Odličen obisk — 31. gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju je prve tri dni obiskalo rekordno Število obiskovalcev, kar 60.000. Prireditelji vsekakor taksnega obiska niso pričakovali: obiskovalci pa so s sejmom zadovoljni, tako z gostinsko ponudbo kot s ponudbo naših trgovskih in drugih organizacij. Ponudba je raznovrstna, kreditni pogoji pri nekaterih proizvodih tudi ugodni. Zelo povprašujejo po kmetijskih strojih, predvsem traktorjih. Vstopnina je nizka, 30 dinarjev, parkirišče je ure: jeno, z banko pa so se tudi dogovorili, da številni obiskovalci iz inozemstva lahko plačujejo vstopnino v devizah. Avgostovski sejem pa znova dokazuje, da je Kranj primerno središče za sejemsko dejavnost, saj prihajajo obiskovalci z vse Gorenjske, Ljubljane in iz drugih republik. ZA VSAKDANJO RABO... to XXXIV. Številka 63 novitelji: občinska konferenca SZDL .■k*. Kranj, Radovljica, Skorja Loka •Ij^J J*ic - Izdaja Časopisno podjetje L ^^Kranj — Glavni urednik Igor Slavec **tgovorni urednik v. d. Jože Ko* nje k Kranj, torek, 18. 8. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarju 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Stevan Doronjski V8°boto seje Jugoslavija v globoki žalosti posloma od svojega velikega sina Stevana Doronjskega. «ano predsedstva centralnega komiteje Zveze ko-*!!SUtw Ju8°8lavije in člana predsedstva Sociali-^.c*wptye iz naših vrst, sta zapisali v izjavi ob smrti ^•edsedstvi ZKJ in SFRJ, ko se Zveza in vsa naša j**""*«* bojujeta za rešitev zapletenih problemov ^Mkrialnega in družbenega razvoja jugoslovanske ^"Upnosti svobodnih proizvajalcev. Stevan Doronj s?1 * je za vedno poslovil v trenutku, ko so revolu . I0?°^n6 osebnosti njegovega kova še kako potrebne družbi. Zato je izguba za naš delavski razred, Ji narode in narodnosti Jugoslavije, še večja! omow>Mi je jokala, ko so Stevana Doronjskega v j^9°to v Novem Sadu polagali k večnemu počitku. ni več, ostaja pa spomin nanj, ostajajo njegovi neizbrisni sledovi, ki jih je vriseval v vsa naša ^nz&devanja za napredek naše samoupravne, so- ™jf**f*ein neuvrščene Jugoslavije. » oogato je bilo življenje pogumnega moža Stegna Doronjskega. Rodil se je 26. septembra 1919 v ^""J*« vasi Krčedin. Siromašna je bila njegova ^fužina. Stevo je odšel v svet, tedaj tako krut do J*nov delavcev in kmetov. Leta 1939 je Stevan Do končal gimnazijo v Sremskih Karloveih. ^ozoreval je v zrelega revolucionarja in napred-t/^*0, M j* vedel kaj hoče in kaj mu je storiti fan Skoja P°8tane namreč že leta 1936, ^wofu zatem pa ustanovi aktiv na gimnaziji. Leta postane član jugoslovanske Komunistične ^c^Ve. Njegova revolucionarna politična aktivnost J? nadaljuje tudi na Veterinarski fakulteti v Pogradu, na katero se je vpisal. Z&četek vojne Steva ne najde nepripravljenega. J~™vzelje pomembne vojaške in politične dolžnosti v ^g^moosvobodilnem boju Srema, Vojvodine in jŠPVe- Ogromno delo je opravil Stevan Doronjski v £ft°ju, potem pa v Komunistični partiji oziroma r?J**1 komunistov Jugoslavije, v organih ljudske plasti in v drugih pomembnih organih. Navezan je bil na svojo sremsko zemljo, na Vojvodino. Želel je in si prizadeval, da bi ta dragocena zemlja ponudila ljudem čim več hrane. Čeprav hudo bolan, je delal in delal, kot da bi vedel, da mora v kratko odmerjenem času še veliko postoriti. Podpredsednik predsedstva SFRJ je postal, nato pa predsednik predsedstva CK ZKJ. Partija mu je zaupala to dolžnost v težkih trenutkih, ko so moči predsednika Tita pešale in ko se je poslovil od nas. Priljubljen je bil Stevo med ljudmi, ker je bil tako preprost in skromen. Takšnega ga je naredilo življenje, takšnega ga je naredila pot borca in revolucionarja, številna visoka domača in tuja odlikovanja je prejel tovariš Stevo. Cenil jih je in vedno poudarjal, da ta odlikovanja niso samo njegova zasluga, ampak predvsem zasluga tovarišev s Titom na čelu, s katerimi je Stevan Doronjski delal. Živo se ga spominjamo, kako globoko ganjen se je z izbranimi besedami v imenu jugoslovanskih komunistov poslovil od predsednika Tita, svojega velikega prijatelja in vzornika. Takšen je bil Stevan Doronjski in tak bo za vedno v naših mislih in dejanjih. Hvala, tovariš Stevo, za vse, kar si nam plemenitega in velikega dal! J. Košnjek Gorenjski sejem estra in bogata izbira - Na prek 25.000 kvad-fnetrih notranjih in zunanjih v Savskem logu v Kranju se F*tek, 14. avgusta, dopoldne tradicionalna prireditev 31. *»i sejem. Odprl ga je pred-lzviinega sveta kranjske ob skupščine Milan Bajželj. Pri- ložnostne slovesnosti ob otvoritvi pa so se udeležili predstavniki javnega in družbenega oziroma gospodarskega življenja Gorenjske in republike ter zamejstva. Milan Bajželj je ob tej priliki poudaril, da je kranjske sejemske prireditve, od katerih imajo posebno nekatere že bogato tradicijo, treba tudi v prihodnje čimbolj negovati in kvalitetno izpolnjevati ter bogatiti. Kranj namreč z bližino letališča, bodočo avtomobilsko cesto, z novim mostom čez Savo in bodočo vpad- Nadaljevanje na 2. str. V SREDIŠČU POZORNOSTI Poti in stranpoti mesarjev Eno so družbeno sprejeti cilji in naloge, ki naj bi privedle k ustalitvi našega gospodarstva, drugo je naše obnašanje. Značilen primer, ki bo dobil svoj epilog tudi pred sodiščem, kako se nikdar in Se najmanj v teh zaostrenih pogojih ne sme ravnati, so prestopki in kazniva dejanja slovenskih klavnic in zasebnih mesarjev. Bolj ali manj so se požvižgali na odlok o nadomestilih pri cenah mesa in na navodilo o uveljavljanju nadomestila, ju kršili, nedosledno izvajali in tako povzročili družbi precejšnjo škodo. Kolikšna je ta, zaenkrat še ni moč reči, saj so republiški in občinski tržni inšpektorji še na delu. Z denarnimi nadomestili naj bi dosegli, da nekateri življenjsko nujni izdelki (kruh, olje, sladkor, meso) ne bi bili predragi za povprečen občanov žep. Polovico sredstev za to naj bi prispevali iz občinskih in drugih del iz republiškega proračuna. Zasebni in družbeni mesarji so na podlagi omenjenega odloka lahko uveljavljali od 23. februarja do 19. maja pri kilogramu govejega mesa nadomestilo 20,62 dinarja, za junetino 26,95, za teltino 29,68, za svinjetino 26,43 in za kilogram piščančjega mesa 32,16 dinarja. Od 20. maja do 30. septembra znaša nadomestilo za kilogram svinjskega mesa šest dinarjev in za kilogram piščančjega mesa petnajst dinarjev. Toda denarna nadomestila so začela kaj hitro ubirati svoja pota. Pozorni so postali inšpektorji v šmarski občini. Tamkajšnji mesarji so zahtevali 4,25 milijona nadomestil - toliko, kot bi vsak prebivalec občine vsak dan pojedel več kot pet kilogramov mesa. Neverjetno in nemogoče! Zatem je republiški tržni inšpektoriat v sodelovanju z republiško veterinarsko upravo opravil kontrolo o upravičenosti zahtevkov za nadomestila pri cenah mesa v šestih izmed 37 klavniško predelovalnih delovnih organizacij. Pri petih izmed njih — v ABC Pomurka, mesna industrija Murska Sobota, Tovarni mesnih izdelkov Maribor Košaki, Mesnini Celje, Emoni Ljubljana in KGP Kočevje -so ugotovii nepravilnosti in le pri Mercatorju — tovama mesnih izdelkov Ljubljana so se držali črk odloka in navodila. Sorazmerno velik znesek sta zahtevali tudi Mesna industrija Gorenjska in Kmetijsko živilski kombinat Kranj, vendar še ni ugotovljeno, kolikšen del je utemeljen in kolik neupravičen. Delovne organizacije klavniško predelovalne industrije so z višjimi zahtevki krile del svoje poslovne izgube, saj so bile primorane kupovati živino zunaj republike po znatno višji ceni, kot pa je določena za Slovenijo. Klavnice so meso dražje kupljene živine prodajale po višji ceni, kar ni v skladu z določili odloka. Če so družbeni mesarji skušali z nadomestili vsaj deloma omiliti težak finančni položaj (ki bi ga kljub temu morali reševati po družbeno priznani poti), pa za zasebne mesarje gornje »opravičilo« ne more veljati. Občinski inšpektorji so pri kontrolnem pregledu poslovanja odkrili pri polovici od 37 slovenskih samostojnih mesarjev previsoke zahtevke po nadomestilu. Tako je nek ljubljanski mesar zahteval za obdobje od 23. februarja do 19. maja izplačilo nadomestil v višini 916 tisoč din, toda v resnici je bil upravičen le do 437 tisočakov. »Grešnike« imamo tudi na Gorenjskem. Zasebni mesar iz kranjske občine je upravičeno zahtevku »dodal« v predlog izplačila še dodatnih (neupravičenih) 320 tisoč! Slovenski zasebni in družbeni mesarji so odlok in navodilo o nadomestilu pri cenah mesa izigrali na različne načine. Uveljavljali so nadomestilo tudi za tisto meso, ki je bilo predelano v mesne izdelke, ter za večje količine, kot so ga resnično prodali. Sveže meso so prodajali po višjih maloprodajnih cenah, kot so bile predpisane za to obdobje. Nekateri so zahtevali »dodatek« k ceni tudi za meso, ki je bilo prodano pred uveljavitvijo odloka. C. Zaplotnik ^ERNI ZABAVNO GLASBENI PROGRAM torek 18. 8. ansambel SI BILA sreda 19. 8. ansambel HAZARD četrtek 20. 8. ansambel PLAZ in Vinko Šimek na 31. gorenjskem sejmu kranj 14.-24.8.-81 ^ (D II avtomobili ZASTAVA OSEBNI • DOSTAVNI • TOVORNI MIMM AVTO LJUBLJANA O L« A S 2.STRAN. NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI r Slovo od Aleša Beblerja -Primoža Z vojaškimi častmi so v petek popoldne pokopali na ljubljanskih Žalah — Navju ar. Aleša Beblerja-Primoža, člana sveta federacije, druž benopolitičnega delavca, diplomata, borca, narodnega heroja in publicista. Vimenu slovenskega političnega vodstva se je od pokojnika poslovila Vida Tomšič, Rado-mir Radovič mu je spregovoril v imenu zveznega sekretariata za zunanje zadeve, Stane Bobnar v imenu španskih borcev, prijateljske besede in pesem pa mu je v slovo namenil pesnik Matej Bor Kraigher častni občan Kozjanskega Na pobudo borcev in aktivistov, ki so v času NOB delovali na Kozjanskem, so delegacije občinske skupščine Brezice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah sprejele sklep, da podelijo naziv častnega občana kozjanskega območja paredsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju. V listini o imenovanju so med drugim zapisali, da je življenjska pot in ustvarjalno delo Sergeja Kraigherja neizbrisno vtkano v organizirano oboroženo vstajo in socialistično revolucijo ter povojni in družbeni napredek Kozjanskega. CenejSi nakup za devize Poleg tujcev in naših zdomcev na začasnem delu v tujini, bodo tudi vsi drugi jugoslovanski državljani, ki imajo devize na bančnih računih in hranilnih knjižicah,te dni že lahko kupili z devizami nekatere izdelke od 3 do 25 odstotkov ceneje. Novi odlok zveznega izvrš-1 nega sveta je začel veljati v soboto, 15. avgusta. Na podlagi tega odloka ne bo moč kupovati hrane, pijače, cigaret, kave, krzna, nakita oziroma takoimenovanih luksuznih izdelkov. Med tistimi izdelki, ki jih bo mogoče kupiti brez temeljnega prometnega davka 9 bo najnižji popust za tekstil, konfekcijo in obutev, za katere je temeljni prometni davek 3 odstotke. Pralne praške, vse vrste ivemih plošč bo mogoče kupiti za 4 odstotke ceneje. Razne keramične izdelke, bojlerje, pohištvo, vse izdelke bele tehnike — pralne stroje, hladilnike, likalnike, električne, plinske in kombinirane štedilnike, čmobele televizorje, radijske sprejemnike, šivalne stroje, usnjene izdelke, marmor, granit in drugo bo mogoče kupiti 8 odstotkov ceneje. Cement, pesek, razna tovorna vozila, barvni televizorji, termoaku-mulacijske peči, plastični in papirni izdelki, čolni in nekatere druge izdelke, kjer je temeljni prometni davek 17,4 odstotke, bo mogoče kupiti toliko ceneje. Največji popust bo za pomivalni stroj in sicer kar 25 odstotkov. Kupci bodo brez zveznega prometnega davka lahko, kupili osebna vozila, za katere temeljni davek velja od 8 do 14 odstotkov, medtem ko ta ugodnost ne velja za avtomobile, kjer je zvezni davek 50-odstoten. Pri pretvarjanju deviz v dinarje bodo veljali tudi čeki in kreditna pisma, kijih naši zdomci pošiljajo domov svojim družinam. Tudi za tujce bo takšen nakup enostaven: devize lahko zamenjajo s tem, da pokažejo potni list. Pionirska brigada Franceta Prešerna na MDA Kozjansko 81 Razgibano brigadirsko Na mladinske delovne akcije so v prvih avgustovskih dneh odšle še zadnje brigade. Drugega avgusta je na zvezno delovno akcijo Kozjansko 81 krenilo tudi 42 pionirjev brigade dr. Franceta Prešerna, v kateri so osnovnošolci iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine. Za njimi sta že dva tedna in v tem času so se povsem vživeli v brigadirsko življenje. V naselju v Šentvidu pri Planini so poleg njih še pionirji iz Maribora, Kraljeva in s Kosova. Razgiban je brigadirski dan. Petnajst minut do šestih še v naselju oglasi že vsem pionirjem dobro znana pesem »Hej, haj brigade«. Cez pet minut stojijo v zboru in na povelje »na desno« ter »trkom trk« — ena, dva, tri, štiri, dva, dva, tri, štiri se spravijo k jutranji telovadbi. Po zajtrku in pospravljanju postelj pripelje avtobus in mlade brigadirje odpelje na traso. Sprva so urejali okolico v Planini pri Sevnici,kjer je bila v nedeljo proslava ob prazniku občine Šentjur pri Celiu, zatem so širili cesto v vasici Dobje. Delo na trasi traja od sedme do dvanajste ure in v tem času so se na rokah^ marljivih pionirjev pokazali tudi prvi žulji. Ne zastonj, saj redno presegajo normo, v nekaterih dneh celo za 40 odstotkov. življenje Opoldne pripelje na delovišče zopet avtobus in utrujene pionirje odpelje v