandrežu, sedaj v Renčah, Sv. Petru, potem so se spravili v Vrtojbo. Kdor se jih boji, mu je seveda prosto; mi nimamo strahu pred njimi. Socialni demokraciji hočejo škodovati, to sa razume. V resnici ji koristijo. To smo videli n. pr. v Štandrežu, kjer smo dobili po misijonu več glasov kakor prej. Podobno je bilo tudi v Vrtojbi; dokler ni bilo misijona, nismo imeli nobenega pristaša, sedaj je tam večina glasov naša. Enake posledice bodo dosegli tudi drugod; o tem se bodo že prepričali. Če smo nasprotniki misijonov, imamo za to povsem druge razloge. Prvič stanejo namreč ti misionarji na račun občin in ljudstva toliko denarja, da bi se s tistimi svotami lahko storilo marsikaj koristnega, drugič pa se opaža, da imajo misijoni, pri katerih se razsipa najstrast* nejši fanatizem kakor toča, v zdravstvenem oziru sila žalostne posledice. Razširja se namreč verska blaznost Skoraj po vsakem misijonu morajo oddati koga v umobolnico. Sicer bi pa vprašali, zakaj ne prirede misijona tudi klerikalnim poslancem, da se ne bi več družili s .framasoni* v deželnem zboru.
Podgora. Gospodom pri goriškem .Novem Času* svetujemo, da naj ne kradejo naših do
pisov iz »Rdečega Prapora*, ne da bi povedali, kje jih jemljejo. Izvirni dopisi niso enaki noticam
0 dnevnih dogodkih, ki krožijo po časopisju vsega sveta. Mi absolutno nočemo, da bi nas smatrali za dopisnike »Novega Časa“; če se jim pa zde naši dopisi tako važni, da bi ž njimi radi krpali tudi svoje predale, naj pa vsaj povedo, da je to tuje perje.
Spljet. (Obsojena policija.) Mesere ia mesece se je bojeval tukajšnji socialistični list «Glas malog puka» proti barbarskim navadam spljetske policije, pri kateri so pretepavali ljudi hujše kakor hribovski hlapec živino. A dolgo je bilo videti, da ostane ves boj brez vspeba; nekateri policaji so postajali le od daedodne predrznejši. Sedaj jim bo pa končno menda vendar minilo veselje do bunkanja, kajti končno je govorila sodnija in štirje policaji si bodo njegovo sodbo gotovo zapomnili. Poročali smo svoj čas, kako je policija ravnala z mornarjem Recapito. Dva zdravnika sta konštatirala na njegovem telesu vse polno klobas in peg od policijskega tepeža. O tem dogodku je bila dne 1. L n». sodnijska razprava. Zastopnik policije dr. Karlovac je sicer izkušal osmešiti obtožbo in je delal neslane dovtipe, n. pr. da to si jetniki z modrilom pobarvali telo in potem trdili, da so bili na policiji tepeni, toda te burke niso imelo uspeha spričo zdravniških iz* pričeval; Zastopnik poškodovanega Recapite dr. Škarica je izborno opisal policijsko divjanje in ga dokazal. Sodišče je na to obsodilo policiste Luka Kudriča na mesec dni, Ilija Pletikosi ca, Šimo Ruščiča in Josipa Kanoeta vsakega na 25 dni zapora, ter vse solidarno na plačilo 56 K, za delavsko nesposobnost, 100 K za bolečine in 40 K za sodnijske stroške. Državni pravdnik je viožil tožbo preti policistoma Ivanu Kiti in Ivanu Pariču radi telesne poškodbe in krivega prifanja. Sedaj je vendar upati, da se nauči občinska poliega drugačnih manir.
