Leto LXIX
Stev. 137 a
V LJubljani, v četrtek, 12. junija 1941-XIX *««*» • gotovi** Cena 2 din - Prezzo L 0.60
SLO VENE
Naročnina meieino 30 din, za inozem* »tvo 50 din — nedeljska Izdaja celoletno 96 din, za Inozemstvo 120 din Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ta inserate. Podružn.: Je.enice, Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izb a j« vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku.
S Urednlitvo In upravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. ■ s Redazione, Amministrazione; Kopitarjeva 6, Lubiana. | Š	Teleion 4001—4005.	1
Abbooarnenti: Mese Din 30; Estero, mece Din 50; Ediziona domcnica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per
le inserzioni. Filiali: Jesenice, Kranj, Novo mesto,
Concessionaria eselusiva per la pubblicitS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Prva obletnica vstopa v vojno
Duce je govoril Italiji z gotovostjo napovedal zma
Atene in velik del Grčije bodo zasedle nase čete
Rim, 11. junija, s. Italija in ves svet 6ta včeraj z ogromno pozornosijo prisluhnila besedam Duceja, spregovorjenim ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, v fašistovski in korporacijski zbornici. Poslušanje govora je bilo po vsej državi višek spominskih slovesnosti. Vsepovsod so se ob zvočnikih zbrale neštete množice z organizacijami stranke na čelu ter ob poslušanju Ducejeve besede in njegovih jasnih ter nedvoumnih sklepov še enkrat potrdile svojo odločnost, da gredo z železno vztrajnostjo dalje v boju za končno zmago.
Ob 17 se je začela plenarna seja zbornice. Udeležili so se je vsi ministri, člani vodstva stranke, vsi narodni svetniki, najvišji zastopniki vseh panog Oboroženih Sil: Vojske, Letalstva, Mornarice in Milice, zastopniki fašistovske mladine, zastopniki rodbin padlih vojakov. Iz Vladarjeve lože so seji pripostvovali številni vojni ranjenci.
V	začetku slovesne seje 60 odobrili zapisnik prejšnje seje. Ko je stopil v dvorano Duce, so ga pozdravile viharne manilestacije, ki so jih zvočniki raznesli in razširili na zbrano ljudstvo po Rimu in po v.*ej državi. Manifestacija vdanosti in zvestobe se je nadaljevala nekaj minut. Mussolini je na pozdrave odzdravljal z dvignjeno desnico.
Za tem sta bila z vzklikom odobrena zakonska predloga o priključitvi dalmatinskih pokrajin Italiji in o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, kakor je to predlagal predsednik zbornice Ekscelenca Grandi.
Govor Duceja
Potem je med viharnim pozdravljanjem povzel besedo Duce. Ko je dal znamenje, da bo začel govoriti, se je zbornica pogreznila v pobožno tišino. Govoril je takole:
Tovariši I
Današnji dan je znamenit in slovesen. Dopolnjuje se leto od dneva, ko smo stopili v vojno. Leto, polno dogodkov, polno vrtoglavih zgodovinskih razvojev, Teto, v katerem so se italijanski vojaki na kopnem, na morju in na nebu junaško borili proti angleškemu cesarstvu. Bili so se na številnih gorskih in puščavskih bojiščih v Evropi in Afriki. — (Dolgo viharno odobravanje.)
V	svojem govoru voditeljem X. Legije sem že omenil vedno odločilnejši značaj in vedno večji obseg, ki bi ga sedanja vojna lahko usodno zavzela. Spominjajte se govoia 18. novembra in 23. februarja.
Klicati v spomin vse dogodke teh prvih dvanajstih vojnih mesecev se zdi morda odveč:
vsakdo od nas jih je osebno in skupno preživel. Želim vam pa od blizn prikazati posamezna razdobja vojne, kakor so se razvijala od februarja
dalje na albanskem bojišču in na afriških frontah.
Obračun z Grčijo je bil neizogiben
Nihče več ne dvomi spričo nepobitnih objavljenih dokazov, da je med Italijo in Grčijo moralo priti do obračunavanja. Atenski listi začenjajo konec koncev razodevati zločinska ozadja grške politike. Od avgusta 1940 sem imel dokaze, da Grčija ne ohranja več niti videza nevtralnosti. Prav ta mesec je prišld do razdobja napetosti, za katerim Je prišlo potem nekaj tednov sorazmerne spokojnosti. V oktobru se je položaj znova zaostril. Prepričal sem se, da tvori Grčija za Anglijo v Sredozemlju vodilno postojanko in da je tudi vedenje Jugoslavije precej dvolično.
Ta jngoslovansko-grški položaj je bil tak,
da ga je bilo treba »precediti«, če naj govorim v jeziku kemikov, da »i se izognil neljubim presenečenjem. Dejstva, pravi odločilni element za
presojanje zgodovinskih razvojev, dejstva so v celoti potrdila, da je moje stališče bilo pravilno. Tako je bilo 15. oktobra enodušno sklenjeno, dn končamo z obotavljanjem in da stopimo na bojišče proti koncu meseca.
Težave in prednosti vojne pozimi
Začenjati vojni pohod konec oktobra je nalagalo silne napore, zakaj čete so šle težKočam letnega časa nasproti. Tiste, ki so jih z disciplino, o kateri lahKo rečemo, da je bila stoična, prenašali italijanski oddelki v novembru, decembru, januarju, februarju, so bile zares izredne. Brez ozira na ta negativna dejstva je začetek operacij na pragu zime vendar nudil dve prednosti: dolge noči. ki so olajševale plovbo spremljav ter pomnoževale> varnostne okoliščine, in pa varnost pred malarijo.
Načrt za pohod v Epir
Tej pravi in resnični šibi božji albanske obale Be bi bili uili, Če bi moraii začeti vojno v pozni
pomladi. Vrhovni poveljnik vojske v Albaniji, general Visconti Prasca, ki je poveljstvo prevzel 5. junija, je menil, da bi se pohod na Epir ugodno in naglo razvijal. Njegov načrl, ki so ga odobrili generalni štabi v Rimu in pa jaz, je bil dosleden in prepričljiv: kleščni manever na vzhodu z divizijo »Julia«, ki naj bi dosegla prelaz Mezovo za Janino, na zahodu pa i rednimi pehotnimi divizijami. ki bi prekoračile Kalamas, prodrle proti Arti in obkolile Janino ter jo s tem pripravile do padca. Srednja kolona bi bila operirala proti Kalibakiju, da bi tam dala posla sovražniku in onesposobila silovito močne utrdbe Metaxasove črte
Da bi olajšale pritisk na fronti pri Beratn so oddelki 25. armadnega zbora na predelu pri Vojuši napadli proti Klisuri ter pomagali, da se je razbila grška ofenziva proti Beratu. Bili so to planinci iz »CLsmona« in »Bolzana«, planinci iz »Cervina« in bersnglieri II. polka.
Potek nadaljnjih operacij
13. februarja je nasprotnik začel g ofenzivo •proti Tepeleniju in napadel naše postojanke na Scindeliju. Napadalec je bila posebna divizija »Kretska«, ki so jo pešci divizije »Slorzescac in
il.... ..in.i.i..),tiii..,in J..J.HIJ. '..■■.■i '.'j-sg-T-v"1 '"" ■
1:1 . 1
• m 1
■^iifRvi ... ?.<■■:■ "■ '
Italijanske sile ob začetku vojne
Vrhovno poveljstvo v Albaniji, ki je avgusta meseca imelo na razpolago samo pet divizij, je 28. oktobra razpolagalo z naslednjimi enotami: planinska divizija »Julia«, oklepna divizija »Cen-tauroc, divizije »Ferrara«, »Siena*, »Piemonte«, »Venezia«, »Arezzo«, »Parma«, polk grenadirjev in trije konjeniški polki.
Divizije so bile podvojene nekatere med njimi so imele po dva albanska bataljona. Pohod »Julie« po pobočjih Pinda je bil izredno težaven. Osrednjo motorizirano kolono je oviral dež in zaradi blata ni mogla udariti na Kalibaki. Polna struga Kalamasa je pet dni zadržavala divizijo »Sieno«. Dne 6. novembra je poveljstvo dalo zapoved, naj se »Julia« umakne proti Konici. »Julia« je bila za dan pohoda od Mczova, a se je vrnila in si
Ie večkral morala odpreti pot z nad vse divjimi in ;rvavimi boji.
Grški protinapad, grški poraz
Z umikom »Julie« se začenja protiofenzivna akcija Grkov, ki so novembra dosegli Korico, decembra pa Argirokastro. Razdobje grške pobude je treba smatrati za zaključeno z osvojitvijo Kli-sure in z osvojitvijo tako imenovane »Črte zla«, ki gre od Chiarista do Spadarita.
Neosvojljivi zid
Od tega trenutka je bil zaradi zagrizenega odpora naših čet zlomljen sleherni grški napor, da bi dosegli prave vojne cilje: Elbasan, Berat, Valono, zlasti Valono, kakor so hoteli Angleži. (Navdušeno odobravanje.) Stvoril se je »zia« in zid je zaradi pognma in odločnosti naših vojakov zdaj bil neosvojljiv.
In zares je v predelu Val Sušica, ki pomeni neposreden dostop do Valone, imel _ nstavitveni boj svoj enilog konec decembra s sijajnimi protinapadi II. planinskega polka v predelu pri Bo-leni in VII. pehotnega polka v predelu pri Vra-ništi.
pa Črne srajce sknpine »Galbiati« skoraj dobesedno uničile. (Živo odobravanje.)
Poskus za vstop v dolino Vojuše i Golice so onemogočili pešci divizij »Legnano« in »Ferrara« ter planinci. V dolini Desnice je grški napad s ciljem Bcrata dosegel Kli&uro 12. januarja in dospel do Spadarita. tu pa je bil v prvih desetih dneh februarja končno ustavljen po planincih divizije »Julia«, po pešcih divizije »Pinerolo« ter po Črnih srajcah iz divizije »Leonessa«.
V	dolini Dovoli je Tomori bil sklenpni spoj med IX. in XI. armado. Da bi ta kočljivi spoj ojačili, je bil v tretji desetini januarja izveden napadalni sko po Tomoreški dolini. Zavzete eo bile postojanko pri bregu Saliut in pri Dohreiu in sicer s planinci divizije »Intra in »Susa«, s pešci divizije »Parma« ter s finančnimi stražniki I. in II. bataljona.
V	dolini Skumlii je po tretji desetini novembra, — ko je bila opuščena Korica — sovražnik skušal doseči prometni vozel Elbasan. Ti poskusi so bili končno onemogočeni po obrambi, ki je bila zakopana na hribu Kalase. Obrambo so tvorile divizije »Arezzo«, »Pieinonte« in IV. polk bersaglierijev.
V	predelu pri Podgradcu (Ohrid) je bil v decembru končno ustavljen vsak nasprotnikov poskus po diviziji »Arezzo« in po I. bersaglier-skem polku.
Predigra zmage
Ko sem se v začetku marca podal v Albanijo, sem v zraka čutil predigro zmage. Po ne-utrudljivem delu generala Cavallera, ki je 3. decembra prevzet poveljstvo Oboroženih Sil, se je vojska v Albaniji organizirala, utrdila, pripravila za napad. (Dolgo navdušeno odobravanje.)
Morala čet je bila sijajna. Red v zaledju popolen. Poveljstvi obeh armad IX. in XI. sta bili v rokah dveh generalov z veliko sknšpjn in železno voljo, Gelosa hi Pirzija Birolija. Poveljstvo armadnih zborov je bilo v prehrabrih rokah generalov Meseja, Kossija, Gambare, Mer-
callija, Nnscija, Arisin. Vsi divizionarji so bili kos svoji nalogi: od Piaz/.onija do Gloria, do Gi-rottn, do Santovita, do Zanniniju, do Pizzolata, do Bernrdija, Olenru, Mugliju, Ferrera, De Ste-fanisn. Motel bi navajati vse, zakaj vsi bi to zaslužili. (Navdušeno odobravanje.)
Sile za zmago
Vojsko v Albaniji so aprila tvorile sledečo divizije: »Julia«, »Pusteria«, »Tridentinn«, »Cu-ncense« (Planinsko), »Centauro« (motorizirana), »Arezzo«, »Cagtiari«, »Modena«, »Pinerolo«, »Piemonte«, »Siena«, »Bori«, »Tnro«, »Ferrara«, »Firenze«, »Casale«, »Messina«, »Legnano«, »Sfor-zesca«, »Cuneo«, »Forli«, »Toskunski volkovi«, »Planinski lovci«, »Puglie«, »Brenner«, »Accpii«. Tem silam jc treba dodati tri konjeniške polke »Milano«, »Aosta«, »Guide«, štiri bersaglierske, enega grenadirskegn, skupino bataljonov črnih srajc. Zares mogočno število.
Če je moj obisk predstavljal za čete v Albn-niji nagrado, so jo te v obilni meri zaslužile. Moja srečanja z vojaki so dala povod za manifestacije zvestobe, ki jih ne bom nikdar pozabil,
Jirav tako pa to velja zo 30.00 delavcev, ki so de-ali po cestah in pogosto pod sovražnikovim ognjem.
Poslednji grški obupni poskus zn ofenzivo na Vojuši je bil v kali zatrt po bataljonih divizije »Julia«. Naslednij teden se je začela akcija VIII. armadnega zbora, ki je imel štiri divizije: »Pinerolo«, »Cagliari«f »Puglie«, »Bari«. V prvem razdobju bitke niso bile strte sovražnikove ovire, toda izgube, ki mu jih je prizadelo naše topništvo (okoli 400 topov) in naše letalstvo (okoli 400 strojev), so bile po lastnih grških izjavah strašne.
Konec grške armade — kljub angleški pomoči
V	tednu od 9. do 16. marca, ki pomeni začetek italijanske pobude, je grška vojska dejansko nehala obstajati kot sila, ki bi se bila še sposobna bojevati. To je potem priznala sama grška vlada. Z računi je brezpogojno dokazano, da bi v aprilu, tudi če bi se ne bilo nič zgodilo zn spremembo položaja no Balkanu, bila italijanska vojska strla in uničila grško vojsko. (Zbornica vstane in vzklika Duce, Duce!).
Treba je pošteno ugotoviti, da so se mnogi grški odelki hrabro borili. Treba je še enkrat pristaviti, da jih je k temu zelo navajalo globoko in splošno sovraštvo, ki so ga neprenehoma podži-gali častniki in ki je bilo popotnica vsem vojakom. Grški primer kaže, da vrednotenje vojska ni nespremenljivo in da so presenečenja, čeprav niso pogosta, vendarle možna. Dovoljeno je dalje trditi, da bi grška vojska ne bila držala šest mesecev brez pomoči Anglije. Grško vojsko so hranili, oskrbovali in oboroževali Angleži. Letalstvo je bilo vse angleško, protiletalsko topništvo tudi. Angležev v raznih službah in strokovnjakov ob boku grške vojske ni bilo mani kakor 60.000. Skromna je bila tvarna pomoč, ki jo je dajala Turčija. Njena vrednost ne dosega dveh milijonov turških lir.
Številke o zmagi
In zdaj nekaj številk, ki povzemajo, kaj je Italija storila v tej čezmorski vojni, ki so pozorno premišljene in po katerih je treba generalnim štabom in ministrom Oboroženih Sil dati pohvalo.
V	naslednjem so dokazi za delo, ki ga je opravila Kraljevska Mornarica, da je organizirala in zavarovala promet med pristanišči Bari in Brin-disi ter Valono, Dračem in sv. Ivanom Meduan-skim. Parniki so peljali čez morje 1300krat. Spremljav, ki so jih izvedle naše ladje, je bilo 1070. Prepeljanih je bilo 560.603 častnikov in vojakov, 15 tisoč 951 motornih vozil, 83.072 živali, 704.140 ton blaga. Da so čete v Albaniji mogle živeti in se voiskovati, smo morali na dan izkrcati povprečno 4300 ton, brez orožja in streliva. Admiral Spor-ticllo po eni in general Scuero po drugi strani sta sijajno izvedla to težavno nalogo. (Zbornica vstane in vzklika proti tribuni Vojske.)
Da smo zdaleč bili skoraj nesporni gospodarji Jadrana, dokazujejo skromne številke naših izgub. Sovražnik je potopil 17 parnikov s skupno 17.000 tonami. Potopljene so bile tri torpedovke z 2400 tonami, poškodovanih pet parnikov s skupno 20 tisoč tonami, torpedovk poškodovanih šest s skupno 5000 tonami. Mrtvih in pogrešanih je bilo med četami in posadko 295, kar predstavlja 0.05% prepeljanih čet.
Tndi za to. kar je storila na spodnjem Jadranu in zaradi svojega bistvenega prispevka pri imagi. zasluži Mornarica globoko občudovanje italijanskega ljudstva. (Splošno vzklikanje Mornarici. Zhornica dolgo ploska proti mornariški tribuni.)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Strao g
>SLOVENEC<, Četrtek, 12. junija 3941-XIX,
Stev. 137.
Duce je govoril Italiji in svetu
Ni? manj vredno občudovanja je Kraljevsko Letalstvo zaradi delavnosti v vojni proti Grčiji, delavnost pri prevozih in r bojih. Italijanska letala so prepeljala v Albanijo v 7102 urah leta 30.851 oseb ter 3016 ton blaga. Nemška prevozna letala so v 13.312 urah leta prepeljala v Albanijo 39.816 oseb ter 2923 ton blaga. Med vsemi temi leti se je primerila samo ena nesreča pri odhodu z nekega letališča v Puglijah, pri čemer je bilo izgubljenih 20 mož.
V	vojnih operacijah je IV. oddelek letalskih sil, razporejenih v Albaniji, letel 35.079 ur. vrgel 482» ton bomb, oddal 700.000 strelov, zbil 1261 sovražnikovih letal in jih poškodoval 118. Naše izgubo so 97 sestreljenih letal. 71 poškodovanih, 233 letalcev ubitih in pogrešanih, 128 ranjenih. (Novo vzklikanje letalstvu.. Zbornica vstane in ploska proti letalski tribuni.)
Čast padlim za domovino
Od 26. okobra do 31. maja je na kopnem bojišču v vojni zoper Grčijo padlo 13.502. (Predsednik, Ministri, narodni svetniki in občinstvo na tribunah vstajajo in ostanejo nekaj trenutkov v spoštljivi zbranosti.)
Imena teh slavnih bojevnikov, ki so dali življenje za domovino, so bila vsak mesec objavljena, kakor je naša navada. Tega števila ni mogoče smatrati za končnega, dokler ne bo znana usoda tistih, ki so navedeni koi pogrešani ali kot ujetniki.
Ranjencev jo bilo 38.768, kakor kaže sedem seznamov objavljenih dozdaj.
To število so utegne spremeniti zaradi zapoznelih sporočil. Odpuščeni prve stopnje, to se pravi docela ozdraveli po kratkem zdravljenju, teh jo bilo 4564. Odpuščenih drugo stopnje, tudi ti docela ozdravljeni, je bilo 8592. Odpuščenih tretje stopnje je bilo 4391, po večini rešenih.
V	skupnem številu padlih je 1528 Črnih srajc, ranjenih Črnih srajc pa je vsega 3296. Izgubo albanskih čet znašajo 59 mrtvih in 68 ranjenih.
Grških izgub ne poznamo natančno, toda vse kaže, da so bile zdaleč večjo od naših.
Državni udar v Jugoslaviji, vojna in zlom
Ko so se italijanske žete pripravljale, da obračunajo z grško vojsko, je Jugoslavija po državnem udaru razodcla, kakšna so njena resnična čustva. Vojna Osi zoper Jugoslavijo je torej bila neizogibna. Vojske Osi so nastopilo z bliskovito naglico. Ko jc II. alpska armada korakala vzdolž dalmatinske obale v podaljšanih pohodih, ki so preskušali odpornost naših vojakov, so se Grki umikali med boji zadnjih straž ter so nazadnje z zvijačo v pristnem odiscjslcem slogu skušali ustaviti nas na mejah Albanijo, ko so ponudili premirje Nemcem in nc nam. Jaz sem jih odločno pripravil k pameti in nazadnje so sc vdali brez pobojev. (Zbornica plane pokoncu mod viharnim vzKlikaniem Duceju in med dolgim odobravanjem.)
Kar sc tiče Jugoslavije, je skoraj takoj razodcla nestanovitnost, to sc pravi zlaganost svoje državne ureditve. Ta tretja mozaikasta državo, ustvarjena umetno v Versaillosu. izključno zoper Italijo, jo pri prvem spopadli razpadla t drobce.
Jugoslovanska vojska, kateri so pariški in malozvezni krogi ustvarili sloves nepremagljivosti, ki naj bi po sodbi nekega švicarskega lista osupnila svet, se ie razpršila v prvih spopadih. Angleži so se nekajkrat prikazali na bojiščih, potem pa so jih štrli planinski oddelki in oklepni oddelki von L ista. Zdelo se jim je, da so tudi grška tla vroča pod nogami in so pobegnili kakor ponavadi »via marec ter pustili Grčijo v smrtnem boju.
Politične in vojaške posledice angleškega umika z Balkana
Politične in vojaške posledice zaradi izključitve Anglije iz poslednje njene evropske postojanke, so imele izreden vojaški in politični pomen. Povzročile so globoko spremembo na zemljevidu te pokrajine. Spremembo na boljše, zlasti če_ bodo vsi imeli čut za mero, to je čut za bolj logično in pametno ureditev po pravičnosti ob upoštevanju vseh elementov, ki tvorijo in pogosto zapletajo vprašanja.
Tudi tu ni bilo mogoče doseči ureditve, ki bi bila na vsak način popolna, toda zdaj se je treba pri tej stvari odreči brezpogojni popolnosti.
Duce o usodi Slovenije
Bolgarija si je priključila Maccdonijo, ki je pretežno bolgarska, in zahodno Tracijo, neznatni in nesmiselni' hodnik, ki je Bolgariji oviral dostop na Egejsko morje. Albanija se bo povečala za Kosovsko pokrajino proti severu in za Čamurijo proti jugu. Črna gora je spet dobila svojo neodvisnost ter stopa v italijansko območje. Madžarska, ki njene politične pogodbe z Italijo izvirajo iz leta 1926, je razširila svoje meje in Nemčija je svoje postavila na levi breg Save. Ostala Slovenija je postala italijanska pokrajina s posebno ureditvijo.
Italija in nova Hrvaška
Toda najvažnejše dejstvo jo vstajanje hrvaške države po desetih stoletjih. Stvaritelj tega vstajenja jo poglavnik Ante Pavelič, ki jo dvanajst let živel kot izgnanec v Italiji z mnogimi pionirji svojega gibanja. (Živo odobravanje.) Poglavnik ve, da lahko računa na dejansko vzajemnost lašistovske Italije.
Pogodbe, sklenjene s Hrvaško so tako politične kakor ozemeljsko že znane. Reka ima zdaj zaledje in z zasedbo skoraj vseh kvarnerskih otokov ima stvarni pomon. ki ji je manjkal. Reško pristanišče imn zdaj zanesljive izglede, ker je določeno, da bo služilo hrvaškemu in madžarskemu zaledju. S priključitvijo skoraj vsega dalmatinskega otočja, z ustvaritvijo dveh novih pa-krajin Splitske in Kotorske ter z razširitvijo starega. prezvestega Zadra (dolgo navdušeno odobravanje). se more dalmatinsko vprašanje smatrati za rešeno, zlasti če upoštevamo, da ga jo treba postaviti v rešitev vprašanja o varnosti na Jadranu, ki jo smatram ta končno in ki spada v vprašanje odnošajev. urejenih med Kalijo in Hrvatsko, katere krona je bila ponudena članu Sa-vojsko-Aostskega doma. (Zbornica vstane med navdušenim splošnim odobravanjem.)
Pomen skladnosti državnih In narodnih meja
Če bi bili hoteli, bi bili lahko razširili svoje meje c,j Velebita do albanskih planin, toda po
(Nadaljevanje s 1. strani)
mojem bi bili storili napako: brez vsega drugega bi bili sa naše mejo dobili nekaj stotisnč tuje-rodcev, seveda sovražnih. Toda stara, zlasti pa
nova zgodovina kaže, da si morajo državo prizadevati. da dosežejo svojo čim višjo narodnostno iu duhovno enotnost, s tem, da spravijo do določene točke v skladnosti tri elemente: pleme, narod, državo. (Živo odobravanje.)
Države, ki se obremenjujejo s preveč tuje-jezičnimi elementi, imajo težavno življenje. Včasih je nemogoče izogniti se, da jih ne bi imel zaradi1 višjih razlogov vojaške varnosti. Treba je torej proti njim uporabljati poseben postopek, seveda, če je zagotovljena njihova brezpogojna državljanska lojalnost do države. Kadar pa se narodnost ne ujema z zemljepisom, se mora spremeniti ona. Glede tega je nnjmodrejši izhod izmenjava prebivalstva ter izselitev njegovih delov, zakaj te spet zenotijo politične meje s plemenskimi.
Po sporazumih z nemškim poveljstvom bo skoraj vsa Grčija z Atenami vred zasedena po italijanskih četah. To nas postavlja pred zelo resna vprašanja, zlasti glede prehrane, toda lotili se jih bomo ter skušali olajšati, kolikor nam bo mogoče stisko, ki so jo grškemu ljudstvu prizadeli njegovi gospodarji, prodani Londonu, ter z ozirom na dejstvo, da se Grčija vrača v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica plane lia noge, viharno splošno in dolgo odobravanje.)
Vzhodna Afrika
Angleži so že večkrat po Kcrenu naznanili, da je vojna v Italijanski Afrik} tako rekoč bolj ali manj dejansko končana. Toda po Kerenu so morali butati proti Ambn Alagiju, kjer je italijanski odpor že vdrugie dosegel višine epopeje. (Zbornica vstane med frenetičnim ploskanjem.)
Vojvoda d'Aosta (novo viharno odobravanje) je bil v tej bitki, ki se je razvijala na tisočih kilometrov med puščavami in gorami, velik vojskovodja, vreden vzvišenega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Alagija so Angleži spet razglašali1, da je vse končano,pa boji še vseeno teko. Trije so predeli, kjer še naše uklenjene čete prizadevajo hude ure Angležem: Dankalijn, Džima, Gondar. Kako dolgo to lahko traja, ni mogoče reči, toda gotovo je, da bo odpor podaljšan do meja človeških možnosti. Angležem je pomagala premoč njihovih sred;; stev, dejansko neomejena možnost za oskrbo in pa to, da so skoraj na splošno odpovedali naši kolonialni oddelki, ki jih nismo utegnili močno izuriti in ki so skoraj bili nepripravljeni za vojno z mehaničnimi, zlasti letalskimi1 sredstvi.
»Vrnili se bomo v Afriko In se maščevali!«
Za vojne cilje tudi popolna zasedba Imperija po Angležih nima nobenega odločilnega pomena: gre za maščevanje strogo osebnega značaja (smeh), ki ne more vplivati na izM vojne in ki je izkopalo še globlji jarek med Italijo in Veliko Britanija (Zbornica stoje ddl' go ploska Duceju.)