brigadirsko naselje, kjer jih že čaka kosilo. Popoldne je čas za počitek in raznovrstne dejavnosti — za krožke, tečaje, predavanja, urejanje biltenov in stenčasov. Urice ob vsem tem hitro minevajo in ob sedmih zvečer brigadirji po pregledu zbora in prepevanju himne spustijo zastavo. Po večerji je zopet veselo, vrstijo se družabne igre, kulturni programi, predstavitve brigad ... Ob desetih se zasliši desem »Hej, haj brigade« in s tem je konec še enega delovnega dne. V brigadirskem naselju zavlada popolna tišina ... Sobota in nedelja je čas za počitek. Toda tudi takrat brigadirsko življenje na mladinski delovni akciji Kozjansko 81 ne zamre. Pionirska brigada dr. Franceta Prešerna je minulo soboto pomagala domači« nom v Sevnici. V nedeljo so v naselju izvedli obrambni dan: najprej so poslušali predavanje o konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zatem so metali ročno bombo in streljali z maloka-librsko puško, si ogledali orožje in urili orientacijo s kompasom. Nazadnje so se vse tri brigade pomerile še na orientacijskem pohodu. Gorenjska pionirska brigada je osvojila največ točk in zasluženo zmagala. Sabina Jaklič Tudi grobovi borcev so naša skupna skrb Če lakko rečemo, de so poea-obeietja -te plošče ij vnnrao aegevaas, saj so skrb se ajikevo vnartevnnje in arettttev prcvaolc krajevne »kap-neeti in krajevne asi sapnike orgaaliacUc, pe se >vi na Pestra in bogata izbira Nadaljevanje 8 L str. nico vse boli postaja pomembno prometno središče. Sedanjim in bodočim prometnim tokovom pa naj sledi in se vključi vanje tudi gospodarstvo. Lepa in izredno pomembna priložnost za vsestransko predstavitev družbenega oziroma gospodarskega razvoja in dosežkov pa so vsekakor tudi sejemske prireditve. Na letošnjem sejmu sodeluje 388 razstavljavcev, med katerimi je tudi precejšnje zastopstvo iz tujine oziroma iz zamejstva. Domači razstavljavci se nasploh uspešno predstavljajo tudi na sedanji prireditvi, ki ima sicer bolj potrošno zabavni značaj. Vendar pa vseeno pogrešamo nekatera večja gorenjska podjetja. Precejšen poudarek na letošnjem sejmu so prireditelji in sodelujoči dah' kmetijski mehanizaciji. Kot zanimivost poleg najrazličnejšega blaga za opremo pa velja omeniti predstavitev fotomateriala oziroma fotokino tehnike iz sosednje Koroške, ogrevalne naprave, akustične aparate m avtomobile. Posebno skrb pa je prireditelj namenil tudi večernemu zabavnemu programu, ki traja do 23. ure. Druge posebnosti letošnje podopustniške sejemske prireditve so še nižje cene, velik parkirni prostor in velika izbira blaga za široko potrošnjo. Sejem bo odprt do 24. avgusta. Vstopnina za ogled sejma je nespremenjena in znaša 30 dinarjev, za večerne prireditve pa 50 dinarjev. A. Ž. Nov most iz Mevkuša Gorje — Dotrajani most, ki veže Mevkuš z Zgornjimi Lazami nad Gorjami čez reko Radovno je bil v celoti dotrajan. Zato so se odločili, da ga obnovijo. Letos so se začela obnovitvena dela, prevzel pa jih je zasebni zidarski mojster Drago Zemva iz Spodnjih Gorij. Novi most je povsem iz železne konstrukcije, dolg je 19 metrov, hodna širina pa je 110 centimetrov. J. Ambrožič vnor oalnllni Za •Wve nennree nkr-reem svojci padHh borcev, talcev aH iaterairaaeev in to beHoe ali »lafete, kakor kao in kje. Kaj pa tleti, ki tac* svojcev stanejo ve«, aH pa no daleč pene? ko je na vsakih poko-paMeftik te vedno kolje oekrbo-grok borcev, pa sa mvi skoraj sapa-ij saaeasnrjeai. Na Meni in Geeeajnkena no ae v nvi vratni ekeianki pmaaiki v spomin aa prve trtve, prve baje z nknpnlnrjimi, veliko se je govorila, apomlai no ne vran aH v ■traeao leto 41, spimaiH nato ne ■ ■1k, vendar ari peclik nato MM m»o s benoaaanl, k bronu in kaaana smo pnlngaM vence, ni bUn pa roke, ki bi opioin aaanotai grab aa kraajnkani (in ae ssmo nn kraajnkena) nokoaaHnen in rotalce, ki bi zraaHaln aeadjo in napravila prontor sa nove rože... Usran bi one tanka organizacija HM NOVJ nrngUaaln stanje grabov pedMk borcev ter opo-eerfln aa knHaiau vaartevnaje grobov. Tam kjer pa svojcev al vet, pa aaj bi arejaaje prebav prevnnin ali krajevna ■kapaisl, aH borfevnka ■rgaalssrija nama, aH pa mlndraa Tasti to je nat dolg, ki ga moramo poravnati. I. Slavec Slovesno na vseh karavlah - V vseh gorenjskih k>i družbenega življenja, med njimi tudi Pepca Kardelj in Sta Republiška slovesnost ob prazniku obmejnih enot JLA Ajševici pri Novi Gorici, kjer so se zbrali tudi preživeli borci državne varnosti, zametka graničarskih enot v Sloveniji. — £ Ponovno razmajalo v Bosanski Krajini Dražje oskrbnine KRANJ - Izvrtai svet kranjske občinske skapeeine je aa sndnji seji te i tem lata rasprnvLjnl o ga novih oea unkibaugs dne v Vngejnem savna* Preddvor, v Doma oskrbevnncev Albina Drelea Preavor in v Doma neekejencev Kranj. Na jenij-ski raspravi je nraalog sa vrnil narasti- uveljavitve o tlaka zvnsasga uui tanga sveta o nnjvit ji rnvai cen sa v ne protein storitve. Občinski in cene ie takrat da spi njms program povečanj ona v okvirih, ki jik eneoes odsek. Tako je bil aa saomji noji ena v raspravo nov pratseg. Isvrtai svet ne je s ajim ntriajal ia oreslagsl dn ga po- i sa cene, Od 1. jaHja lotos zato veljajo nove oekrbiae. V Duma apo-kojeacev Kranj nn povečajo sa 17 odstotkov, v Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor sa SI odstotkov ia v Vagojaem zavodu Preddvor za 23,3 odstotka. A. Ž Banjaluka - V četrtek, 13. avgusta, je ponoven silovit potres razmajal tla v Bosanski Krajini. Seizmološke naprave Instituta za raziskavo materiala so zabeležile 29 potresnih sunkov, deset jih je po Skosti presegalo tretjo stopnjo po ercalliievi lestvici. Najmočnejši je bil sunek pete stopnje ob 5.45 zjutraj. Seizmologi trdijo, da zadnji potresni sunki med četrto in peto uro zjutraj nakazujejo, da se potresno žarišče počasi umirja. Komisije, ki so jih ustanovili za ugotavljanje Škode na potresnem območju, so že postregle s prvimi rda tki o škodi v banjaluški občini, mestu je poškodovanih kakih 2000 zgradb, 48 celo tako hudo, da v njih ne bo več moč prebivati. Najbolj so od javnih objektov razdejane medicinske ustanove, med njimi Republiški medicinski center, Zavod za rehabilitacijo »dr. Miroslav Zotovič« in zdravstveni dom, ki so ga zaradi precejšnjih poškodb morali zapreti. Potres je prizadel tudi delovne organizacije »licem, »Jelšingrad« in »Blik«, slednji dve zaradi hudih poškodb električnega omrežja še vedno mirujeta in še vedno ni jasno, kdaj bodo lahko ponovno začeli s proizvodnjo. Huje ranjenih ni bilo. Le en človek je v življenjski nevarnosti, pri paničnem begu iz podirajočih se stavb v jutranjih uran pa se je laže ranilo kakih 55 prebivalcev Banjaluke, na nekaterih pa je nočni potres zapustil tudi psihične posledice. O poškodovanih stavbah pa poročajo tudi iz drugih krajev. V Čelincu je potres načel vodovod, porušena je železniška postaja, močne sledove je potres zapustil na tovarni »Rudi Ča-jevec«, na srednješolskem centru in hotelu ter trgovskih zgradbah. Tudi v občini Kotor-Varoš, kjer je bil potresni sunek dokaj blag, je več porušenih hiš, ki niso več primerne za stanovanja. Med najbolj prizadetimi je občina Laktaši, tu je bilo tudi največ ranjenih, posebej pri- zadete so vasi Jaruzi^« Četojevič in Aleksič. Prjj čino je potres še huje — 1969, mnogo je poruae komisije teh področij ge pregledale in ocenile. Takoj naslednjega dne izvršni svet občinake Bosne in Hercegovine, so o enkratni denarni ■ nam ki so utrpele naj Banjaluki, Čelincu, f Skendervakufu in Laki vili so, da je škoda i so prvotno domneval celo presega škodo, potresom 1989. leta. UDA^Mrmri POBRATENI Z Banjaluko pobratena Kranj ie ob hudem potni slala delovnim ljudem • čanom Banjaluke brzo** izrazi solidarnosti. »Delovne Hm« in s* Kreejs je gfcoboko prof nevien o kanem iiUmf prinneel vste občino. • * trajao ptUnnaboko steriH vse, kar je v neti diH daraosti in veni. Delovnim Hti, da ame tasti takrat, kot_te ob sedenjih preinki most vneh Ji učinkovito dice kataftro*.« 18. AVGUSTA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G Novi tokovi idejnopolitičnega izobraževanja mladih _ od tradicionalnih oblik seminarskega izobraževanja -■ kritično razmišljajo o obveznem marksističnem izobraževanju v šolah - Mačehovska založniška politika glede marksističnih tekstov Vlom organizacije mladih v naši ^ruibi je sicer normativno enako vTedna ostalim družbenopolitičnim Organizacijam, vendar pa se ji kar Pogosto pripisuje zgolj transmisijsko ^ogo. Predvsem na občinski ravni je ^veza socialistične mladine bolj servis proslave, ne pa temeljna vsebin-•*ta organizacija mladih, ki posega v vaa ključna vprašanja družbe. Za vlogo, ki ji je formalno pripi-mora biti ZSMS dodobra -«yu0ubljena, njeno članstvo pa izo-^taimo in osveščeno. Nekoč dokaj Efektiven seminarski način izobraže-^aaja mladik — poleg pohodnih ^fifad menda celo edina organizi-5Vn* oblika zbiranja mladinskih ^»nkckmarjev — se ni pokazal dojilj učinkovitega, vsaj ne za naloge, * i naj jih ZSMS v tem družbenem petemu izpolnjuje. Na seminarjih so r*Vladinski funkcionarji navadno obravnavali tradicionalno praktične 7*roe, ki niso pretirano zahajale v j^oretske globine, uporabnost takš-*^*j«a prakticizma pa se je jasno karala na dokaj skromnem obsegu dela ^ subjektivne sile in tudi takem vt»liv\]. .Današnje idejnopolitično izobraževanje mladih je metodološko in _ko storilo korak naprej — na ^*ii strani ta napredek dokazuje f^anjša skupina udeležencev, ki na 5^ način laže teamsko dela; na drugi zbrani pa tudi temeljitejši in ^oretako bolje zasnovan program, opušča obravnavo normativnih Rejnikov našega razvoja in se ^»globljeno posveča dialektiki. ^Vendar v idejnem usposabljanju {'"{ledih ne gre zgolj za neke zaključene oblike političnega izobraže-sV»J* - kot je na primer politična ^la - pač pa za kontinuirano Rajanje marksističnih elementov v ***vest mladih. Pouk marksizma na w^iah je že ena od oblik usmerjanja K^adega človeka in oblikovanja —ove trdne idejne osnove, vendar -kornet samoupravljanje, v kakršna je zaobsežen levji delež ob- V^«ne marksistične vzgoje, prej od-vj"*** kot privablja mlade. Metoda t^*ok», neživi jen jski, preveč formal-JJ* u*«Bti, celo marksistični krožki 3a starih osnovah, ne morejo dati P**1!* podlage za dialektično miš-rJk*0* 01 realno gledanje na sodobne *užbene procese. Ker mladina nima Višje stanarine v Radovljici RADOVLJICA - Na eni sej radovljiškega is-sveta so raspravljali povišanju staaarin v .senom pa tadtt najem Via, nnkibalh dni in prispevka N ranMiJnau reprodakcijo, ki *tk je še odobrila nkapaost ss občine Radovljica. Ivršni m je še strinjal s povita -cen, ranen staaarin a da naj stanovanjska —jat s povišanjem stana Ha m M odstotkov počaka. pa no še vse ostale občine povišale sts-tako Jesenice m SS od-skapšfins občine ^noajn Loka sa 99 odstotkov, *V*e m M odstotkov, Kranj Ja St odstotkov, pri čemer so Ve m is nji stanarine vitje od Nkanvrjitkik sa 4S odstotkov. ^Izvršni svet skapeeine ob ^tas js mto nprnjel sklep, da se Haaarine v radovljiški občini Vtešajo m SS odstotkov z ^»•▼eestjo od 1. jaJMa, kar je >* sprejele ia potrdila skupnost sa cene občine Rndovlji-^ D. S. spešno v Sori Vt^teavode - V Slovenijalesu, po-^Jjvna enota Sora Medvode, so v ^TVem polletju letošnjega leta pro-Vji za 82 milijonov dinarjev iz-^Jkov. V tem času so z boljšo %kfe»nizacijo dela povečali fizični V^eg proizvodnje za 18 odstotkov. ^Vpešno so ^ vključili v izvozna ^JJtadevanja ter bodo v Združene *wjave Amerike prodali kar petino furniranega pohištva. Z doseže bistvenega vpliva na oblikovanje programov tovrstnega izobraževanja, ker prevladujejo metode fakto-grafskega prikazovanja družbenega življenja, jih tudi ni mogoče prisiliti v interes za marksizem. Tudi založniška politika nosi del krivde za to, da mladim teoretična osnova marksizma, ni blizu. Dobra literatura s tega področja je redka in draga, pri izdajanju so menda precejšnje težave, če sta se celo priznani založbi Komunist in Mladinska knjiga izkazali kot neučinkoviti. Pri organiziranem izdajanju marksističnih tekstov s strani študentskega tiska. »Tribune« in »Katedre«, so prav tako težave, predvsem finančnega značaja. Morda bo v procesu oskrbovanja mladih s tovrstno literaturo nekaj pomenil poskus Univerzitetne konference ZSMS, ki se je lotila urejanja marksistične knjižnice. Prav zaradi pomanjkljivega znanja, manjše strokovne usposobljenosti in zaradi tega tudi nepopolne organiziranosti, mladi v razmerju sil sistema socialističnega samoupravljanja nimajo pravega mesta. Zato torej kritično vrednotenje političnega izobraževanja, zato tudi novo, vsebinsko tehtne i še delo političnih šol, da bodo mladi vsaj glede osnovnih družbenih vprašanj, na katera naj vplivajo tudi sami, bolje podkovani. D. Z. Sindikalni izobraževalni center v Radovljici — Delavci Gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice so že končali gradbena dela pri obnovi Šlandrovega doma v Radovljici. Zdaj opravljajo le še nekatera notranja dela, dom pa bo odprt 7. septembra letos. Tedaj se bo v domu za izobraževanje sindikalnih delavcev Slovenije že začel dvomesečni seminar za sindikalne delavce iz vse Slovenije. — Foto: D. Sedej Kako iz izgube? Sanacijska programa za Mladinski dom v Bohinju in za Sport hotel na Pokljuki-Sport hotel k Hotelsko turističnemu pod-jetju Bled NNii rezultati gospodarjenja so nov zadovoljni, čeprav pričakujejo ^ bo drugo polletje še bolj ugodno. -fr Radovljica - Člani radovljiškega izvršnega sveta so razpravljali in ocenili sanacijski program Mladinskega doma v Bohinju ter sanacijski program Alpetourovega hotela na Pokljuki. , , Mladinski dom je ob izgubah izdelal sanacijski program po zakonu o sanaciji. Prikazali so izgubo, vzroke ter spregovorili o ukrepih. Člani izvršnega sveta so ugotovili, da je sanacijski program zasnovan na za-, konskih določilih in da je z ugotovljenimi vzroki ter internimi ukrepi možen pozitiven premik v poslovanju Mladinskega doma, če bodo dobili vsa sredstva, ki so jih predvideli. V najkrajšem roku pa bodo morali uresničiti že zasnovan program rekonstrukcije objekta in zagotoviti njegovo finančno pokritje ter predložiti načrt za rekonstrukcijo, ki bo vseboval tudi način in pogoje za zagotovitev potrebnih sredstev kot sestavni del sanacijskega programa. Predračunska vrednost programa rekonstrukcije z znaša 120 milijonov dinarjev, zagotovljenih pa imajo za 30 milijonov dinarjev sredstev. V temeljni organizaciji združenega dela Hoteli Pokljuka že od leta 1972 izkazujejo izgubo in so do zdaj pripravu že tri sanacijske programe, od katerih naj bi bil zadnji trajnejši. Po tem programu naj bi izkazovali izgubo še v letu 1981, pozitivni rezultat pa nai bi bil leta 1982 ob 60 odstotnih izkoriščenih zmogljivosti in ob 60 odstotni udeležbi porabljenih sredstev v celotnem prihodku. V TOZD hoteli Pokljuka prikazujejo planirano izgubo tudi za leto 1980 v znesku 2 milijona 700.000 dinarjev. V ukrepih za izboljšanje stanja niso navedli vzrokov za izgubo. Zdaj se že dogovarjajo, da bi Hotelsko turistično podjetje Bled pripravilo sanacijski program za temeljno organizacijo združenega dela TOZD hoteli Pokljuka. Vendar v radovljiški občini ugotavljajo, da je sanacijski program za Sport hotel na Pokljuki le izhod v sili ker je moral biti izdelan od 1. junija letos in ker so v tem času že potekali dogovori za priključitev temeljne organizacije u^ruženega dela hoteli Pokljuka k Hotelsko turističnem podjetju Bled. Vzroki za izgubo so več ali manj ugotovljeni, dosedanji ukrepi pa niso bili učinkoviti. Najboljša rešitev je vsekakor priključatev k drugi turistični delovni organizaciji. D. Sedej Razbite posode za smeti: ali nič ni večno Priznati moram: komunala redno in točno po urniku odvaža smeti. Pripelje se avto, delavci poskačejo 8 stopnic, primejo posodo, namestijo jo na lopatico in že jo ročica dvigne, potrese in smeti padejo v prostor za smeti. Se enkrat ali dvakrat ročica močno potrese posodo in že je spet pri tleh, delavci pa jo tako ali drugače vrnejo na prejšnje mesto ob cesti. Vse lepo in prav, če... Torej, kaj je tisti »če*?. Samo dva ČE sta; prvi: če ne bi komunalci tako »rahlo* rokovali s posodami, bi pol posod po mestu še vedno imelo nosilne obroče, ki varuje dna posod; in drugi: če ne bi imele ročice, ki dvigajo posode tako male lopate, ne bi bile vse stare in nove posode tako zelo izmaličene od udarcev od strani, da so nekatere mnogo prezgodaj popolnoma neuporabne in uničene. Pri tem pa posode niso ravno zastonj! Kar oglejte si jih, pa boste videli, da ne pretiravam: Predlog imam: da ne bi bilo treba vsaki dve-tri leta nabavljati novih posod, ki se po zaslugi komunalnega avtomobila prezgodaj uničijo, nai raje komunala nekoliko preuredi (poveča in preoblikuje) lopato na ročici, ki dviga in potresa posode. To bo vsekakor mnogo ceneje, kot pa vsakih toliko let kupiti tisoče novih posod! Morda bi postal lahko še kdo racionati-zator pri komunali, zagotovo pa mu bo hvaležna vesoljna srenja! Če bo to moje pismo naletelo samo na gluha ušesa, me pa samo mimogrede zanima, ali drugod tudi tako neusmiljeno rezbijajo ljudsko imovino, kot jo pri nas, v deželi nesuđenih in nekaznovanih možnosti? IS. mladinskega prostovoljnega dela Letos smo priča številnim vrzelim v organizaciji mladinskega prostovoljnega dela. Na mladinske delovne akcije odhajajo nepopolne brigade, kljub temu, da je bilo prvotno število evidentiranih zadostno. V oči vse bolj bode tudi neustrezna struktura, ki odmerja levji delež mladim delavcem, odstotek dijakov je v primerjavi z njim kaj boren, medtem ko študentov in mladih kmetov na akcijah skorajda ni. Izkušnje letošnjih treh akcij - če izvzamemo prispevek v bratsko brigado za Beograd - ki jih je pripravil Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci ZSMS Kranj, potrjujejo uvodne ugotovitve. Na zvezno akcijo na Kozjansko so sklenili poslati 40 brigadirjev, v rezervi jih je bilo še nadaljnjih 16, tik pred zdajci pa se jih je akciji odzvalo le 20. Za republiško akcijo Istra so na občinski konferenci evidentirali 80 brigadirjev in točno polovica jih je zadnji trenutek odpovedala. Tudi za Podrinje-Kolubaro so predvideli 57 brigadirjev, poslali pa so jih tja le 33, naknadno pa še 6. Predstavniki Centra za MDA v Kranju sicer trdijo, da so po vseh občinah težave glede zagotavljanja zadostnega števila brigadirjev, da pa ne gre zgolj za neodgovornost tistih, ki se odločijo za prostovoljno udeležbo na akciji, pač pa je treba razloge poiskati tudi v organizaciji. V grobi analizi strukture brigadirjev je prav tako opaziti vrsto zaskrbljujočih dejstev. Se najmanj je od teh vprašljiva udeležba deklet v brigadah, ki se je doslej gibala nekako med 12 in 15 odstotki, nikoli pa jih ni prekoračila. Iz leta v leto pa je med mladimi, ki prostovoljno delajo, manj dijakov in študentov. V letošnjih treh kranjskih brigadah so dijaki zajeli kakih 25 odstotkov, o študentih pa težko govonmo v odstotnem obsegu, saj so se letos le trije odzvali akciji. Seveda ne gre kar trditi, da šolajočim ne »diši« fizično delo, pač pa je treba globlje razmisliti o možnosti udeležbe le-teh na akcijah, morda v primerjavi z možnostmi mladih delavcev, ki zajemajo večino v mladinskem prostovoljnem delu. Študentje so še vedno vezani na poletne izpitne roke — čeprav trdimo, da je že uveden sprotni študij — večkrat tudi na obvezno študijsko prakso v tem času ali vsaj zaposlitev, ki praznemu študentskemu žepu navrže kak dinar. Torej je odločilna tudi materialna plat, ki jo mladinska delovna akcija ne zagotavlja. Če primerjamo položaj šolajočih se brigadirjev z mladimi delavci, so slednji seveda na boljšem, kajti za čas odsotnosti dobijo nadomestilo osebnega dohodka, največkrat pa se jim čas, preživet na akciji, niti ne šteje v redni dopust. Pa tudi za mlade delavce, čeprav njihovih 60 odstotkov in več na videz pomenijo pravo blaginjo za mladinsko prostovoljno delo, se je že začelo trnovo obdobje. V združenem delu se namreč pojavlja precejšen odpor vodilnega kadra do zagotavljanja brigadirjev iz lastnih vrst. Majhnega posluha je seveda krivo to, da mora delovna organizacija pokrivati stroške svojih brigadirjev, s tem pa je združeno delo neposredno ekonomsko prizadeto. Posebej nerade se zato odzivajo manjše delovne organizacije, pri večjih pa navadno ni takih težav, kar dokazuje glavnina brigadirjev iz dveh kranjskih gigantov. Save in Iskre. Problemi, na katere opozarjajo pri Centru za MDA v Kranju, niso značilni le za njih, pa tudi povsem novi niso. Zato se je nujno o njih pogovoriti tudi širše ter izdelati natančen program in smernice. Zavedati se je treba, da mladinsko prostovoljno delo ni le ekonomsko, marveč tudi moralno opravičeno, zato resnično ni vseeno, v kakšni krizi se znajdejo vrednote, s katerimi vzgajamo mlade ob delu in k delu. D. Žlebir Gradnja niš na Peaavcn — Na Posavcu gradijo zasebniki stanovanjske hiše, predvidevajo pa tudi gradnjo družbenih stanovanj, predvsem za zaposlene v Iskri Otoče. Skupaj je zdaj v radovljiški občini v gradnji 141 stanovanj, v pripravi pa je gradnja še 38 stanovanj. Na Posavcu predvidevajo v stanovanjskem bloku izgradnjo 22 stanovanj. — Foto: Alenka Hain Delavski turizem — potreba današnjega časa V času, ko so življenjski stroški vedno večji in so zato možnosti delavcev, da aktivno prežive letni oddih manjše, postaja delavski turizem eden izmed pomembnih členov v razvoju naše družbe. Prav zato so tudi v Skofji Loki pred tremi leti ustanovili počitniško skupnost, katere članice so organizacije združenega dela iz škofjeloške občine. Za članstvo v tej organizacij* i se je do sedaj odločilo deset delavnih organizacij. Del svojih počitniških zmogljivosti so zaupali upravljanju počitniški skupnosti, ta pa članom teh organizacij nudi nižje cene, pa tudi prednost pri zasedbi domov imajo. »Občinska počitniška skupnost« upravlja počitniška domova v Stru-njanu in Portorožu, v najemu pa ima tudi počitniški dom na Rabu, tako da naenkrat letuje v njih stopetdeset gostov. Zanimanje za letovanje je le v juliju in avgustu, kajti v mnogih delovnih organizacijah imajo takrat kolektivne dopuste. To vsekakor ni v prid rekreaciji in počitku delavcev, kajti prej in kasneje so počitniški domovi skoraj prazni, v času kolektivnih dopu- stov pa je zanimanje mnogo večje od možnosti ponudbe. Cene v teh domovih so nizke in z njimi ne pokrijejo stroškov vzdrževanja in poslovanja, zato dobe amortizacijo od članic skupnosti in dotacijo občinskega sindikalnega sveta Ker je delavski turizem širšega družbenega pomena, bi morali zagotoviti vzdrževanje in financiranje tudi iz drugih virov samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem pa imajo težave, ker registracija skupnosti še ni urejena S pravno registracijo skupnosti, ki naj ne bi povečala prispevne stopnje, pričakujejo tudi večji odziv organizacij združenega dela pri vključevanju v njihovo skupnost. Počitniški domovi, predvsem dom v Strunianu, so potrebni obnove, kajti vzdrževanje je vse težje. Zato naj bi v prihodnjih letih v Strunjanu zgradili nove bungalove, ob pomoči delovnih organizacij in ob podpori izvršnega sveta pa naj bi v Peroju pri Puli uredili tudi avtokamp. Možnosti razvoja torej so. Treba bi bilo zbrati le moči in sredstva, kar pa ne bi smelo biti ovira pri tako potrebni dejavnosti kot je delavski turizem. V.Primožič G L A S 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 18. AVGtJSR Sovlaganja za surovine Sava bo v tem srednjeročnem obdobju z velikimi sovlaganji v surovinsko bazo zmanjšala odvisnost od uvoženih surovin Zaradi velike odvisnosti od uveza se v gumarski industriji zadnja leta pojavljajo velike težave pri oskrbovanju s surovinami oziroma pri pridobivanju deviznih sredstev. Zato so v sozd Sava, kot tudi v delovni organizaciji Sava za sedanje srednjeročno obdobje pripravili obsežen program sovlaganj v izgradnjo potrebne surovinske baze S povečanjem zmogljivosti in z izgradnjo novih objektov se bo namreč bistveno zmanjšala uvozna odvisnost gumarske panoge in delovne organizacije Sava od uvoza. Tako so vlaga jo v proizvodnjo umetnega kavčuka v Zrenjaninu. Investicija bo predvidoma na red sredi prihodnjega leta. Od skupne letne proizvodnje 40.000 ton naj bi Sava dobila 6.500 ton umetnega kavčuka. S to tovarno naj bi podpisali samoupravni sporazum o sovla ganju v višini 20 milijonov dinarjev. Saje dobivajo od INE Kutina, vendar v manjših količinah. Proizvodne zmogljivosti te tovarne se bodo do leta 1965 povečale od dosedanjih 20.000 na 30.000 ton letno. Ker pa gumarska industrija potrebuje letno do 60.000 do 70.000 ton Prikaz agroživilstva Gornja Badsjoas - V petek ob 11. uri bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan v tem pomurskem mestu odprl 19. mednarodni kmetijsko živilski sejem, katerega osnovni moto je »Pridelati več hrane«. Na njem bo zastopanih prek šesto razstavljalcev, od tega 90 tujih iz devetih držav. Sejem bo prikaz pripravljenosti našega a grozi vilstva v prvem letu sedanjega srednjeročnega obdobja, v katerem je kmetijstvo dobilo tudi prednostno mesto. V okviru sejma bo potekalo ocenjevanje novih strojev, priključkov in opreme za agroživilstvo, izumov, tehničnih izboljšav in predlogov za izboljšave, strokovne razstave — razstave mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, razstava govedi slovenskih pasem, prašičev, sadjarska in semenarska razstava ter različna strokovna predavanja in demonstracije. V bližnjih Lutvercih bo 28. in 29. avgusta tudi republiško traktorsko tekmovanje. Sejem v Gornji Radgoni bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 19. ure vse do 30. avgusta. Vstopnina je 30 dinarjev. C. Z. saj, je za izgradnjo novega projekta nujno potrebno dodatno združevanje denarja. Za dograditev nove tovarne naj bi Sava prispevala okoli 15 milijonov dinarjev. Letno dobi Sava okoli 1370 ton korda od Viskoze in Loznice. Zmogljivosti te delovne organizacije "*so premajhne, da bi zadostile potrebam gumarske industrije, razen tega pa je oprema za impregnacijo korda zastarela in dotrajana. Izdelan je načrt za novo impregnacijo v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Potrošniki naj bi gradnjo kreditirali s 45 milijoni dinarjev, od tega Sava 10,7 milijona din. Sodelovala bo tudi pri povečanju proizvodnje sintetičnih tkanin in sicer z 20 milijoni dinarjev. Cinkarna Celje dobavlja cinkooksid in v tem srednjeročnem obdobju naj bi uresničila izredno velik projekt za proizvodnjo železnooksidnih pigmentov, ki bo stal 385 milijonov dinarjev. Sava potrebuje omenjene surovine 10 ton letno in se bo za visino sovlagateljskega deleža Se potrebno dogovoriti. Chromos Zagreb pa je za Savo začel izdelovati nekatere kemikalije in bo Sava tako letno prihranila 50 milijonov deviznih