Raznoterosti.
f Uradna statistika o žrtvah potresa t Jnžnt Italiji. Italijanska vlada je teh dni obelodanila uradno statistiko o žrtvah potresa v Mesini 28. decembra 1908. V Mesini je izgubilo življenje 77.283 ljudi. Od teh so izvlekli izpod razvalin 27.523 trupel 325 ljudi je umrlo ra poškodbami, zadobljenimi ob potresni katastrofi, a 32.477 trupel se nahaja še pod razvalinami. V mestu in okolici Reggio di Ca-labria je bilo 7969 žitev, v Palmiju 1734, v San Gioranni 1092, v Giilieu 963. V manjših mestih je bilo akupno 7123 žrtev. Skupno je torej ob tej grozni katastrofi izgubilo življenje 96 871 ljudi.
f Velik požar. V Jassyju na Rumunskem je pogorelo 96 hiš. Požar se je pričel v tovarni masti, v par trenutkih se je požar razširil s silno naglico. 22 oseb je smrtnonevarno ranjenih; ranjenih je tudi več cgnjegascev.
f Hiinl posestnik, ki krade cigare Na Grabnu v Gradcu je te dni zasačila neka trafikantinja starejšega gospoda, posestnika dveh hiš, da ji je pri izbiranju smodk ukradel 4 «kralke». Dotična ženska je že poprej večkrat opazila, da ji je zmanjkalo smotk, a ni mogla dolgo zasačiti tatu. Za ljubitelja brezplačnih smotk se zanima državno pravdništvo.
f Jolnosmerlksnskl pračlovek. V Argentiniji blizu vasi La Tigra je dobil italijanski učenjak prof. Ameghino okostje najstarejšega pračloveka v geolo-gični plasti tercijerne dobe. Nadaljna raziskavanja ■o dognala, da je živel ta človek istočasno z največjimi sesalci tereijern3 dobe, t. j. okroglo pred
1 milijonom let.
  ............A............ —.	,,
H. Siittner
Linbllana :: mestni« trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje^sveta, obrnite se zanesljivo^na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Ploičnata, tanka, prava nikelnaata Anker-Roskopf tura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno * beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — 'Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Veriiice a slov. trakovi: |nlkelaasia S 1*20, srebrna K 5'—. 57
t Bojkot proti mesu v Autfrlkl ni dosedaj še prav nič ponehal. Kaki trije milijoni ljudi ne jedo nič mesenega. ZMo Vneti vegetarjanci prirejajo kar na ulicah (hode ter slikajo dobroto rastlinske hrane. Skoraj gotovo se bo udal mesarski trust in kmalu pade prav izdatno cena vsakemu mesu v Ameriki.
Čez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FL0RIAN“ 1 Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	„	4-80.
SodrttjT, sPilSljMllfll
KaVamt ii brifsict, Kjer ji na razpolago Vaš«
,m Prapori
■ v s
za leto 1910 je izšel.
Naslov za naročila: »FLORIAN", Ljubljana.
C-------------------------Z—J
Postavno varovano.
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52-27
im -; Sladim —
t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba
Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora" v £jubljpni.
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap št. 465
20-6 Regensburg, Bavarsko.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in ?raxin kremo
35«. čevlje«
Ciril in Jlltetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-4
) irnto
Kavarna
g .Unione' v Trsta
Bw	1
ulica Caserma in Torre Blanca
S se priporoča.
1	u f 1 n t :i ’(n 1 1 j 1 mi 1 1 t;i 1 1
Občno koitsumtio društvo v Idriji
vpisana zadruga as omejeno zavezo
vabi vse zadružnike in zadružnice na
redni letni občni zbor
ki bo dne 20. februarja 1910 v Idriji pri »Črnem orlu". Začetek ob 9. uri dopoldne.
• Dnevni red i
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1909.
3. Razdelitev čistega dobička in podelitev odveze predstojništvu.
4. Poročila o izvršeni reviziji.
5. Volitev treh članov nadzorništva in dveh namestnikov.
6. Potrdilo poimenovanja dosedanjiih »obligacij* na »hranilne vloge*.
7. Nasveti in predlogi.
Nadzornl&tvo.
.	.s
Pristop na občni zbor s člansko izkaznico, oziroma s potrdilom o oddanih znamkah.
V'".Y
m
rj ..	
	1+1
i	
‘1 ‘i;	88
	88
	■
ftotnidi V seVcrno in jttžno ftmtrify>
M	volijo sedaj le po dortiaftl avstrijski progi	62—3
Avstro-Ameri kana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najruvejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ulloa 28.
IsiUjiiUlj ia »dimini uradnik Fran 8 a r t L,
Tiska Iv. Pr. Laaaprat v Kranja.