Nc morem danes reči, kdaj in kako, toda najodločneje zatrdim, da se bomo vrnili (splošno vzklikanje »da, dale) v te pokrajine, oškropljene z našo krvjo (goreče ovacije, ponovno vzklikanje Duceju), pokrajine, ki smo jih v malo letih spremenili, ko smo postavljali bolnišnice, šole, vodovode, tovarne in one ve like ceste, čudo vse afriške celine, po katerih so mogle hitro korakati sovražnikove mehanizirane sile. Naši mrtvi ne bodo ostali nemašče-vanil (Splošno klicanje »ne, ne«, viharno dolgo in entuziastično odobravanje.)
Ko sem govoril februarja, sem razložil, kaj' se je zgodilo v Cirenajki in nisem ničesar skrival. Od tedaj se je položaj spremenil. Cire-j najka se je vrnila Italiji. Akcijo so izvedlq nemške oklepne sile, ki .so se naporno borile z, italijanskimi (zbornica še enkrat stoje dolgo ploska).
Osvojitev Krete daje letalskim in pomorskim silam Osi oporišča kar najbolj primerna za skupinske napade na egiptovske obale. Za angleške pomorske sile, razmeščene v egipt-skih in palestinskih oporiščih bo življenje vedno težavnejše. Cilj, da se izžene Velika Britanija iz vzhodnega Sredozemlja bo dosežen in s tem bo dopolnjen velikanski korak k. zmagovitemu epilogu vojne.
Sodelovanje med silami trojne zveze je žflvo, zlasti pa je dejansko sodelovanje med Nemčijo in Italijo (splošno navdušeno in dolgo ploskanje nemškemu diplomatskemu zastopstvu). Vse je povedano, če vam rečem, da delamo skupaj, korakamo skupaj, se borimo skupaj in bomo skupaj zmagali. Tovarištvo med Oboroženimi Silami postaja tovarištvo med dvema narodoma.
»Z Nemčijo skupaj korakamo, se borimo in bomo skupaj zmagali«
V svojih govorih je Fiihrer (zbornica plane na noge v dolgem odobravanju), razločno priznal, kakšne in kolike krvave žrtve je Italija prestala za stvar Osi. Že se začrtava tista preureditev celine, ki je cilj vojne Osi.
Preureditev, ki io navdihujejo idealne zahteve in preživljene skušnje obeh revolucij. Smešni glasovi, ki so špekulirali na morebitna trenja ali nesporazume, nezaupljivci, ki so šli še dalje, kakor angleški ministrski predsednik (hrušč) v svojem nepotrebnem božičnem govoru, so prisiljeni k molku. Dva naroda, ena vojnal To je kremenito geslo, v katerem je izražena akcija Osi, akcija, ki se bo nadaljevala tudi po zmagi. (Živo dolgo odobravanje.)
Japonska trdno s Trojno zvezo
Japonsko stališče (navdušeno dolgo ploskanje japonskemu zastopstvu) je, kakor je zunanji minister Macuoka povedal v Rimu in pred kratkim v Tokiu, v polnem soglasju s trojno zvezo. Japonski narod je ponosen in zvest in ne bi ostal brezbrižen spričo ameriškega napada na Sile Osi. — (Splošno dolgo in živo odobravanje.)
Japonska tudi ve, da gre za njeno bodočnost. Navzlic ogromnim razdaljam se tudi odnošaji z Japonsko poglabljajo. Ni dvoma, da bo Številno in izbrano japonsko vojaško odposlanstvo, ki je ta trenutek ljub gost Italije, moglo ugotoviti ,da je simpatija lašistoske Italije za Japonsko enodušna in globoka.
Z drugimi državami, članicami trojne zveze (živo, splošno io dolgo odobravanje), to je z Madžarsko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo so odnošaji več kakor prisrčni tudi iam, kjer ni posebnih političnih sporazumov.
Beseda Španiji in Turčiji
Med državami, ki so še izven spopada, zasluži posebno pozornost ena, to jo Španija. Navzlic ponavljanemu laskanju je jasno, da se Španija no more, odreči temu, da bi izkoristila edinstvene priliko, ki se ji nudi, da ozdravi krivico, katero je pretrpela v drugih časih. Mi nikakor ne zahtevamo od Španije, naj se odloči, odločitve, ki jo morajo sprejeti odgovorni činilci v popolni svojjodi premisleka. Omejujemo se na misel in vero, da Španija ve, na kateri strani so njeni preskušeni prijatelji in na kateri nič manj pre-skušeni sovražniki. (Živo ploskanje)
Revolucija falange, nosilko nove zgodovinske usode za Španijo, se ne more postaviti ob bok silam bogataštva, judovstva in masonerije, vseh sil, ki so s pomočjo rdečih skušale in skušajo Caudillu preprečiti, da bi končal svoj napor za narodno in socialno obnovitev. (Ploskanje.) Kar so tiče Turčije je dozdaj odklanjala vse angleške snubitve. Predsednik Ineni je videl, da čaka žalostna usoda vse države, ki se kakorkoli vdinjajo Veliki Britaniji. (Smeh.) Jaz pa hočem porabiti to priliko, da povem predsedniku Ineniju. da misli Italija do Turčije nadaljevati tisto politiko razumevanja in sodelovanja, ki se jo začela 1928 in ki jo za nas še in vedno aktualna.
Vstop Amerike v vojno ne bo prinesel zmage Agležem
Če sta Španija in Turčija izven spopada, je pa neka čezmorska država, ki obljublja stopiti vanj, čeprav vsi vedo, da nas ameriško posredovanje nič kaj posebno no vznemirja. Izrecna napoved vojne ne bi spremenila sedanjega položaja, ki jo vojna v dejanskem, čeprav ne v pravnem pogledu. Ameriško posredovanje tudi kadar bi se v celoti razvilo, bi bilo prepozno. Pa tudi če bi ne bilo prepozno, no bi spremenilo ciljev vprašanja.
a) Ameriško posredovanje ne bo dalo zmage Veliki Britaniji, temveč bo podaljšalo vojno, b) ne ho omejilo vojne v prostoru temveč jo bo razširilo na druge oceane, c) spremenilo bo vlado Združenih držav v avtoritarno in totalitarno vlado v primeru s katero se bosta njeni prednici v Evropi, fašistovska in narodnosocialistična vlada čutili za veliko preseženi in dopolnjeni. (Smeh, odobravanje.)
Kadar hočejo omenjati diktatorja v čistem in klasičnem smislu besede navajajo Sullo. Toda Silila se zdi skromen dilentant v primeri z Roosevel-toin. (Veselje, ploskanje.)
Notranji položaj
Tovariši I V teh dvanajstih mesecih različnih pa vedno trdih dogodkov je italijanski narod dal neprimerljiv zgled discipline. Ni se dal potreti, ko so poročila bila slaba in dnevi mračni. Ni planil od navdušenja, ko so poročila bila dobra Ln dnevi Svetli. Navzlic soncu je italijanski narod narod s hladno krvjo, stvaren, občutljiv in premišljen hkratu, obdarjen s strahovitim spominom, preskušen in posvečen v tridesetih letih zgodovine.
Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si mora ustvariti o i;jem drugačno podobo. Vojna je samo posvetila te vrline, ki izvirajo iz kmetskih globih plemena ln iz mnogih tisočletnih skušenj. S trajanjem vojne raste duhovna in tvarna napetost. Stiska se veča. Ljudski sloji imajo vedno težje življenje. Zadnje kritične točke v našem prehranitvenem položaju so v zvezi z izčrpavanjem zalo^; in s pomnožitvijo prebivalstva, ki so z novim iozemljj dosegla morda milijon. Gospodarska vprašanja, ki izvirajo iz teh naključij, bodo rešena s primernimi ukrepi pozitivnega in negativnega značaja. Vojni dobičkarji bodo vedno trše kaznovani.
A navzlic temu ni v ljudskih vrstah omah-Ijivcev in dvomljivcev (ploskanje). Ljudstvo čuti to vojno kot potrebno in kruto razdobje v veliki revoluciji, ki naj odpravi nesmiselne prednostne položaje, ki jih drže velike demokracije, priklenjene pred zlatim teletom in pred Judom (ploskanje).
To kaže, kuko dnevi italijanskega ljudstva teko v delu, v spokojnosti, v redu, ki nikdar ni bii niti najmanj moten. Mladina iz šol je v množicah pritekla v vojašnice zaradi potrebne priprave na boj. 126 vseučiliščnikov je že v svojo krvjo posvetilo vdanost domovini, ki je vedno vnemala srca naše vseučiliške mladine (navdušeno splošno odobravanje zastopnikom GUF-a).
Tisti, ki pričakujejo zlomov v naši notranji fronti, pričakujejo nečesa, kar ne bo_ nikdar prišlo (ploskanje). Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je nalog te igre zares veličasten, toda mi smo vztrajnejši1 od njega. Udarci, ki mu jih je zadala Os. so ga ponižali tako daleč, da obupno kliče za pomoč od onstran morja.
Zmagala bo Osi
Tudi če bi vojna trajala dalje, kakor pa je mogoče videti naprej, tudi če bi vstali novi za-pletljali, Anglija ne more zmagati, ker so vse njene evropske postojanke in možnosti uničene, Amerika pa jih ne moro nadomestiti, naj stori kar hoče (viharno odobravanje).
Ob prvi obletnici vojne je v nas gotovost o zmagi, ponosna in dogmatična gotovost, ki jo znova potrjujemo. Trdno verujem, verujem, da jc pravični Bog, ki živi v dušah mladih narodov, v tej ogromni vojni med krvjo in zlatom, že odločili
Konec Ducejcvega govora jo bil pozdravljen z brezprimernim navdušenjem in odobravanjem. Vsa zbornica se je hotela zgrniti okoli njega, ko je odhajal ter mn izražala svojo zvestobo in vdanost. Seja zbornice se je končala ob 18.

Silne manifestacije rimskega prebivalstva Duceju
ita Piazza Venezia v Rimu
Rim, 11. junija. Ip. Potem, ko je prebivalstvo poslušalo govor na raznih delih mesta, kjer so bili razmeščeni zvočniki, se je podalo na Beneški trg, ki je že bil prepoln ljudstva Ogromna množica ljudi je bila zbrana od Fora Fašističnega Imperija in vsi dohodi so bili polni ljudstva. Na Beneškem trgu se je govor razločno slišal. Ko je Ducejev glas postajal močnejši, se je zdelo, da se je Ducejeva oseba pojavila na zgodovinskem bal-kanu, odkoder je pred enim letom oznanil poseg v vojno. Ves čas, kar je trajal govor, je naraščalo na trgu plameneče /navdušeno razpoloženje. Du-cejevi stavki so množici risali občudovanja vredne slike. Te slike pa so bile tako blizu v pomladi trobojnice, v slavnem okviru imperijalnih spominov, v okviru tega ogromnega ljudskega glasovanja.
Ko se je govor končal, se množica ni ustavila v svojem gibanju. Vsi so vedeli, da se bo Duce prav kmalu vrnil na svoje delovno mesto. Beneška palača je rastla kakor iz kakšnega oceanskega vala. Vzklikanje Duceju se je začelo že poprej, preden je Duce prišel. Okno na balkon pa je bilo še zaprto, toda navdušenje, ki ga je govor dvignil, se ni maralo poleči. Zaslišalo se je ploskanje in vzklikanje, ki je naznanjalo, da prihaja Duce. Kmalu po 18 se je vsa množica zavedala, da je Duce prišel. Stransko okno na palači se je odprlo in silno, ogromno vzklikanje se je dvigalo več minut proti nebu, preden se je Duce pokazal.
Njegov pojav pa se je izvedel kakor kak čudež, vzklikanje je postalo še močnejše in ga ni bilo mogoče zadržati Duce se je ustavil na balkonu nekaj minut in je odgovarjal pozdravom z zadovoljnim nasmehom. Na njegovem obrazu se je odražal pogled, ki ga lahko komaj kakšen narod želi od svojega voditelja. Okvir naroda in zbranega ljudstva pa je v skladu z najvišjim izrazom vere in volje. Duce se je ozrl proti oltarju domovine, nato pa je kar najbolj živahno opazoval zastopstvo mladine. Bile so navzoče dekliške mladinske skupine in druge skupine fašističnih mladinskih organizacij. Vsak član te mladinske organizacije je imel zastavico, ki jo je vihtel. Okoli spomenika so bili zbrani častniki iz rim-
skega poveljstva. Bilo jih je več tisoč, med njimi mnogo takih, ki so se vrnili iz bitke. Prav tako so odlikovanja na prsih kazla, da je bilo mnogo med njimi vojnih ranjencev in invalidov. Spoštljivo mesto med to množico so imele vojne vdove, ki so bile zbrane ob ulici del Plebiscito. Deset in deset tisoči pa so se zgrinjali po ostalem delu trga in po bližnjih ulicah, vsi brez razlike stanu in poklica. Vse je vezala skupaj ista vera v Duceja, vsi so bili [»vezani v isti fašistični skupnosti, vsi v isti skupni veri nepremagljivosti.
Delavci iz raznih tovarn in delavnic so prinesli s seboj napise svojih podjetij, toda napis, ki je prevladoval, je bil tisti, ki je nosil črke »Duce«.
Ko se je Duce drugič pokazal na balkonu med viharjem vzklikanja, se je ves trg z vsemi temi napisi zamajal njemu v pozdrav. Se višje od napisov pa so se majale njemu v j>ozdr3v trobojnice in med temi trobojnicami so vihrale tudi zastave s kljukastim križem.
Med tem neizčrpnim navdušenjem so prihajali na Beneški trg člani narodnega sveta, člani vlade, člani senata, člani velikega sveta, vsi s svojimi predsedniki. Prihajali so prepevajoč »Gio-vinezzo« in navdušenje se je še povečalo, če je to bilo sploh še mogoče. Postavili so se v prvo vrsto pred množico in med njimi so bili tudi »sansepoleristi« in akademiki. Duce se je moral pokazati tretjič in četrtič, toda manifestacije se 'niso hotele poleči. Tedaj pa so še zadonele fanfare in nemški vojaki, na prehodu skozi Rim, so pritekli na Beneški tre pozdravit Duceja. Nikdo ni vedel, kdaj in kako so mogli postaviti piramido v sredini trga, da bi mogli najboljše videti in najbolj vzklikati
Dasi je vzklikanje trajalo 40 minut, se vendarle m moglo poleči in se je Duce moral pokazati petič. Vzklikanje je bilo takšno, kakor kakšen vihar. Ni mogoče reči, kako dolgo je tra jala manifestacija. Ko se je Duce še večkrat pokazal, se poslej ni več podajal na balkon in vrata na balkon so bila zaprta, toda ljudstvo ni zapustilo trga in vzklikanje se ni poleglo. Tisoči in tisoči zastavic otrok so še vihrale po trgu in v smeri proti velikim spomenikom in znakom imperialnega ve-licastva domovine.
Bombardiranje Tobruka se nadaljuje
Uradno poročilo štev. 371
Glavni stan oboroženih Vojnih Sil objavlja uradno vojno poročilo št. 371, ki se glasi:
V severni Afriki je naše topništvo na fronti pri Tobruku močno bombardiralo sovražnikovo topništvo. Naša letala so v noči nn deseti junij nadaljevala z napadi na sovražnikove naprave, skladišča in postojanke in so povzročila
požare in eksplozije. Nemška letala so izvedla napad na Marso Matruh.
V	noči med 9. in 10. junijem so angleška letala bombardirala nekatere kraje na otoku R o d o s u.
V	vzhodni Afriki so naše čete v neki bitki na fronti pri Celgi v Gondarski pokrajini prizadele sovražniku občutne izgube.
La solenne assemblea della Camera
II Duce ha parlato alNtalia e al mondo riaffermando la certezza della vittoria
Roma, 10 maggio.
L'aula presenta un aspelto imponente. 1 ron-siglieri nazionali in uniforme del P. N. F. affol-lano tutti i settori. Assistono alla riunione, dalla tribuna reale che Ia Maesti Re Imperatore ha loro oiferto, rappresentanze doi feriti di guerra; sono pure presenti numerose rappresentanze dell'Esercito, della Marina, delPAeronautica, della Milizia, del Partito Nazicnale Fascista, dei Grup-pi universitari fascisti, dei mutilati e delle fa-miglie dei Caduti.
La riunione comincia alle 17 sotto la presi-denza del Presidente Grandi. Srarflotti, segre-tario, legge il processo verbale della riunione del 27 aprile f940-XVlII, che ž approvato.
II Duce fa il suo ingresso ncll'aula. L'assem-blea scatta in piedi. Anche i presenti nelle tribune si alzano. Scoppia un'inipetuosa ardente entusiastica prolungata acclamazione. Grida generali e reiterate cli: cDuce! I)uce!». Nuovi vivis-simi vibranti applausi. II Presidente ordina il saluto al Duce! La Cainera risponde con un solo formidabile: A Noil
La manifestazione di devozione e di fede, alla quale si associano le tribune, si prolunga per qual-che minuto in un crescendo impressionante di fervore. II Duce ringrazia salutando romanamente.
Approvazioni per acclamazione dei disegni di legge: conversione in legge del R. D. L. 18 mag-
deU*Asse
gio 1941-XIX, n. 452, roncernente la sisfemazione dei territori della Dalmazia che sono venuti a far parte integrante del Regno dTtalia; conversione in legge del R. D. L. 3 maggio 1941-XIX, n. 291, ooncernente la costituzione della Provincia di Lubiana. II Presidente pone in diseussione i due disegni di legge. La Cainera sorge in piedi fra vibranti acclamazioni all'indirizzo del Duce. Invita la Camera ad approvare per acclamazione i due disegni di legge, che nel primo annuale della dichiarazione di guerra, ronsaerano il valore delle uostro arini vittoriose e 1'ingrandimento del ter-ritorio della Patria. (Nuove vivissime acclamazioni all'indirizzo del Duce. Grida ripetute di: Duce! Duce!). II Presidente dichiara approvati per acclamazione i disegni di legge e quindi co-munira: «Parla il Duce!».
Mentre il Duce sale alla tribuna, la Camera prorompe in un'appassionata ovazione che si pro-trae lino a quando egli non accenna a iniziare il diseorso. Allora PAssemblea si raccoglie iu un re-ligioso silenzio.
II Duce dice:
II grande diseorso
Camerati,
Giornata memorabile e solenne quella odier-na: Si compie un anno dal giorno della nostra entrata in guerra, un anno carico di eventi e di vertiginosi sviluppi storici; un anno durante il quale i soldati dTtalia della terra, del mare e del cielo si soito battuti eroicamente contro 1'Impero inglese sui multipli fronti montagnosi o desertici d'Europa e d'AIrica. (Vivissimi prolun-gati applausi).
La resa dei conti con la Grecia
Nel mio diseorso ai gerarchi della Deeima Legio, gia acrennai ai caratteri sempre piu deci-sivi e agli aspetti sempre piil vasti che 1'attual-mente guerra avrebbe fatalmente assunto. Voi ricordate il diseorso del 18 novembre e quello del 23 febbraio. Rievoeare tutte le vicende cli questi primi dodiei mesi di guerra i* da ritenere forse superfluo. Ognuno di noi le ha personalmente e collettivamente vissute."
Desidero, invece, ragguargliarvi da vicino sulle fasl della guerra che si sono svolte dal leh-braio in- poi sui fronte d'Albanla e su quelli africani.
Nessnno piu mette in dubbio, alla luce degli inoppugnabili documenti pubblicati, che fra Plta-lia e la Grecia si dovesse venire alla resa dei conti. I giornali di Atene coininciano a rivelare finalinente i retroscena eriminosi della politiea greca. Sin dall'agosto 1940, io ebbi le prove che Ia Grecia non conservava piu nemmeno Pappa-renza della neutralitk. Nello stesso mese si ebbe uni periodo di tensione che poi fu seguito da alcune settimane di relativa calma.
Nell'ottobre la situazione si riacutizzfc nuova-mente. Mi convinsi che la Grecia costituiva vera-mente una posizione chiave dellTnghilterra nel Mediterraneo centro- orientale, e che anche la Jugoslavia aveva un atteggiamento quanto mai ambiguo. Era una situazione, quella jugoslava-greca, che aveva bisogno, per dirla nel linguaggio dei chimici, di essere »decantata«, a scanso di temibili sorprese. I fatti, vero eiemento determinante nel giudicare gli sviluppi della storia, i fatti hanno confermato in pieno che il mio pun-to di vista era giusto. Cosi il 15 ottobre !u deciso unanimeinente di rompere gli indugi e di scen-dere in campo verso la fine del meso.
Iniziare una campagna alla fine di ottobre imponeva uno sforzo poderoso, mentre le truppe andavano incontro ai gravi disagi della stagione. Quelli sopportati con disciplina che potrebbe dirsi stoica, dai reparti italiani nei mesi di novembre, dicembre, gennaio e febbraio furono veramente eccezionali. Accanto a questi elementi negativi, 1'inizio delle operazioni alla soglia delPinverno presentava tuttavia due vantaggi: le notti lunglie che facilitavano la navigazioue dei convogli e ne aumentano il coefficiente di sicurezza, e la pre-servazione dalla malaria.
II piano di Visconti Prasca
Non saremmo sfuggiti a questo che fc un vero e proprio flagello del litorale albanese, se avessi-mo dovuto iniziare ia campagna a primavera in-oltrata. II Comandante Superiore delle Forze d'Albania, Generale Visconti Prasca, che tale co-maudo aveva assunto fin dal 5 giugno, riteneva che la campagna delPEpiro avrebbe avuto uno svolgimento favorevole e rapido. II suo piano, che fu approvato dagli Stati Maggiori di Roma e da me, era logico e convinconte manovra a te-naglia ad. oriente con la »Juliac, che avrebbe dovuto raggiungere il passo di Metzovo alle spallo di Janina, e a ponente con Divisioni normali di lauteria, che. attraversato il Kalamas, spingendosi nella direzione di Arta, avrebbero superato Janina, determinandone Ia caduta. La colonna del centro avrebbe agito in direzione di Kalibaki, per impegnarvi il nemiro e smantellare lo fortissime difese della linea Metaxas.
II Cnmando superiore delle Forze Armate di Albania, che neIPagosto aveva soltanto einque Divisioni presenti, disponeva, al 28 ottobre, delle seguenti unitfc: Divisiono alpina »Julia«, Divisione corazzata »Centuaro«, Divisioni »Ferrara«, »Sie-na«, »Piemontec, »Veneziac, »Arezzoc, »Parma«, un Reggimento granatierl, 3 Reggimenti cavalle-ria. Le Divisioni erano binarie, e talune di esse con due battaglioni di albanesl.
La marcia della »Julia« sui erinali del Plndo fu oltremodo difficile. La colonna motorizzata del centro, paralizzata dalla pioggia e dal tango, non poti< sfondare a Kalibaki, la piena del Kalamas ferni6 per einque giorni la »Siena«. II 6 novembre, il Comando impartiva nrdine alla »Julia« di rili-farsi su Konica. La »Juiia«, che era ad una tappa
da Metzovo, ritornft sui suoi passi e dovette piil volte aprirsi il canunino con asperrimi sanguinosi combattimenti.
La controffensiva greca
Con la ritirata della »Julia« ha inizio 1'artone contro 1'offensiva dei Greci che nel novembre raggiunse Coriza e nel dicembre Argiroeastro. Si puo considerare il periodo delPiniziativa greca coneluso con la conquista di Klisura c della co-siddetta linea dei Mali dal Chiarista allo Spadarit. Da quel moinento, ogni sforzo greco per raggiungere i veri obiettivi strategici, Elbassan, Berati, Valona, soprattutto Valona come volevano gli Inglesi, venne infranto dalla tetragona resistenza dei nostri. (Vivissimi aplausi.)
Si era fatto il »muro«. E il muro, per il eo-raggio e ia decisione dei nostri soldati, era ormai inespugnabile. Infatti nel settore di Val Sciusciza, diretta via di accesso a Valona, la battaglia di arresto ebbe ii suo epilogo a fine dicembre con brillanti contrattacchi del II Alpini nella zona di Bolena e del VII Fanteria nella zona di Vranista.
Nel sottore della Vojussa, allo scopo di alleg-gerire la pressione sui fronte di Berat, le truppe del 25.0 Corpo d'Armata attaccarono in direzione di Klisura c contribuirono allo stroncamento sullo Scialesi delPoffensiva greca per Berat (alpini del »Cismon« e del »Bolzano«, sciatori del »Cervinoc e bersaglieri del »II«),
II 13 febbraio, 1'avversario iniziava 1'offensiva su Tepeleni, attaccando il nostro schieramento sullo Scindeli. Attaccauto era una Divisione spe-ciale: la »Cretese«, che fu quasi letteralmente distrutta dai fanti della »Sforzesca« e dalle Ca-micie Nere del »Raggruppamento Galbiati«. (Vivissimi applausi.)
Un tentativo di scendere in Val Vojussa, dal Golico fu stroncato dai fanti della »Legnano«, della »Ferrara« e dagli alpini.
Nella Val Desnizza, Pattacco greco, con obiet-tivo Berati, raggiunta Klisura il 12 gennaio, arri-vava fino allo Spadarit, ma qui, nella prima de-cade di febbraio veniva definitivamente arrestata dagli alpini della »Julia«, dai fanti della »Pine-rolo«, dalle Camicie Nere della »Leonessa«.
II preiudio della viftoria
In Val Devoli, il Tomori era la cerniera di saldatura fra la 9.a e Pil.a Armata. Nella terza decade di gennaio, allo scopo di rafforzare tale delicata saldatura, fu effettuato, un halzo offen-siTO in Val Tomorezza, occupando le posizioni di Bregu Saliut e Dobrei con gli alpini dell'»lntra«, del »Susac, con i fanti della »Parma«, con le guar-die di Finanza dei battaglioni primo e secondo.
In Val Scumhini, dopo la terza decade di no-novembre — abhandono di Corizza — il nemico tentava di raggiungere per la testata dallo Scumhini il nodo di Elbassan. Tali tenlativi furono definitivamente stroncati dalla difesa facente pernio sni monte Kalase, difesa eostltuita dalle Divisioni »Arezzo«. »Piemontec«, Quarto Bersaglieri.
Nel settore di Pogradec Ocrida, in dicembre, fu fermato definitivamente ogni tentativo avver-sario dalla Divisione »Arezzo« e dal I Reggimento bersaglieri.
Quando ai primi di maržo mi recai in Albania, sentii nelParia il preiudio della vittoria. Attra-verso 1'opera instancahilo del Generale Cavallero, che aTeva assunto il comando delle Forze Armate il 30 dicenihre, 1'osercito d'Albania si era orga-nizzato, fortificato, preparato alPoffensiva. (Vivissimi prolungati applausi.)
II morale delle truppe era splendido. L'ordi-ne nelle retrovie perfetto.
I comandi delle due Armate, la IX e l'XI, erano nelle mani di due Generali, il Geloso e il Pirzio Biroli, di grande esperienza e di ferrea volonta.
I Comandi dei Corpi d'Armata erano tennti da mani validissime quali il Generale Messe, il Generale Rossi, il Generale Gambara, il Generale Mercalli, il Generale Nassi, il Generale Arisio. Tutti i divisionari erano alFaltezza del loro compito: dal Piazzoni al Gloria, al Girotto, al Santovito, allo Zannini, al Pizzolato, al Be-rardi, Olearo, \lagli, Ferrero, De Stefanis e vor-rei citarli tutti poiche tutti lo meritereBbero.
(Vivissimi applausi.)