dinarjev. Po drobnosti v zvezi s ta proizvodnjo še niso znane. Sovlagali bodo tudi v Sintevit Vitez, ki tudi izdeluje nekatere kemikalije za Savo. Gumarska industrija bo za povečanje zmogljivosti morala prispevati 20 odstotkov od potrebnih 380 milijonov dinarjev, Sava pa 9 milijonov dinarjev. £ g S kvaliteto na tržišče V Suknu Zapuže so se usmerili predvsem v kvaliteto izdelkov in v letošnjih šestih mesecih so izvozili veliko več kot lani v enakem obdobju Zapaze — V delovni organizaciji Sukno Zapuže so v prvem polletju letošnjega leta zadovoljivo gospodarili, kajti delavci vztrajajo v tem, da na domače in na tuje tržišče pošiljajo izključno kvalitetne izdelke, predvsem težje tkanine, plašče ter ekskluzivne artikkle, po katerih je precejšnje povpraševanje. Plan proizvodnje so v Suknu dosegli, čeprav so pričakovali nekoliko višjo proizvodnjo. Proizvodnja mi-kane preje je bila za 10 odstotkov pod planom, težave pa so imeli z uvozom reprodukcijskega materiala. Prilagodili so se terminskemu planu za nakup deviz in so nakupili veliko artiklov, vendar so imeli probleme s pomanjkanjem materiala. Zabeležili so še visok odstotek odsotnosti z dela. V delovni organizaciji je zaposlenih okoli 80 odstotkov žensk, izostanek z dela pa je bil v nekaterih obratih tudi do 20 odstotkov. V Suknu so tudi tokrat pravočasno ukrepali in so te zaostanke tekoče spremljali. Maja so pripravili sestanke ter sprejeli analizo gospodarskih rezultatov z nosilci in roki za povečanje proizvodnje. Sklenili so, da se mora nujno povečati proizvodnja modnih tkanin do konca letošnjega leta. Prav tako so sprejeli pravilnik za učinkovito izrabo delovnega časa, ki že kaže prve rezultate. Po pravilniku mora imeti vsak delavec opravljenih dovolj delovnih ur, doseči mora povprečno normo v obratu, kjer je zaposlen, razen tega pa odgovarja zaradi kršenja delovne discipline. Da bi omejili preveliko odsotnost z dela zaradi bolezni, dobijo tisti, ki so najmanj v »bolniški«, po 600 dinarjev dodatka. V delovnem procesu so Ugotovili tudi ozka grla in so sklenili uvesti akcijo tako, da tam, kjer so največje proizvodne konice, pomagajo tudi delavci, ki so zaposleni v skupnih službah. Redno izdajajo dnevne informacije, v katerih so delavci seznanjeni z delom in učinki ter proizvodnjo. V Suknu ugotavljajo, da delavci razumejo težave in so vednc pripravljeni pomagati ter se odreči prostemu času. V Suknu so do zdaj realizirali polovico uvoza kljub temu, da stalno uporabljajo v proizvodnji tudi domače surovine. Samo letos so odkupili 5 ton domače volne domačih ovac, v jeseni pa je bodo še nadaljnjih pet ton. To so sicer prvi in skromni začetki, vendar upajo, da bodo uspeli. Izvoz pa so imeli bistveno boljši kot lani in se je povečal za petkrat. V Suknu Zapuže še naprej dobro sodelujejo s sosednjo delovno organizacijo Almiro v Radovljici, s katero imajo tudi skupni program prodaje in sodelovanja z zamejstvom. D. Sedej Salon pohištva na Primsko vem RAZPRODAJA POHIŠTVO znižano od 20 - 60 % SPALNICE REGALI SAMSKE SOBE PREDSOBE SEDEŽNE GARNITURE RAZNO KOSOVNO POHIŠTVO Pohištvo je znižano zaradi opustitve programov, manjših lepotnih in transportnih poškodb. Pri nakupu lahko prihranite tudi več kot milijon starih dinarjev. V lesnini boste poleg blaga v razprodaji videli tudi najnovejše programe jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Prodajalci vam bodo prijazno in strokovno svetovali. Prevoz pohištva je do 30 km brezplačen. Obiščite Lesnino, zadovoljni boste pri izbiri in plačilu. Razprodaja bo do 17. 9.1981, Odprto od 7. do 19. ure — sobota do 13. Telefon 24-554. ure. Krmila so, cen#3^ SKOPJA LOKA - Meealnice krnil, tudi skofjel« oraaaiaacijs Mesae industrije Gorenjaka, se motalo renabliške skupnosti sa cene in cenami, ki jih dobavitelji korane iz aonednjib repablik. Zopet ee je> kanetijntvn še dokaj star problem, ds je pač tratam cenami saro vin krmil (gnoji), škropiv) podražiti tasti ne na sadnje tudi kmetijske pridelke, katerih k kakovost je pri sodobnem gospodarjenju vse bolj <__ količine danih krmil (gnojil, sa ščitnik sredstev). Cm sa vzajemno povenani verigi podraži le eden lam t li njenrimv potem velja cene po nakon u »veri snega trčenja« nauK Prav to neskladje med cenami je povzročilo tnal kanje krmil. Mesni niče no smele od lanskega derenabfn svoje proizvode le za 35 odstotkov, toda v resnici so več. Raslog: cena korane, ki jim jo dobnvijnjo prisil sosednjih repabUk, je nebi sda no rastls. Od lanskem* je poskočila na štiri dinarje, kar pa je bilo dovolj, da niso napele obdržati cen krmil v okvira dogovoriena*. stotaegn povišanja Poskočile »o s cenami, ker bi ricer z iagabo. Klobčič se je pravzaprav načel motati šele panj z repaMiške skapnoeti za cene prišle odločba, da je ** krmil uokviriti v dogovorjeno, to je znižati pri kili _ domala dva dinarja. Mešal niče nn to niso mogle prissnati, ob tako visoki ceni korane, na kateri temelji nroizvommjm -krmil, pridelovale le z izgabo. Te ni hotele ob krmllnUm pre vneti na a vojn ramena niti družbenopolitična aka Kmetijnke nadrage kot posredniki med nel kcaeti so teše ve reševale na različne načine. V ak dragi so kratila vozili iz Osijeka, deloma pa so koa svoje zaloge. Nn veo srečo je do zapletov v oskrbi s kn v poletnih mesecih, ko jih je vsaj delno mogoče na« h veli m zelenjem. Toda kljnb temu so na nekaterih ka spoearstvih, ki so unmeriena izključno v mlečno pi utrpeli škodo. Deloma se bo poznalo tudi na prireji n so v kritičnih trenutkih plakali tudi na kokošjih fai nebnih nli drašbeaih saj kratil za perutnino nekaj < niti ni zanje ustreznega nadomestka v naravi. Zdaj je krmil če še ne zadosti, pa vsaj za nujne toliko, da bistveno ne trpi kakovost in količina pridelkov. Zopet prihajajo iz loške mešsinice, toda odprt račun in le m pogodbene kupce. Obračun bo na dragi polovici avgusta nn osnovi samoupravnega i _ katerim bo živinorejsko-poslovns skupnost Slovenijo tudi cene krmil. C. Zaplotruk Mesec dni železniške zapore — Delavci železniškega podjetja iz Ljubljane so lani začeli graditi železniški nxuti£^Tgjt pri Bohinjski Beli. Nato so dela do zime prekinili, zdaj />« onrs* še zadnja izolacijska dela. Predvidevajo zaporo železniMikemamt* na tem odseku za najmanj mesec dni in bo trajala orf s ofo* dopoldne, potnike pa bodo od Bohinjske Bele do Bistrica JovranV avtobusom. Gradnja železniškega nadvoza je bila nujna, sajk* odsek izredno nevaren in zaradi strmega pobočja in ooj^or ^m večratprihajalo do tega, da so vagoni iztirili. — Foto: D. Se*ar/ Omejiti porabo električne ___. . _____.__»i» trt LJUBLJANA - Kljub manj ši porabi električne energije v poletnih mesecih kakor v zimskih in j en saških, se je letos elektroenergetski drsa vi tako — grešijo o raskorak __ij v poslabšal, da rfitve porabe. Zn ^nd potrebami, ki naraščajo ia zazogljivoetmi naših elektrarn, je krive dol-gotrajaa suša, slasti v Srbiji in Makedoniji P« •» bddjačUi nekatere elektrarne zaradi prvo stopojo, ki _ čitev svetlobnih manjšo jevno rt krapT UlevndjaM prepoved deear-nln. Zs zdaj ni nia. za mmmj ».--. Sloveniji, aa Kosov« iz* V Sloveniji komo ——■ kim kilovatom vi sa rastiko od Mul, . t rame nimata nobeni] V prvem polletja našo «*f«rar»«, —. 4 oaststke manj ear- E2T ^ , ' °kvar, kar ni asso rmčmmmli, saša 3° IP^dridcao. 8 teiavami lahko dobavili tudi tadi .......Mikam. Za tak - k* ^otepajo začeli z omejitvami v Mnke- kjer je že tri tedne po-nn lil Prvi elovi doniji, omejitev rabe, v 1 Hrvnlk jv drage etenmie ] Crni gori, Srbiji in tem pa so se omočili zahvaliti Koroška Bela - V Jeseniški občini poteka intenzivna jrtutote*' gradnja po programu stanovanjske skupnosti Jesenice. Tako av* tudi na Koroški Beli stanovanjska bloka, ki sojin začeti are* decembra, končana pa naj bi bila do novembra »^J^rB»V« po načrtu, skupaj pa bo 72 stanovanj. Razen ^V^**^ stanovanj v tretjem bloku, ki naj bi ga začeli na Ao"*J« Bea j marca leta 1984 in ga končali do oktobra leta 1985. - foto: a KULTURA 5.STRAN.G LAS Karlo Peatar: »Prevzema me impresionističen stil« Jaka Torkar v Šivčevi hiši Po letoeaii julijski razstavi plani neki h motivov v Festivalni dvorani no Mm« in po razstavi slik leta 1P70 na Vrhniki, je »satova v Mveevi kisi v Radovljici tretje ssmostojns predata-vite v akademskega ali ka Ha Jaka Torka rja z Jesenic. Pri tem ne ■peitevssao leta 1M1 v kleti Prešernove hiie v Kranju razstsv-Jteaak Uaatraeij h K lina rje vi Bdeči kan ta ti in portretov članov Ptavensknaa okteta v Cezarjevem gledališču na Jesenicah leta lt7i. K rjuh skromaemu številu anmostojnih predstavitev je Jaka Torkar v jeceaiiki ia radovljiški občini znan in priznan jjkovnik, Doslej je bfl deležen najvišjega priznanja za kiparsko tal©: za relief aa sejni dvorani aknpsčine občine Jesenice je leta 1J71 prejel Prešernovo nagrado gorenjskih občin. Vsestranskost Torka rje vega likovnega udejstvovnnja je sicer pogojena z ■ftatevfoji polešnjem svobodnega umetnika v provincinlnem okstjn, vendar se adi, da je prs v toliko, če ne se bolj, posledica ojegnve aadnrjeaoeti ia izjemne sposobnosti za dokumentarno "fednbrjnaje, ki mu prinaša osebno zadoščenje, vendar mu hkrati jemlje čas za bolj načrtno poglabljanje v likovno proble- Clovesko posten in preprost, obremenjen s spomini ns otroštvo v taborišča, Jaka Torkar v likovni abstrakciji nikoli ni videl cilja svoje umninlaki rasti. Tem lase je zato pristajal na razneaa naročila svoje okolice, ki so zahtevala njegovo široko likovno zanate ia ga vodila od slik v različnih tehnikah, risb, grafik, knjižnih ilustracij, izredao kvalitetnih turističnih pa »•ram, stenskih dekoracij, medalj, plaket, spominskih značk, plakatov iai. do kiparskih stvaritev, ki no Torkarju kot slikarju eaaks Mine kot njegovemu mlajšemu rojaku Boni j u Cehu. Ns aedsaji razstavi ne Jaka Torkar predstavlja s slikami pokrajin, portretov, tihožitij in a plastiko dekliške glave v terakoti. Deta sedajo z nekaj izjemami v zadnji dve leti sli-karjevega ustvarjanja in predstavljajo motivni svet in tehnike, ki so ara najbližje. V planinskih slikah na platno je slikar portretist naših gora in gorskega sveta z vodami, umi siiagnml in melišči, z obilico sivine m redkimi alene in modre barve. O nebne j še no arhitekturne kraji, ae, to pura »J kadar slika v pastelni tehniki. Tihožitje z jabolki j« primer slika rje vega veri zrna, ki v zgabnnih zimskih jabolkih v tophh rdeče-ranaenih barvah izpričuje slikarjevo virtuozno "kovno igro in njegovo stapijanje z njo. Ena od motnih sli-"Ijevik stilnih poti se kaze v smeri poudarjenega realizma, ki ••je dela neko novo likovno vsebino. Izrazno najzanimivejši je •naar v portretih, kadar ndraiaje tehnično znanje s psihološko P*štobljeaostjo upodobljene osebe. Zdi ae, da v danem trenutku Portret Katarine m Tihožitje z j«kolki nakazujejo najboljšo pot za umetniško zorenje slikarja, o katerem je umetnostni kritik Andrej Psviovec leta lt72 znpi-Mi, aa je njegovo slikarstvo dobro, ns pravi poti, poti, ki je psfasasjšs od poti tistih na konici, ki pa je trdovratno iakanje •*emga asbe ia svoje vrednosti. Jaka Torkar danes pozna najboljšo pot za svojo umetnost m poteg ahkanih portretov, krajin in tihožitij vključuje vanjo tudi ilifiasnji s kiparsko tvsrino, kar nsjlepše dokazuje intimna portretaa glava v terakoti. Torka rje vih ustvarjanj na področju javnih spomenikov nam nastava ne pokaže, lahko pa napišemo, da je najprenričljivejii kadar ostaja realizmu najbližji, pa nn j gre zn spomenike NOB ali » druga javna dela. Maruša Avguštin Osemindvajsetletni Karlo Pestar je po poklicu slikopleskar, prebiva pa v Pivki pri Naklem. V prostem Času ae posveča dvema konjičkoma — numizmatiki: zbira stare novci če (ima jih preko petsto, iz različnih obdobij), pa tudi starejši papirnati denar ima v sedemdesetih primerkih: glavni konjiček,s katerim se ukvarja j pa je slikanje, ki se nadaljuje kot dopolnilo poklicni obveznosti, tudi popoldne. Z njim se že ukvarja petnajst let. O avojih začetkih je povedal sledeče: »Že od malega sem rad risal in barval na »škrniceljnih«, ker drugega pač ni bilo. V osnovni šoli me je likovna vzgoja najbolj zanimala. Zato sem se za nadaljne šolanje odločila prav v tej smeri. Hoby, veselje do dela z barvami, je tako postal moj poklic« e Kdo te je popeljal v svet slikarstva? »Na poklicni šoli v Kranju je bil moj učitelj in mentor, ki* me je spoznal s tehniko olja na platno akademski slikar Marjan Bele iz Stražišča pri Kranju. Ta me je navdušil, da sem se začel bolj načrtno ukvarjati s slikanjem. Udeleževal sem se tudi »Ba tisto vega« krožka in tako dobil prve osnove. Nato sem pričel s prostim slikanjem po navdihu, razpoloženju.« e Kakšni motivi te privlačijo? »Najbolj me zanima domača pokrajina, čista brez ljudi, z naravnimi elementi, tihožitja, razna opravila, pri delu (npr. žetev, itd)... Porodi se mi ideja, nek vtis me prevzame... Vidiš zasnežene gore, ki jih obsveti sonce, sočno igranje svetlobe, kontrastne slikarije. Všeč mi je motiv, delček nedotaknjene narave ... suho rumenkasto trsje ob Ćukovi jami. Sprva sem risal realistične slike, a z razvojem sem prišel v impresionističen stil, ki me je prevzel. Naslikam v hipu, ideja se mora dopolnjevati. Slikam v vseh letnih časih, glede na navdih. Odvisno kako čas dopušča, je odvisno ali ideio v naravi samo skiciram in nato dokončam v a ti je -ju, ali pa motjv dokončam na samem mestu v naravi.