L'esercito di Albania rontava nelPaprile le seguenti Divisioni: «Julia», «Pusteria», »Triden-tina», «Cnneense» (Alpine), «Centauro» (motorizzata), »Arezzo«, «Cagliari», «Modena», «Pine-rolo», «Piemonte», «Siena», «Bari», «Taro», »Ferrara«, «Firenze», «Casale», «Messina», «Legnano», «5iorzesca», «Cunco», «Forii», «Lupi di loscanai,
»Cacciatori delle AIpi», «Puglie», «Brennero», «Acqui».
A quecte forze bisogna aggiungere tre Reggimenti di cavalleria: »Milano«, «Aostu», «Gui-de», quattro di bersaglieri, uno di granatieri, un gruppo di battaglioni di Camicie Nere. Un complesso di forze veramente imponente.
Sc ln mia visita costituiva un premio per le truppe di Albania, esse lo avevano oinpinmente meritato. I miei incontri con i soldati diedero luogo a manife<«tazioni di fede che non dimen-tichero mai. Attrcttanto dicasi per i trentamila operai che lavoraVnno lungo le strade e spesso sotto il fuoco nenrico.
Un ultimo disperato tentativo greco di offen-siva silila Vojussa fu annientato sui nascere dni battaglioni della «Julia».
Nella settimana successiva ebbe inizio l'azio-ne delPS.o Corpo cPArmata che iinpcgnava quat-tro Divisioni: «Pinerolo», «C'agliari», «Puglie» e «Bari».
Dalla resa del^Esercito greco alla campagna in Jugoslavia
Non furono nella prima fase della battaglia snperati gli sbnrramenti nemici, ma le perdite infiitte dulle nostre artiglierie (circa 4(10 canno-ni) e dalla nostra aviazioue (circa 400 uppa-recchi) furono, a detta degli stessi Greci, spa-ventose. Nella settimana che va dal 9 al 16 maržo e che segna lu ripresa delPiniziativa italiana, PEsercito greco cesso praticamente cli esistere come forza cnpace aneora di combnttere. Cio fu confessato in seguito dailo stesso Governo greco.
E' assolutamente matemntico che in aprile, anche se nulln fosse accaduto per variare ia situazione balcanica, PEsercito italiano avrebbe travolto e annientato PEsercito greco. (La Camera sorge in piedi al grido di: Duce! Duce! fra vivissime acclamazioni).
Bisogna onestnmente consfntare che molti reparti greci si sono battuti valorosamente. Bisogna aggiungere aneora una volta che in cio influiva moltissinio 1'odio diffuso, profondo, con-tinuamente eccitato dagii ufficiali, e che era il viatico di tutti i soldati.
II «caso» greco dimostra che la vnlutazione degli esereiti non e imputabiie e che le sorprese, se non frequenti, sono tuttavia possibili.
L'aiuto inglese
F lecifo, inoltre, affermare che PEsercito greco non avrebbe tenuto per sei mesi senza Paiuto delPInghilterra. L'Esercito era nutrito, equipaggiato, armato dagli Inglesi. L'aviazione era tutta inglese, 1'artiglieria contronereu anche; non meno di 60 miin erano gli Inglesi nei vari servizi e specialita a fianco delPEsercito
?;reco. Modesti sono stati gli aiuti in materiali orniti dalla Turchia. II valore non raggiunge i due milioni di lire turche.
Ed ora alcune cifre che riassumono cio che PItalia ha fatto in questa guerra d^oltrenmre: cifre che vanno attentamente medifate e in base alle quali un elogio vn rivolto ogli Stati Maggiori e ai Ministeri delle Forze Armate.
L'opera della Marina e deliAviazions
L'opera della Regia Marina, per organizzare e proteggere il traffico fra i porti di Bari e di Brindisi e quelli di Valona, Durazzo, San Giovanni di Medua e qui documentata: i piroscafi hanno compiuto 1360 truversate, le seorte effet-tuote dal nostro naviglio sottile sono state t070, sono stati trasportati 560.603 tra ufficiali e soldati, 15.951 automezzi, 83.072 quadrupedi, 704.150 tonnellate di merci.
Perche le truppe in Albania potessero vive-re e combnttere, dovevamo sbarcare una media di 4000 tonnellate al giorno, eseluse urini e mu-nizioni. L'Ammiraglio Sfortiello da una parte e jI Generale Scucro dalPaltra, hanno assolto brillanteinente questo difficile compito. (I,a Camera si niza acclamando alPindirizzo della tribuna delPEsercito.)
Che noi fossimo n lungo padroni quasi in-eontrastnti dello Adriatico e dimostrato dalle cifre modeste delle nostre perdite: 17 piroscafi affondati dal nemico per un tonnellaggio di 67 mila tonnellate; torpediniere nffondnte 3, con un tonnellaggio di 24/10 tonnellate; piroscafi si-nistrati 5, per complessive 20.000 tonn.; torpediniere sinistrate sei, per un tonnellaggio di complessive 5000 tonnellate; morti e dispersi, fra truppe ed equipaggi, 295 unita, pari al 0.05 della mnssa trasportata. Anche per cio che ha fatto nel basso Adriatico e per il suo essenziale con-tributo alla vittoria, la Marina merita ln pro-fonda ammirazione del nopolo italiano. (Grida generali di: «Viva la Marinab La Camera in piedi acclamn a lungo alPindirizzo della tribuna della Marina.)
Non meno degna di ammirazione e Ia Regia Aeronautica per 1'attivita svolta durante la guerra contro la Grecia; nttivitii di trnsporto e attivitn di rombnttimento. I velivoli italiani hanno trasportato in Albania, coinpiendo 7102 ore di volo, 30.851 persone e 3016 tonnellate di materiale. I velivoli da trasporto tedesehi, con ore di volo 13.312, hanno trasportato in Albania 39.816 persone e 2923 tonnellate di materiale. Durante tutti questi voli. un solo incidente si e verificicato alla partenzn da un aerodromo delle Puglie, con la perdita di venti uomini.
Le nostre perdite
4829 tonnellate di bombe, sparaii 700.000 colpi, nbbattuti 261 velivoli nemiri, danneggiati 118. Nostre perdite: 97 velivoli nbbattuti, 71 danncg-giuli, 233 fra deceduti e dispersi, 128 feriti. (Grida ripetute di viva 1'Aeronnutica. La Camera sorge in piedi acclamando alPindirizzo della tribuna deli'Aeronautica.)
Dal 28 ottobre al 31 maggio, i Caduti sui fronti terrestri nella guerra conlro la Grecia sono stati 13.502. (II Presidente, i Ministri, i con-siglieri nazionali ed il pubblico delle tribune si nlzano e rimungono alcuni istnnti in reverente raccogliraento.) I nomi cli questi glorinsi com-huttenti che hanno dato la vita alla Pairia, sono stati mensilmente pubblicati, rome nostro co-stume. Tale cifra non puo considerarsi defini-tiva. fino a quando non si conoscn il destino di quelli dati come dispersi o prigionieri. I feriti sono stati 38.768, come risulta dni sette elenehi fin <1 ni pubblicati. Tale cifra puo variare in seguito n ritardate segnnlazioni. I congelnti di primo grado, cioe guariti complelumente dopo la breve curn, sono stati 4564. I congelnti cli secondo grado, anchVssi completamente guariti, sono slati 8592. I congelati di terzo grado sono sluti 4391, in mnssima parte sukati. Nel totale dei Caduti, ci sono 1528 Camice Nere; nel totale dei feriti, le Camicie Nere sono 3296. Le perdite dei reparti ublanesi sono state 59 Caduti e 68 feriti.
Le perdite dei Greci non le conosciamo esaf-tnmente, ma tutto fa presumere che siano state di gran lunga superiori alle nostre.
Lultimo trucco dei Greci
Mentre le truppe italiane si nccingevano a liquidare 1'csercito greco, la Jugoslavia rivelo attraverso il colpo di stato nuali erano i suoi sentiinenti reali. La guerra delPAsse contro la Jugoslavia si rese nuindi inevitabile. Gli Esereiti delPAsse agirono di conservn con rapiditii ful-minea. Mentre Ia seconda Armata, dalle Alpi scendeva lungo il litorale dalmatico con marce forzate che hanno sagginto la resistenza dei nostri soldati, i Greci si ritirarono con coinbntli-menti di retroguardia e cercarono alPultimo, con un trucco di autenlico stile ulissidiro, cli fer-inarci ai confini delPAlbania offrendo Parmi-stizio ai Tedesehi e non n noi. Furono dn me richiamati energicamenle alla ragione e final-mente si nrrcsero senza condizioni. (La Cnmera balza in piedi tra grida nppassinnate «Duce! Duce!» e vibranti lunghissime ncclamazioni.)
Quanfo alla Jugoslavia, essa rivelo quasi immediatamente la inconsistenzn e, potrebbe dirsi, la «fnlsitn» del suo orgnnismo stalnic e qnale terzo Slato mosnico, crealo ariificinsamen-fe a Versaglia, in funzione eselusivamenfe anti-taliana, caddc ul primo urto in frantumi.
II suolo ellenico scotta sotto i piedi inglesi
L'Esercito jugoslovo, mi gli ambienfi pari-gini e piccolo-intesisti avevano creata una ripu-tazione di «invincibilita», tale che secondo un giornale svizzero avrebbe sbulordito il mondo, si licjuefece alle prime baltute. C.PInglesi fecero qualche nppnrizione sui campi di battaglia ma poi, travolti dalle Divisioni alpine e da quelle corazzote cli von List, trovarono che anrhe il suolo ellenico scottava sotto i piedi e nbbnndo-narono — fuggendo al solilo «via mare» — ia Grecia agonizzante,
Le_ consegueiize politiche e militari senturite dnIPeliminazione dell'Inghi(erra dalle ultime sue bosi europee, sono slate di una portnta strate-gica e politiea eceezionnle: hanno, cioe, provo-cato 1111 profondo mutamenlo della carlo geo-grafica cli c|uella regione: un mutamento in ine-glio, specie se tutti avranno il senso delln mi-sura, cioe verso una piu logica razionale sistr-mazione secondo giustizia, tenuto conto difutti gli elementi che com poligon o e spesso aggro-vigl iano i problemi. Anrhe qui non si e polulo raggiungere una sistemazione per ogni verso perfetla; mu ormai bisogna rinnnciare in siffnta materin alPassoluto. (Approvazioni.)
Lo Bulgarin si annctte In Mncedonia, che e prevalenlemente bulgara e In Tracia occidrn-tale, corridoio esiguo e assurdo rhe impediva alla Bulgarin di affacciarsi all Egeo. I/Albanin si nllarghera con la regione del cossovano al norci e ln Ciamurio al sud. II Montenegro riac-quista la sua indipendenza ed entra nelPorbifa italiano. (Vivissimi genrrnli npplntisi.) 1,'Unghe-ria. i cui aerordi politici con PItalia risalgono nI 1926. lin nllargalo i suoi confini. Ln Germania ha portato i suoi sulla sinistra della Sava. II re-sto della Slovenia e diveiifofo una Provincia iinliana con un regime speciale.
Resurrezione dello Stato croato
Ma il fatto piii importante J? la resurrezione, dopo dieci secoli, dello Stato croato. Artefice cli questa resurrezione i> il Poglavnik Ante Pavelič, che visse per dodiei onni esule in Kalin insieme con molti pionieri del suo movimento. (Vivissimi applausi.) II Poglavnik sa di poter conlnre sulla operunte solidarieta dolPItnlio fascista. Gli accordi conclusi con In Croazia vi sono noti, sia queili politici come quelli terri-toriali.
Fiume ha oggi nn retroterra e, con 1'occn-pazione di tutte le isole del Quarnero, ha una consistenza che le mancava. II porto di Fiume ha dinanzi a s<< sicure prospettive, poiche e destinato a servire il retroterra croato e ma-ginro.
Con Pannessione di qnnsi tuttp ln kole del-1'arcipelago dalmata, con la creazion* Atlle due nuove provincie cli Spalnto e Cnttoro e 1'allar-gamento della vecchin cli Zarn fedelissima (vivissimi e prolungati applausi) il problema dalmata puo considerarsi risolto, specie tenendo conto che esso drve essere inquadrnto nella so-luzione del problema delln sicurezza adriatica.
Nelle operazioni di guerra sono state com- \	/rfi"itI'va e i","'10"0 dei„rn1;:
piute dalla quarta Sq..ndra e dalle forze aeree I P°r<1 slablhl1 fra '' R^"0 d ,lnl", p CP">,I° dl dislocate in Albania 35.079 ore di volo, gettate 1	(Continua in 4° paginV
II Duce ha parlato alMtalia e al mondo
Croazia, la cui corona fe stnta offerta a un Savoia Aosta. (La Camera si al/.a Ira vivissimi generali applausi.)
Noi avreimno pntuto, volendo, spingere i nostri confini dni Velebiti ulle Alpi albunesi, mu avremmo, n mio uvviso, commesso un erro-re. Senza contare il resto, avremmo portato en-tro je nostre frontiere parecchie centinaia di migliaia di elementi allogeni, naturalmente o-stili. Ora la storia notica, ina soprntutto la re-ccnte, d i m ostra che gli Stati devono tendere a lealizzare il massimo della loro unita etnica e spirituale (approvazioni) in modo da lar coin-cidere n un certo punto i tre elementi: razza, nazione, Stato. (Vivissimi applausi.)
Gli Stati che si caricnno di troppi elementi nlloglotti hanno una vita travngliata. Pno essere talvoltn inevitabile di averli per rngioni su-preme di sicurezza strntegica: bisogna adotta-re verso di essi un trattamento spcciale, pre-messo, bene inteso, la loro assoluta lealtii di cittadini verso lo Stnto. Comuuque, quando 1'etnin non va di accordo con ln geografia, fe Petnia che deve muoversi; gli scambi di popo-lazioni e Pesodo di parti di esse sono provvi-denziali, perche portnno n far coincidere i confini politici con (|uelli razziali.
Secondo gli accordi eol Comando germn-nico, qunsi tutta la Grecia, conipresa Atene, šari« occupata dalle truppe italiano. Questo ci pone dinanzi n problemi molto seri, specie dni punto di vistn alimentare; ma li affronteremo, cercando di allevinre. per quando ci sara pos-sibile, le miserie inflitte al popolo greco dni suoi governanti infeudati a Londra, e tenendo presente che la Grecia rientrn nello spazio vi-tole mediterraneo delPItalia. (La Camera scatta in piedi, vivissime, generali, lunghissime uccla-mazioni.)
II Duca d'Aosta un grande Capo
Africa Orientale — Piu volte gli Inglesi, dopo Cheren, hanno annunciuto che ln cam-pagnn in Africa Orientale potevn dirsi piu o meno virtnalmente conclusn. Ma dopo Cheren Imuno dovuto cozznre contro Amba Alagi, dove per la seconda volta la resistenza degli Italiani lin raggiunto le vette delPepopen, (La Camera sorge in piedi fra vibranti acclamazioni.)
II Duca d'Aosta (nuove fervide acclama-zioni) o stato durante questn battnglia, svilup-pata su migliiiia di chilornetri fra deserti e montagne, un grande Capo, degno delia stirpe subuuda dalla quale discende.
Dopo In caduta di Amba Alagi gli Inglesi riproclamarono che ormai tutto era finito; in-vece, si combatte aneora. Tre sono le zone dove le nostre truppe asserrragliate danno aneora del filo dn lorcere agli Inglesi: la Dancalia, il Gimrna, Gondar. Quunto tempo possa durare, non si puo dire. ma e cerlo che la resistenza sani protratta fino ai limiti delle possibilita umane. Gli Inglesi si sono giovati della supe-riorita dei loro mezzi, e della possibilita, prati-camente illiminata, di rifornirsi e dalla defe-zione quasi generale delle nostre truppe colo-niali, che non nvevnmo avuto il tempo di forte-mente inqundrare, e che erano quindi impre-parnte a una guerra di mezzi meccanici, soprnt-tuffo aerei.
Ai fini della guerrn. nnrhe ln conquista to-tnle dellTmpero da parte degli Inglesi non ha alcun vnlore declsivo: Si trntta di una vendettn »li carattere strettninenle personale -(si ride) che non puo influire sni risultati della guerra, e che ha senvato un solco aneora piu profondo trn Italia e Granbretagnn. (La 'Camera in piedi ac-clama lungamente all indirizzo del Duce.)
L'aziorce in Oirenaica
Io non posso oggi dire quando e come, ma affermo nellu mauiera piu cutegorica che noi torneremo (voci generali: Si! Sil) in quelle ter-re bagnate dal nostro sangue (Ardenti ovazioni - grida ripetute di: Duce! Duce!) terre che, in poclii anni nvevamo trnsformato costruendo os-peduli, seuole, čase, acquedotti, fabbriche, e quelle grandi strade, meraviglia delPintero con-tinente afiicnno, sulle quali hanno potulo celer-mente marciare Ic forze meccanizzate nemiche. I nostri morti non rimarranno invendicatil (voci generali: No! No! - vivissimi prolungati entu-siastici applausi).
Africa settentrionale — Quando parlni nel febbrnio, esposi quanto era accnduto in Cire-naica c non naseosi nulla. Dn allora la situa-zione o cnmbiata. La Cirenaica e tornata nlPIta-lia. L'azione e statn condotta dalle forze coraz-znte germaniche, che hanno lottnto strenua-mente insieme con quclle italiane. (La Camera aneora una volta in piedi applaudc lungamente.)
La conquista die Creln mette a dispozione delle forze aeree e navali delFAsse basi appro-priatissime per nttacchi in innssn sulle coste rgizinne. La vita diventera sempre piu difficile per le forze navali inglesi stnzionanti nelle bnsi delTEgilto e dolin Palestino. Lo scopo, che con-siste nePcspellere ln Grnnbretagna dal Mediter-rnnro orientale, sarii rngiunto, e concife 1111 pas-so gignntcsco sarii compiuto verso 1'cpilogo vit-torioso della guerra.
La collaborazione eol Reich
Ln collaborazione fra le Potenze del Tri-pnrtito e in atto, ma soprattutto fe in atto lo collaborazione tra Germania e Italia (vivissimi generali, prolungati applausi alPindirizzo della rappresentanza del Reich). E'detta tutto qunn-do vi dico che noi lnvoriamo insieme, mnrein-mo insieme, comhattiamo insieme e insieme vin-ceremo. II camerntismo delle Forze Armate sta diventnndo cameratismo fra in due popoli. Nei suoi recenti discorsi, il Fiihrer (La Camera sorge in piedi frn lunghe acclamazioni) ha es-pilcitamente riconosciuto qunli e qnnnti saeri-f ic i di sangue 1'ltalia ha affrontnto per ln eausn dcIPAsse. Gia si delinea quelln riorgnnizzazione del Continente che e lo scopo di guerra del-1'Asse, riorgnnizzazione isplratn ni postulnti ide-nli e alle esperienze vissute dalle due Rivolu-zioni.
Le voci ridicole che spocnlavano su even-tunli fri/.ioni o dissensi, i deficienti che si spin-sero nnehe piu in la, come il Primo Ministro inglese (Rumori vissimi) nella sna allocuzione inutile di Natale, sono ridotti nI silenzio. Duc popoli, unn guerra! questa la formula lapidaria che sintetizzn Pnzione delPAsse, azione che con-tinuera anehe dopo la vittoria. (Vivissimi prolungati applausi.)
L atteggiamento del Giappone (vivissimi generali prolungati applausi al'indirizzo della Rap-
| presentanza diplomatica giapponese) attraverso ((iianto il Ministro degli Esteri Matsuoka dichia-ro u Koma e piu recentrtnente a Tokio, i in perfetta lineu eol Tripartito. II giapponese fe un popolo fiero e lenle che non rimarrebbe indif-lerente davanti alPaggressione amcricana contro le Potenze deli Asse. (Vivissimi generali prolungati applausi.) II Giappone sa che anehe il suo avvenire e in gioco. Malgrado le enormi distanze, anehe con il Giappone le relazionl si upprofondiscono. Non vi fe dubbio che la nu-merosa e scclta missione militare giapponese, ospite gradita in questo momento delPItalia, botra constntare che la simpatia delPItalia fatci-stn per il Giappone e spontanea e profonda. (Vivissimi genrali prolungati aplausi.)
Con lo altre Potenze aderenti al Tripartito, e ciofe Ungheria. Slovacchia. Koniania e Bulgaria, i rapporti sono piu che cordiali, anehe la dove non csistono speciali accordi politici.
Tra i Paesi che si trovano aneora fuori della misehia, uno merita particolaro considerazione: la Spagna. Malgrado lusinglie alternato a ricatti, fe chiaro che la Spagna non pu5 rinunciare a co-gliero 1'occasiono uuica che lo e olferta, di sa-nare le ingiustizie subito in altri tempi.
Noi non sollecitiamo in alcun modo una dc-cisione della Spagna, decisione che deve essere presa dai lattori responsabili in pieua liberta d'esame. Ci limitiamo a pensare e a credere che la Spagna sa da quale parte stanno i suoi amici provati e da cpiale stanno i suoi non ineno pro-vati nemici. (Vivissimi applausi.) La rivoluzione della Falange, portatrlco del nuovo destino sto-rico della Spagna. non puo alliancarsi alle forze della plutocrazia. del giudaismo. della massono-ria, tutto forze che, aiutando i rossi, cercarono e cercano di impedire al Caudillo di portare a termine il suo sforzo di rinnovazionc nazionale e sociale. (Applausi.)
(Junnto alla Turchia, essa ha declinato finora tutte le sollecifazioni inglesi. II Prcsidente Ineonn ha veduto che un tragieo destino attende tutte le Nazioni che in qualsiasi guisa si affidano alla Granbretagna (si ride). Ma io voglio cogliere quest'occasione per dire al Presidente I11 o mm che 1'Itnlia intende seguirc nei confronti della Turchia quella politica di comprensione e di collaborazione che fu inaugurata nel lftšS e che per noi fe aneora e sempre attuale.
Se Spagna c Turchia sono fuori della misrhia, vi e uno Stato transoceanico che si ripromette di
entrarvi. fibhene si sappla cbe 1'intervento ame-ricano ■ non ci turba eccessivamente (applausi). Una dichiarazione esplicita di guerra, non modi-flcherebbe la situaiione attuale ehe fe di guerra tde fucto» se non «de jure».
L^ntervento americano, anehe quando si spie-gasse al completo, sarehhe tardivo e, anehe so non fosse tardivo non tipostercbbe i termini del problema.
L'intervento americano:
a)	non dara la vittoria alla Granbretagna, ma prolunghera la guerra.
b)	Non liinitora nello spazio la guerra, ma la estenderk ad altri Oceani.
c)	Tramuterfe il regime degli Stati Uiniti, in regime antoritario e totalitario, a paragone del t|uale, i regimi europei precursori, fasrista e na-zista, si sentiranno di gran lunga superati e per-fezionati. (Si rido, applausi.)
Quando si vuole ricordare un dittatore nella pura espressione classica del termine, si citta Silla. Ebbcne. Silla ci appare un modesto dilet-tante paragonato a Delano Roosevelt.
L esempio dato dal popolo italiano
Camerati,
in questi 12 mesi dPalterne ma sempre dure vi-cende, il popolo italiano ha dato un incompara-liile esempio di disciplina. Non si fe sgomentato ipiando le notizie erano cattive e le giornate buie, non si fe esaltato quando le notizie erano buone e luminose le giornate. Malgrado il sole, il popolo italiano e un popolo a sangue freddo, realistico, sensibile ma riflessivo, dotato di una memoria formidabile, temprato e collaudato da trenta secoli di storia.
Solo chi non conosce il popolo italiano pu& farsene un'immagine diversa. La guerra non ha fatto che consacrare queste virtu che sorgono dalle profondita rurali della razza e da molteplici millenni di esperienza. Con il durare della guerra, la tensione spirituale e materiale cresce, il disagio aumenta, le classi popolari hanno una vita sempre piu difficile. Le recenti punte eri-tiche della nostra situazione alimentare sono in relazione con 1'esaurirsi delle seorte, con l'au-mento della popolazione che, con i nuovi terrl-tori, toeea forse il milione. I problemi economici sorti dalle contingenze, saranno risolti con misure adeguate di caratttere positivo e negativo, i pro-
fittatori della guerra saranno sempre pi& dura-mento punitl (vivissimi generali aplausi).
Malgrado questo, non fe nelle tile del popolo che si trovano i bigi e i dubitanti (Applausi). II popolo »sentec questa guerra come una lase ne-cessaria e cuenta di una grande Rivoluzione ehe deve eliminare le assurde posizioni di privilegio, detenute dalle grandi demnerazie. prone davanti al vitello d'oro e a Giuda (Applausi). Questo splega come le giornate del popolo italiano tra-scorrano nel lavoro, nella ealnia, nelTordine che non e stato mai minimamente turbato.
La gioveutd degli Atenci fe accorsa in massa alle easerme per la necessaria preparazione al eoinbattiinento. Centoventisei unirersitari hanno gih consacrato eol sangue la loro dedizione alla Patria. cho ha sempre acceso i cuori della nostra gioventu universitaria. (Vivissimi generali prolungati applausi all'indirizzo della rappresentanza dei G. U. F.).
C o 1 o r o che si a 11 c n d o n o s f a I d a -menti del nostro fronte interno, attendono c i o che non avverra mai (applausi). II nemico fe tenace, por cho ■ a che la posta del gioco fe veramen-te suprema, 111 a noi siamo pi& te-n a c i d i 1 u i.
I colpi che l'Asse gli ha inferto Io hanno umiliato sino ad invocare disperatamente il soc-corso d'oltremare. Anehe se la guerra durasse piu del prevedibile, anehe se complicazioni nuove sorgessero, 1'lnghilterra non pu6 vincero perchfe tutte le spe posizioni e possibilita europee sono state distrutte, e l'America per quanto faccia non puo sostituirle. (Applausi vivissimi).
VAsse, espressione rivoluzionare della nno-va Europa, vincera. Nel primo anuale della guerra, fe la certezza della vittoria. Certezza orgoglie-sa e dogmatica che noi riallermiamo.
Io čredo, fermamente čredo, che in nnesta immune battaglia fra Poro e il sangue. I Iddio giusto che vive nelPanimo dei giovani popoli, ha scelto. Vinceremo!«.
L a fine del diseorso del Duce fe s a 1 u t a t a da iin'ardentissima inter-minabile o v a z i o n o e da grida generali e sempre piu alte d i: Duce! Duce! II Duce lascia la tribuna. L'as-semhlea intona I' i n n o >Giovinezza«. li scesi dai loro banehi si affollano ce! La Camera r i s p o n d e come un sol uorno: A Noi! II Duce si avvia all'u-scita, mentre i consiglieri naziona-li scesi dal loro banehi si affollano intorno a Lui gridandoGli la loro fede e la loro devozione.
La riunione termina alle ore 18.
Enormi manifestazioni al in Piazza Venezia
Duce
Roma, 10 giugno. II popolo che dopo aver udito il diseorso uel DUCL: Nei punti della citta, ove erano nietallati gli aHoparlanti, si ž riversato in Piazza Venezia e l'ha trovata gia gremita. Una moltitudine e nor me aveva occupato tutta la cer-chia del Foro dellTmpero Fascista e tutti gli sboc-chi erano chiusi dal diilagare del popolo. In Piatza Venezia H diseorso si e udito distintamente. — Quamdo la voce del DUCE si faceva piti' forte, sembrava che la sua figura fosse presente sullo storico balcone, da dove nella stessa ora un anno prima Egli pronuncič la parola deirintervento. — Per tutto il tempo in cui e dura to il di6corso, la piazza e stata continuamente agilata da una K-am-ma sempre piu viva d'entusiasmo. — Le frasi del DUCE evocavano alla lolia irnmagimi stupende; e queste immagini restavano quasi visive nella primaverile corona dei Tricolori, nel glorioso scenario dei ricordi imperiali nel raggio imtnetiso di questa nuova plebiscitaria riunione di popolo. Terminato il diseorso, la marea imuna non ha cessato il suo moto. — Tutti sapevano che fra poco il DUCE sarebbe .toniato al Suo pošto di lavoro. — Palazzo Venezia usciva come da un flutto oceanico. — L'unico di tutta la cerchia che avesse le linestre deserte, 1'unico che avesse un aspetto diverso in quel inlinito palpito d'amore e quasi d'ansia. — L'invocazione si e cominciata a levare prima aneora che il DUCE giungesse.
—	La vetrata del balcone era fermamente chiuso ma l'animo pieno d'inlinita lede aveva bisogno di sfogo e la manilestazione si e cosi accesa con-tinuando l'ardente esplosione d'entusiasmo susci-tato dal diseorso. — Non si puo dire quando il DUCE sia entrato nel Palazzo Venezia. — Si udirono gli applausi che salutarono il Suo pas-saggio dal corso Umberto ma la lolla non ha poiuto seorgere, i suoi occhi erano fisei al balcone dove un Tricolore spandeva la sua grande luce. — Poco dopo le 18 si e avuta la senzazione che il Duce fosse arrivato. — Una finestra laterale del palazzo si era aperta ed allora la voce gigan-tesca e divenuta clamore e nel clamore si e dif-fuso ii suono delle cento fanfare mcastrate nella mas6a.
Gia da qualche minuto durava quel clamore che riempiva il cielo quando il DUCE e apparso.
—	E 1'appanzione ha suscitato come per miracolo, grido aneora piu forte un grido aneora piu alto che la piazza sembrava non poter contenere. — II DUCE si e sollermato al balcone qualche istante ed ha risposto al saluto eol suo sorriso piu sod-disfatto. — Al suo sguardo si presentava il quadro piu bello che un Condottiero di' pojMlo possa de-siderare. — II quadro del popolo concorde per una suprema attestazione di fede e di volonta. — Volgenuo la sguardo verso 1'Altare della Patria il DUCE aminirava la vivacissima rappresentanza della giovinezza. — Balilla, piccole italiane ed altri gruppi di organizzati deila Gil liorivano il Vittoriano come un giardino. — Ogni uno dei bimbi aveva una bandierina tricolorc e 1'agitavd nel sole conlondendo il grande palpito dell'ala di superbi vessilli che sovrastavano le auree !jt-torie del moinumento. — Nella piazza la prima schiera quella che si protendeva iminediatamente contro il palazzo era costituita dagli ufficiali del presidio. — Alcune migliaia di valoro6i molti dei quali reduci dai fronti di battaglia. — Di questa insigne rappresentanza faceva parte un numeroso grup|K) di feriti di guerra e di mutilati. — Alla vedova d'una medaglia d'oro chc recava nel ve-stito nero l'aureo distintivo e che il popolo aveva lasciato passare reverentoiinente tra le »ue (ile
"spessissnne era stato dato il pošto d'onore. Le fiamme di Fascio rionale erano schierate sui marciapiede che corre dal portone del palazzo a via del Plebiscito. — Nella ma6sa di decine e decine di migliaia di persone che dopo aver col-mato Piazza Venezia e le due Esedre si allungava per un buon tratto di corso Umberto di piazza
4 Novembre da un lato l'ascesa Capitolina dal-
dei S. Apostoli e di via e per via dell'Impero e 1'altro, era confusa tutta la gente che lavora e che rende aflinche si vinca la guerra. — Non vi era divisione di categorie. Nella testimonianza di lede al Duce n«ll'ardente comuntone fascista tutto il popolo fe fu60 in una sola lega pure genuina in-vincibile. •
Opera i di alcune officine e di alcuni cantieri avevano recato cartelli identificatori delle loro imprese; ma il cartello che dominava era quello senza numero dove emergeva una 6ola parola »DUCE«. — Quando il DUCE si fe presentato per la seconda volta, sotto l'uragano delle ovazioni, questa rilucente distesa di cartelli ha col-pito i suoi occhi e con cennto compiaciuto della mano l'ha notato. — Ma aneora piu alti dei cartelli erano i vessilli infini e tra i Tricolori ap-parivano anehe i drappi porpurei con la Croce Uncinata. — Nel fervore inesausto della manife-stazione sono giunti in piazza Venezia sempre incolonnati i componenti il Gran Consiglio il Governo, Senatori e tutti i Consiglieri Nazionali
con i loro preeidenti. — Sono giunti cantaindo 1'Inno Giovinezza e la nuova impetuosa vena ha accresciuto se umanamente era possibile aneora accrescere il fremito dello entu&iasmo. — Entrato nell'immenso fluttuanto mare i gerarchi si sono fusi alle prime tile della folla dove erano anehe Sansepolcristi Accademici ed altre personaiitk. — 11 DUCE si e dovuto affacciare la terza, la quarta volta. — La manifestazione non ha avuto tregua. — Ma il 6uono delle fanfare e riuscito a coprire la voce sublirne del popolo; anehe i soldati te-desehi di passaggio erano accorsi in Piazza Venezia per vedere ed applaudire il DUCE. — Se ne e potuto avere conoscenza quando quasi nel centro della piazza essi hanno formato un'eccelsa piramide per permettere al piu agilc di vedere meglio e di portare il loro evviva piu in alto; — Da 40 minuti che era incominciata 1'acclamazicme non ha perduto un suo minimo accento quando il DUCE si fe affacciato per la quinta volta. — Lo scroscio era come d'una polente grandinata, il clamore come qnello della tempesta. — Per cjuanto tempo la manifestazione sia durata non si puo dire con esattezza. — Anehe dopo che il DUCE dopo essersi affacciato aneora ripetute volte, non fe piu riapparso e la vetrata fe stata ormetka-mente chiusa il popolo non ha lasciato la piazza e la sua voce non si fe affievolita. — Le mille e mille bandiere dei bimbi hanno sventolato aneora a htngo sulla candida Ara del Risorgimento pro-tese verso La fucina dell'imperiale gratidezza della Patria.
L'ambito solenne della riunione alla Camera
Roma, 10. Con un diseorso che restera me-morabile nella storia delTitalia e del mondo, il DUCE ha voluto opgi celebrare il primo an-nuale di guerra del 1'Italia in una solenne riunione plenaria della Camera dei Fasci e delle Corporazioni. — Come ogni volta che un diseorso del DUCE fe preannunciato — e ben a niaggiore ragione oggi — aula e tribune erano completamente gremite assai prima dell'inizio della seduta. — Le larghe rappresentanze delle Forze Armate i numerosi feriti di guerra, i ministri ed i consiglieri nazionali reduci dal fronte greco oltre 150 fra tutti — hanno dato un ca-rettere spiccatainente ed austeramente militare alla manifestazione. — Assenti ma piu che mai presenti — sono i circa 50 consiglieri nazionali in servizio militare in Africa. — Con squisito pensiero il Re lmperatore aveva messo 1'ampia tribuna di corte a disposizione dei mutilati — tra cui parecchi ciechi di guerra — e dei feriti intervenuti in gran numero aceompagnati da infermiere volontarie della C. R. 1. e da visita-trici fasciste. — Nell'attigua tribuna riservata al Senato sono eol conte Suardo i componenti la presidenza numerosi membri delTalto con-sesso. — Nella tribuna del corpo diplomatico hanno preso pošto gli ambasciatori del Giappone e deH'Argentina e deli Urss. — L'incaricato d'affari della Germania ministro plenipotenzia-rio principe Bismarck con gli addetti militari navale ed aeronautico in uniforme, e ministri di Bulgaria, Croazia, Danimarca, Mancukufe, Romani, Slovacchia, Ungheria, Uraguay e numerosi altri rappresentanti diplomatici accreditati presso il tribunale. — ln questa tribuna si tro. vavano anehe il capo di S. M. generale ecc. Cavallero ed il capo gabinetto del Ministro degli Affrari Esteri ecc. Anfuso. — Nella tribuna della presidenza assiste alla seduta la contessn Edda Ciano-Mussolini con la consorte del presidente della Camera dei Fasci e delle Corporazioni. — Due tribune erano riservate alle raprpresentanze del Partito: Squadristi GG. FF. donne fasciste universitari volontari alle Arini che sono intervenuti in divisa da caporale. — ln altre due tribune erano i rappresentanti delTEsercito della Marina delTAviazione e della Milizia tra cui numerosi ufficiali generali: Tutti decoratissimi. — Nelle tribune riservate ai gior-
nalisti si. notavano molti direttori di giornali ed una larga rappresentanza di corrispondenti stranieri tra cui numerosi tedesehi.
Allorchfe i mutilati e feriti hanno preso pošto in tribuna, consiglieri nazionali e pubblico sono scatlati in piedi, rivolgendo ai valorosi una vi-brante cordialissima dimostrazione d'affetto e di simpatia. Subito dopo, entra nella tribuna l'Ecc. Cavallero, il qualle s'intrattiene a lungo con affet-tuosa affabilitž con i valorosi reduci. Alle ore 17 precise, entra nell'aula il Presidente Conte Grandi. Mentre il segretario della presidenza legge il verbale della seduta precedente, giunge dalla porta di destra il DUCE, accompagnato dal Ministro Segretario del Partito. Scocca entusiastica 1'acclamazione dei consiglieri nazionali e del pubblico, che, tutti in piedi, invocano lungamente il nome del Fondatore dell'Impero ed inneggiano a Lui con calore vivissimo. 11 DUCE risponde salutando romanamente. Ma gli applausi e le invocazioni proseguono mentre Egli avanza e prende pošto al banco del Governo — ove Ministri e Sottosegretari sono ora al completo — co-stringendolo aneora a levare romanamente il braccio in un uragano di applausi. 1'lacatasi la manifestazione, il Conte Grandi, ordina. il saluto al DUCE, che suscita nuove e piu fervide invocazioni. II Presidente dell'Assemblea d& poi la lettura dei disegni di Legge inscritti alPOrdine del Giorno. Conversione in Legge del R. D. L. 18 maggio 1941-XIX, relativo alla sistemazione dei territori della Dalmazia che sono venuti a far parte integrante del Regno d'ltalia. La vivis-siina gioia con la quale consiglieri nazionali e pubblico accolgono il disegno di Legge dimostra come tutto il popolo italiano senta profondamente la gratitudine al DUCE per il ritorno alla Patria delle terre consaerate aiTItalia da Roma e da Venezia e dall'appassionato sentimento, mai im-pallidito, delle loro popolazioni italianissime.
Alti 'a manifestazione entusiastica accoglie 1'annuncio del disegno di Legge relativo alla co-stituzione della provincia di Lubiana. II Presidente deirAssemblea con vibranti parole invita i consiglieri nazionali ad approvare per accla-mazione i due disegni di Legge. La proposta suscita il piu entusiastico consenso della Camera
"Continua in 5° pagina)
/ Q \ ( A v V (BAVER
V E A
T A B.L E 7 E
Oc>. re«. pod S. Ur. 1316 ud U. XII. 1U38.
Slovesen in veličasten potek seje
v Zbornici
dei Fascie delle Corporazioni. Subito dopo il DUCK annuncia al Presidente di voler parlare. »Parla il DUCE« squilla la voce del Conle Grandi. Ed il DUCE si avvia rapido alla tribuna tra un uragano di applausi che si fa piu inteuso quando Egli dalPalto della tribuna risponde piu e piu volte alPentusiasmo vivissimo degli a stanti. Par-ticolarmente coinniovente, per la sua spontaneitA, e per il suo impeto č 1'applauso dei feriti di guer-I? lh,e invocano HUCE appassionatainente. Maschia e solenne risuona quindi la voce del DUCE, il cui discorso avvincente 6 seguilo con iatensa, appassionata attenzione. Quasi ad ogni periodo, ad ogni accenno piu saliente, a ciascuna delle precise messe a punto che Egli viene fu-cenao, acclamazioni ed applausi scoccano e si rin-novano. Specialmente gli accenni alPeroisino di-Biostrato da tutte le Forze Armate d'ltalia in-dislintamente sui molteplici ed aspri fronti di guerra hanno provocato manifestazioni di entu-siasmo travolgente, e consiglieri nazionali e pub-blico, rivolti alla tribuna delle Forze Armate ed ai valorosi feriti o mutilati, hanno lungamente applaudito. Oggetto di non meno calorose manifestazioni sono state le affermazioni relative alla demolizione della potenza militare greca da parte delle truppe italiane e la frase: »E< assolutamente niatematico che in aprile, anehe se nulla fosse accaduto, per variare la situazione balcanica, lo Esercito Italiano avrebbe travolto ed annientato lesercito grecot. E cosi pure gli accenni alle con-seguenze politiche e militari della eliminazione ali ampliamento della Bulgaria, delPAlbania e deli Ungheria ed alla riacquistata indipendenza del Montenegro e, fatto piu importante, alla re-surrezione — dopo 10 secoli — dello stato creato, la cui corona sarft cinta da un Savoia-Aosta, sono stati entusiasticamente applauditi.
Vivi applausi hanno salutato a questo punto gli accenni a Pavelič ed al Re di Croazia. — Una nianifestazione di profonda riconoscenza al DUCE 1 Assemblea ha rivolto quando egli lia messo in evidenza che la Grecia, che sara occupata dalle truppe italiaine, rientra nello spazio vitale medi-terraneo deli Italia. — L'accenno all'epopea dei nostri soldati della'Afriea Orientale ed al fulgido valore dimostrato dal Duca D'Aosta. sono stati accolti con vibranti manifestazioni, come pure la recisa affermazione del DUCE che PAfrica Orientale Italiana tornera definitivamente in nostro saldo possesso. — Nella parte del discorso rela-tiva al settore politico, Paccenno del DUCE al Fuehrer ha suscitato una lunghissima nianifestazione che ha testimoniato quanto profondamente senttta sia in Italia l'alleanza che ha vinto tutte le prove, che al collaudo della guerra si e dimo-strata aneora piu completa e che costituisce la base granitica del nuovo ordine civile in Europa e nei mondo. — Molto applauditi sono stati pure gli accenni al Giappone ed alle altre potenze aderenti al Tripartito. — L'Assemblea ha accolto con deferente simpalia l'accenno aH'amica Spa-gna. — Nell'ultima parte del discorso relativa alla situazione interna, 1'Assemblea ha accolto con virile commozione Pannuncio del contributo di sangue dato dai volontari universitari che dimo-strano Paltissimo spirito dei giovani degli atenei che nei clima Fascista rinverdiseono gli allori della tradizione del volontarismo ilaliano. — L'ar-dentissima appassionata chiuda del discorso č salutata, infine, da una nianifestazione di entu-eiasmo altissimo, di fierezza incontenibile, da parte di tutti i convenuti, che, in piedi. non si sfancano di gridare ai, DUCE la loro profonda devozione e la loro certezza di vittoria. — La parola »Vinceremo«, che č la parola d'ordine della Nazione Fascista in guerra, echeggia a lungo nclPaula che ne risuona e ne vibra profondamente; prorompe, infine, il canto di »Giovinezza« po-tente corale di fede fascista. — Anehe il DUCE si associa al coro. — II Presidente ordina, poi, il »Salute al DUCE«, la Camera ed il pubblico rispondono con un travolgente »A Noi«. — II DUCE che ha risposto piu e piu volte eol sorriso e con lo sguardo lampeggiante e eol braccio le-vato romanamente aU'entusiasnio della folla, la-scia, infine l'aula accompagnato dalle invocazioni altissime dell'Asseniblea, per far ritorno a Pa-fezzo Venezia.
Uradni razglasi
Preimenovanje Hranilnice dravske banovine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podlagi čl. 27 naredbe z dne 27. julija 1927, spremenjenega z naredbo banske uprave dravske banovine dne 28. julija 1933,
Ml..	odreja:
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani se imenuje odslej Hranilnica Ljubljanske pokrajine.
Glede vsega, za kar je po prejšnjih predpisih bila pristojna banovinska uprava, je poslej pristojen Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 6. junija 194I-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Postavitev Glavne bratovske skladnice y Ljubljani pod nadzorstvo in imenovanje komisariatskega odposlanca
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Glavna bratovska skladnica s sedežem v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu.
Za izredne upravne posle je potrebna predhodna odobritev komisariatskega odposlanca.
Za komisaritskega odposlanca se postavlja g. ing. dr. Tullio S e g u i t i.
Ta odredba je takoj izvršna in se objavi y Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 5. maja 1941-XIX.
Visoki komisaf za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Popravek
V naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 40, z dne 3. junija 1941-XIX, objavljeno v Službenem listu št. 46, naj se v členu 2. za besedilom: »... po italijanski vojski, je izmenjava...« vstavi »strojev in priprav za rudarska dela«.
Besedilo člena 2. se torej glasi:
»Med Ljubljansko pokrajino in drugimi Ozemlji bivše jugoslovanske države, ki niso
Rim, 11. junija, lp. Včeraj je Duce z govorom, ki bo ostal spominski, hotel proslaviti prvo obletnico vstopa Italije v vojno s slavnostno sejo zbornice. Kakor vsakokrat, kadar Duce govori in še zlasti včeraj, so bile tribune prepolne že dolgo pred začetkom seje. Hilo je mnogo zastopnikov oboroženih sil, mnogo ranjencev, ministrov in narodnih svetnikov, ki so se vrnili z grškega bojišča — nad 150 — in vsi so hoteli izkazati vojaški pomen tej proslavi. Odsotni, toda bolj ko kdaj navzoči, so bili 50 narodnih svetnikov, ki so pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti v Afriki. Z odlično mislijo je Kralj in Cesar dal na razpolago ranjencem svojo obsežno ložo, med njimi je bilo tudi nekaj vojnih slepcev in invalidov, bili l>a so v spremstvu sester Rdečega križa in fašističnih bolniških sester. V sosedni loži, ki je določena za člane senata, so zbrani številni odličniki. V diplomatski loži so zbrani japonski, argentinski in sovjetski veleposlanik, nemški odpravnik poslov minister princ Bismark z vojaškimi atašeji, bolgarski, hrvatski, danski, mandžurski, slovaški, madžarski, urugvajski poslaniki in številni drugi zastopniki diplomatskega zbora. V tej tribuni je bil tudi načelnik glavnega generalnega štaba general Eksc. Cavallcro in načelnik kabineta ministra zunanjih zadev Eksc. Anfuso. V tribuni predsedstva se je udeležila seje grofica Edda Ciano-Mussolini s soprogo predsednika zbornice. Dve loži sta bili rezervirani za zastopnike stranke, dve loži pa za zastopnike oboroženih sil. V časnikarskih ložah so bili številni ravnatelji listov in mnogo dopisnikov tujih lislov, zlasti nemških časnikarjev.
Ko so ranjenci in invalidi prihajali na tribuno, so narodni svetniki in občinstvo vstali in tako izkazali prisrčno ljubezen in simpatije svojim junakom. Takoj nato je prišel v tribuno Eksc. Cavallero, ki se je dolgo in prisrčno pogovarjal z junaki.
Točno ob 17 je stopil v dvorano predsednik grof Grandi. Med tem ko je tajnik predsedstva čital zapisnik prejšnje seje, je skozi vrata na desni prišel Duce v spremstvu Ministra — tajnika stranke. Dvignilo se je navdušeno vzklikanje narodnih svetnikov in občinstva, ki so vsi stoje dolgo vzklikali ustanovitelju imperija. Duce je odgovarjal z rimskim pozdravom. Toda vzklikanje in ploskanje se je nadaljevalo, ko je šel na svoje mesto, kjer so bili že zbrani vsi ministri in državni podtajniki, ki so ga tudi pozdravljali z rimskim pozdravom. Ko se je vzklikanje nekoliko poleglo, je grof Grandi odredil pozdrav Duceju, kar je rodilo nove ognjevite manifestacije.
Predsednik zbornice je nato predpisal dva zakonska predloga, ki sta na dnevnem redu. To sta zakonski predlog z dne 18. maja 1911-X!X., ki se nanaša na ureditev dalmatinskega ozemlja, ki je postalo sestavni del italijanske kraljevine. Največje navdušenje, s katerim so narodni svetniki sprejeli zakon, dokazuje, s koliko hvaležnostjo do Duceja sprejema Italija vrnitev novih posvečenih dežel v Italijo in to vrnitev prebivalstva, ki je bilo najbolj ilalijansko.
Druga navdušena manifestacija je sprejela zakonski predlog, ki se nanaša na ustanovitev Ljubljanske pokrajine. Predsednik zbornice je z ognjevitimi besedami povabil narodne svetnike, da naj z vzklikom odobrijo oba zakonska pred-
zasedena po italijanski vojski, je izmenjava strojev in priprav za rudarska dela, ki jo predhodno dovoli Visoki komisariat, oproščena vseh carin in carinskih davščin, tako uvoznih kakor izvoznih.«
Novi hrvatski zunanji minister
Zagreb, 10. junija. Novi hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič je sprejel italijanske in nemške časnikarje in jim je izrazil svoje simpatije, rekoč, da bo zelo vesel, da l>o lahko začel intimno sodelovanje s predstavniki tiska osiščnih sil.
Kralj Boris v Italiji
Rim, 10. junija. Bolgarski kralj Boris se je po svoje mbivanju v Nemčiji napotil v Italijo, kjer bo obiskal Italijanska Suverena.
loga. Predlog je izzval kar najbolj navdušen pristanek fašistične in korporacijske zbornice.
Takoj nato je Duce naznanil predsedniku, da hoče govoriti. Grof Grandi je sporočil: »Govori Duce« in Duce je hitro stopil na tribuno in vihar navdušenja se je zopet dvignil od vseli strani. Vzklikanje in ploskanje je iskreno in prisrčno zlasti iz lože, od koder ranjenci in invalidi vzklikajo Duceju.
Nato pa jasno in slovesno zazveni Ducejev glas, ko poglobljeno in strastno razlaga položaj. Skoraj vsak stavek, vsaka važnejša misel, vsaka pomembnejša navedba so predmet ploskanja in navdušenja. Odstavki o junaštvu italijanskih vojnih sil na težavnih bojiščih dvigajo vihar navdušenja med narodnimi svetniki in občinstvom, na tribunah oboroženih sil in pri junaških vojnih ranjencih in invalidih, ki so zlasti dolgo ploskali. Nič manj navdušeno niso bile sprejete besede o zlomu grške vojne sile, zlasti pa besede, ki govore o gotovosti zloma grške vojske. Odstranitev Anglije z evropskega kontinenta je imela za posledico povečanje Bolgarije, Albanije, Madžarske, kar vse je bilo tudi sprejelo z velikim navdušenjem in Črna gora si je-pridobila neodvisnost, po deset stoletjih pa je tudi obnovljena hrvatska država, hrvatsko kraljevsko krono pa bo nosil princ Savoia-Aosta in te besede so bile navdušeno pozdravljene. Pri t«m so pozdravljali Paveliču in hrvatskemu kralju.
Rim, 11. junija, lp. Veliki Ducejev govor v zbornici ob prvi obletnici vstopa v vojno je ves italijanski narod sprejel z dokazi najgorečnejše vere v zmagovito bodočnost Italije pod orožjem. Na trgih r,a ulicah in v javnih lokalih so se zbirale množice, da bi poslušale Ducejev glas in niu navdušeno izrazile svojo brezpogojno vdanost in predanost. Zlasti ha sedežih strank so se zbrale veliS-e množice naroda, ki so izražale svojemu Duceju svojo vero in ljubezen.
Po govoru so se zbrale ogromne kolone naroda, ki so korakale po ulicah mesta in prepevale himne domovine in revolucije in vzklikale zmagi, državam osi, Kralju in Cesarju, Duceju, oboroženim 6ilam, prijateljskim državam in zaveznikom.
' Izredno zanimanje v Nemčiji
Berlin, 11. junija, lp. V Berlinu so Ducejev govor pričakovali z ogromnim zanimanjem. V Nemčiji niso čakali na govor samo tisti, ki razumejo italijanski jezik, ampak tudi tisti poslušalci radia, ki občudujejo govorniške značilnosti Mussolinijevega glasu.
Mussolinijev govor so seveda s posebnim navdušenjem sprejeli Italijani, ki so se zbrali v Fašističnih domovih, kjer so skupno poslušali ob radijskem prenosu.
Ducejev govor pa je napravil seveda najži-vahnejši vtis v vseh političnih krogih, kjer izjavljajo, da je ta govor med najbolj važnimi. Vsaka beseda, vsak stavek, vsaka Ducejeva trditev je dokazala, poročilo o bojih v Grčiji pa je čudovit^ pregled o delih vojakov, ki so v najtežjih okoliščinah končno razbili sovražne postojanke. Vsak Nemec se danes spominja Hitlerjevih besedi, ki je rekel, da so italijanske sile bile v stanju razbiti grško vojsko, tudi če nemška vojska ne bi bila korakala na Balkan.
Z velikim zadovoljstvom pa so bile sprejete tudi^ Ducejeve besede, s katerimi je pozdravil nemški nprod in njegovega velikega voditelja.
Monakovo, 10. junija. Ducejev govor je našel največji odmev v vseh listih, ki so ga objavili na prvi strani pod velikimi in častnimi naslovi in z obširnimi poročili. List »Miinchner Neueste Nacli-richten« podčrtuje zgodovinsko važnost Ducejevega govora, označujoč ga za veliko politično-vojaško razlago najvažnejših dejstev v prvem letu, ko je Italija v vojni, razlago, ki jo preveva jasna napoved zmage v tesnem sodelovanju z Nertičijo.
Bratislava, 19. junija. Slovaški listi prinašajo dolge članke, posvečene obletnici dneva, ko je
Zbornica jo priredila manifestacije globoko hvaležnosti Duceju, ko je povedal, da bodo Grčijo zasedle italijanske čete in da prehaja Grčija v življenjski prostor Italije na Sredozemskem morju. Z navdušenimi manifestacijami so bilo spremljane besede o epopeji naših vojakov v vzhodni Afriki in o bleščečem junaštvu vojvode Aosta, kakor tudi Durejeva zatrditev, da se bo vzhodna Afrika dokončno vrnila v našo trdno posest.
V političnem delu govora so Ducejeve besedo o Hitlerju povzročile prav dolgo munifeslacijo, ki dokazuje, kako globoko čuti italijanski narod zavezništvo, ki je premagalo vse izkušnjo in ki se je v vojni izkazalo še bolj popolno in ki jo granitni temelj novega državljanskega reda v Evropi in v svetu.
Prav tako je zbornica navdušeno pozdravila besede o Japonski in o drugih državah, ki so pristopile k trojni zvezi, prijateljske besede o Španiji, iz notranje politike pa je pozdravila zbornica krvni delež vseučiliške mladine, ki je v svojem prostovoljstvu dokazala duha mladih Atencev, ki v ozračju fašizma oživlja tradicije italijanskega prostovoljsiva.