« e Kakšno tehniko uporabljaš? »V šoli in kasneje v klubu sem se seznanil z različnimi tehnikami risba, akvarel, platno, pa pripomočki čopič, olje, oglje, »špohtel« ... V začetku sem risal s svinčnikom, tušem, za razne študije, nato pa sem se lotil kompozicije. Privlači me že sam duh, vonj barv. Se vedno si izoblikujem stil. iščem vedno nove poti v razvoju, v neki meri pa sem že kar samostojen. Ukvarjam se tudi s portreti. Kopiral sem stare mojstre, najbolj všeč mi je stil »Rubensa«, ki je strogo realističen. Od njega se dosti naučiš za študij. Največja kopija Rubensovega dela je v velikosti 2 X 1,60 m, med sto platni, pa imam tudi avtoportret. Zadnje čase sem narisal več portretov.« Naklo — Vaška znamenja so znamenitost krajev tudi pri nas, toda žal, le redko kje vidiš lepo urejenega, vzdrževanega. Pozabili smo nanje, kot še na marsikatere naše kulturne spomenike. Denarja je res malo, toda vseeno. Tudi pri tem bi se lahko zgledovali pri sosedih. Zibertove, po domače Govčeve iz Naklega pri Kranju,so že dolgo motile obledele freske kapelice na koncu njihove poti ob glavni cesti Kranj Jesenice. Ko so doma preuredili hišo, so se za svoj denar spomnili še kapelice, ki je bila tu postavljena že leta 1924 in hrani izredno lep Jezusov kip iz pravega belega marmorja. Pod slikarjevim čopičem so znova oživele barve fresk in kapelica, doslej obledela in prašna, praktično neopazna, danes pritegne pogled slehernega mimoidočega. Nedvomno pa je z njo na ugledu pridobil tudi kraj. — Foto: D. Dolenc Smili se mi, ker ima družino Petru je pomodrel obraz. Spet ni znal, zato kriči, da mu je vseeno. S kolenom buta v klop. Sošolec ga je preplašeno pogledal in se odmaknil. On pa divja. Raztrgal je zvezek. Kolne. Učiteljica zbegano gleda vanj. »Ko pridem od vojakov, vas bom ubil,« ji reče s tako prepričljivim in umirjenim glasom, da jo zazebe. Do konca ure leži nad razredom grozljiva tišina. Peter je skril glavo v dlani in ne pogleda nikogar. Peter je otrok brez doma. Mogoče je zato nekega dne prosil, če sme pripovedovati o sebi. Rad bi povedal svetu, kako je sam. V matičnem listu je zapisana žalostna zgodba. Ce bi jo poznali, bi se vam Peter zasmilil. Tako pa... Stoji pred razredom in ne ve, kako bi začel. -Moja mati je bila, no, saj veste.« Obmolkne. Začne znova. »Moja mati je bila, ki je vedno hodila okrog in ki... premolk... saj razumete, kaj hočem reči.« _ . . . Jaz razumem, in vsi, kar nas je v razredu, razumemo. Peter čuti olajšanje. Beseda se mu nikjer več ne zatakne. Težko nam je, ker stoji pred nami tako ubog, še dojenček, mati pa ga je. bogve zakaj zavrgla -Sanjala je o boljšem življenju fn odšla,« pripoveduje Peter, -mene pa so dobri ljudje vzeli in me hranili. Tudi pravega očeta ne poznam. Živel sem dolgo let pri novi mami. Samo njo imam rad. Ona je stara in pravi, da sploh nimam očeta. Pa saj to je smešno! Vs. veste, da »mam tudi jaz očeta. Toda jaz ne maram ne matere no njega« Peter je begavček, to vemo vsi. Danes pa zatrjuje, da ne bo nikamor več ušel »Kam pa naj grem, povsod sem sam. Imel sem prijatelja Možina. On me ie iskal po kozolcih in mi nosil jesti.« Petru se zatrese glas. »Zadnjič sem videl, da so podrli kozolec, na katerem sem tolikokrat lačen zaspal. Postalo mi je težko. Zgubil sem dom. Ko sem bil mlajši, sem bil večja baraba. Lahko mi verjamete, da sem se unesel. Malo me je tudi sram. Zvedel sem, da je zbolela učiteljica^ ki sem ji najbolj nagajal. V bolnišnico sem jo šel obiskat. Jokala je, jaz pa sem bil srečen, ker mi je vse odpustila« Pisateljica Berta Golob je v knjigi »So\ražim vas« zbrala prgišče pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Preddvoru. Peter še vedno stoji pred razredom. V matičnem listu je natančno popisano njegovo življenje. To je tisti Peter, ki sem mu že neštetokrat rekla: V šestem razredu, pa pisati ne znaš. Pike na i. Strešice. Besede si spet delil narobe. Kaj pa tale zmazek? Peter, Peter, kdaj bova prijatelja? Potem se Peter obrne k meni: »Recite tovarišici učiteljici, da je ne bom ubil. Smili se mi, ker ima družino.« • Kaj ti pomeni slikanje? »Slikanje mi pomni konjičk, notranjo izpoved, sprostitev. Čutiš željo, potrebo po ustvarjenju. Je del mene, mojega vsakdana. To dobro usklajujem s poklicem.« • Ia kakšne so tvoje zelje in načrti v prihodnje? »Leta 1971 sem sodeloval na skupinski razstavi na Kokrici pri Kranju, kjer smo se predstavili domačini s svojim kulturnoumetniš-kim udejstvovanjem (takrat sem prebival še na Bobovku pri Kokrici), leta 1974 pa sem imel prav tako pod okriljem domačega kulturnoumet-niškega društva, samostojno razstavo v Kulturnem domu na Kokrici. Moja želja je, da bi imel čim več samostojnih razstav, da bi tako predstavil svoja dela in da bi se še bolj izpopolnil v načinu slikanja in izoblikoval stil lasten sebi. Mogoče bi bila v kranjski občmi po-. trebna povezava likovnih ustvarjalcev na amaterskem področju.« Drago Papler Zamudili rok Trtic - Glasbena mladina je nastala v Tržiču leta 1979 na pobudo ZSMS Tržič in Glasbene mladine Slovenije, ki je želele poživiti delo občinskih društev. Predsednik tr-žiškega društva ie Stane Bitežnik, ki se s glasbo tudi poklicno ukvarja. »Osnovni namen društva je rešiti glasbeno kulturo in povezati vse kulturne dejavnosti, vendar v Tržiču še ni bilo pravega odziva,« je za začetek povedal Bitežnik. »Član našega društva lahko postane vsak, čeprav prava merila o našem članstvu še niso popolnoma izdelana. Tako obstajajo dileme, kaj ie kultura, kaj je umetnost v glasbi, naš namen pa je predvsem doseči ustrezno kvalitetno raven in sintezo vseh glasbenih zvrsti. Aktivnih članov je okoli dvajset, naše glavno delo pa je prirejanje koncertov, na primer, v letošnjem letu bratov Lorenz, Ladka Korošca, itd. Glede naše prihodnje dejavnosti in načrtov, pa moram najprej omeniti prostorske in finančne probleme. Lastnih prostorov praktično nimamo, včasih se lahko dobimo v Glasbeni šoli, financiramo Ea se iz sredstev ZKO in koncertov, etošnje leto je ZKO uvedla točkovanje glede na predloženi program, kaj bo kdo organiziral. Rok za oddajo poročil o delu je potekel 6. julija, to pa smo zamudili in za naslednje četrtletje nimamo predvidenih nobenih dotacij. Kljub temu upamo, da bomo našo dejavnost obdržali v dosedanjih okvirih. Želeli bi vsaj enkrat letno pripraviti gostovanje orkestra, letos pa smo tudi prvič pripravili koncert triiških amaterjev, ki naj bi postla vsakoletna prireditev. Pozabiti pa ne smem podpore, ki nam jo daje Skupnost otroškega varstva. Po vseh triiških vrtcih smo namreč gostovali s Glasbeno pravljico. 'S kranjsko Glasbeno mladino se dogovarjamo o sodelovanju. Kaj več pa v sedanjih razmerah ni mogoče storiti« Boris Kubsrič, strokovni delavec za kulturo pri OKS Tržič, je o novem načinu financiranja povedal naslednje: »29. junija 1961 je naša skupščina sprejela sklep, da se sprejme pravilnik, po katerem nai bi društva dobila dotacije na podlagi točkovanja glede na poročila o svoji aktivnosti Pravilnik so društva dobila dva tedna prej, sprejeli pa amo ga z vsemi popravki 7. julija Tak način financiranja se nam je zdel najbolj pravičen, saj bi denar dobila res tista društva, ki delajo, želeli pa smo tudi dobiti pregled nad delom in uvesti red v financiranje. Od šestnajstih triiških društev pa so jih poročila do roka poslala le polovica ...« M. Fornazarič '. -.vt" *■ 'e-^K'% r% ... v,..; s LOGU... V: I . TOREK Že prve dni je sejem v Kranju pritegnil veliko obiskovalcev. Poleg bogate izbire raznovrstnega blaga, pohištva, opreme, pripomočkov, avtomobilov, kmetijskih strojev in montažnih hiš, so obiskovalcem na voljo tudi razne kulinarične specialitete v številnih gostinskih paviljonih. Za otroke je nepozaben obisk v zabaviščnem parku, kjer je tudi živalski vrt, vsak večer pa se obiskovalci zavrtijo ob zvokih priznanih ansamblov. I Ali »t! Veliko izbiro omel, čopičev in Sčetk za potrebe industrije, kmetijstva, obrti, ustanov in gospodinjstva, vam na Gorenjskem sejmu nudi po 7^ znižanih cenah priznani ščetarski mojster Maks žnidar iz U tika pn f*i« okrasnih predmetov 'C MIEO, LJUBLJANA, Topniška 43. otroških igrač, drobna usnjena galanterija, NOVI MODEL ŽENSKA TORBICA. Oglejte si v njegovem pavdjonu na '*ij6kem sejmu. Mercator našo pozornost pa je pritegnila tudi nova spalnica M-4 in nov kombiniran program K Lesnine iz Ljutomera. Tudi letos vas na razstavnih prostorih Mercatorja čaka prijazna in strokovna postrežba, blago lahko kupite na potrošniški kredit in dostavijo vam ga da doma. O L,AS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 18. Al ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE Zunaj so nas obkolili taksisti in »postrežčki«. Poiskali smo majhen avtobus in dva taksija. Pot do Express house mi je bila znana. Voznik avtobusa pa jo je ubral po neki svoji, seveda daljši varianti. V začetku je kazalo, da bomo Kathmandu zapustili že v dveh do treh dneh. To bi bilo kar neverjetno hitro. No, kasneje pa nam je RNAC — nepalska etalska družba, pokazal zobe. Če izvzamem Mka, ki e iz Jugoslavije odšel en teden pred nami in je Kath-nandu zapustil že tri dni pred našim prihodom, je irva skupina desetih Članov odletela v Luklo drugi lan po prihodu. Ostali smo ostali v Kathmanduju kar 'evet dni. Tako čakanje je običajno prva preizkušnja za živ-e, predvsem za mlajše člane. Prvič so v Nepalu in se im preveč mudi, ker so nestrpni in niso vajeni vzhod-tjaške počasnosti. Tisti pa, ki smo bili že tu. posto->amo po mestu bolj vdani v usodo: kar bo pa bo. Mesto dobro poznam že izpred dveh let. Vse mi je nano. Mislim,da se ni skoraj nič spremenilo. Izposo-evalnica koles na začetku bazarja je še prav takšna, udi knjigama na vogalu se mi zdi znana, trgovec s »reprogami, ki rad dobro in »pošteno« na črno menja olarje v rupije, pa si je namesto lesene trgovine ezidal lepo novo zgradbo. Na pošti je treba še vedno akati v dolgi vrsti za znamke, v zgradbi pri mizi, kjer >ddaš pisma pa lahko ponovno opazujem uradnika, ki neverjetno naglico stroja žigosa karte in pisma. oga janje s taksisti pred letališko zgradbo. Enkrat sem mu prinesel štirideset razglednic. Na i veh, pomešanih med ostale, sta bili znamki, i a lepljen i vsaka na svojem koncu. Možakarjeva roka štampiljko je švigala gor in dol kot kak avtomat, ruga pa je žigosane karte odstranjevala iz kupa s rav tako neverjetno naglico. In kadar se je pojavila izglednica z ločenima znamkama jo je moral žigosati veda dvakrat. Pri tem pa niti malo ni spremenil trna in hitrosti. Zopet sem si sposodil kolo za pet rupij, si kupil >lne žepe mandarin in se, pogosto brez cilja,vozil po estu. Počasi sem lupil mandarine in številne pečke ijuval v loku predse. V začetku sem se v prometu, ki poteka po levi strani, prav nerodno obnašal. Enkrat sem povozil neprevidnega pešca, drugič pa sem se zaletel v presenečenega kolesarja — pripeljal sem po levi strani! Bil sem veselo presenečen, ko me je nekdo od domačinov iz taksija poklical po imenu. Nima Nuru se je veselo, vendar zadržano prismejal iz avtomobila. Povabil me je na čang v hišo svojega prijatelja. Pri njem stanuje v času bivanja v Kathmanduju. Vodil me je po ozkih in mračnih ulicah med stanovanjskimi hišami, kamor tujec le redko kdaj zaide. Potem, ko sva se za las izognila curku pomij iz okna v zgornjem nadstropju, sva prišla do velike trinadstropne hiše. Na stopnicah je bilo tako temno, da sem le počasi tipal navzgor. Stara Tibetanka nama je postregla s čangom. Takoj ko sem izpil, mi je Nima zopet natočil. Zraven sva se pogovarjala o vseh mogočih stvareh. To sezono bo šel na trening okrog Anapurn. Po Eve res t u je bil samo na eni ekspediciji. Pravi, da so trekingi bolj varni in da zaslužek ni bistveno manjši od tistega na ekspediciji. Na koncu, ko sem vrč s čangom izpraznil že do dna,me je boječe prosil za majhno uslugo, ki sem mu jo z veseljem storil. Rahlo okajen sem se potem s kolesom previdno odpeljal na kosilo. Za v ponedeljek so nam obljubili polet v Luklo. Navsezgodaj zjutraj smo se s sedmimi taksiji odpeljali na letališče. Nekaj časa smo zbegani čakali med množico Tibetancev, Angležev, Japoncev, Nepalcev in Američanov. Vsakdo nekaj nosi in se mu nekam mudi. Vsi imajo polne roke cajn, torb, kovčkov, nahrbtnikov, krošenj ali žakljev. Najprej smo dobili dve karti in nato še dve. Komaj smo stehtali prtljago, ko se je oglasil hreščeč glas iz mikrofona. Množica je utihnila. Danes poleta v Luklo ne bo. Letališče je preplavilo nejevoljno mrmranje. Slabe volje smo tudi mi pobrali šila in kopita in se odpeljali nazaj v mesto. Najmanj štiri dni nimamo še nobenih izgledov za polet. Kralj se je namreč odpravil nekam na zahod dežele in je zase in svoje spremstvo obdržal dve letali, eno je pokvarjeno, tako da imajo v RNAC na razpolago samo še enega. Te dni smo izkoristili za nadaljnje ogledovanje mesta in pa predvsem za razne nakupe. Pred odhodom v gore smo kupovali razno alpinistično opremo. Šerpe svojo novo opremo, ki jo dobijo na ekspedicijah prinesejo v Kathmandu in jo tam prodajajo. Serpovske trgovine so skoraj vse v eni sami ulici. Tu sta bila najbolj doma brata Podgornik. Karkoli si hotel kupiti »si samo vprašal Petra ali Pavla in skoraj nikdar nista zatajila. Res sta bila prava specialista za opremo. Enega od dni pred odhodom sem se odločil, da si ogledam Kirtipur. To je starodavno naselje na gričku, južno od Kathmanduja. Za ogled sem navdušil tudi Pavla. Našel sem ga na »haš« pagodi. To je pagoda pred staro kraljevo palačo, kjer ob večerih številni hipiji uživajo v omami mamil. Tudi sredi belega dne ni nič čudnega, če te kdo pocuka za rokav in ti ponudi hašiš ali marihuano. S Pavlom sva se v hudi vročini odpeljala proti Kirtipurju. Na krožni cesti sva zavila na levo. Odcepa proti Kirtipurju ni in ni hotelo biti. Med nama in mestom je bilo vedno samo polje posejano z rižem. Zato sva se obrnila in odkolesarila v obratni smeri. V izredno hudi opoldanski pripeki mi je kar kapljalo od nosa. Tudi na tej strani nisva našla nobene ceste, ki bi naju pripeljala do griča. Ubrala sva jo kar po ozki stezi, ki se je vila med njivami. Kolesa sva v glavnem peljala ob sebi ali pa jih nosila. Tako sva prišla do prvih hiš. Kolesa sva pustila nasproti mesnice. Mesar po turško sedi na nekoliko dvignjenem betonskem podstavku. Pred seboj ima po tleh razpostavljene kose mesa. Povsod je polno krvi, kjer se pasejo roji muh. Vsaki naši gospodinji bi se ob takem pogledu in zaudarjajočem vonju, ki se širi daleč naokrog, obrnil želodec. BRANKO BABIC 28 NA KOZARI Najbolj strahotna je bila usoda okrog 500 ranjencev, ki jih je sovražnik zajel v dolini reke Mlje-čanice, kamor so jih bili prenesli, da bi jih po preboju rešili iz obroča. Kot vemo, preboj na tem sektorju ni uspel. Lahko si zamislimo tragedijo teh borcev, ki so nemočni ležali na vozovih in nosilih in so nenadoma zagledali sovražnika. Na tem mestu je bil namreč sovražnikov prodor tako hiter, da ni bila mogoča nobena obramba. Sovražnik je vse ranjence zverinsko pobil, skupaj z bolniškim osebjem in zaščitnico, kolikor se jih ni uspelo umakniti. Ta katastrofa, ta poboj nemočnih ranjencev, nas je dolgo mučil in preganjal. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da je toliko naših izvrstnih tovarišev, soborcev in junakov neštetih bitk moralo tako strahotno in nemočno v smrt. . Ko je prenehal vsak odpor, se je sovražnik lotil na široki fronti in v gostem strelskem stroju prečesava-nja Kozare. Kljub temu se je, kot vemo, mnogim le uspelo izmakniti, posameznikom ali celo majhnim skupinam. Predvsem so bili to bor- ci, ki so bili dovolj spretni in izkušeni v gibanju ter prikrivanju pred sovražnikom. Mnogi so se podnevi potuhnili, ponoči pa, ko je sovražnik miroval, previdno prehajali na drugo stran, v njegovo zaledje. Večinoma je to uspelo domačinom, ki so poznali vsako kozarsko s .žico. Polovica borcev od 900, ki se nas je zbrala po ofenzivi na Paležu, je ostala v obroču in večji del teh se je tako rešil. Ogromno večino civilistov, ki so ostali v obroču — bilo jih je blizu 60.000 - pa je sovražnik zajel in jih gnal pred seboj najprej na zbirna mesta, od tam pa v razna koncentracijska taborišča. V teh taboriščih je sovražnik razdelil ljudi, ločil otroke od staršev, med odraslimi pa odbiral aktiviste, člane in predstavnike NOO, po informacijah seveda, ki jih je dobil od svoje obveščevalne službe. Zlasti je iskal člane partije, ker jih je imel za »elito« organiziranega upora. Teh je zbral okrog tri tisoč in jih odpeljal v taborišče v Zemun, kjer jih je po kratkem zasliševanju postrelil. Vso veliko množico ljudi pa je razselil po ustaških koncentracijskih tabori- ščih Jastrebarsko, Stara Gradiška, Sisak in še v nekatera manjša mesta. Tu je odbral fizično sposobne in jih pošiljal na prisilno delo v Nemčijo in celo na Norve3ko. Večino žensk pa je zaposlil po nemških veleposestvih v okolici Bosanske Gradiške in bližnjih krajev, zlasti Ea v Slavoniji, kjer je prav tisti čas ila žetev in spravljanje poljskih pridelkov. GENOCID NAD OTROKI Najbolj nečloveško in barbarsko pa so ustaši ravnali z otroki. Da so lahko odrasle in matere poslali na prisilno delo, so otroke do 14 let ločevali od staršev. To ločevanje je bilo izredno nasilno. Bili so primeri, ko so matere, ki se niso hotele ločiti od svojih otrok, ubijali, da so jim lahko iztrgali sinove iz rok. Ko so ustaši tako ločili otroke od staršev, so jih strpali v posebne barake, kjer so živeli v skrajno nečloveških razmerah. Teh otrok je bilo okrog 25 tisoč. Stisnjeni v umazanih barakah in brez zdravstvene nege so naglo slabeli. Nakopali so si razne nalezljive bolezni in množično umirali, zlasti manjši (dojenčki in od treh do štirih let), ki niso bili dovolj odporni. Redovne sestre so kozarske otroke naravnost morile. Solile so jed s sodo, namesto s soljo in otroci so umirali v lastnem diaretičnem blatu. To je bil tudi namen ustašev; »Pokončati partizansko zalego.« Nekaj starejših so IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Vesel jih je bil. stisnili roke-in nuajjd r saj niso bili le sošolci, temveč tudi sosedje. Močno pozdravili. Janko se je nalahko smehljal, kot je njegova navada. Tomo pa je kazal pri smehu svoje velike bek? zobe je bil zagorel v obraz, saj je bil vedno v planinah od Pokljuke, do T" in Karavank. Janko in Tomo sta bila napredna fanta in iskrena pri" Marka sta povabila na svojo razprto odejo, česar Marku ni bilo dvakrat reči, saj je bil do kraja utrujen in noge so se mu še vedno na tresle od presmučanega begunjskega plazu. »Ah, kako se to prileze,« je dahnil Marko, ko je sedel in ae raa Po kratkem pogovoru, od kod je kdo prišel in kam je namenjen, spominjali tudi skupnega izleta prav v tej koči že pred leti. Spominjal se Joža iz Markovega mesta in Jankovih sestra Rezke in Julke ter preminule Tilke. Kramljali so <> novicah na Bledu in v Markovem Janko je povedal, da se po Bledu jrraČi vedno več »nemčurjev«, ki k nam, da pa niso drugega kot peta kolona in »kulturbundovci« »Ti hudiči hočejo vedeti prav vse,« je dodal Tomo. »Nt prenočujejo v hotelu »Jekler«, dosti jih je pa tudi pri privatnikih. Hi lepote Bleda in okolice, kot, da mi tega ne vemo.« »Prokleta golazen,« se je razburjal Janko in povedal, da je pred dnevi neki Nemec pred Kazino vpil Heil Hitler. Seveda je bilo ponoči, bil pa je tudi pijan, pa vseeno, kaj si vse dovolijo in to ob rt nosti žandarjev, ki sta mirno gledala in se smejala. Navzoči blejski so mu obljubili, da ga bodo pretepli, če bo še enkrat za vpil Heil vendar se mu niso mogli približati, ker sta ga poleg nemčurjev tudi žandarja. da se mu kaj ne zgodi. O, če bi bil pa sam, bi ga pret vrgli v jezero. »Poglej jih hudiče, kaj si vse dovolijo in kako so zaščiteni« razburjal Marko in se spomnil brošure. Sklenil je, da bo Janku in pokazal to brošuro, še danes, ker jima brez skrbi lahko zaupa. Ko: naprej kramljali in se smejali, je Marko med vrati koče ugledal Ha sestro Eriko iz soseščine Markovega mesta, oba oblečena v bavarsko belimi nogavicami. Gledala sta v smeri graničarske karavle in ae pot nekaj menila med seboj. Marko se je pričel smejati in obenem pričel pripovedovati Jaab Tomu o Hansu, kako je bilo pred dobrim letom, ko je napredni Ta Ljubljane, ki je bil zaposlen na Golf igrišču na zaključnih delih. r Jegličevo trgovino polil s črnilom njegove bele nogavice, potem mu še dve primazal okrog ušes. »Lej jih, saj jih jaz tudi poznam na videz,« je pripomnil Janko. Ob tem govorjenju se na bregu pod graničarsko karavlo pojavijo! štirje, ki jih je Marko opazoval z daljnogledom, ko so šli po plazu Nemškim vrhom. Kar planila sta Hans in Erika proti prihaja* neznanim turistom z one strani. »O, servus, Helmut,« je Erika žvrgolela tirolsko oblečenemu H« Tudi z drugimi sta se brat in sestra objemala, pri tem pa so si kot stari znanci. Govorili so samo v nemščini. »O, du bist auch da, Fritz,« je Hans stiskal roko nemškemu Po burnem in prisrčnem pozdravu so v glasni nemščini stopili v koč »Ali sta videla prekleto bando svabsko kje se sestajajo? Čakaj hudiči, saj bodo ta kratko potegnili,« se je jezil Tomo in se pri tem zasmejal. To srečanje Marka z Jankom in Tomom se je toliko zami Marko spremenil načrt nadaljevanja poti. Vsi trije so se dvigi stvari so pobrali. Janko pa je deko zravnal in jo odnesel v kočo. ~ je naglo vrnil in si oprtal nahrbtnik. Dogovorili so se, da gredo zeleniško planino proti Lovskim kočam in nato po lovski stezi na planino in preko Planince v Drago. Hoja v troje je bila prijetna, imeli kaj povedati, posebno iz Šolskih let. Marko je med potjo skl bodo počivali na Poljski planini, kjer bo Janku in Tomu pokazal I Položna pot navzdol je bila hoja dokaj hitra in mimogrede so Zeleniško planino, nato pa so dospeli do Lovskih koč, tod pa so reber na lovsko stezo, ki se je nalahko vzpenjala vse do Poljske plan: »Ali sta za to, da malo počijemo?« je predlagal Marko, še pr dosegli kočo na planini. Nista ugovarjala, le sedla sta v travo na jasi. Marko je segel v žep vetrovke in izvlekel brošuro, da jima jo »Fanta, ali sta že videla tole?« Janko in Tomo sta gledala t »O, ne samo videla, tudi prebrala sva vso, skoraj jo vem na pam< odgovoril Janko, »dal nama jo je sosed David že pred mesecem dni.« »Kaj mislita o tej brošuri?« je vprašal. »Saj ni kaj misliti. Vse je res kar piše v njej,« sta mu zatrjevala, nadaljnjim pogovorom sta prepričala Marka o Hitlerjevih načrtih. Marko ni bil več v dvomih kot pred nekaj urami vrh Begunjščice. Ma. med tem časom pokadil cigareto, nato pa so se podali prek planine Dragi. Spotoma so nabrali Šopke aurikeljna, encijana in dafen z vimi vejicami. Tomo in Janko sta ga nabrala za Tilkin grob. Marko bo ponesel Janini. poskušali celo prevzgoj i 11 v ustaške janičarje in so nad njimi uvedli najstrožji režim ustaške prevzgoje. Bili so to zločini brez primere. O položaju teh otrok in ravnanju z njimi se je kmalu razvedelo v širši javnosti, kar je izzvalo ogorčenje in proteste prebivalstva okoliških krajev in v samem Zagrebu. Zagrebški komunisti so s pomočjo Rdečega križa takoj organizirali prizadevanja za reševanje kozarskih otrok. Preko raznih zvez, ki jih je imela partijska organizacija celo v samem vrhu ustaške vlade, je na intervencijo vplivnih ljudi in pod pritiskom javnosti socialno ministrstvo NDH odobrilo Rdečemu križu, da organizira zdravstveno in drugo pomoč otrokom. Tako je bila akcija reševanja teh otrok legalizirana in Rdeči križ se je je lotil z velikim prizadevanjem. Ustanovljena je bila posebna zdravstvena ekipa zdravnikov, bolniških sester in socialnih delavcev, sestavljena večinoma iz aktivistov (komunistov) in antifašistov simpatizerjev osvobodilnega gibanja. V Zagrebu in okolici je bilo ustanovljenih nekaj sprejemnih postaj, kamor so pošiljali otroke, ki so bili potrebni nujne zdravniške pomoči. Tu so bili v zdravniški negi toliko časa, da so ozdraveli in se dobro okrepili. Medtem pa so med ljudmi organizirali nadaljnjo skrb za te otroke, da jih ne bi ponovno poslali v koncentracijska taborišča. V to humano delo se je vključevalo vse večje število ljudi in ustanovljeni so bili odbori pomoči v vseh kraiih so bila sprejemališča kc otrok in tudi drugod, ko so alii zvedeli za njihovo tragediio W večje število družin se jejaivnak1 sprejemalo otroke v svojo dra£ sko oskrbo. Največ teh družin bilo v Zagrebu, kjer je p*, organizacija razvila Široko ah reševanja. Na ta način je bile* nih 12.600 otrok, kar je poJ0V vseh, ki so bili prignani v koncil t racijska taborišča. Po vojni, ko so se preživeli vn^j na svoje domove in ko so zvedeii' organizirano reševanje, so v up nju, da bodo našli svoje, sa& iskanjem. Pri tem je bilo dosti s* nih primerov, ko so starši a**' svoje sinove, bilo pa je tudi mod1 j tragedij. Za nekaterimi, ki pomrli v taboriščih, ni bilo več # du. Dojenčki ali manjši otroci V nekaj letih niso več poznali svoi* staršev, ne starši njih. Za večino.'» so bili nasilno ločeni od svojih s** šev — v koncentracijskih tabeli ščih niso zapisovali ne imen otn* ne njihovih staršev — se namreč ■ | vedelo, čigavi so. Starejši otroci se tega ali onega spominjali in te.*I po vojni pomagalo identifikacij za majhne pa zvečine to ni ' mogoče, saj se ničesar niso sporo* li, ne staršev ne krajev in dorac* Se mnogo let po vojni se je iakan" in identificiranje otrok in stara* nadaljevalo. Mnogim otrokom » bolo mogoče vrniti imena in Vratne, bodisi da so starše pobih ah p jih starši niso mogli prepoznaš. , 18 AVGUSTA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 STRAN G LAS Črtomir Zoreč POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH Vaša pisma HRENOVKO ALI NIČ sredo, 12. avgusta, okoli te ure sem v restavraciji v Globusu žeM%tate*iti je želodca s paradSgj&ko aolato in pol hrenovke *-&er jšnje začudenje mi natakar ■ povedat, da lahko dobim le hrenovko. No, sem si dejal, pa ob solati namesto nre-, če mi že ne morejo skuhati :ce, pojedel porcijo pompi-štrompir ali meso, če je človek ni prav posebno pomemb-: Toda zopet se k mizi vrne *+zni natakar rekoč, da same ^J^omfrifa ne strežejo, takrat mi ni bilo jasno in mi Se s/ ni ali »brijejo norce z me-♦ fin z drugimi gosti) ali dile-hrenovka - cela ali ne, — .da ali ne sodi v njihova pravila*. Osebno se pri-ujem prvemu mnenju, saj v tem času sedenja in čaka za mizo povsem natančno (in vidim ie dobro), kako so sosednji mizi naročili in tudi " štirikrat pomfri in zeleno . Meni s tako »kombinaci *U*o hoteli postreči. 9rsem med dokaj rednimi go-restavraciji, naj ob tem iz-^u nezadovoljstva in jeze in ^« ravno trošim črnilo, povem Z^ekaj »tarih »grehov*. Ne en-s tudi večkrat so postregli pristna ali zasmojena (kakor že ^U) jajca s šunko. Tudi sen-sem moral že vrniti, saj sir v ni kazal nobene svetosti in precej otrdel in spremenil Z. B., Kranj Vajeniška ditev oklem slovenski konjeniški "oklo pri Kranju prireja v 23. avgusta ob 14. uri zani-kkmovanje v preskakovanju na katerega se je že prijavilo •o število tekmovalcev -30 iz vseh slovenskih klubov, bo zelo pestra, saj bodo najboljši konji pod vajetmi jahačev, mladi konji s sta-J jahaći tekmovalci -začet-i izkušenih konjih in izvežbani r*lci na najboljših konjih, i domačini iz Voklega in krajev — člani Konjeni-Uuba Voklo, z veliko zagna-aodelujeio pri pripravi na to !v: uredili so že tekmovalni i z zaprekami, ki jih bodo s *d okrasile domačinke ter li udeležbo 10 dvovpreg z ini nošami. Te bodo nasto-sprevodu pred tekmovanjem potem tudi pomerile v spret vožnji- Za popestritev tekmo-bo ob prijetni domači glasbi folklorna skupina iz Sen-8 prikazom slovenskih plesov Po tekmovanju bo družab-•nje tekmovalcev in obisko- Janko Kalan Jezersko — Enostavno in domiselno so si zamislili jezerski turistični delavci, kako posredovati najnujenjse podatke domačim in tujim turistom. V bližini prostorov turističnega društva nasproti hotela Kazine so namestili tri za oko prav prijetno oblikovane lesene stebrič ke. V njihovih vdolbinah so našli prostor instrumenti za merjenje tlaka in temperature, vozni red in informacije turističnega društva. A zopelje zamisel ostala nedorečena. Kajpak, za to so kriti kdo drug kot objestneži, ki jim je bilo prav vse na stebričkih hudo na poti. Le škoda, da jih pri tem ni nihče zalotil... — C. Zaplotnik Kranj - Prebivalci bloka v Begunjski 12 v Kranju so že lep čas neje voljni. Pred vhodom namreč stoji dvigalo, za vhodom pa je zložena strešna opeka. Tako imajo precej težav s parkiranjem vozil in odvozom smeti. Menijo, da bi tisti, ki bodo popravljali streho, lahko bolje predvideli začetek del in ne bi toliko časa ovirali prometa. - A. Z. Planine vabijo - Avgust je najprimernejši čas za planinske pohode v hribe in gore. Planine imajo svoj čar, pravimo. Zalo te dni srečujemo tam ljudi iz vseh krajev naše domovine in tudi od drugod. Ob koncu preteklega tedna je nastal gornji posnetek na vrhu Stola. Tam so se mudili planinci iz Gospodarsko upravne šole Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Z dobro voljo in pesmijo so premagali utrujenost po vzponu - Drago Papler na 31. gorenjskem sejmu v Kranju 14.—24. 8. 81 v paviljonu murha razstavljamo in prodajamo: pohištvo tehnično blago izdelke Gorenje gradbeni material dekorativo (lt. »Ida) Od zgodovinskih pripovedi o starih tržilkih velmožeh moram le spet stopiti na trdna tla širše mestne okolice, to pot v dolino Tržiške Bistrice in v dolino Lomščice. Obe usmerjata svoje vode k Tržiču in naj spremljata še tale zapis. SLAP Na razpotju obeh dolin je blizu izliva Lomščice v Tržiško Bistrico na obeh bregeh razložen kar precej velik kraj, ki mu pravijo — na Slapu. Pač zaradi zelo vodnatega slapu hudourniške Bistrice. Vabljiva vodna moč je bila tudi osnova za zgradbo fužine na Slapu. Zadnji lastniki so bili podjetni Jaborniki, najbrž ponem-čeni Slovenci Javorniki. V letu 1870 je jeklama dosegla kvaliteten in kvantiteten višek svoje proizvodnje. V listinah je bila označena kot »tovarna breščanskega jekla«. Tedanji lastnik Stanislav Jabornik je ponosno poročal, da je v tem letu predelal 4500 centov grodlja in izdelal 3000 centov jekla, ki ga je z žigom SLAP pošiljal po večini v Trst za nadaljno odpremo, in v Turičijo. Jabornikove fužine so dobile posebno dober sloves z izdelavo rotort za hranitev živega srebra. No, v letih proti koncu prejšnjega stoletja so je-le majhne fužine postopoma ugašati, zven kovaških kladiv je bil vedno tišji. Nove metode pridobivanja jekla v velikih pečeh, ki so bile urejene na vpli-njenje domačega premoga, so onemogočale drago izdelavo jekla, kjer je ves proizvodni proces baziral na lesnem oglju, ki ni bilo prav poceni. — Fužine so umirale, vodna moč pa je ostala. In prav tega dejstva so se podjetniki oprijeli: poiskali so druge primerne izdelke, katerih industrijska proizvodnja bi lahko izkoristila stare še obstoječe naprave, stavbe, gozdno naravno bogastvo, vodno moč pa tudi domače delavstvo, ki ni imela zemlje — le svoje marljive roke, trdne delovne navade in vsaj skromne domove v bližini. ANGLE2 MOLINE Bilo je leta 1885, ko je bila na mestu opuščena jeklarna na Slapu uradno ustanovljena Tovarna lesovinske lepenke. Lahko je zaposlila kar 100 delavcev, domačinov (danes dela v tovarni 130 delavcev). Njen pobudnik in lastnik je bil Charles Moline iz znane angleške industrijske družine Molinov (katere član David se je poleti 1843 poročil s Slovenko Jerico Podbojevo, eno od poslednjih oboževank našega Prešerna... Njej naj bi bile posvečene pretresljivolepe pesnitve Vso srečo ti želim, Prošnja, Ukazi in K slovesu). Charles Moline (1852-1930) je skoraj 50 let vodil svojo tovarno, ki je izdelovala izključno belo lepenko; obilo jo je šlo tudi v izvoz. Dobro idoče podjetje si je 1. 1887 uredilo še pomožne tovarniške prostore v bližnjih Čadovljah. Tovarna lepenke na Slapu se je v teku 100 let obstoja postopno povečevala in obnavljala, očitna je bda tudi modernizacija strojnih naprav in dvig kvalitete izdelkov. Uspešno posluje tovarna še danes, kot ena od temeljnih organizacij Kartonažne tovarne Ljubljana. Da prekinem tok suhoparne pripovedi, omenim še anekdoto — ni nujno, da bi bila resnična! — ki izpričuje neko nenavadno srboritsot starih Tržičanov. Charles Moline je živel do leta 1926 kot zakrknjen samec, v nekaki angleški »bleščeči osamljenosti« (splendid isolation). Ko pa je dosege! že kar lepo starost 74 let, se je hotel poročiti z neko domačinko — Trži-Čanko. Vendar pa so ji njeni bratje zagrozili, da ji bodo s sekiro razklali glavo, če vzame tujca. In potem seveda s poroko ni bilo nič. No, čez leto dni se je 75 letni fabrikant le poročil s Frideriko Kaiser von Traunstein, ki je kot vdova živela na Madžarskem — a se ie brž po poroki z Molinejem za stalno naselila na Slapu; med Slaparji, kot si domačini sami pravijo. ČADOVLJE adovlje — zagonetno krajev m no ime. (Ivan Mohorič v \^/ svojih zgodovinskih spisih uporablja le ime — Čadole). Se eno Čadovlje poznam: zaselek, vasico Južno od Trstenika, zahodno od iašlja. Seveda vem, za razlago besedice »čad«. Lahko pomeni prosojno, rahlo meglico (nad kopnečimi sneži-šči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad) ali pa dim (iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice; kuhinjski čad; sopara, sopuh) oziroma saje (v predorih se na obleko seseda Čad). — Na Dolenjskem pravijo črnkasti kravi »čada« (naša čada je trmasta). — Tu so še pridevniki: čadast (prosojno megličast, sajast, dimast, tudi svetlo rjav lešnik je čadov!). No, morda le ni odveč ta kratek izlet v jezikoslovje. Gotovo nam bo postal izvor imena zdaj bolj blizu. Kaj pa dimasto ozračje okrog starih fužin? Velja prebrati odstavek iz zgodovine: »Prvi plavž ob izlivu Lomščice v Tržiško Bistrico je bil postavljen že leta 1568 (takrat so v bližini še kopali železovo rudo), delal pa je le do leta 1595. Nova peč za taljenje rude je začela obratovati šele leta 1710. Končno je postavil svoj plavž maršal Radecky leta 1817, a je ta zaradi prehude konkurence obratoval le nekaj mesecev.« Cadovlje — morda torej le od čada, ki se je vil v ozračje ozke dolinice iz starih plavžev? Ćadovlje so danes kar lep. zdrav kraj, sicer precej na široko razložen po obeh bregovih Bistrice med izlivom Lomščice in Dolžanovo sotesko (o njej v prihodnjem zapisu). Nekaj hiš si je našlo svoj prostor tudi na obeh pobočjih nad dolino. Skozi vas vodi lepa, asfaltirana cesta. Popotniku, ki spe po dolini navkreber, se oko ustavi na spominski plošči, vzidani v pročelje hiše tik ob cesti (št. 5), ki pove: Ta je kila kurirska javka, kjer je ». Marca 1*4« padel knrir in okrcatevalec Kofcrikega odreda NOV - Tone Hira is TrMea. V pobočju, že kar precej visoko (850 nm) nad dolino Tržiške Bistrice, severnozahodno od Čadovelj, stoji vrh slemena na Počivalu samotna kmetija Pirmanc (ali Počivalnik). Tod mimo vodi zaznamovana pot na Kofce. Okrog Počivala so še danes vidne stare rudne jame. Stare tržiške hiše. G L* AStO.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Avtom oto šport Uspeh Pintarja a šport je Mo aa prire- piavaaju. V krua jokam KRANJ -dfeev oh koaea tedna je letošnje *• »eamje državno prvenstvo v V soboto ia aiasljo ao m v latama bununu sa poeamič-aa ia —štvunl driavai aaalav v plavanju borili Kitijll p*—** ia p4on'.r ka. Ta državno pri sneti o ja ponašalo, aa ja afio ar »p—o ingunliii »no, saj ao kili doseženi Ia povprečni rezultati Vaaaao lahko iW*o4imo dva plavalca v koeJrarenei pionirjev: šestkratnega državnega prvaka Zagrebčana Davorja Coviea ia Triglava* s. Simona Šolarja, ki ja osvojil dve prvi mesti, bil trikrat dragi ia Ml obakrat član zmagovite •tanka Triglava. Ta ae ae štirinajstletni plavalec Triglava is Kraaja je svojo plavalao kariero sac al kot večina kranjskih plaval cev. V Jiayasa razreda je v okeperi-ralni Javaa. Ta nu je začela odpravljati plavalno nepismenost. Kaj kasala je Simon dolar poka zal svoje sposobnosti. ZačeT je redno trenirati ia a sat opati sa barve Triglava kot auutiii pioair kategorije C. Njegova plavala a pot je tla strmo navzgsr in začel je osvojati državne ia republiške naslove. Vsi ti naslovi so bili pogojeni tudi z državnimi in republiškimi rekordi »Jeseni bosa začel obiakovati osmi rasred Oi Sbnoaa Jenka V teh letih mojega aktivnega plavanja sem osvojil v k si igsriji pionirjev B ia A okoli dvajset drtavaih in republiških naslovov. Simon Šolar: dober plavalec in učenec Treniraj sesa pod vodstvom Branke Pire, Mirana Prnprotnika, Stjepana Jeiaeiea in aedaj treniram pod vodstvom Veacealava * maatalai kranjski plavalni toli začel pri trenerki Barbari Ju* Pri vseh teh aepahih ste tudi sedaj te vedno drtavai rekorder? •Iasal sem rekorde v kategoriji mlajših pioairjev B ns 1M in MS m prsao v M in IS-Bsotrskem besen«. Kot starali pionir imsm v rokah ie vedno driavni rekord na 4M m mešano. Redao treniram dvakrat dnevno ia na teh treningih preplavam po Šestnajst kilometrov na dum. Nacrtni treningi se mi potem o ta ostajajo pri rezultatih.« Kaj pa saednarodni nastopi? »V tej letni seaoai sem prvikrat nastopil sa salsehasko državno reprezen-taaco na haHraaladl v Cavahi. Plaval sem na 240 m prsno in 4*0 m mešano. Bil sem dragi na 4M m mešano in Četrti na MS m prsno.« Mladi kranjski plavalec Simon Šolar nadaljnje tradicijo dobrih plavalcev v prsa ms sloga, čeprav m najbolj letita disciplini 4*0 m asešano ia MS m prsno, dosega todi v dragih disciplinah dobre rezultate ia osvaja dobra mesta na vaeh tekmovanjih. Po končani osemletki bo dijak kranjske gimnazije. Tudi v srednji šoli bo nadaljeval s plavalno kariero in še nekaj let bo ostal zvest plavanju. Pogoji sa trening in nastope so ns kranjski gimnaziji odlični. Se posebno, zato ker Simonu šola ne dela nobenih preglavic. I). Humer —iško sseeto Scheis je bilo pri aoriste tohms»sisis sa pokal-IrHrtiteih v nssfe u hiti urinih »v v nsafa u hiti urinih dirkah. Pred dvesto tiso« fteaaJci ao nastspili tadi slo-veemki dirkači, ki se dasaov vrate jo z itahriml avratitvasBi. Dumšalčaa Peter Verbie je rniagal v razreda do M kubičnih centimetrov. Janez Piatar, član AMD Krami, je tekmoval v razredu do 1» ka Menih nentimeti ur ia je prevozil na cilj s četrtim anjbsrjihn časom. Konkurenca je bila Isjssano močaa, kar ie dviguje vredaest Ptaterjevega doeehka. V tej ka tuga rili je slavil Malter Drnpal, ki je bil najboljši tudi v razredu še enkrat močnej- ših motorjev Tudi precej smole M .Jenkole Na motekroa progi v čresaonajicah je BovonatsBovBcao avtomoto dtunt*u Do-lenjaka organiziralo četrto dirko za republiško prvenstvo v kategorijah od M, 1M in M* hnhitelh ceatisaetrov. Zanimivo je, da je dirko finančno podpri lastnik kanadske naftne dražbe WaKsr Woif, ki je nekaj teaa aastopal s svojim moštvom tadi na dirkah sa svetovno prvenstvo formule ena. otkine uvrstitve so v Cremehajicah dosegli tadi goreajaki tekmovalci. Sondi JakopiC je v razredu do M prostora inakih ocatianiti u v zasedal tretje mesto, na mestu t a jim je po dobri vožnji pristal Bojan Pavtek is Trate. V kategoriji do 111 b-menih centimetrov je bĐ od gorenjskih tekmovalcev najuspešnejši Trti cen Darko Zoran nn petem mesta. Precej smole je imel tokrat Marjan afihelic iz Radovljice, ki je bil v prvi vožnji tretji, vendar je zaradi diskvalifikacije v dragem teku pristal aa skroomaem dvnnajetem mestu. Podobno se je sadilo Jerneja PerUcu iz Hrov, ki je bil po prvi vožnji ns petem dragi pa je zaradi okvare na Padalstvo Uspeh Leščanov MOiKANJCI PRI PTUJU - Na lt. čisn-■kam in S. mladinski« republiškem ar ▼raftvu in na 8. Ptujskem nad s Is k cm pokala, U je kilo pred nedavnim aa letališču Maakaajci, so isaeli največ uspeha padalci Alaskuga letsJekega centra Lesce. Pri čia-aih je v skokih na cilj zaaagal ftafarič (Lesce), v figurativnih skokih pa njegov klubski tekmec Hrast, ki je bil prvi tudi v akapaum seštevku obeh disciplin. V skupinskih skokih je zmagala prva ekipa Lese pred Ptujem ia drugu leštensko ekipo, v skupni uvrstitvi pa sta bili obe ekipi iz Lesc pred tekmovalci is Ptuja in Maribora. Pri mlndincih je skoke ns cilj dobil Lasten Jug in figurativne skoke klubski tovariš Božić, ki je zmagal tudi v aknami razvrstitvi posameznikov. V sku- pi askik skokih so bili tako kot pri članih najboljši leatenski amladinci pred padalci iz Ptuj«. Maribora ia Murske Sobote. Za Ptujski padalski pokal sta ttela zadpja dva skoka aa cilj z republiškega prvenstva in dva skoks v podlekaiško jezero, kjer so padalci preskusili tudi svoje plavalne sposobnosti. Z izjemo enega padalca ao val pristali v je seru ali v njegovi neposredni bližini. Podiekaiški pokal je 5£ " «***opajociszi osvojil čian prve ekipe ALC Lesce Roman Boži« pred Date- SfTJ"?.