Zaključek je izzvenel v vrhunec navdušenja, neomejenega ponosa vseli, ki so stoje vzklikali Duceju in mu izražali svojo vero v zmago.
Beseda »zmaga«, ki je geslo fašističnega naroda v vojni, je še dolgo odmevala v dvorani, dokler se ni izlila v prepevanje »Giovinezze«, mogočne zborne pesmi fašistične vere. Tudi Duco se je pridružil zboru pri petju. Predsednik je nato ukazal »Pozdrav Duceju«, zbornica pa je gromko vzkliknila: »Živel Duce!«. Duce je večkrat odgovoril z nasmehom iu z rimskim pozdravom navdu-i šeni množici in Je nato med najogromnejšim vzkli-! kanjem zapustil dvorano, da bi se vrnil v Be-1 nuško palačo.
Italija stopila v vojno. »Slovenska Pravda« piše, da je po zlomu Francije Italija dolgo sama nosila vso težo vojne v Grčiji in Afriki.
Helsinki, 10. junija. Tukajšnji politični krogi s posebnim občudovanjem poudarjajo rimski realistični čut pravičnosti, ki ga jo pokazal Duce po razpadu Jugoslavije in Grčije, in pravijo še enkrat, kako smešna je angleška propaganda o nekih nesoglasjih med Italijo in Nemčijo. Italija in Nemčija bosta sodelovali do končne zmage.
Pozornost v Ameriki
Newyorlc, 10. junija. Vse izdaje popoldanskih listov so prinesle pod velikanskimi naslovi na prvi strani velik Ducejev govor in so zlasli posvetile pozornost tistemu delu, ki se nanaša na morebitno ameriško intervencijo v vojni. Ducejeve besede so se vedno izpolnile, blebetanje nasprotnikov pa so vedno zanikala dejstva, pišejo listi.
Cosmicati ufficiaii
Nuova denominazione della Cassa di ris-parmio del Banato della Drava
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
visto 1'articolo 27 dell'ordinanza 27 luglio 1927, modificnto con ordinanza 28 luglio 1933 del Bunato della Drava,
d e c r e f a :
La Cassa di risparmio del Banato della Drava (Hranilnica dravske banovine) in Lubiana assume la denominnzione di Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana (Hranilnica Ljubljanske pokrajine).
Spettano alPAlto Commissariato per la provincia di Lubiana le attribuzioni che in base nlle^ norme nrecedenti erano di compctenza deli'A uto rita banovina le.
Lubiana 6 giugno 1941-XIX.
L'AIto Commissario ner la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Sottoposizione a vigilanza della Cassa di fratellanza per minatori con sede a Lubiana (Glavna bratovska skladnica v Ljubljani) e nomina del delegato commissariale
L'Alto Cotnmišsario por la provincia di Lubiana
d e c r e t a :
La Cassa di fratellanza per minatori, con sede a Lubiana (Glavna bratovska skladnica v Ljubljani) e sottoposta alla vigilanza delPAlto Commissariato per la provincia di Lubiana, che Ia esercita a mezzo di un proprio delegato.
Non possono compiersi senza 1'approvazione del delegato commissariale atti accedenti 1'ordi-nn na o m ministra z ione.
£ nominato delegato commissariale il si-gnor ing. dott. Tullio Seguiti.
II presenlc decrcto e immediatamenfe e«o-cutivo e snrfl pubblicato nei Bollettino Ufficiale per In provincia tli Lubiana
Lubiana 3 maggio I94I-X1X.
L'A!to Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Avviso di rottiFica
Nellordinunzo delPAlto Commissario per la provincia di Lubiana n. 40 del 5 giugno I941-XIX, publienta del Bollettino Ufficiale n. 46, alTart. 2. dopo »Forze armate italiane« va apporta 1'nggiuuta »di mncchinari da miniera«.
II testo delPurticolo 2 e pertanto il sc-quente:
»Lo scambio, fra la provincia di Lubiana e gli altri territori dell'ex Stato jugoslavo non occupati dalle Forze armate italiane, di mncchinari da miniera. in quanto preventivamente autorizzato dalPAlto Commissariato, č esento cin quaisiasi dnzio e diritto doganale, sia dJ entrata che di uscita.«
II bombardamento di Tobruk
continua
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
«Nell'Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, le nostre nrtiglerie hanno efficace-mente battute quellc avversnrie. Nostri velivoli lionno continunto a martellare durnnte ln notte sul 10 impianti, depositi e posi/.ioni nemiche della pia/.za provocando incendi ed esplosioni.
Velivoli germanici hanno attaccato Marsa Ma-truh.
Nelle notti sul 9 e sul tO velivoli britannici hanno bombardato alcune localitii delPisoIa d i Rodi.
NelPAfrica Orientale in imn scontro sul fronte di Cclga, nella zona di Gondar. le nostre truppe hanno inflitto al nemico sensibili perdite.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 10. jun. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi:
V	sredozemskem prostoru so nemška letala iz novo pridobljenih postojank uspešno napadla angleške petrolejske in pristaniške naprave na Malti. Povzročenih je bilo več eksplozij in požarov.
V	Severni Afriki je nemško in italijansko topništvo obstreljevalo angleško topništvo pri Tobruku in je prisililo sovražnika k molku. Nemško letalstvo je uspešno napadlo Marso Matruh. V barakah in skladiščih goriva je nastalo več požarov.	.
Na vzhodni škotski obali in v Bristolskem 1
kanalu so liorbena letala napadla dva dobro zavarovana konvoju, potopila dve trgovski bulji s skupno tona/o 10.000 ton ter poškodovala 5 nadaljnjih tovornih in petrolejskili ladij tako težko, da se lahko računa z nadaljnimi izgubami ladjevja Pri letalskih napadih na severni izhod Bristolskcgu kanala je bil zapužen en večji in več manjših požarov.
Sovražnik ni niti podnevi, niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje.
Poročilo navaja nnto imena tistih višjih častnikov, ki so imeli odločilni delež pri teh bojih.
Silen odmev Ducejevega
govora
novice
Koledar
Četrtek, 12. junija: Sv. Rešnje Telo; Janez Fakttndski, spoznavalec; Leon ifi., papež.
Petek, 13. junija: Anton Padovski, sj>ozna-valec; Akvilina, devica in mučenica; Peregrin, škof in mučenec.
Sobota, 13. junija: Bn/ilij Veliki, škof in cerkveni učenik; lilizej, urerok; Marriian, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospodična Lucija TrampuS, učiteljica v pokoju. Pogreb bo v četrtek. 12. junija ob štirih popoldne z Žal, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Romana Geier roj. Gregorič. Pogreb bo v petek, 13. junija ob petih popoldne z Žal, kapela s v. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Birmovan]e
v žužemberški dekaniji
bo po sledečem redu:
Žužemberk v nedeljo, 15. junija;
Šmihel v ponedeljek, 16. junija;
Zagradec v torek, 17 junija;
Ambrus v sredo, 18. junija;
Krka v četrtek, 19. junija:
Sela pri šumberku v petek, 20. junija;
Dobrnič v soboto, 21. junija;
Ajdovec v nedeljo, 22. junija.
Nuša špnnova poje v četrtek, na praznik,
Dulcinejo v »Don Kiliotu«
♦ 1
A
—	Rim in Ljubljana telefonsko zvezana.
Dne 9. junija je državna ustanova za telefonsko službo stavila po navodilih Eksc. Visokega Komisarja v promet in javnost na razpolago direktno telefonsko zvezo Ljubljane z Rimom. Napeljan je nov vod od Trsta ter navezan tam na kabel Trst— Rim, ki pripada podzemnemu omrežju ustanove. Izvršeni so bili z novo zvezo že poskusi ter so pokazali, da je popolna. Dolžina telefonskega voda znaša 803 km, od tega je 101 km nad zemljo, ostali 701 km pa pod zemljo.
—	Vincencijeva konferenra za akademike se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za nadaljnjo blagohotno naklonjenost, da bo mogla vsaj deloma lajšati stisko mnogih srednješolcev in akademikov. Pomagajte z denarnimi prispevki, vzemite akademike na hrano, prispevajte obleko in obutev. Vincencijeva konferenca za akademike, Senieniška ulica 2-11. Uradne ure od 11 do 12 in od 15 do 10, št. ček. rač. 15,838.
—	Sprejemni izpiti na L drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bodo v torek 24. junija 1941. Prošnje, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale v ravnateljevi piasrni 20., 21. in 23. junija od 8—12 Prošnji je treba priložiti rojstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali druga letna saričevala ne veljajo!) — Ravnateljstvo.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob <0.30, 13., 17.. 19. In 21. nrl
Največji zgodovinski velefilm
ALCAZAR
Mlrellle Balin — Fosco Giachettl Vsi naši filmi v celoti s slovenskimi napisi! Kino Matica, t e I e > o n 22-41
Zaoavna uiiopzi nnna p«stolo>£6iua
Rdeči bar
Alida Vsili, Anrtrea Mnttonl. — Kot dodntek: LahKoatlptne teiuiie v Torinu. Ob 1 f.. i9. in Kl.
nri, nn praznik ob 15., 17,, ID. in 21. uri Kino Slo« a. Itlilon 2 7-30
Dr.COLIN RtHS
Nova Aziia
Življenje in zanimive navade prebivalcev malo zninih krniev. F.lm le opremljen n hrv. napi-l! Predstave ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri Kino Union. ♦ a I o » o n 2221 Kino Kodel|evo, lel. 41-64 Danes ob 14 30, 17.30 in 20
Pari« v burnem letu 1830 v filmu
,,Pies na vulkanu"
G»org 0'Brien v napetem kriminalnem filmu
„)etnlkove pustolovščine"
— Sprejemni izpiti za 1. razred nn drž. realni gimnaziji v Novem mestu bodo 23., 24. in 23. junija, in sicer bodo 23. junija prišli na vrsto predvsem tisti učenci, ki stanujejo izven Novega mesta. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo 19., 20. in 21. junija od 8—12. Prošnje je treba kol-kovati z desetdinarskitn državnim kolkom ter jim priložiti rojstni list in spričevalo 4. razreda ljudske šole. Kdor je pa obiskoval že višjo ljudsko šolo ali meščansko šolo. mora priložiti
i I*	-!„:_---i rt	rvitoff enri^PVJlIfl
IUUI ZdUlIJC ^ptlCevalO i,	ft^.^f, ,-. .......-
o dovršeni ljudski šoli. Prinesti je treba spričevala. ne knjižic. Rojstnim Ustom v tujem je-
ziku (razen v latinščini) mora biti priložen sodno |Mitrjen prevod. Priloge morajo imeti vsaj štiridinarski državni kolek (tudi v primeru, če je bilo spričevalo izdano zaradi uboštva brez takse). Če je na rojstnem listu samo cerkveni kolek, je treba tudi rojstni list kolkovati še s štiridinarskim državnim kolkom. Samo otroci invalidov so prosti vsake kolkovine, če se izkažejo s potrebnim potrdilom. Zunanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno in naj pridejo k izpitu 23. junija ob 8 zjutraj. Da ne bo zakasnelih prijav, se opozarjajo zunanji učenci, naj odpošljejo svoje prijave vsekakor že pred 19. junijem. K sprejemnemu izpitu bodo pri-puščeni učenci, rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931.
—	Sprejemni izpit za t. razred nn II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta 10) bo 24. in 25 junija ob 8 v poslopju državne učiteljske šole na Resljevi cesti 10. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane z desetdinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 20., 21. in 23. junija od 8 do 11, in sicer 20. od A—L, 21. od M—R. 23. \xl S—Ž ter zamudniki. Pro;nji, ki naj bo pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem slugi in na celi j>oli, je priložiti krstni list in spričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole in morebitno spričevalo višje osnovne šole. Sprejemale se bodo učenke, rojene v letih 1928—1931. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj in kje bo delala izpit.
—	Službeni list št. 133 z dne 7. t. m. objavlja kr. zakon z dne 7. junija 194-1 -XIX, št. 454. o veljavnosti ukrejvov in odredb, izdanih od italijanskih okupacijskih oblasti v Ljubljanski pokrajini. Kr. zakon, ki je zadobil veljavnost z dnem objave v Službenem listu, odreja med drugim, da veljajo v Ljubljanski pokrajini odredbe, že navedene v pr\ein odstavku člena 6. h'r. zakona z dne 18. maja 194t-XIX št. 452 Ta člen navaja, da »ostanejo do nove odredbe v veljavi ukrepi, izdani od italijanske okupacijske oblasti, z izjemo onih, ki se tičejo vojaških potreb«. Med temi ukrepi je posebne važnosti vsebina čl. 14. naredbe Duceja, Prvega Maršala Cesarstva, Poveljnika čet na Vseh frontah, z dne 17. maja I94I-XIX, ki odloča, da »se od 10. junija I94I-XIX dalje zopet vzjiostavijo zakoniti ali dogovorjeni roki in predpisi, o katerih je bila predpisana odgoditev s členom 3. naredbe z dne 24. aprila 1941-XIX. Kakor je znano, se je s predhodno bansko naredbo odredila odgoditev gori navedenih rokov od 25. marcn do 30. aprila. Ker se je p čl. 1. naredbe Duceja 7 dne 24. aprila odredila veljaVnost prejšnje zakonodaje, v kolikor ni nasprotovala poznejšim odredbam, se mora smatrati, da se od danes vzpostavijo predpisi in zakoniti roki, odgodeni s 25. marcem t. 1. Službeni list za
Ljubljansko pokrajino objavlja t današnjim dnem besedilo IJucejeve naredbe z dne 24. aprila 194I-XIX, Kr. zakona z dne 18 maja 1941-XIX št. 452 in besedilo Kr. zakona z dne 7. junija 1941-XIX št. 454.
—	»Tovarištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani sporoča, da bo imelo 11. redili občni zbor v petek 27. junija 1941 ob 19.30 v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1 konstituiranje občnega zbora; 2. poročilo odbora o društvenem delovanju in jx>ročilo o letnem računskem zaključku; 3. poročilo pregledovnl-cev računov; 4. dopolnilne volitve; 5 predlogi odbora u) du ostane višina pristopnine in letne članarine nespremenjena, b) da se od 1. julija dalje zviša redni mesečni [trispevek za posinrtninski sklad za I—2 din, c) da ostane višina dajatev društva nespremenjena, d) da ostane mesečni prispevek za bolniški sklad nespremenjen; 6. pritožbe ter predlogi članstva, ki se morajo društvenemu odboru pismeno sj»o-ročiti vsai 8 dni pred občnim zborom; 7. slučajnosti. V primeru nesklepčnosti lx> jk>1 ure jwzneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu prisotnih članov.
—	Profesorski odbor za socinlno pomoč v Ljubljani nujno |>oziva v « e profesorje oz. njih svojce, ki so se po 1. aprilu t. I. naselili v Ljubljani, naj se takoj zglasijo na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica), da liodo izjjolnili nove prijave za jjolieijo. Tisti pa, ki ne živijo v Ljubljani, naj se nemudoma javijo svojim občinam.
—	Dr. Flajs Jože, specialist za notran je bolezni, ordinira v Ljubl jani, Cigaletova ulica 11, pritličje (poleg sodišča).
—	Ponovno opozarjamo na prelepe duhovniške vrtnice: »Luč sveta«. — 15. junija izide nova številka dinarskih »Knjižic«: Dol o res aH verniki brez duhovnika. Večja naročila pravočasno pošljite. Obe knjižici toplo priporočamo.
—	Podnorno društvo> železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani1, Sv. Petra 25, obvešča svoje članstvo Ljubljanske pokrajine, da i>osluje še dalje tako kot doslej in tudi redno izplačuje jiosmrtnine. Članstvo se naproša, da redno plačuje članarino na isti način kot do sedaj.
—	Deževni Medardovi dnevi. Ni mogoče napovedovati, kakšno vreme bo vladalo v juniju, v mesecu velike košnje. Od nedelje naprej je bilo splošno deževno. V sredo zjutraj je valovila nad barjansko ravnino gosta megla. V juniju je meteorološki zavod zaznamoval že šest deževnih dni s 34.5 mm dežja. Največ dežja je bilo od torka zjutraj do srede zjutraj. V 24 urah je padlo 13.6 mm dežja in je bil ta dan najdeževnejši v tem mesecu. Zjutraj in dopoldne v sredo je bilo razmeroma hladno. Po planinah je zapadel nov sneg.
—	Deklico za svojo. Desetletna ljubka deklica — brezdoinka — išče dobrih ljudi, ki bi jo vzeli za svojo, ker nima nikogar, ki bi zanjo skrbel. Doslej so jo imeli pri sebi dobri ljudje, pa zaradi sjiremenjenih razmer tega več ne zmorejo. Je lepo vzgojena, obiskuje 3. razred ljudske šole. je izvrstna pevka in vedno vesela. — Naslov v uredništvu »Slovenca«.
Ljubljana
Ordine delle precedenze nella Processione
Musica Presidiaria carabinieri
1) Delegazioni delle camere delle corporazioni e di altre corporazioni pubbliche
2) Direttori e insegnanti scuole medie 4) Direzione delle Ferrovie 6) Procura di Stato
8) Presidente e consiglieri Corte d'Appello 10) Consulta provinciale
3) Direzione PP. e TT. —Cassa di Risparmio Postale 5) Tribunale
7) Procura Superiore di Stato 9) Rettore e Senato accademico deU'univer3itft ' 11) Podestž Consiglio municipale elero
£ 'c !o
elero
elero
Santissimo Vescovo
elero
elero
4) Vice Federale
2) Comandante C. d'A.
Capo di S. M Ufficiale Addetto
1) A'to Commissario
Capo Cabinetto Segretario particolare
3) Coni te Divisione
Capo di S. M. Ufficiale Addetto
5)	Consoli stranieri
6)	Generali di brigata e Consoli generali M. V. S. N.
7)	Vice prefetto
8)	Co.onnelli R. E. e Consoli M. V. S. N.
9' Capi delle divisioni dell'Alto Commissariato
10)	Ufficiali R. E. e M. V. S. N. non classifieati, in ordine di grado
11)	Impiegati del o Stato gTuppo »A« e di amministrazioni autonome (gruppo »A«)
r;
1 Sv. maša za pokojnega dr. Korošca bo v
etek 13. junija, na god sv. Antona, ob 7 v .rančiškanski cerkvi pri križevem oltarju. Vsi prijatelji našega pokojnega voditelja vabljeni!
1 Nočne častilce presv. Zakramenta vabimo k posebni molitveni uri v stolnici, ki bo neposredno po skupni uri od 8—9. Opravili bomo molitve 28. ure: Za praznik presv. Rešnjega Telesa. Možje in mladeniči, pridite, molimo!
I Narodne noše se vabijo da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa v četrtek 12. t. m. Posebno so zaželene moške, ki jih do sedaj nismo imeli prilike videti pri procesijah.
1 Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zberemo se (v slučaju lepega vremena) ob pol devetih pred glavnim vhodom — med škofijskim dvorcem in cerkvijo.
j Stolna kongregacija Marijinega Varstva 1 za gospe v Ljubljani vljudno vabi vse svoie
članice, da se zanesljivo ter polnoštevilno udeležijo stolne procesije Presv. Rešnjega Telesa. Zberemo se točno ob 8.30 na dvorišču knezo-škofijske palače.
1 Na uršulinski ljudski šoli bo vpisovanje
____incev za I. razred 16. juniia. S seboj naj
prineso krstni list ali družinsko knjižico. Za
ostale razrede bo vpisovanje 1. septembra.
1 Liclitentnrnov zavod. Vpisovanje v ljudsko šolo učenk-novink bo v ponedeljek 16. t. m. od 8—12. Pri vpisu otrok morajo starši predložiti krstni list ali družinsko knjižico in spričevalo o cepljenju koz. — Vpisovanje drugih učenk pa bo v torek 17 t. m. od 8—12. Zdravniški pregled nčenk-novink bo 17. junija ob 9.
I Gospa Mari in gospod Janko Lajovic sta darovala v počastitev spomina gosjioda Jakoba Zalaznika za socialno akcijo Rdečega križa 100 din. Iskrena hvala
I Vokalni in simfonični koncert Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek 16. t. m. bo
Procesija sv. R. T. v stolnici
Na praznik presv. Rešnjega Telesa bo ob 8 v stolnici slovesna pontilikalna »veta maša, ob 8.45 bo ob lepem vremenu šla procesija po naslednjih ulicah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica (pred frančiškansko cerkvijo 1 blagoslov), Wolfo-va ulica, Kongresni trg (pred spomenikom presv, Trojice II. blagoslov — tega blagoslova se bo udeležila tudi tista šolska mladina, ki se bo že prej tu zbrala), Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta (pred šentjakobskim znamenjem lil. blagoslov), Stari trg Mestni trg (pred mestno hišo — magistrat — IV. blagoslov).
Razvrstitev:
Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. Ženska zveza; 3. Prosveta Ljubljana-mesto i praporom; 4. Vajeniški dom; 5. Katoliško mladeniško društvo; 6. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; 7. Steg skavtov Ljubljana III; 8. privatni nameščenci; 9. zastopstvo Akademske zveze, katoliška akademska društva, katoliško akademsko starešinstvo.
II.	Bandero Naše ljube Gospe. 1. gojenke čč. šolskih sester; 2. Poselska zveza s praporom.
III.	Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenturna; 2. Dekliška Marijina družba; 3. Uršulinska dijaška Marijina družba; 4. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih; 5. stolne kongregacije.
IV.	Bandero presv. Rešnjega Telesa, t. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih; 2. stolne dijaške kongregacije; 3. kongregacija »Zgodnja Danica«; moške Marijine družbe; stolna ^Vincenc. konferenca.
V.	Narodne noše; dečki in deklice s cvetjem.
VI.	Kraljevi Karabinjeri z godbo.
VII.	Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij; ravnatelji in nastavniki srednjih, meščanskih in strokovnih šol. Direkcija pošte in telegrafa; poštna hranilnica; finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole; državno tožilstvo, apelaciisko sodišče; akademski senat in profesorji.
VIII.	Sosvet Ljubljanske pokrajine — Mestni župan z občinskim svetom.
' IX. Ljubljanska oltarna mladina; duhovščina, Prevzvišeni z Najsvetejšim.
X. Visoki Komisar s tajnikom-šefom kabineta, Armadni Poveljnik s šefom generalnega štaba, Poveljnik Divizije s šefom generalnega štaba, Fašistični Podtajnik, konzularni zbor Brigadni General in generalni konzuli Prostovoljne milice za narodno obrambo, podprefekt, Polkovniki Kralj. Armade in konzuli Prostovoljne milice za narodno obrambo, načelniki oddelkov Visokega Komi-sarijata, častniki Kr, Vojske po činu, državni in samoupravni uradniki skupine A.
Vsi udeleženci korakajo v štiristopih.
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se vljudno naprošajo, da iz spoštovanja do evha-rističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Naprošate se, da procesije ne trgate. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Na dan presv. Rešnjega Telesa bodo v stolnici sv. maše od 4 do 8 vsake pol ure, nadalje pa še ob 9 in pol 12.
Zbirališče malih otrok, ki bodo potresali cvetje, je za stolnico. Matere naj pripeljejo v času od 8 do 8.45 le take dostojno oblečene otroke, ki si jih upajo. izročiti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodstvo med procesijo. Se pred končanim IV. blagoslovom jih bodo zopet dobile za stolnico.
Narodne noše sb vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže procesije presv. Reš. Telesa, ki bo v četrtek ob 8.45 šla iz stolne cerkve.
nastopil orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ojačen s člani opernega orkestra na koncertu in bo izvajal v drugem delu tri točke: DalPAbacov staro-klasieni cerkveni koncert za godala, zadnjo Lajovčevo orkestralno skladbo Pesem jeseni za veliki orkester in škerjančev novi klavirski koncert, pri katerem bo nastopil kot solist naš najboljši pianist virtuoz rektor Anton Trost.'Dirigiral bo vse tri orkestralne skladbe dirigent L. M. Škerjanc. V prvem delu koncertnega sporeda bo zapel pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča osem motet in marlrigalov našega slavnega rojaka Jakoba Petelina Gallusa, sodobnika Palestrine. Koncert bo ob 20.15 v veliki dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Živilski trg pred praznikom v sredo je bil dokaj živnhen. Zelenjave je bilo obilo. Ta se je pocenila. Lepa trnovska glavnata solata je bila po 8 do 12 din kilogram. Domača kolerabica po 8 do 10 din kilogram. Goriški grah je cenejši ki je po 8 do 10 din kilogram. Ista cena je za novi goriški krompir, po 8 do 10 din kilogram. Goriška pesa 14 din. Čebule je bilo obilo naprodaj. Bela čebula po 16, rdeča po 14 din kilogram. DomaČi češenj, nov, je bil dva stroka za en dinar. Goriški stročji fižol 20 din. Velika je bila vrsta gospodinj pred mestno lopo na prvem otoku živilskega trga. Bilo je najmanj do trideset gospodinj, ki je vsaka prejela za kovača šest jajc. Nekaj košar rdečih gozdnih jagod, ki so bile hitro prodane, je bilo po 16 din liter. Suhe češplje so po 26, suhe hruške po 16 din kilogram. Promet je bil v splošnem prav živahen in velik.
Gledališče
Drama: Četrtek, 12. junija: »Cigani«. Izven. Ljudska predstava. Cene od 14 din navzdol. — Petek, 13. junija ob 15: »Komedija zmešnjav«. Izven. Ljudska predstava. Cene od 14 din navzdol. - Ob 19.30 »Ana Christie«. Izven. Cene od 20 din navzdol. (Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev.) — Sobota, 14. junija: »Učenjak«. Red B.
Opera: Četrtek, 12. junija ob 15: »Fra-sjuiita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. - Ob 19: »Don Kiliot«. Pted četrtek. — Petek, 13. junija: Baletni večer Ped Torek. — Sobota, 14, junija: »Don Kihot«. Red A.
Mrakovo gledališče
Frančiškanska dvorana
Sobota, 14. junija ob 20: »Sinovi Starega Rimljana«. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: na praznik: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trpkoczy ded.. Mestni trg 4; mr Ustar, šelenburgova ulica 7; v petek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva epsta 20, in mr. Mur-maver, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Izgubila sem torbico z malo vsoto denarja in 5 ključev od \Volfove ulice do Pred škofije. Najditelj naj torbico z vsebino blagovoli izročiti upravi »Slovenca«.
Našel seni na stopnicah davčne uprave čre® ročno torbico s šopom ključev. Lastnik naj se zglaai pri davčni upravi.
Ljubljana posluša Duceja
Italijanska Vojska in prebivalstvo Ljubljane na Kongresnem trgu Ognjevit poziv Poveljnika Armadnega zbora
Ljubljana, 11. junija.
Zgodovinski govor Duceja je bil včeraj za Ljubljano praznik. Mesto je že zjutraj razobesilo državne trobojnice, ki so dajale ulicam slovesen obraz. Ljubljana pa je pokazala svojo vdanost Italiji in Duceju ne samo z zastavami, temveč z veličastno manifestacijo na Kongresnem trgu, kjer so ee zbrale Številne množice, da bi poslušale govor Duceja. Prvič je prebivalstvo nove pokrajine slišalo javno besdo Duceja. lz velikih zvočnikov, pvu	v <»i 'V^u »■,»»■(■•#■. •
i-^a, je zvenel njegov govor, ki so ga prekinjale 6ilne rimske množice, zbrane pred Beneško palačo. Ti izrazi navdušenja, ki so se razlegali v Rimu, so imeli tudi v Ljubljani svoj ma-nifestanten odmev: pridružilo se jim je spontano ljudstvo, zbrano na Kongresnem trgu, ter so se tudi v Ljubljani razlegali glasovi navzdušenja in izrazi odobravanja.
Manifestacija na Kongresnem trgu je bila združena z veličastno revijo Italijanske Vojske. Pred 17 so napolnile ves odprti del trga mogočne kolone vojaštva, ki so korakale za godbami iz vseh smeri iz svojih bivališč ter se zlivale na trg, kjer so zavzemale svoja mesta ter tvorila končno mogočne četverokote, v katerih so stali vojaki v bojni opremi glava pri glavi, pred njimi pa poveljniki polkov in drugih edinic. Na Poveljstvu 11. armade v Zvezdi pa so se zbrali poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Robotti, poveljnik mestne posadke general Orlando, ljubljanski škof dr. Rožman, ljubljanski župan dr. Adlešič ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Z bal-Kona palače, s katere vihra dan za dnem kot simbol Italije in njenih Oboroženih Sil velika tro-bojnica, se jim je nudil očarujoč pogled na pro-
stran trg: v ospredju čisto zelenje pokošene trate, prepredeno z belimi stezami, v ozadju pa
temnozelene uniforme in čelade vojaških trum _
vseh edinic divizije Sardinskih Grenadirjev; temu središču pa so dajale lep okvir množice ljudi, ki so stale na cestah in hodnikih okrog Kongresnega trga.
Mirno, kakor kipi so poslušale vojaške čete govor Duceja. Po končanem govoru je izpregovo-ril vojakom njihov komandant, poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Robotti. Na rezek zvok trobente so obstalo čet v pozoru ter poslušale ognjevit poz.iv svojega visokega poveljnika, da bodo pripravljene vedno in povsod žrtvovati vse svoje moči in svoje življenje za domovino Italijo. Po vžigajočih vojaških besedah Eksc. generala Robottija so čete izrazile dolžno čast Kralju in Cesarju, Duceju in popolni italijanski zmagi.
Takoj nato se je začel razhod polkov, ki so s svojimi godbami na čelu odkorakali v raznih smereh s trga. Razvijal se je ta odhod s tako strumnostjo. kakor da korakajo čete na paradi ter so imeli gledalci zopet priložnost oličudovati izredno izvežbanost Vojnih Sil.
Tudi Ljubljanska pokrajina je slavila zgodovinski dan
Ne samo prestolnica Ljubljanske pokrajine, Ljubljana, temveč tudi vsi ostali večji kraji v naši pokrajini so proslavili današnji dan na slovesen način. V Novem mestu, Metliki, Kočevju in drugih večjih krajih, kjer so razmeščene vojaške sile, so bile razobešene zastave ter so bile manifestacije za Italijo in Duceja.

Po povratku iz Rima:
Slovenska delegacija se je vrnila s prijetnimi vtisi
»Slovenčev« urednik je obiskal člane Sveta ljubljansko pokrajine, ki so se včeraj vrnili iz Rima ter jih povprašal po vtisih, ki so jih dobili s poti po Italiji. Vsi udeleženci so se jako pohvalno izrazili o svojem bivanju v Rimu in so soglasno podčrtavali posebno sledeče:
Organizacija naše poli v Rim kakor tudi obiski pri raznih visokih osebnostih so bili najbolje urejeni. Vse je šlo točno po določenem načrtu. Nikjer nobene zamude in nepotrebnega čakanja. Vse so je odvijalo strogo po določenem redu kakor dobro navita ura. Brez hrupa in nepotrebnega tekanja in povpraševanja je bil tako določen spored, da je vsak član vedno vedel, kaj mu je storiti in kako se mora ravnati. Opazili pa smo tudi popolen red na železnici in na vlakih, ki prihajajo in odhajajo do minute točno. Železen red je tudi na rimskih cestah, kar nikakor ni majhna naloga. Kajti Rim šteje že nad 1 milijon 300.000 ljudi in ima tudi še mnogo starih in ozkih ulic. Toda povsod smo opazili strumno prometno organizacijo, ki jo ureja in nadzira prometna policija. Brezhibno snažne so tudi rimske ceste in ulice.
_ Drugo, kar moramo omeniti, — tako so nam izjavili udeleženci — je bilo očitno dejstvo, da smo prav povsod bili izredno ljubeznjivo sprejeti. Vedeli smo, da so Italijani gostoljuben narod, toda razumevajoča dobrohotnost, s katero je naša delegacija bila sprejeta celo od najvišjih predstavnikov fašistične Italije, je na vse napravila najgloblji vtis. Posebno velja to za obisk pri Duceju, o čemer pa je »Slovenec« že poročal. V resnici so se oblasti in organizatorji obiska iskreno potrudili, da smo se v Rimu počutili kot dragi in dobrodošli gostje.
Vendar pa smo korak za korakom občutili, da nam je na stežaj odpirala vsa vrata, kjer smo potrkali, zlasti osebnost našega Visokega Komisarja, Ekscelence Graziolija. Stoprav v Rimu smo lahko opazili, kako je povsod in na najvišjih mestih uvaževan in 6jx>štovan in kako neomejeno zaupanje uživa.
Naslednji vtis, ki se je nas vseh neposredno dojniil, pa je mrzlična delavnost na vseh poljih, ki jo Italija razvija tudi sedaj med vojsko. Zidajo se ogromne nove palače, kakor n. pr. velikanski novi rimski kolodvor, a ne le v Rimu temveč tudi po drugih mestih. Grade se ceste, izboljšujejo jx>ta, uravnavajo potoki, izsušavajo močvirja. Cela Italija, kar smo je pregledati mogli iz vlaka, je kakor skrbno obdelan vrt. Prav vse je obdelano, vsak košček zemlje je izoran in prekopan. Letina kaže zelo dobro, v okolici Rima pa pšenica že dozoreva. V glavnem je letošnji pridelek že rešen. Po površni cenitvi je mogoče sklepali, da bo obilen in da kruha ne bo manjkalo.
In končno so še v enem soglašali vsi člani Sveta ljubljanske pokrajine: Italiji se ni treba
bati za ljudski naraščaji Kdor opazuje življenje v samem mestu Rimu, potoke zdrave in vesele mladine, ki se preliva |x> ulicah, ki je ponosna na svojo mlado moč in vesela življenja, mora priznati, da Italijani spadajo med mlade narode, katerih življenska korenina je zdrava in neizrabljena. Italijani so narod, katerega očetje in matere imajo veselje in ljubezen do družine in katerega otroci iniaio pogum do življenja. Takim narodom se ni treba bati za svojo usodo in svojo bodočnosti
Župnik
Ani. Znidaršic
V Št. Vidu pri Stični je umrl 10. junija upokojeni župnik in zlatomašnik Žnidaršič Anton. Rojen je bil 12. januarja 1862 v Dobrepoljah. V mašnika je bil posvečen 19. julija 1890. Kot kaplan je bil nastavljen v Fari pri Kostelu. L. 1892 je bil imenovan za župnika v Osilnici. Od 1. 1902 do 1912 je bi! župnik v Beli cerkvi in od 1912 do 1936 župnik v Štangi. L. 1936 je bil upokojen in je bival nekaj čez eno leto v Žalni in čez tri leta v Št. Vidu pri Stični. Rajnki gospod je deloval povsod zelo vneto: v šoli, v cerkva, v spovednici. Povsod so ga spoštovali zaradi njegove jorečnosti in skromnosti. Bog mu obilno poplačaj! Pogreb bo v petek, dne 13. junija v Dobrepoljah.
Gospodarstvo
Izredni dodatki delavstvu podjetij Monfe-catini. Svojim 78.000 delavcem ie podjetje Montecatini izplačalo posebne dodatke, ki so jih dobili vsi nameščenci, ki imajo do 2000 lir plače. Vsi delavci so dobili posebno plačo za 14 dni, oženjeni z otroki pa tudi odgovarjajočo vsoto.
Izredni dodatki delavstvu Fiata. Tudi veliko podjetje Fiat je svojim 70.000 delavcem izplačalo znatne izredne [»odpore.
Delegacija nemškega Werberata v Italiji.
Te dni se mudi v Italiji delegacija Nemškega sveta za propagando, katero vodi vodja tega urada, prof. Henrik Hunke.
Izvoz kave iz Italije. Carinski organi opozarjajo, da brez posebnega dovoljenja ministrstva ni mogoče izvažati kave iz svobodnih
ItalllanSilna brez učitelja
36
O trpnem načinu z »essere«
Zgoraj sem med nadlogami, ki tarejo človeško paro, omenil nespečnost takole: essere tormentato dalfinsonma, kar sem prevedel: biti mučen od nespečnosti. To se slovensko sicer slabo sliši, je pa točen prevod italijanskega trpnega načina (la forma passiva) ali kratko pasiva.
Slovenščina — to naj Vam takoj spočetka pokličem v spomin! — trpnega načina ali pasiva ne ljubi in se mu izogiblje. Nadomešča ga na primer s 3. osebo ednine ali množine. V našem primeru bi torej rekli namesto: mučen sem od nespečnosti — bolje: muči me nespečnost. Tudi Italijan lahko tako reče — toda o tem pozneje.
Kako tvorimo italijanski pasiv? Poglejmo še enkrat gornji izraz:
essere tormentato. Prvo je pomožnik essere (biti), drugo je pretekli deležnik glagola tormentare (mučiti). Skupaj torej: biti mučen. — Navodilo za tvorbo italijanskega pasiva je potemtakem naslednje:
Essere + pretekli deležnik (na -to, -ta oz. -ti, -te)
Spregajmo zdaj glagol tormentare v trpnem načinu v sedanjem času:
io sono tormentato (-a) — mučen (-a) sem (=r muči me nekdo ali nekaj),
tu sei tormentato (-a) — mučen (-a) si (= muči | te nekdo ali nekaj).
egli e tormentato — mučen je (=: mučri ga nekdo ali nekaj),
essa e tormentata — mučena je (— muči jo nekdo ali nekaj),
noi siamo tormentati (-e) — mučeni (-e) smo (= muči nas nekdo ali nekaj),
voi siete tormentati (-e) — mučeni (-e) ste (= muči vas nekdo ali nekaj),
essi sono tormentati — mučeni so (= muči jih — moške! — nekdo ali nekaj),
esse sono tormentate — mučene so (= muči jih — ženske! — nekdo ali nekaj).
Kaj torej vidimo? Spregali smo samo pomožnik essere, medtem ko smo dodajali pretekli deležnik. Ta deležnik se ravna v spolu in številu po osebku; če govori moški o sebi, pravi torej: *ono tormentato, — če govori ženska: sono tormentata; in enako v množini: več moških — siamo tormentati, več žensk — siamo tormentate.
Ostale čase tvorimo potemtakem tako, da postavljamo vanje pomožnik essere. Torej:
Imperfetto: (dlje časa) so me mučili (sem bil mučen) = e r o tormentato;
f u t u r o : mučili me bodo (= bom mučen) = sar6 tormentato;
passato prossimo: mučili so me (mučen sem bil) sono stato tormentato. Ta način se porablja pri vseh časih!
skladišč. To se nanaša tudi na izvoz kave za potrebe ladijskih moštev.
Nemške državne finance. Nemški listi prinašajo i/vajanja nemškega finančnega ministra grofa Schvverina - Krosyigka o neinšleem finančnem položaju. Iz izvajanj je razvidno, da so davčne reforme od I915—1958 zelo jmivc-čale finančno moč Rcicha. Zato tudi državni dolg, ki je znašal v začetku letu to+t samo 79milijard mark, ni težko breme. Razen t.5% 'e ves dolg notranji državni dolg. Od septem-)ra 1910 do januarja 194t je obtok bankovcev narastel od 1*5.8 na 15.8 milijard mark, kar pa je opravičeno s povečanjem nemškega ozemlju in povečano gospodarsko močjo Nemčije.
Racioniranje v Grčiji. V Grčiji so vpeljala oblastva karte za živila, zlasti za kruh, nadalje za oblačilo in obutev.
Kmetijska mobilizacija v Romuniji. Oblastva so odredila izvajanje zakona o kmetijski mobilizaciji v Romuniji.
Radijsko postajo v Skoplju so prevzeli Bolgari. Bolgarija hoče upoštevati šest novih radijskih postaj v Traciji in Macedoniji
Ravnatelj Dokler -70 letnik
Ljubljana, 11. junija. Zdrav in zadovoljen obhaja danes v krogu številne družine 70 letnico svojega življenja ravnatelj učiteljišča v p. g. Anton Dokler. Po njegovem hitrem koraku po mestnih ulicah ali navkreber na Šmarno goro, jx> ve-drosti in delavnosti mu človek sedmero križev ne bi prisodil. Pa je le res, da je njegova življenjska pot precej dolga: od Višnje vasi pri Celju, kjer je bil rojen 11. junija 1871, preko celjske in novomeške gimnazije do univerze na Dunaju, kjer je 1892—96 študiral klasično filologijo in bil med prvimi člani ustanovitelji katoliškega akademskega društva »Danice«. Nadaljeval je svojo življenjsko pot dvajset let kot profesor v Kranju in Ljubljani in petnajst let kot ravnatelj moškega učiteljišča v Ljubljani, dokler ni 1932 prišel v za-služ.eni, četudi malo prehitri, pokoj. A tudi odtlej ne miruje. Svoje »uradne ure« ima še vedno med knjigami — v Prosvetni knjižnici in marsikateri prijatelj lepe knjige prodre v njegov skriti kotiček, kjer sedi med policami v oblakih dima, da pri njem zve za zadnje književne novosti ali pa dobi knjigo, ki si jo želi, pa ji še ne ve pravega naslova.
Literarno se je g. jubilant udejstvoval na polili klasične filologije. Izdal je Slovarček k Ovi-dijevim pesmim (1909), Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini (1910). nato pa s sodelovanjem profesorjev dr. A. Breznika in dr. Fr. Jereta svoje največje delo Grško-slovenski slovar (1915), ki je nedvomno eno naših najlepših klasičnih del. Svojih priljubljenih klasikov tudi med vojno in kot ravnatelj učiteljišča ni zapustil. Največ truda je posvetil študiju in prevajanju Plalo-nOve Države, ki je menda že našla svojega založ-iftka, četudi so zadnji dogodki natis nekoliko od-l'6ŽlII."Poleg-fegU prf |e pred nekaj leti po pobudi takratnega urednika dr. J. Debevca sestavil obširno kazalo k 50 letnikom naše vodilne leposlov-ne revije Doma in sveta.
Dobro znanje klasičnih jezikov pa je g. ravnatelju utrlo tudi pot mimo svetne antične življenjske filozofijo do bogatih virov cerkvene li-turgije in askeze: rimski misal, zlasti pa Tomaž Kempčan sta njegova dolgoletna spremljevalca. Poleg vedrega temperamenta in zdrave konstitu-cije je le tudi živo versko prepričanje, ne nazadnje Kempčanove besede o »kraljevi poti« (II, 12), eden izmed skritih virov tiste zadovoljne vedrosli in prijetne družabnosti, ki g. jubilanta odlikuje.
Priljubljenemu šolniku in zavednemu javnemu delavcu naš iskreni: ad multos annc6l
Šport
Namizni teniški turnir SK Korotana. Za 7. in
8. junij je razpisala table-tenis sekcija SK Korotana propagandni turnir. Zanimanje zanj je bilo veliko. Saj so napovedali udeležbo vsi najboljši slovenski ping-pongaši z Marinkom na čelu. Celo dva Zagrebčana, ki sta se te dni mudila v Ljubljani, bi prišla. Neverificiranih igralcev pa se je priglasilo nad 20, Turnir se kljub temu ni vršil. Kajti 7. junija ob 14.45 — torej na sam prvi dan turnirja komaj tri in tričetrt ure pred njegovim pričetkom — je Slovenska table-tenis zveza dostavila prireditelju sledeči dopis: »Slovenska table-tenis zveza Vam tem potom sporoča, da sta do nadaljnjega suspendirana SK Mladika in ŽSK Hermes, zaradi neizpolnjevanja dolžnosti napram zvezi in Vam sporočamo, da nimata ta dva kluba niti njuni igralci pravice nastopa na Vašem turnirju. V slučaju, da dovolite nastop suspediranim igralcem, zapade poleg drugih disciplinskih ukrepov tudi Vaš klub pod suspenz.« — Tako Mladika prijavljenih igralcev ni poslala, od Hermežanov pa je prišel pogledat le eden. Tudi zveza svojega zastopnika ni poslala. Zato se turnir ni vršil. Več se bo govorilo o vsej zadevi na izrednem občnem zboru STTZ, ki upamo, da bo v kratkem.
ŽSK Hermes, damska in moška lahkoatletska sekcija: Vsem članicam in članom sporočamo, da bo izredni občni zbor sekcije v petek, dne 13. t. m. ob 20 v salonu gostilne pri »Sokolu« (nasproti stolnice). Moralna dolžnost vsakega zavednega člana je, da se občnega zbora udeleži. — Odbor.
Francoska lahkoatletika. Na lahkoatletskih prvenstvih v Toulonu so bili doseženi rezultati: 100 m Valmy 11 sek., 200 m Valmy 23 sek., 400 m Cerutti 52, 8; 1500 m Goix 4:14, 2; 3000 m Puzajon 8:47; 110 m zapreke Brisson 17 sek., disk Winter 45.63 m, skok ob palici Ramadier, Wintousky in Bormat, vsi 3.50.
Madrid gradi stadion. Svoto 200 milijonov pe-zet bodo porabili v Madridu za gradnjo modernih športnih naprav; središče vsega bo ogromne stadion.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 12. junija 1941-XIX: 8.15 Poročila — 8.30 Koncert cerkvene glasbe — 11 Peta sv. maša — prenos iz bazilike Marijinega oznanjenja v Flrenzi -12.30 Porodila v slovenščini — 12.45 Slovenska glasim, 13 Napoved časa. Poročila lz Iiima — 13.15 Uradno vojno i«iro6llo v slovenščini — 13.17 Orkostralna glasba — 14 Poročila — 14.15 Vokalni simfonični koncert 14.45 Poročila o slovenščini — 17.15 Ambrosianskl trio. 17.40 Različna glasba — 10,10 Poročila v ilovenSčInt, 19.4.) Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila, •JO.'JO Komentar k dnevnim drurndkmn v slovenščini _ 20.30 Operna glasba — 20.1(1 Mavrične pesmi — 21.15 Orkester Strnpinl — 21 45 Orkester na godala — 22.15 slovenska glasba m 22.45 Poročila v slovenščini.
Živi Bog med nami
Mnogo ljudi je, ki si ne morejo razložiti, zadaj da so nastali sedanji svetovni dogodki, zakaj so se celi narodi kar prelevili, kako da je toliko gorja in bede na svetu. Zmeraj obtožujemo neke »druge« iu se ne zavedamo, da smo krivci vsi. Nagibi, ki so na dnu vseh teh usod, pa izvirajo iz nekakšnega skrivnostnega božjega praznoverja, ki hoče vse, kar je sleparskega in polovičarskega, vse, kar je bilo v preteklosti gnilega in kar je v sedanjosti puhlega, temeljito odpraviti. Naša doba je dolgo bolehala na nekakšnih idealih, ki jih je vlačila za seboj. Sleherna majhna družba se je tako rekoč grela za kakim idealom, kakor se greje krastača pod kakim z mahom poraslim in po soncu ogrevanem kamnom. Sleherno zl6 dejanje — tako zdaj kot pred tisoč leti — neusmiljeno poriva pred seboj kak ideal, liki konjač bolnega konja. Ideal je na ta način nekakšen tujek nekega neznanega ozračja, ki se ne more preriniti do dnt duha in ostaja tuj, hladen, nedosegljiv in mrtev.
Ti ideali so uegodni otroci. Kakor kake izredne metulje bi jih radi nabodli na bucike in si jih ogledovali. Taki nabodeni ideali se skrivajo v vseh lepih puhlicah, ki z njimi tako radi preživljamo sebe in druge. Tudi naš narod je imel mnogo takih idealov, nabodenih na bucike, in jih je brezdelno ogledoval, a pri tem ni opazil stare, strahotne živali, ki se je režala nemoteno skozi ideale, katere smo si hranili v špiritu — v zabavo in tolažbo, da sploh nekaj imamo!
Vprav zoper to staro, nespremenjeno žival pa je Kristus z vso silo nastopil. Hotel je vživeti novega Adama, spremenjenega, vstalega, nebeškega, z idealom hranjenega in organsko prenovljenega človeka pravrtu. Sam se je hotel dati človeštvu za zgled in biti v slehernem delu človeštva upodobljen. Njegovi nauki so pot, življenje, dogajanje, rast, dejstvo; to .niso pravljice, izginjajoče v sanjah in mrakovih, niso preobleka za raznovrstno staro šaro in ropotijo. Kristus nam ni dal zgolj obledele teorije, nebene pod steklo postavljene zamisli, marveč večno vpijoči, k posnemanju poziva-joči zgled. Kristus je duševna skladnost, ki se žo tu začenja, je pot navzgor za vse tiste, ki so blage volje. On dviga v svoji hoji za seboj vse to skrhano, zmedeno, bojazljivo človeštvo, ki je navezano na pozemsko prijateljstvo, na pozemski pohlep in na pozemski prah. Vse te vodi ven iz besednih vojska in nesmiselnega dlakocepstva omejene pa. meti v blaženo življenje svobode, v sončno deželo resnice, v našo bistveno pravo domovino. Kristus uničuje zamaknjenost plitvega materializma, ki ka, kor po kači omamljeni zajček strmi zmeraj na stvaii tega sveta. On odpira vrata v domovino, vhod v kraljestvo božje. Kristus je osvoboditelj vseh, ki so tu ujeti in privezani, saj je Odrešenik vseh izmučenih in iztrpinčenih, je znamenje za pohod vseh priklenjenih sužnjev.
Naš sedanji čas je zato tako siromašen in vsesplošno zmeden, ker nima v sebi bistveno vgrajenega Kristusa, ampak ga le priznava z ustnicami, ga ima kot brezkrvni ideal spravljenega le za praznike, in pusti, da se staro, pokvarjeno, nepreroje-no srce izživlja, kakor se mu zahoče. Le eno zdravilo je za razkopano, vročišno-bolno, ranjeno in v svoje ideje zaverovano človeštvo: Kristus. Toda Kristus, ki je življenje človeštvu, ki je njegov utrip, njegova srčna žila, vodilno načelo dogajanja vsako ure, ne pa kot v oblake prignana soka, ki stoji nekje v daljni, mrzli, nedostopni ledenini svetovjal Zatorej: živi Kristus bodi ustvarjajoče življenje v nasl Dajmo, da bo naše življenje kot enota potekalo z Njegovimi To bi bila za nas vse najboljša in najbolj trdna rešitev v vseh socialnih in gospodarskih stiskah.
Ko zdaj ta dan obhajamo naj najlepši praznik, presv. Rešnjega Telesa, se zavedajmo, da je le On gospodar naših duš, ki naj nam zavzame naša polja in domove, družine in duha!
Iz Goriške pokrajine
f Fiioši kobariški župan in ooriHki deželni poslanec Fr. Miklavič. »Slovenec« je že pred nekaj tedni priobčil kratko notico, da je bivši kobariški župan in goriški deželni poslanec Fr. Miklavič dne 16. maja t. I. v Kobaridu umrl. Mogoče se je pozneje kak prijatelj spomnil pokojnika z daljšo poslovilno besedo, pa pošiljka zaradi težavnih prometnih zvez ni dosegla cilja. Bodi kakor koli, rajnki Franc Miklavič zasluži skromen spomenik, zasluži di) spregovorimo o njegovem življenju in delu, zato prosim uredništvo, da sprejme naslednje, že nekoliko zapoznele vrstice.
France Miklavič, po domače Podseljnn, je dosegel lepo starost 76 let. Zadnja leta je bolehal in je bil priklenjen na svoj dom, prej, zlasti pred svetovno vojno je bil neugnan in je vse svoje sile in moči posvečal svoji lepi domačiji in javnemu življenju. Bil je krepke, žilave n.arave, živahnega in podjetnega duha. Zaradi možate odločnosti in narodne zavednosti, ki ju je znal povezali s prijazno, bistro besedo, je bil splošno priljubljen in upoštevan. Nič čudnega, Če so ga Kobnridci hoteli imeli za žu> pana in če je prišel tudi v goriški deželni zbor. S svojim vnetim delom si je priboril mnogo zaslug za Kobarid in njegov kot pa tudi za podvig gospodarskega in kulturnega življenja v vsej naši deželi. Zlasti za probujo našega podeželja je razboriti in korajžni Podseljan doprinesel mnogo dobrega.
Kot človek je bil mož poštenjak, vedrega in blagega značaja. Njegova hiša je zaradi gostoljubnosti slovela daleč okoli. Skrben gospodar in dober oče je toplo ljubil svojo rorino zemljo in to srčno ljubezen vcepil tudi vsem svojim. Bil je mož prave kohariške korenine, mož srca in dela! Bog nam daj še mnogo takih, na moč nam jih je treba! Njegova duša naj počiva v miru. mi ga bomo ohranili v nepozabnem spominu 1
Iz Spodnje štajerske
Omejitev sprejema na srednje šole. Dne 1. junija je bilo v Mariboru vpisovanje dijakov na srednje šole. Pred pričetkom vojne je bilo v Mariboru 1900 srednješolcev. Pri ponovnem vpisovanju junija meseca se jih je prijavilo spet 1730, dočim se ph 170 zaradi preselitve itd. ni več javilo. Toda sprejem v srednje šole bo do skrajnosti omejen ter bo od vseh prijavljenih baje dobilo dovoljenje za obiskovanje šol samo kakih 100 dijakov.
Otvoritev nove šole v Mariboru. Te dni se je odprla v Mariboru druga nemška dekliška šola, in sicer v Samostanski ulici (bivši samostan šolskih sester). Vpisanih je 4*0 deklic.
2epne ure iz losa
Ruskemu inženirju Bronikovu v Leningradu se je posrečilo izdelati žepno uro iz lesa. V ta namen je porabil posebne vrste izredno trdega lesa. ki se dobi v Kusiji. Žepna ura je izdelana popolnoma precizno in gre ravno tako dobro kot ure iz kovin. Vsa ura tehta 16 gramov in je j>rav priročne oblike.
Težave pri vojskovanju v Libiji
Libijska velika pustinja, dolga celih 400 kilometrov, leži med Tripolitanijo in Egiptom ter otežuje prehod iz ene pokrajine v drugo. V vro-
afriških puščavah, med katere spada Libijska puščava, naslajajo peščeni vetrovi, vroči, gosti in dušeči. Segajo do 3500 metrov visoko.
Brez vode — smrt v 24 urah ...
O težavah, s katerimi se morajo boriti v teh krajih, mi samo lahko pišemo in govorimo, prav pa jih pozna le tisti, ik jih je sam doživel. Le poglejmo. 40» C v senčil Povsod vidiš sam raz-zarjen pesek, na obzorju pa morda slano morsko VO(1°-. T^ko je podnevi. Popolnoma drugače je ponoči. Takrat toplota neznansko pada in šotor je le smešno zatočišče pred ledenimi pustinjskimi nočnimi vetrovi. Ognja si ne smeš zakuriti. Vojna J'e in sovražnik bi ca lahko opazil. Tako ie v 400 kilometrov dolgi libijeko-etriptovski puščavi, najbolj neusmiljeno suhi puščavi na svetu.
V Sahari kljub vročini preostaia še 40% normalne vlage, v libijski puščavi pa le 18% 1 Tu življenje izpareva kakor voda. V tej puščavi najprej umreš od gladu: v 24 urah. Od devetnajste ure, ki si jo preživel brez vode, ne moreš več hoditi, pri dvajseti uri se ti začne bliskati pred očmi, pri 22. uri nastopi nezavest, znanilka smrti. Po štiriindvajsetih urah boš videl na mestu človeka, ki je bil prejšnji dan popolnoma zdrav, le še skrčen, izsušen okostnjak.
Bombe odkrivajo stare hiše
Neki letalec, ki se je udeleževal že bojev v teh krajih, je pripovedoval, da sta na vzhodni strani Libije samo Marsa Matruh in velika zelenica Siva, drugače pa je sama puščava. »Spominjam se Sive,< pravi naš letalec, »pred sončnim zahodom, ko so kakor v krvi blešči tempelj Jupitra Ainona. zgrajen iz rdečega granita. v studencih so blešči voda in palme mirno šeleste. Rombe, vržene na to zelenico, so odkrile neko zgradbo iz stare egiptovske dobe. Siva je stara vsaj toliko kot Egipt in je bila vedno ključ za pot proti zahodu in vzhodu.
Zemlja za letališča ni kaj prikladna. Nekaj jih jo na obali, drucih pa takorekoč ni. Podobno je s četami. Če delate cesto, je morate dvigniti vsaj dva metra nad skalo. Ako takega nasipa ne bo, tudi ceste čez leden dni ne boste več našli. Zasipal jo bo pesek. Letališča pa ne morete dvigniti in če bi ca tudi. bi ca pesek hitro prekril. Zato v tej puščavi sploh ni letališč s trdim vzletiščem. Na pustinjskih letališčih lahko pristajajo in se dviga io samo lovska in ogledniška letala. Težki bombniki lahko vzlete iz trdnih tripoli-tanskih in cirenaiških letališč ob obali. Tu so tudi naprave, ki jih je edino vredno bombardirati.
Morda hi kdo vprašal, zakai se vojskujejo nn libijsko-egiptovski meji le na obali in ne tudi v notranjščini. Ravno zato ne. ker tam ni nič pomembnega, kar bi bilo vredno bombardirati in tveganje za napad v teh krajih bi bilo preveliko ter nesorazmerno 7. možnimi uspehi. Čim eloblje na juc namreč cremo. tem bolj prihajamo v zemljo, ki je samo dobro naravno zavarovana.
Majhna pomota v smeri, skoraj gotova smrt...
Mislite si, da imate močno letalo, opremljeno z najpopolnejšimi — ne popolnimi — aparati. Dana vam je naloga, dvigniti se in tristo mili od obale najti neko ladjo, ki je recimo srednjeveška. Zelo majhno je upanje, da jo boste našli, in to na morju. Sedaj pa si predstavimo pustinjo, kjer je vse enolično, zakrito. Kako boste tam našli kako skrito gnezdo? Skoro nemocoče je to.
Morda nam je še v spominu nesreča, ki je zadela hrabro amerikansko letalko Amelijo Ear-hardt, ki je tolkla rekorde v vztrajnosti in dolgih jioletih, kakor da se iera. In njen konec? Nihče ne dvomi, da je vsaj ona vedela, kaj se pravi, voditi letalo na velike razdalje. Pa je vendar na sredi Tilieca oceana zgrešila otok Howland in prav ta otok je bil bitneca pomena za njeno orientacijo. Za letalko ni bilo več nobeneca sledu. Še slabše je v neskončni puščavi. Tam ni skoraj nobenih točk, po katerih bi se ravnal letalec, zato navadno drvi po tem prostoru s hitrostjo 500 krn na uro v neznane nevarnosti. Ker se lahko pri tem zanese le na svoje instrumente v lelalu, se lahko zgodi, da se zmoti morda za sekundo loka, pa je zaicral letalo in življenje. Taka napaka je tako mailina, da je še zapaziti ne moreš. Ker je pesek razoret, od njega pa še zrak, se letalec večkrat zmoti, zapade optični prevari in leli nad določenim ciljem, ne da bi ga opazil, kam? Morda se bo rešil, morda pa drvi v pogubo.
Navadni ljudje, ki prebijete vse življenje na zemlji in po sobah, nikdar ne računate s takimi fizičnimi lastnostmi človekovimi, je nadaljeval naš letalec. Toda v življenju je že tako, da človek ni popoln. Pravi junak ni tisti, ki izpolni kako morda res težko nalogo, pa se mu vendar ni bati smrti. Junak je tisti, ki tveca, ki se zaveda nevarnosti, pa se vendar ničesar ne boji.
Letalo z dvema skeletoma — 100 m od karavanske poti
Naš letalec nam pripoveduje naprej, da je imel v prejšnji svetovni vojni nekeca prijatelja francoza. To je bilo 1. 1916. ko so Italijani in
Francozi skupno pomfrjevali Tripolitanijo. Ta prijatelj se je z nekim drugim letalcem pripeljal k nain iz Tunisa. nato pa se ie zopet vrnil nazaj Oba sta bila dobra letalra. Toda pri povratku nista mogla najti karavanske poti. ki vodi iz Te-tahunino v Oadames. Tavala sta po zraku do poslednje kapljice bencina, nato pa sta prisilno pristala. Čez eno leto smo potem našli 100 metrov vstran od karavanske poti Tetahunine—Oadanes letajo in okostnjaka teh dveh letalcev. Toda nad puščavo je človek še manjši in neboaljenejši, kakor na zemlji. Neizmernega pomena sta v teb poljanah cesta in voda.
Za promet in preskrbo vojaštva so neobhodno [totrebne dobre ceste. Voda, tudi blatna in magnezijska, je zelo redka. Treba jo je dovažati, iskati in kopati studence.
Tudi Napoleona je premagal pesek
Bonaparte je imel v Eciptu majhnega nasprotnika Samo nekaj Mamelukov in pustinjskih roparjev, sam pa je imel vojsko 13.000 izurjenih vojakov, peščev, konjenikov in topničariev. Ta vojska je bila razmeroma okretna in se je vedela prilagoditi tem krajem tudi v puščavi, kjer ni bilo poti. Toda zmanjkalo je vode. Zato je napredovala le z velikimi žrtvami, človeškimi in gmotnimi. Največje izcube je imela v mulah. Bonaparte, ki je bil sain bolan in zmučen, je dal svoja dva konja za prevoz trena, sam pa ie hodil peš po razgretem pesku, da se zvečer zaradi oteklin niti sezuti ni mogel.
Danes je vse motorizirano. Zcrajene so ceste. Toda moderna tehnika je iznašla še drugo sredstvo, ki ograža tudi motorizirano vojsko — letala. Če letalec najde cesto in se je drži, bo prišel do kakeca studenca. Tam so vedno ljudje ali vsaj sledovi ljudi, ki brez vode ne morejo živeti. Tako se dogaja, da delavci popravljajo studence, letalci pa jih vedno znova bombardirajo. Vedno jih napadajo zvečer, tako da jih ponoči v temi ne morejo popravljati in se popravila zavlečejo.
Tako je torej po bojiščih v veliki libijski puščavi in takšno posebno vlogo ima letalstvo pri teh bojih.
ZA DRUŽINO
Otroci vzgajajo starše
Sedmorčki rojeni in -umrli
Na Portugalskem je te dni neka 39 letna žena, ki je že mati devetih sinov, rodila sedmorčke. Pa nobeden od teh sedmih novorojenčkov ni ostal živ.
Novi iztnn v gramofoniji
Argentinski inženir Grudo je iznašel novo vrsto gramofonske plošče, oziroma nov način gramofonskega snimanja, ki pomeni pravcato revolucijo v tej panogi sodobne tehnike. Namesto dosedanjih gramofonskih plošč se uporablja neka posebna snov, ki je tanka kot papir in je nezgorljiva. Ta snov se lahko zvije kakor navadni časopisni papir. V bodoče bodo tudi listi lahko prinašali gramofonske posnetke zanimivih in važnih govorov. V Argentiniji je že ustanovljeno društvo »Fotokripto-gono«, ki bo izkoriščalo ta izum.
Milo je zelo staro
Zdravnik rimskega cesarja Galenus poroča, da so že Germani delali milo in ga uporabljali za pranje. Po zapiskih PIinije"ih pa so že mnogo prej uporabljali milo Galci, delali pa so ga iz kozjega loja in bukovega pepela. V IX. stoletju je bil Mar-seille središče industrije za milo. V srednji Evropi pa so ga izdelovali le doma iz luga, narejenega iz pepela ter iz živalske masti. To milo je grozno smrdelo. Šele mnogo pozneje so mu pričeli dodajati dišave Ljudje pa dišečega mila dolgo niso marali, češ da le tisto milo kaj velja, ki smrdi.
Otrok se nehote postavi ob stran očeta ali pa matere, kadar se ta dva pričkata. Navadi se na to, da vidi ali je oče ali mati kriv razdora. Oče ali mati izgubila v njegovih očeh spoštovanje, otrok nima več tistega otroškega zaupanja vanju. Družinska vez, ki naj bi vse ude spajala v enoto, je razrahljana ali celo raztrgana.
Otrok jako trpi zaradi takih sporov, ki tih starši kmalu pozabijo in se potem čudijo, kako da se otrok tako čudno vede z njimi, pa ne vedo, da je njihovo vedenje spremenilo otroka. Nekateri starši se spametujejo. Zaradi otrok se potem pričkajo na sainem in med štirimi očmi, da otroku prihranijo poniževalni in bridki občutek, da bi bil priča, kako se starši kregajo. — Otrok je za svoj duševni razvoj potrenen skladnega duha v domači hiši in hoče, da vidi v starših le ljudi, ki so bolj popolni, boljši in večji kot on. Pa ne le otrok, sleherni človek, ki ljubi, hoče gledati navzgor ti»to osebo, ki jo ima rad, saj je nemogoča ljubezen brez spoštovanja, tn zakaj starši porušijo neomadeževano podobo v srcu otroka? Kakršne se oni kažejo otrokom, takšne jih bo otrok obdržal v spominu in ta spomin bo ali prijazen ali pa sovražen.
Ni napak, ko pravimo, da otroci drug drugega vzgajajo, kjer jih je več v družini. Prav tako pa otroci nehote vzgaja svoje starše. Že koj po rojstvu ima otrok svoje zahteve do staršev. Očeta to ne zadeva v toliki meri, vendar otrok tudi njega neopazno >vzgaja<. Marsikaj si mora oče odreči, česar bi drugače brez nejevolje na noben način ne storil. Tudi od njega zahteva otrok žrtve, tem večje žrtve, čim večji postaja. Dohodki morajo že po prvem otroku zadoščati za tri osebe, in zahteve se večajo. Večkrat se je treba odreči temu in onemu — zaradi otroka. V radosti za žrtvovanje se snideta oče in mati in tvorita naravno obzidje okrog nebogljenega deteta. Toda
otrok zahteva že več, zahteva od sfaršev, ki
so jim dolžnosti do otroka resna zadeva, da sta najboljša na svetu. Zmeraj boli se skušata približati idealu, ki hrepeni otrok po njem, spreminjat« se. postaneta bolj strpljiva drug do drugega v dober zgled. Ker pa imata oba v srcu ideal svojih lastnih staršev skušata biti njim enaka. Saj se šele zdaj do dna zavedata, kai so jima bili starši in koliko so zanju žrtvovali in pretrpeli.
Ta vzgoja staršev po otroku je zato tako dragocena, ker oživi v starših dobre kalf, ki se mogoče drugače ne bi tako razcvetele: vse čednosti v starših postanejo po otrocih boljše, plemenitejše in popolnejše. Požrtvovalnost staršev je navadno bogato poplačana z veseljem nad otroki, s srečo, ki jo sleherni otrok podari staršem in z zadoščenjem, da bodo vzgojili dobrega, uporabnega človeka, ki bo nekoč zavzemal svoje mesto med svetom in ki bo nadaljeval njihov rod.
Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa

Naš preljubi jaz
če se ne bo začelo zdaj veliko vzgojevanje novega duha, tako med podivjanimi kulturnimi ljudmi, kakor med neciviliziranimi divjaki, nam bodočnost ne bo dala nič boljšega,, kakor je bilo v preteklosti in kakršno je v sedanjosti. Zakaj, že po naravi smo vsi neusmiljeni sebičneži. Skriv-ši se v mislih opazujemo kakor v ogledalu in se ogledujemo le z najlepših strani in sami sebe molimo. Na rokah se nosimo in odmikamo s svoje poti vse kamenčke, da nas ne bi zabolelo.
Prav nič nas pa ne zaboli, če svojega bližnjega prikrajšamo za kakšno dobrino, in se nič ne premišljamo, ko ga sebi v prid odrinemo s potil Brez vsakega ozira brcamo kamenje izpod lastnih nog drugim med noge. Jako hudo nam pa je, če si kak drug človek dovoli opazko nam v račun in če se nas malce dotakne, a nikar da bi se nas lotil tako, kot se mi lotevamo drugihl
Za samovzgojo bi nam bilo predvsem potrebno, da bi svoje bližnje obvarovali spričo tega. kar nam samim za svojo osebo ni všeč. Prekrasno bi bilo na svetu, če bi takšno krščansko pojmovanje družabnega življenja zavladalo med ljudmi. Kaj kmalu bi prenehalo vse tisto vražje opravljanje, ki z njim druc drugemu jemljemo dobro ime in se obmetavamo z blatom. Ali nismo ludi mi sami krivi, da je še toliko nepopolnih in slabih ljudi na svetu? Ali pa more biti drugače, dokler ne cenimo svojega sočloveka prav toliko kot same sebe? Dokler imamo globok jarek in bodičasto žično ograjo krog sebe? Dokler

Most med Sredozemljem in Perzijskim zalivom
Sirija je že izza davna važen most med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. Prva Sirija je mnogo večja, kakor današnji francoski mandat Sirija. Sega namreč od Male Azije pa do Sinajskega polotoka. Francoski mandat Sirija z Libanonom pa ima samo del te pokrajine. Sedanja sirska 350 km dolga obala sega od Aleksan-drette na 6everu in gre potem proti jugu, kjer so pristanišča Latakia, Tarabulis, Beirut in Saida do palestinske meje. Od tod gre sirska meja vzhodno in severovzhodno ob Palestini, Transjordaniji in Iraku daleč gori proti severni Mezopotamiji, tu pa zavije zopet proti zahodu in teče nekako v smeri bagdadske železnice k sredozemski obali.
Prava Sirija 6ega le kakih 200 km v notranjost od sredozemske obale. Kar 6ega preko Si-
rijske puščave in vse kar je onstran Evfrata, so dobili Francozi po svetovni vojni kot vojni pkn. Severni del mandata pokriva gorovje Ansarije,
kjer bivajo islamski Nosarijci. Južno polovico pokriva rodovitni Libanon: tu živi krščansko ljudstvo Maronitov in pa napol islamski Druži. Po veliki globeli ločen od Libanona leži Antilibanon, ki je po večini gol in obljuden le od pastirskih plemen z majhnimi kočicami. Vzhodni del gorovja Hauran tako imenovani Džebel Drus, je v glav-
•' * f^k i" te
Boj v puščavi, kjer ni nobene možnosti za kritje. Na sliki je italijanska protiletalska strojnica
y boja.
nem središče Dlemena Druzov. Na vzhodu sirskega mandata vidiš arabske Beduine, ki pasejo svoje črede po stepah in pustinjah.
Ce pogledamo na to ozemlje, vidimo, da je neenotnost prav tako v narodnem, kakor v pokrajinskem pogledu. Vsa ljudstva, živeča na prostoru sedanjega mandata Sirije, neizmerno ljubijo svobodo, toda doslej se še nikakor niso mogla združiti. Med njimi so posebno velika rasna in verska na6protstva in sovraštva. Ko so prevzeli mandat Francozi, so naleteli na žilav odpor. Nikdar pa se niso dvignila vsa plemena naenkrat, marveč zdaj eno, zdaj drugo. Druži so več let vodili krvavi boj za svobodo. V Damasku so izbruhnili odpori, ki so jih zadušili Francozi s topovi. Arabci so sovražili vse, kar je dišalo po mandatu, ker 60 se čutili prevarane za veliko arabsko cesarstvo, ki jim ga je antanta obljubila v prvi svetovni vojni. V zadnjih letih pa se je razmerje med Francozi in sirijskitni plemeni bistveno izboljšalo. Sovraštvo Arabcev se je obrnilo proti Angležem zaradi njihovega postopanja s palest Arabci.
Palestino z Libanonom upravljajo Francozi iz Beiruta, pomembnega pristaniškega mesta ob Sredozemskem morju, ki ima okoli 250 000 prebivalcev in spada med najvažnejša sredozemska pristanišča. Kakih 100 km od Beiruta leži v notranjosti Sirije Damask s 300.000 prebivalci. Za Damaskom se dviga gorovje Šerki. Severni obronki gorovja Šerki so prevrtani, kajti skozi te predrtine je napeljan petrolejski vod, po katerem teče del mosulskega petroleja na obalo v Tarabulis blizu Haife. Ob petroleiskem vodu leži tudi mesto Homs s 65.000 prebivalci. Severno od Hom-sa najdemo še mesta Hama (40.000 prebivalcev), Latakia (20.000 preb.), Antakije (40.000) in Alep (Aleppo), ki ima 300.000 prebivalcev.
Promet je v Siriji razmeroma še kar dobro razvit. V Alepu se nadafjuje bagdadska železnica s progo Hava—Homs do Rejaka in od Hoima do Tarabulisa na sredozemski obali. Iz Beiruta teče ozkotirna železnica preko Rejaka v Damask kot zveza k hedžaški železnici. Ta teče na sirskih tleh do Dere. Cestno omrežje je 10.000 km dolgo, če vzamemo v poštev res dobre ceste. Od Antije, Latakije in Damaska je speljana cesta do Mosula v Iraku. Dve drugi cesti sta še: cesta Tarabulis— Homs, ki je speljana tik ob petrolejskem vodu in vodi v Irak, ter cesta Beirut— Damask— Dumer— Hit. Po vseh lahko vozijo tovorni avtomobili. — Francozi so uvedli zračni promet iz Francije v Indokino. Zračna proga vodi skozi Beirut in Damask.
Gospodarsko življenje Sirije temelji na kmetijstvu. Tla za poljedelstvo niso preveč ugodna. Komaj 15% vse dežele lahko posejejo z žitom, ječmenom, ovsom in koruzo. V zahodnem Libanonu pridelujejo tudi olive, pomaranče, Hmone, fige, vino in sladkorni trst. Pri Alepu so se zadnja leta trud,H z uvedbo bombažnih nasadov. Industrija je majhna, v Tarabulisu so tobačne tovarne. Izvažajo nekaj volne, živine kož ia »vile,
spodrivamo^voje bližnje s prostora na soncu, pa se sami vsedemo tjakaj? Dokler od samega »jaza« pozabljamo na »ti« I
Lepe. prelepe sanje o ljubezni narodov med seboj se skušajo zasidrati na tej zemlji, ki jo davi bridko spoznanje, ki je porojeno v trpljenju in bolečinah. Neuspešnost večletnega nasilja, trdo-srčne sebičnosti in brezobzirnega poveličavanja svojega »jaza« je povzročilo, da smo ljudje vendarle spoznali, da se človek ne sme pregrešiti nad svojim bližnjim, če noče s tem samega sebe najbolj oškodovati. Vendar je vsakdo v hudi zmoti, kdor misli, da je že dovolj, če le odložimo morilno orožje in uzakonimo za vse čase zgolj svoje plemenite načrte, a sebe pustimo pri mirul
KUHA
Domači zajec v papriki. Razreži zajčka na koščke, ga posoli in deni na stran. V kožici raz-beli mast, zarumeni nekaj drobno zrezane čebule in nato prideni zajčka, malo paprike, košček limo-nove lupine, pokrij ter pusti, da se malo popeče. Ko je zajček nekoliko porumenel, potresi to z moko, zarumeni, pomešaj, prilij malo juhe in duši, da je meso mehko. Nazadnje prideni '/t skodelice kisle smetane. Zraven daš lahko kruhove cmoke ali zabeljen kuhan hlebec.
Kolerabična juha. Pet do osem kolerabičnih glavic olupi, razreži na kocke ali rezance, liste raz-reži na rezance ter oboje skuhaj v slanem kropu. Dodaj prežganje iz 1 '/t žlice masti, 2—3 žlice moke, čebule, petršilja, zalij z zelenjadno juho, osoli in popopraj. Ce je juha premalo gosta, zakuhaj vanjo kako pest riža.
Vampi laški: Dobro osnažene vampe skuhaj v slani vodi do mehkega. Nareži jih nato na tanke rezine. Na masti pa zarumeni drobtine, prideni vampe, premešaj, zalij malo z juho, pridaj para-dižno mezgo, zelen petršilj, zdrobljen česen ter duši nekaj časa. Nazadnje prideni nariban bohinjski sir.
Vampi v kisli omakis Osnažene vampe kuhaj in nareži na rezance. Na masti prepraži 5 dkg prekajene na kocke zrezane slanine. Zarumeni pol čebule, deni vanjo vampe ter jih prepraži. Potresi moko, premešaj, zalij z juho, prideni strt česen, zelen petršilj, poper, paradižnik ter duši pol ure. Vampe lahko okisas z limonovim sokom ali kisom. Z vampi lahko dušiš tudi nekaj krompirja.
Kraški žganci: 8—10 na kosce zrezanih krompirjev skuhaj v slanem kropu. Kuhanega odcedi, dobro zmečkaj in vlij del vode nazaj. Deni vanj V> I moke. ki jo zmešaj med krompir, da dobiš gosto testo. Neprestano ga mešaj nad ognjem kakih 25 minut. Kuhane žgance zdrobi v sledo in po vrhu zabeli z ocvirki. Lahko jih pa tudi z žlico zajameš na krožnih ter zabeliš.
Preberi naiprej navodilo!
Mnogo gospodinj kar ne more tn ne more prebrati uporabnih navodil in vprav tiste, ki preberejo sleherno stvarco na koledarju ali na kaki škatli, ne morejo prebrati navodila za uporabo kakega dela. Večkrat si mislijo gospodinje, da se ni moči ničesar več priučiti in da ima;o že toliko skušenj, da se ne bodo dale poučevati po besedah na kakih lističih A vprav dandanes je važno, da poznamo taka navodila in jih temeljito preberemo.
Pri pranju ne bo slabe volje, če natiskane predpise dobro prečitamo in se ravnamo po njih. Občutljivo perilo in oblačila ali novo blago je treba prati natančno po predpisih navodila, sicer vse pokvarimo. Tudi čistilna sredstva vseh vrst je treba po navodilih uporabljati in le tako bomo imeli uspehe Ce se navadimo, da bomo vsa navodila temeljito proučili, potem st bomo z vsemi praktičnimi novostmi, ki nam hočejo gospodinjstvo olajšati, tudi zares pomagali In bo nam šlo delo laže od rok Razni odpirači ikatel, strojček za lupljenje krompirja in tako dalje, ne bodo več zarjaveli in pokvarjeni ležali okoli, ker jih nismo znali uporabljati brez navodila, ampak nam bodo v gospodinjstvu v korist.
Raztresena.
Babica: »Že dve uri imam nekaj v očesu, pa ničesar ne najdem.«
Vnukinja: »Natakni si očala, babica, pa boš lažje našla.«
močno pa uvažajo tekstilno blago in vseh vr»t
stroje.
Otroški podlistek
16
Pravljice Božene Nemcove
Pogumni Mikeš
(Nadaljevanje.)
Preden pa je minulo leto, je Mikeš prehodil že lep kos sveta. Nekega dne je prišel v 'deželo, ki se mu je zdela za čuda znana. Utrujen je stopil v obcestno krčmo. Ko pa se je najedel in napil, je vprašal, kot se navadno vpraša, kaj je novega.
»O, novega pa, novega,« je dejal krčmar, »to že, da v našem gradu nič več ne straši.«
»Kje pa je ta grad, kjer je strašilo?«
»Pol ure odtod. Kdo ali kaj je tam strašilo, nihče ne ve, ker mnogo let ni smel nihče stopiti vanj, če ni hotel biti takoj mrtev, Ker pa se je vsak že od daleč ognil gradu, je postalo okrog njega vse pusto in z grmovjem porastlo. Ni še dolgo od tega, kar se je raznesel glas, da tam stanuje krasna gospa, h kateri sme stopiti vsak, tudi revež. Kako se je to zgodilo, nihče ne ve. Od tega dne se tam zbira vedno dovolj ljudi, toda gospa je vedno žalostna in otožna ter nikamor neče iti. Koliko ženinov jo je že zaprosilo za roko, toda ona je vse odbila.«
»Menda pa ne bo!« je rekel Mikeš, kajti takoj mu je padlo na misel, kdo naj bi bila ta gospa. Vzel je polovico prstana, ki mu ga je dala svoj čas starka, vrgel ga je v kupico, dolil vina in jo podal krčmarju z besedami: »Nesi to vino gospe v grad in ji reci, naj ga izpije na zdravje svojega rešitelja. Ko to naročilo opraviš boš dobil krasno napitnino.«
Krčmar se ni obotavljal, vzel je kupico z vinom in šel v grad. Preden pa je minula ura, je obstala pred krčmo čudovito lepa kočija, iz katere je skočila prelepa gospodična. Bila je to ona grda starka - baba, sestra obeh kraljičin. Na dnu kupice, ki jo ji je prinesel krčmar, je namreč našla polovico prstana. Veselje jo je pripeljalo sem, da čim prej kaj zve o svojem rešitelju, katerega je tako žalostno čakala. Kako se je zveselila, ko je stopila v sobo in takoj spoznala svojega prijatelja. Mikešu se je prav tako od radosti v glavi zvrtelo, ko ga je lepa gospodična pozdravila. Ta hip je tudi blagoslovil domislek svojih hudobnih tovarišev, kajti brez te nakane bi ne ostal v podzemlju in bi ne rešil tako lepega bitja. Od samega veselja je malo manjkalo, da ni planil krčmarju okoli vratu.
Drugi dan so slavili v gradu zaroko in takoj tretji dan svatbo, na katero je bil povabljen tudi krčmar. Po svatbi pa je Mikeš odpeljal svojo drago ženo k njenim »taršem, ki sta bila v velikih skrbeh, kaj je s tretjo hčerko, o kateri ni bilo ne leto in dan nobenega glasu. In prišla sta ravno pravi časi Ko sta prišla do glavnega mesta, kjer je vladal oče, sta slišala po ulicah veselo vpitje in vriskanje, igrala je godba ter je bil ves grad okrašen z rožami in prevlečen z rdečim blagom. Vprašala sta ljudi, kaj naj to veselje pomeni. In odgovorili so jima, da bo poroka obeh kraljevskih hčera z dvema tovarišema, ki sta ju rešila. In novoporočenca sta pohitela h gradu, da bi preprečila neljubi poroki. Skoraj so omedleli — starši in bledi nevesti od veselja, tovariša pa od nemilega presenečenja — ko je za služabniki stopil pred vrata Mikeš z mlado gospo, najmlajšo kraljično pod roko.
»To je moj rešitelj in moj mož,« je rekla princeska, ko je izpod roke svojega moža padla v naročje staršem in sestram.
»In on je tudi najin rešitelj, ne pa ta dva lažnivca!« sta tedaj izdali tudi drugi dve sestri, ko sta ob Mikešovi prisotnosti dobili poguma. Vsi so se ozrli, toda ženina sta bila že bog ve kje. V prvem hipu sta vedela, kaj ju čaka, zato sta sedla takoj na brza konjiča in oddirjala. Nihče jima ni branil, nihče ju tudi ni zasledoval, pa tudi nikomur ni bilo žal za njima.
Takoj sta se našla dva ženina, ki sta ugajala nevestama, ter se je še ta dan praznovala zaroka, čez nekoliko časa pa tudi poroka obeh sester.
Nato se je Mikeš vrnil na svoj dom po svoje starše ter se z njima in ženo naselil v novem gradu, kjer je mirno živel. Prvega sina je morala dojilja tako dolgo dojiti, da je mogel dvigniti sedemcentno železno palico, ki so jo v dvorski orožarni hranili za večen spomin. ■	Konec.
KULTURNI OBZORNIK
Uprizoritev Massenetjevega »Don Kihota«
Ponovno je priSel na naš oder Massenetjev • »Don Kihot« v režiji g Roberta Primožiča, dočim ' je predstavo pripravil in vodil dirigent g. Demeter Zebre, zbore naštudiral g. Radko Simoniti, koreografije postavil g. P Golovin. Podpisani sem zaradi koncerta na dan premiere mogel prisostvovati prvi ponovitvi v nedeljo 8. t. m. Uprizoritev tega dela je bila v celoti dobra: režija g. Primožiča je dobra, če izvzamem prizor v Dulcinejevi palači, ki je premalo razgiban in zaradi težkoč premajhne prostornosti odra manj učinkovit. Režiser se pač mora ob takih prilikah truditi za razdelitev prostora, ki mu ne nudi dovolj razmaha. To nedostatnost odra moramo ugotavljati, na žalost, ob vseh večjih ansam-belskih prizorih. Prav ista nedostatnost je v prvem dejanju. Drugače pa je režiser delo 3krbno in vseskozi dobro izpeljal. Zbor g. Simonitija je prav dobro pripravljen, predvsem moški, ki se je dvignil zadnje čase do zelo dobre homogenosti in čiste intonacije. Tudi najtežja ritmična mesta in zlasti recitativna mesta preide z lahkotnostjo. Sedaj smo res dobili zbor, ki nam poje: upošteva vse pogoje za lepo petje, jasen je v vokalizaciji, enoten v ritmiki in dinamiki. Tudi igralsko predstavlja lep napredek, marsikaj šablonskega in teatralno enoličnega je v dobri volji in prizadevanju nadomestil s skladnejšim gibanjem in večjo prepričljivostjo. Orkester je zadnje čase presenetljivo boljši in mestoma doseže pravo popolnost igre, enotnega, polnega zvoka in dobrega oblikovanja.
Poleg dr. Danila Švara zna g. Žebre zelo dobro pripraviti orkester, tako da pri teh dveh gospodih doseže orkester največjo enotnost v ritmičnem pogledu, čistejšo intonacijo posameznih instrumentov enoviti zvok posameznih skupin kakor tudi lepo uravnovešenost njihovih medseboj-nosti. Kakor pri Žebretovem dirigiranju »Fausta«,
i
za živali
Išžem konja
temnega prama, močno grivo, male oči, na čelu Ima malo liso, visok 160, obseg 170 cm, star 5 let, žig 1521. Oddan 16. art. polku 10 bateriji. Kdor sporoči, kje se nahaja, dobi 1000 din nagrade. -Lekan Alojz, JPreserje št. 18, pošta Lukovica.
Iščem konja prama
temno rdeč, griva in rep črn, žig št. 75, vlsolc 159 cm. Sporočila proti nagradi 1000 din na Gornik Jože, Kot 3, p. Ribnica na Dolenjskem.
1000 din nagrade dobi,
' kdor ml sporoči, kje se ' nahaja konj pram, od-| dan v Novo mesto. Visok ! 168, obseg 188 cm, star 8 let, mesečno slep. —
I Rode Anton, Ob potoku št. 8, pošta Vrhnika.
je tudi v »Don Kihotu« orkester pokazal lepo podrejenost svojemu vodji in bo nemara kakor pri »Faustu« tudi v tem delu orkester svojo oblikovalno moč v nadaljnih predstavah še bolj koncer-triral in dvignil estetsko vrednoto dela ter s tem ponovno izpričal možnost kvalitetnejšega udejstvo-vanja. Kakor so bila zdaj pa zdaj zlasti pihala slaba, so zdaj mnogo boljša, isto velja že dalj časa za pozavne in trobente, tolkala pa so tudi boljša, čela zlasti na izrazitih mestih skupinsko še ne dosežejo popolne čistosti, vendar se v tem pogledu vedno zboljšujejo. Ostali tudi vzdržujejo potrebno višino igre. Želeli smo si tega, čeravno smo vedeli, da se napredek te vrste ne bo mogel pokazati v kratkem času in pri toliki zaposlitvi. Za ostalimi faktorji opernega dejstvovanja se je torej začel dvigati poglavitni činitelj, ki pa rabi še nekaj zasedbe. To pa bi zlasti iz vrst brezposelnih godbenikov prav lahko dobili. Saj so med njimi prav dobre -moči. G. Žebretu gre pa zahvala za močno prizadevanje, ki vodi orkester k zboljšanju. Tudi nakazana interpretacija (ki pa vselej ne doseže v orkestru dirigentovih stremljenj zgolj muzikalno oblikovalnega značaja) je dobra. Precizen pa je g. Žebre v vodstvu celotnega ansambla. Zato mu poteka predstava gladko in v neki dosledni, zaporedni skladnosti stopnjevanja v celotnem dogajanju. Neka okorelost pa se je pokazala v koreografijah; zdi pa se mi, da je zasnovatelj plesnih točk imel težave s prostorom, kajti zadnje čase smo videli le boljše Golovinove stvaritve. V Dulcinejini dvorani ne vidim potrebne skladnosti med dramatskim in muzikalnim dogajanjem in plesnim gibanjem, ki ne doseže živega kontakta z miljejem in režiserjevo zamišljeno nastrojenostjo celotnega prizora. In to kljub temu, da so zlasti gdč. Japljeva, ga. Bravničarjeva in g. Pilato dobro zaplesali. Priznam, da je včasih kratke plesne za-snutke, ki gredo nekako mimobežno preko odra, težko snovati, zato pa jim je treba posvetiti tem več pozornosti z ozirom na skladnost s celoto, nastrojenjem sočasne faze in razvoja dejanja ter dosežene nastrojenosti in glasbe. Don Kihota je dramatsko prav lepo oblikoval g. Primožič vseskozi dosledno in nudil močno učinkujoč lik ter prikazal zelo dobro tip svojega junaka. Tudi v pevskem pogledu je mnogo boljši od dosedanjih nastopov. Če izvzamemo par višinskih tonov, je njegovo petje v celoti sprejemljivo. Le opozoril bi na to, da se morda pevec ne zaveda včasih poudarjenih mest na nepoudarjenih zlogih in večkrat poudari besedo, ki se mu zdi vsebinsko p6-membna, je pa muzikalno to nenujno. Drugače pa je v splošnem njegovo petje bilo plemenito, v le-
fiem tonu in tudi oblikovalno na dostojni višini, zgovarjava jasna in popolnoma razumljiva. Najboljši je bil g. Betetto kot Sanoo. Izredno dobra
igra se je družila z globoko pojmovano oblikov-nostjo v petju, G. Betetto je bil v tej predstavi najmočnejši in ni ničesar dodati. Ga. Kogejeva kot Dulsineja je bila dobra. Njena igra se vedno zbolj-šuje in zgublja vedno na nepristni teatralnosti. Tudi v pevskem pogledu je zadnje čase boljša, zlasti v višinah, ki so mehkejše, z boljšim dihanjem ji je omogočeno znatno boljše oblikovanje
fraze. Njeno petje postaja zato mirnejše in muzikalno doslednejše, estetsko učinkovitejše. Ostale vloge so še dobro izpolnili: ga. Ivančičeva kot Pedro, gg. B, Sancin in M. Sancin kot Rodriguez ter Juan, gdč. Polajnarjeva kot Garcias, dalje gg. Anžlovar kot poglavar razbojnikov, Jelnikar in Simončič kot slugi. — Predstava je v celoti zelo dobra.	sil.
4
I
HM terro e.de",ro P°sses* v, fe »
i
m SiS^^
||0|1 ___
A 0rve *.. "	P -»o ie*>i\o
vedno boVpn bo,l' es<uie ba
v svoi* z*eseK*	p ,„.«».
ker,*ed ,n 1 Z ie	l
t, V,h posed^.O' kovina. ...
/A\ L U \M\ II
H J
metallo del dominio gospodujoča
t COMPLETAMENTE ITALIAN0 JE POPOLNOMA ITALIJANSKA J
Green:
39
luc in tema
»Draga moja prijateljica! Nahajam se v veliki zadregi, to vam moram povedati, ker vem, da me ljubite. Natančneje vam ne morem pisati, a nekaj vas prav iskreno prosim. Uničite vse. kar imate spravljenega, še danes. Dovoljenje od strani druge osebe ni s tem v zvezi, vi morale tibogati! Izgubljena sem, če se obotavljale. Izpolnite mojo prošnjo in rešite ono, ki vas ljubi.«
Pismo je bilo naslovljeno na gospo Beldan in oddano v Newvorku. Brez datuma in podpisa, a jaz sem takoj spoznal rokopis. Pisala je Marv Leavenvvorth.
»Zelo sumljivo pismo,« je rekel suhoparno Dolgi nos, »n zelo krepak dokaz za ono, ki ga je pisala, in za ono, ki ga je sprejela.«
»V resnici grozen dokaz!« sem odvrnil. »Ko bi slučajno ne vedel, da govori o uničenju nekaj čisto drugega nego vi mislite, namreč nekih lisi in, kt so bile zaupane gospe Belden.«
»Ali ste o tem prepričani, gospod?«
Seveda, a o leni kasneje! Zadnji čas je, da odpošljcle brzojavko in da greste na komi-sariaf.«
»Kakor ukazujete,« je dejal ter odšel.
Dobil sem gospo Belden na hodniku. Tožila je nnd groznim položajem, kni bodo sosedje govorili o njej. kaj bo mislil župnik, in želela bi rajši umreti, kakor pa vmešavati se v tuje zadeve.	&
Kmalu se ie dala potolažili. Prisilil sem jo sesti in poslušati.
»Samo škodovali si boste, če se daste prevladali od čustev.
Razložil sem ji vso zadevo in jo vprašal, če ima koga, ki bi se potegnil zanjo.
Mo mi je to zanikala, sem ji obljubil, da
se bom jaz zavzel zanjo, če mi vse odkrito zaupa, kakor to prilika zahteva. In na moje največje začudenje je bila pripravljena izpolniti moje zahteve.
»Skrivnosti v mojem življenju je mnogo,« je pripovedovala. »Zdi se mi, da bi morala povedati vsemu svetu, kar sem storila za Marv Lcavenvvortovo. A prej mi še povejte, v kakšnem položaju sta obed ve. Nisem se upala vprašati, še mani pa pisati. Časopisi mnogo pišejo o Eleonori, a o Marv nič, pa mi vendar le Marv piše o nevarnosti, ki ji preti, ako se zve za neka dejstva. Kaj je res?«
»Gospa Belden,« sem odgovoril. »Eleonora je prišla v tako nevarnost, ker ni hotela povedati vsega, kar so zahtevali od nje. Marv — ali — o njej ne moretn nič reči, dokler ne vem, kaj mi boste povedali. Od vas morem zvedeti, kaj je Hana vedela o umoru in kaj jo je privedlo. dn je pobegnila iz Ncvvorka.«
»Ne boste mi verjeli, da mi ni o tem ničesar znanega. Tudi ne vem, če je liana kaj vedela o umoru. Nekaj mi je pravila, ne da bi jo bila vprašala zato. Rekla mi je samo, da bi bila rada po želji gospodične Marv Leaven-worth, nekaj časa tukaj skrita. In ker Marv iskreno ljubim, sem bila tako slabotna, pa sem ji izpolnila željo, a ...«
»S tem hočete reči, da ste Hano skrivali samo na besedo Marv Leavemvorlhove, vedoč za tajen umor, a dn je niste ničesar vprašali o tem groznem dogodku?«
»Da, gospod, spraševala sem jo. Mislila sem, če sem pošilja Hano, ima zato tudi važne razloge — in in — sedaj vam ne vem povedali, sedaj se je vsa stvar popolnoma zaobrnila..«
»Vaše postopanje je bilo zelo čudno, kaj ste slepo ubognli Leavenvvortovo.«
»O, gospod,« je vzdiliniln, »mislila sem, da vem vse. Murv je divna ženska, ki se je iz višine spustila do mene, da občuje z ubogo žensko in me ljubi, a na ta način me je lahko
nayezala na zločinca. Kako naj odbijem prošnjo osebi, ki me tako ljubi in jaz njo.«
»In vi ljubite Marv Leavenvvorth, čeprav mislite, da je zmožna zločina?«
»Tega ravno ne trdim, mogoče je z zločinom v zvezi, a ona gotovo ni storila umora.«
»Gospa Belden.« sem vprašal resno, »kaj veste o Marv, da se tako potegujete zanjo?«_
Blcdina ji je izginila z obraza in rdečica kakor sveža kri je obliln njeno obličje.
»Ne vem veliko odgovoriti na to vprašanje. Dolga povest je.«
»Nič ne de, samo pripovedujte!«
»Vsa nesrečna je v tem, da se nahaja Marv v veliki nevarnosti, katere jo je mogla rešiti samo smrt njenega tijca.«
»In kaka nevarnost je bila?«
Najin razgovor je prekinil Dolgi nos, ki se je bil vrnil in stopil je bil nn verando.
Pustil sein za trenutek gospo Belden in slopil k njemu.
»Kaj je? Ali ste bili pri oblasti? Ali je preiskovalni sodnik doma?«
»Ne. Moral se je odpeljati kakih deset milj daleč na mesto neke nesreče in predolgo bi trajalo, če bi hotel iti ponj.«
»Tako? Morda je slaba pot?«
»Zelo slaba! Peš bi prej prišel nego z vozom.«
»Tem bolje za nas,« sem dejal, »gospa Belden mi je obljubila pripovedovali dolgo povest in ...«
»In vi želite, da vas pri tem ne molim, saj razumem.«
In odšel ie k vratom.
»Ste brzojavili gospodu Grvceju?«
»Da.«
»Mislite, da pride.«
»Gotovo.«
»Kdaj pa pričakujete?«
»Zaradi vas bo že ob treh tu.«
Pokril si je klobuk iu je odšel na ulico
kot človek, ki ne ve, kako bo preživel dan brez dela.
Vrnil sem se k gospe Belden, povedal ji, da koronerja ni doma in da se ne bo tako bilro vrnil. Ob tem času mi lahko pripovedujete obliubljcno dolgo povest,
A pripovedovala ni nič drugega, nego o poroki Claveringa z Marv, kar mi je bilo ie itak znano ...
. ,	XXVIII.
Nepričakovano priznanje.
Ko mi je gospa Belden povedala vse, kar je vedela o Marv in Claveringu, je naenkrat obmolknila. Čez nekaj časa sem jo vprašal, kako je bilo mogoče vzeti Hano v hišo, ne d« bi bili opazili sosedje.
»Prišlo je tnkole,« je odgovorila. »Bila je temna, hladna in deževna noč in jaz sem bila zgodaj legla v posteljo. Okrog ene po polnoči je nekdo potrkal na moje okno tik moje po-slelje. Misleč, da se je v bližini dogodila kaka nesreča, sem vstala in vprašala, kaj je. ,Jnz sem, liana, sobarica Leavenvvorthovih, prosim vas, spustite me noter', se je glasil tih glas. To me je presenetilo. Glas mi je bil znan, pa sem ji odprla, ln kako sem se bila prestrašila. Hana bleda ko smrt; bila je bolj podobna duhu nego živi podobi.«
»,Hana!' sem vzkliknila začudena. .Kaj se ie zgodilo? Kaj vas je pripeljalo semkaj ob tej uri? «
».Poslala me je gospica Leavemvorthova,' je odgovorila naučeno. .Dejala je, dn me boste imeli v svoji hiši. a nihče ne snM>t vedeti zame!'« »,Zakaj? Kaj se ie zgodilo?*« ».Tega vam ne morem povedart! Prepovedano mi je. Ukazala mi je, da se moram nekaj časa skrivati.'«
».Meni hostei vendar povedali, sai vasn tega niso prepovedali.'«.
MALI OGLASI
V malih oglatih valja vtoka beseda 1 din; tenltovanjtlcl oglati 2 din Debelo tiskane naslovne betede te računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za malt oglat IS din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolontka, 3 mm vltoka petltna vrstic« po S din. — Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
a Službe B
Dobe:
Krojaškega pomočnika
Izurjenega za velike koso ln damska dela, Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 87151.
Diplomiranega inženirja
ln pollrja za planinske ceste ln zidavo tunela — se Išče. Ponudbe upravi »Slov« pod »Podjotje« St. 8740.
H Službe 1
Klelo:
Reven abiturijent
Išče primerne zaposlitve čez počitnice, ker nima možnosti, da bt se vrnil domov. Naslov se dobi na upravi »Slovenca pod št. 8692.
Gospodična
poštena ln solidna, dobro verzlrana v vseh blagajniških poslih, z večletno prakso. Išče primerno službo. Priporočila z dobrimi referencami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna«-851 S.
Šofer mehanik
z dabro prakso, želi kakršne koli zaposlitve. — Močnik, Koroščeva 8.

Rabljena kolesa
kupuje in Jemlje v račun za nova »Promet« (nasproti križanske cerkve).
i HMMl!
. BMMMNMHl
Frizersko vajenko
se takoj sprejme. Breg 1, Salon »Nada«.
Zaslužek
Abiturient in sedmošolec
Iščeta čez počitnice kakršnega koli zaslužka. — Cenj. ponudbo prosita na upravo »Slovenca« pod »Ptujčana« 8744.
Jile|o:
Stanovanje
z dvema sobama, Iščeta zakonca z otroki 14 ln 17 leti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Snažno« št. 8745.
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami — Iščem za takoj. - Najraje v Trnovem. Mtrju ali v Rožni dolini. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dvo osebi« št. 8758.
B Sobe I
J&teio:
Sobo in kuhinjo
prostorno, Iščem za avgust ali september. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Maj«.
1000 din
ln več mesečno plača dl-stlngvlrana zdravnikova oliltelj za dve mebllranl sobi z souporabo kopalnice. V bližini Tivolija zaželjeno. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 8752.
Pohištvo
Spalnica in kuhinja
krasna orehova korenina imitacija; kuhinja ples-kana slonokoščeno ugodno proda Artnok-Mayer, Jenkova 7.
Prodamo
Mlatilnico
»KovaMk« v dobrem stanju, težko 1600 kg, proda Strojna zadruga v Dravljah, Ljubljana.
Zlato moško uro
z bitjem ter precizno 100 g tehtnico — proda MIlan Košak, Cankarjevo nabrežje 31.
Globok voziček
stroj z dolgim čolnlč-kom. nove ženske čevlje št. 37, prodam. — Zore, Marenčlčeva 3.
Preproga
skoraj nova, lep vzorec, 3 m dolga, 2 m široka, za 2600 din, se vsled potrebe denarja takoj proda. Ogled od 1 do 3. Folzve se pri Stembal, Vegova uttca 8.
g Pblmre j
V Belgrad grem
v soboto. Pošto ln naročila sprejemam v četrtek In petek ves dan. Sv. Petra 91.
iDenntj
Iščem posojilo
proti vknjižbi na prvo mesto mnogo vrednih hiš tn višjih obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varnost« 8765.
60.000 din posojila
Iščem za dobo enega leta. Zagotovitev vknjižba na prvo mesto hiše. Ko-zln Rozi, Tyrševa St. 92, LJubljana.
[Kupimo;
'.VSAKOVRSTNO *
mm
SREBRO - PLRTINO
BRIUPNTE
. »MRROCDE SPFIR3I RUBIflE ^»l»ERt;l,T.D. STARINSKEt'
hrkits t«r umetnine PO HPJViijIH CEHOM .'"••strrr. tvrdk« v
mmm ust
uubljbmotvrSeva 2

hotil viloh -v;
Financarja
ali družabnika sprejme upeljana trgovina pohištva. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Promet« št. 8755.
Vojno škodo
če Imate kot akcijo povrniti, se oglasite v moji pisarni — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.

Seštevalni stroj
rabljen, dobro ohranjen, kupimo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stroj« št. 8753,
Vsakovrstno zlato
brlljante Id trebro
kupuje do nalviSjib cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska allca 8
Delnice
Trboveljske ln Vevče, kupim. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
Harmoniko
klavirsko ln dlatonlčno (triredno), ugodno prodam! Poizve se (lahko vsak dan): Ljubljana, Litijska c. 74.
ITALMUSICA
V I A L E REGINA ELENA 15
MILANO
Lemigliorifitarmoniche Najbolj Je harmonike
Ingrosso e dettaplio. S p e d i z i o n i o v u n q u e. Cercasi Concessionario per Lubiana.
na debelo in drobno. Pošiljamo kamorkoli. Iščemo poverjenika za Ljubljano.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SL S
Blagajno
kupimo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Ognja-varna« 8759.
stalen*
Lokal
primeren za trgovlrto, j obrt ali skladišče se odda. — Pojasnila: Kralj, Strellška S.
VABILO
na II. glavni obtnl zbor Utltaljika tiskarne, d. d. v Ljubljani
ki se bo vršil v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, dne 13. julija 1941. ob 10. uri dopoldne.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika ustanovne skupščine ter ugotovitev ustanovnih stroškov. 2 Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1940. in predložitev bilance ter računa zgube in dobička.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Odobritev bilance ter računa zgube in dob fka in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Ako ta skupščina ob napovedani uri nebo sklepčna, bo ponovna skupščina dne 27 julija 1941. ob 10 uri dopoldne na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu določil § 12., odstavka 5., veljavno sklepala ne glede na zastopano delniško glavnico.
Izvleček iz pravil: (§ lt.). Vsak delničar ima na skupščini za vse lastne delnice le en glas; sme pa zastopati druge delničarje s pooblastili z glasovalno pravico, a ne več kot štiri.
V Ljubljani, dne 8. junija 1941.	Upravni svet

Vsemogočni je poklical danes k Sebi našo ljubljeno in dobro sestro, svakinjo in teto, gospodično
Lucijo Trampuš
učiteljico v pokoju
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v četrtek, dne
12.	junija, ob 4 pop. z Zal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek,
13.	junija ob 7 v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Praga, Salve, 11. junija 1941.
Amalija in Vali, sestri; družine: ing. Štrancar, ing. Lorenc, Dr. Cosi ter ostalo sorodstvo.
Skladišča
obstoječa iz štirih prostorov, masivno zidana, suha v Izmeri 130 ni", se oddajo. - Eventuelno za obrtnike. Polzve se pri Plečko, Koblarjeva št. 7, Ljubljana.
Lokal
z Inventarjem, na prometnem kraju, pripraven za trgovino, klobučarja, urarja, mehanika rja in krojača — se odda. Pripraven tudi za kako pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8776.
Naročajte in širite »Slovenca« i
Posestva
■REAIITITA«
posestna posredovalnica » Ljubljani Je samo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne polt* Telefon 44 - 20
Vsako nepremičnino
v LJubljani In njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica St. 64-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
Parcele
naprodaj v Slškl v bližini stare mitnice, od 105 dinarjev naprej za kv. meter, na Kodeljevem tn v okrajih Sv, Peter, Sveti Krištof ter Sv. Križ.
Prodajamo — kupujemo
vsakovrstne hiše, parcele, posestva, travnike In gozdove. Zajec Andrej, re-alltetna pisarna, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64.
Posestvo
z gozdovi, graščino, lesno Industrijo, kupi reali-tetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gospsvetska 7 vls-a-vis »Slamlča«.
Travnik
3 deli, okoli 8000 kvadr. metrov, naprodaj; kvadr. meter po 10 din, z drevjem (3 vag. drv). Zemljišče Je na periferiji Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni oddelek »Slovenca« pod 8766.
j Poizvedbe B
za živali
Iščem konja fuksa
težkega, z ltso na glavi, star 6 let, žig št. 109. —-Sporočiti proti dobri nagradi Ignacij Zaplotnik, Ljubljana, Poljanska c. 4

basia ancOe per Voi
acquistare qualche biglietto della lotteria di Tripoli. Sono in vendita a Lubiana a Lire 12 (dinari 40). Oltre 50 milioni sono stati vinti nelle lotterie precedenti e 19 possessori di un biglietto si sono svegiiati milionari, mutando con sole 12 Lire il corso della loro vita e 1'avvtnire del loro cari. Potrebhe esteie il vostro turno. Affrettatevi a comperare qualche biglietto: la For-tuna sta per chiudere le porte. La vendita si chiude il 18 Giugno irrevocabilmente.
ssadostu/e /udi Vam
če si nabavite srečko loterije Tripolis. Naprodaj so v Ljubljani po 12 lir (40 dinarjev). Nad 50 milijonov je bilo v prejšnjih loterijah izžrebano na dobitkih in 19 lastnikov srečk je postalo milijonar, ler tako spremenilo z borimi 12 lirami vse svoje življenje in bodočnost svojih dragih. Morda sle sedai Vi na vrstil Pohitite z nakupom srečke: sreča bo kmalu zaprla vrata. Prodaja se zaključi 18. junija nepreklicno.

Naša nad vse ljubljena ženka in mamica, gospa
Romana
roj. Gregorič
nas je danes za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. junija, ob 5 popoldne z Žal,
iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 14. junija 1941, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Kranj, Ljubljana, dne 11. junija 1941.
Baldo in Maca Geiger ter ostalo sorodstvo



		>: < ■>!• M*
		
Zahvala
Ob težki izgubi mojega ljubljenega moža in ateka, gospoda
Joško Pogačnika
generalnega tajnika Trboveljske premogokopne družbe
se v svojem in v imenu vsega sorodstva iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih urah stali ob strani.
Spoštljivo se zahvaljujem gospodu Komisarju TPD za sporočeno mi sožalje, Trboveljski pre-mogokopni družbi in njenemu uradništvu, gospodu podpredsedniku mestne občine ljubljanske dr. VI. Ravniharju, darovalcem sidra in prelepega cvetja, gg. zdravnikom Slajmerjevega doma, čč. sestram, gg. pevcem in vsem, ki ste kakor koli z nami sočustvovali in rajnkega spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu naša globokoobčutena zahvala.
V Ljubljani, dne 11. junija 1941.
Mara Pogačnik in sorodstvo
Za tiskarno v Ljubljani: Jože KramarB	Vzdajatelj: Inž. Jože Sodja	Urednik: Viktor CenčR