****" (ALC ***** i" Iztokom jMbazCALC I). Ob zaključku tekmovanj so ,^*~*rp ••roklabs izvedli ie krajši "»ting in s tem potrdili sloves odličnega organizatorja. D Papler Aleš Kopač, član AMD Žiri med vožnjo na motorju KTM v razredu do 250 prostominskih centimetrov. V razredu do 2*0 kubičnih centimetrov je bila konkurenca najmočnejša. Marjan Mlinar iz Žlrov je kljub padcu v dragem teka še vedno ujel izredno dobro šesto mesto. Njegov klubski teksaec Aleš Kopač je bil v prvi vožnji osami, v drugi pa je dolgo časa celo vodil, nakar se mu je zlomila prestavna ročica in dobra uvrstitev je šla po vodi. Ekipno so slavili motokrosieti AMD Lukovica, Zirovčani ao bili testi. Trtiteni osmi, Blejci štirinajsti in tekmovalci AMD Radovljica sedemnajsti. M. Jenkole Šahovski turnir v Begunjah BBOUNJE — Šahovska sekcija Elana prireja v počastitev dneva grani ter je v v aporteo-rekreecijakem centru Krpin v Diignajsh drugi moitveni šahovski turnir. Tekmovanje bo v nedeljo, M. avgusta, s pri če tk osa ob t. uri. Pravico nastopu imajo 4-članske* ekipe z Gorenjske (iz klubov, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti. JLA ...). Turnir ho potekal po hitropotez-nem pravilniku Šahovske zvem Slovenije, tako da ima vsak igralec na voljo vsega pet minut teaa za razmišljanje za celo partijo. Prijave s prijavnino 1M dinarjev sprejema organizacijski odbor pred pri četkom turnirja. Če bo slabo vreme, bodo šahisti igrali v pokritem prostoru. Mladi plavalci in plavalke Triglava iz Kranja so se odlično odrezati zadnjem državnem prvenstvu. Premočno so osvojili prvo mesto med* indvajsetimi klubi. Veliko so k moštieni zmagi prispevali Mrkaič, Šolar in Bešter. Prvenstvo SFRJ v plavanju za starejše pioi Moštveni naslov kranjskemu Trigla KRANJ - V letnem beaeaa v Kranju se je v nedeljo zaključilo še zadnje letošnje dr te v no prvenstvo v plavanju. Plavalni klub Triglav je bil namreč organizator letošnjega posamičnega in nsoetvenega državnega prvenstva sa starejše pionirke in pionirje. Za državne naslove se je potegovalo sto trideset pionirk in pionirjev iz sedeasiadvajsetih jugoslovanskih plsvsl-nih kolektivov. V moštveni razvrstitvi je po pričakovanju z veliko prednostjo najvišji jugoslovanski naslov pripadal kranjskemu Triglavu. Triglavani so bili od drugouvršče-nega splitskega Jadrana boljši kar za 4t5 točk. Med posamezniki se je tokrat najbolje odrezal član zagrebške Mladosti - OKI Dnvor čovič, ki je v dveh tek movahmih dneh osvojil kar šest prvih smet. Babi u i tenka Ana Košuta je najboljša naris že nhs tekmovanja med pionirkami. Mlada Babi o »tenka je osvojila pet prvih mest. 8 štirimi naslovi državne prvakinje je bila med Triglava ni aaj uspešnejša Mateja Koeiraik. Sicer lahko mpiiamo, da je bilo to drtevuo prvenstvo prepozno, saj je večina tekmovalk in tekmovalcev že prenehalo s treningi. Rezultati so slabi in ediao državni rekord je padel v štafeti pionirjev na 4 x 1M m mešano. Štafeta Jadrana iz Splita je postavila s 4:21,W nov jugoslovanski rekord sa starejše pionirje. Moštuvni vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 024, 2. Jadran (Split) 421, 2. Ljubljana 272, 4. Radar (Trbovlje) M2, S. Primorje (Reka) 250,2, II. Radovljica 27. Reaaitati - pionirji - 2M m kravi: 1. Čovič (Mlndost) 2:27,12, 2. A. Mareačič (Triglav) J:M,M, 2. Novak (Ljubljana) 2:M,M; 2M m prano: 1. Šolar (Triglav) 2:44,24, 2. Strameakovič (Crvena zvezda) 2:4f,M, 2. Bešter (Triglav) 2:44,21; 1M m delfin: 1. čovič (Mudost) 1:M,74, 2. Vrdovljak 1:04,50. 2. Radič (oba Jadran) 1:M,S4; 4M m moteno: 1. Šolar (Triglav) 5 07.M, 2. Glsvursttč (POiK) 2:10,41. 2. Meden (Primorje) 5:22,22; 4M ni kravi: 1. Čovič (Mlsdsst) 4:27,M, 2. A. Marenčič (Tri Sv) 4:27,M, 2. Novak (Ljubljana) 4:20,74; i m hrbtno: Giavurdič (POiK) J 22.40, 2. Radič (Jadran) 2:24,72, 2. Bešter (Triglav) 2:22,27; 2M m mešano: 1. Bešter 2:22,72, 2. Šolar (oba Triglav) 2:22,71, 2. Čovič (Mladost) 2:M,21; 4 x 1M m kravi: 1. Triglav II 4:M,M. 2. Ljubljana I 4:00,22, 2. Jadran 4:10,07; 1M nt kravi: 1. Čovič (Mladost) 20,01, 2. A. Marenčič (Triglav) 20,40, 2. Meden (Primorje) 1:M,M; 100 m prsno: 1. Stameakovič (C. zvenda) 1.12.04, 2. SoUr 1:10,44, 2. Bešter (oba Triglav) 1:12,70; 200 m delfin: 1. Čovič (Mladost) 2:11,21, 2. Šolar (Triglav) 2:24,00, 2. da vburdič (POBK) 1:22,45; 4MM0 m kravi: 1. Triglav II 0:24,42, 2. Ljubljana I t 01.1«. 2. Olfaamija 0:07,14; 10M ni krsvl: L A. Marenčič (Triglav) 10:00,07, 2. Novak 10:00,01. 2. Arrtič(oba U ubijana* 12:10,77; 1M m hrbtno: 1. Čovič (Masfoet) 1:M,44, 2. Radič (Jadran) 1S4.ŠJ. 2. GUvurdič (POiK) 1:M,M; 4 x 1M m mešano: 1. Jadran 4:21,02 (rekord 8PRJ za st. pionirje), 2. Triglav I 4:22,22, .1. OHmpija 4:40,02; Cvek Starejši pionir nega kluba Triglav Andrts čič se je na državnem starejše pionirje Zmagal je na najdaljši 1500 m kravi. Tej zlati dodal še tri srebrne. pionirke — 2M m kravi- t levae) 2:14,22, 2. Rebolj )~v iraakar (Rudar) 10:00.»g, Igg « ki Pajič (POiK) 11:12,2*, g. g« 1:12,00, 2. Za vratni k (aarnmav i x i—m mešano: 1. Triajnav l+fk^ Rudar 5:M.M. J. Branik 0: ig^gg %| . Besedilo in slike ~ Padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc z osvojenimi pokali. Po poteh slovenske kolesarske transverzale PTUJ - V prvu avgustovskih dneh smo v Ptuja siutell pat kolesarjev iz Kranju, ki so ee pedali na potep po Bsovsniii, kratek po teaa, a date po kil sms trik. Miran Zupančič, stroja' inženir v Kliku nmiha-nlki bakra. Draga Janša, rnpoaien v PTT Kranj, Boris Grabeč, delovodja v AMZ8 Kmaj, Vojko Mbmec, svtsaaeaaaik v AMZS Kraaj ter Slavko Detesan, strugar v Iakriai delovni orgnainariji Maktramska-nika ao se psdsli na pravcati kolesarski maraton. Večina se s kolesarstvom ukvarja po tri krtu, k« Slavko De Sms s je pravi veteran, saj asa je kolo že deset let naj-Hubte prevozno sredstvo. Vsi so člsai 8D iskrica ia 8D Jakob Starin - Hraetje, stari ad M do M let. »15»dim11 aa vse večje maratone — okrog Pahorj*- Po peten Titove sal ad osti, mimo pomnikov pudrih borcev v Hrasti a, v DraJgete, aa Vršič, aa kolesarske triom... Tod saso m tadi srečali ia m odločili m ukapao vohajo po potek Slovenske kolesarske trunavurznie. Dolgu je tisoč kilometrov in poteka po vsej Sloveniji. Vodi iz Ljubljene preko Kraaja, Kranjske gore, Vrnite, Bovca, Nove Gorice, Kopra, črnega kam, Postojno, Cerknice, Kočevja. Novoga umata, Rogaške Slatine Ptuja. Musli Askete, Badsarev, Maribora, Dravograda, Slovenj Gradca, Kap, Velenja. OuMaaja Vi a n ah ti ga do Kamaiks ia nazaj v Ljabtjaao. Na tisa« kilonmetrov dolgi poti po fllovuaijr moramo kolesarji osvojiti tudi pet višinskih prelazov; Sorco, Korensko •edlo, Pokljuko, Kope nad Slovenj Grad e«iB lili amtrov visoki Vršič. Na teh nrehtaih moramo zbrati pet žigov in še na vmesnih kontrolnih poetajsh. Se- > wO osem dni predvidevajo m vožnjo po transverzali, mi bomo »turo« zaradi časovne stiske prevozili v patih dneh, v dveh i lupah ob konca vikenda. V prvi etapi saso kolesariti po rshadai Sloveniji, aa drago smo krenili iz Kranja preko Rogaške Slatine. Ptuja, Murske Sobote, Maribora. Dravograda, Kop, do Celja in nazaj v Kranj,« so povedali med kratkim postankom v Ptuju. Z neumnimi na poti niso imeli težav. Dežju so vedno pravočasno utekli, se pošalijo. Dnevno so prevozili MM kilometrov, ruriaank v Ptuju so izkoristili le zu bežen aprnhni po mestu in krajši počitek, saj so buč majice že močno oznojene in sapa precejšnje. »Letoa smo prevozili že več kot dva tisoč kilometrov. Vozimo, ko imamo čas in je tudi vreme ugodno. To je tudi naš prispevek k varčevanju z gorivi, hkrati krepimo naravje in me prijetno potešimo. Kondicije imamo dovolj čez vae leto, aaj ae po strni ukvarjamo a smučarskim tekom. Tovrstna rekreacija na snegu in poleti na kolesu naa sbtižuje. Preje se še poznali nismo, aaaj saao pravi prijatelji ...,« pravijo Miraa^Drago, Boris, Vojko in Sttnvko. In ie napotek m vae tiste, ki se bodo do vzora peterice podali na pot tisoč kifo- --■---delne slovenske transverzale. Pn kofcMrakeaT klana Rog v UabHani (Za-drufiaa 0) je saogoče dobiti kontrolno knjigo % natančnim opisom poti ia rubriko za Mge. Prva srisaanja za prevoženo trun-averzalo bodo podeljena na kolesarskemu trimu na Vršiču 12. septembra letos. Ps srečno pot! D. Papler Srečanje šahistov Šahovska zveza Goreajeke prireja v soboto, M. avgusta, s pričetkom ob 14.M v gostilni »Na vrni« v Gruda pri Cerkljah (ob poti k spodnji krvav* k i tičnični postaji) tradicionalno srečanje šaJuutov - senioriev in šahovskih delavcev Gorenjske Na srečanju bodo podelili spomiusks darila in pripravili krajši šahovski turnir (od 12. do 17. ure). Gostilna »Na vasi* je naklonjena iahiatom, saj jim je lastnik Ciril Zupin ns vrtu postavil »tri m A ah«. Sedemdeset plavalcev na občinskem prvenstvu TRŽIČ - Komisija za rekreacijo pri TKS in TVD Partizan sta ob tržiškem občin akem praaalku izvedla na letnem kopališču občinsko prvenstvo v plavanju. Tekmovanja se je udate Mio več kot sedemdeset plavalk in plavalcev, še posebno dobru je bila ndeležbs v pionirski konkurenci. Najmlajši udeleženec prvenstva je bil devetletni Dušan Koron in najstarejši 4l4etai Mlinu Mali. Plavalci so morali dvakrat preplavati dve dol ti ni basena (M metrov). Izmed predvidenih trinajst kategorij ao bila i zvedo aa tekmovanja le v devetih ker pri mladinkah in članicah ni bilo nobene prijava. Tekaeoveaie si htogtesh guuamlcev. NajboRhb* v TRB^TrMč Stavka' kraiism aagenT je tiaaoet prvenstva, ki je v TrMatJ aalno. Nekajkrat je sssssii •* -.radi vremena. Toda tu uaV*t najbrže rešene še pribsdajs krm * ohletriri trtii ho aaj bi pričeli ZHtovo hetlovaleo. To bo i a uh ~ in obenem amša> Lumjeva-ja Trtitea-vJ nriboanje leto prsdvnai lalebso aa oooa»" r« amVVJ ml^dt-ci - prsao: 1 a—j. I iMiri— 2. J 1. Slavke m£!m7&o 22 let - P™ R»*i va? sUva). 2w ■:ti.Mi^ ; špOrt in rei^acu a kronika, oglažm I STRAN c . AL kline Loka - V sredo, 12.. av-se je .ob 8.30 v transfor postaji organizacije zdru-oela Iskra Železniki hudo poškodoval 28-letni Jože Praprotna 5. " ar Jož«? Pintar je v —itoraki postaji popravljal na priključku za razdelilno Vključil je izpadni del in tedaj je prišlo do preboja "injim in zgornjim blokom postaje, obenem pa tudi Ker je stal v bližini pre-zadel tudi njega in pri tem je **ujše opekline po obrazu in po iS? da nesreča ktorista ^♦fcs — V petek, 14. avgusta, ob i je v gozdu v Davči hudo 1 54-letni Franc Demšar iz 55, ki je delal pri spravilu lesa ,*4>m vozil traktor. M je po gozdni poti, ki se dvigne ter vlekel hlodovino, ^bračanjem pa mu je traktor **io zdrsnil s ceste po strmini in iVrnil. Voznik Demšar je padel trie in se hudo telesno po-^e.1 Odpeljali so ga v Kliničn Omahnil s stene KracBJska gora - V soboto. 15. avgusta, se je ob 7.30 v severni steni triglavskega pogorja, v ljubljanski smeri, telesno poškodovat Hine Kranjc, star dvajset let iz Cerkna pri Idriji. Skupaj s prijatelji je vstopil v ljubljansko smer. pri tem pa mu je spodrsnilo in omahnil je po strmini. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju. Odpeljali so ga v jeseniško bolnico. Ponesrečil se je na Zelenici Trtic — V nedeljo, 16. avgusta, so ob 9.30 uri dopoldne dobili sporočilo, da se je na Zelenici nad Ljubeljem, v bližini planinske koče, pripetila gorska nesreča. Po dveh urah je odšlo na kraj nesreče šest gorskih reševalcev in zdravnik Tone Martinčič iz Tržiča. Ugotovili so, da se je ponesrečil Marjan Meteret, star 50 let iz Smokuča 23 pri Žirovnici. Na Zelenico je odšel, da bi pogledal za svojima dvema konjema. Predvidevajo, da je odšel visoko v strmo pobočje zato, da bi nabral nekaj planik, pri tem pa ja padel 30 metrov globoko in se ob tem hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v jeseniško bolnico s helikopterjem. 1 Potavcu je gorelo - Na gospodarskem poslopju Ivanke Blatnik Posavcu je minulo soboto dopoldne pogorelo ostrešje in gospodar-r» * Pouapje, bilo je škode za 800.000 dinarjev. Vnelo seje ob 9.30 uri, •o zakurili pod kotlom. Zaradi vročine so se segreti tramovi m letve d&Mi*u, nato pa so se vneli. Tako je nastal ogenj pri ostrešju + gospodarskega poslopja, kije vezan na opuščeno stanovanj * hišo. Na prizidku so hranili tudi butare za kurjenje peči m tako ogenj izredno hitro širil. Pogorelo je kmetijsko orodje ter 150 ov sena, živino pa so rešili. Na kraj požara so najprej prihiteli i iz Ljub nega, poklicni gasilci iz Kranja z dvema cisternama in nato še gasilci iz Radovljice. Pri gašenju požara pa so pomota pripadniki civilne zaščite Ljubno. - Foto: D. Sedej to šport tria ga Laffita **VtG - ».letni Francoz Jacaues PT""**'* i' P* - - U-letoi Francoz Jacques J«**** lieger) Je maagovalec lt. na Osterreichrin- 1 Avstrije •Irke za letošnje svetovno ožičnost ob kmovališčih ukpnes t - tetu* IC - Trziski »portal delavci so BB prazniku iz- _rnuja v nemih , V njih je sodelovalo ve* kot alh ljudi ia občanov iz Trti-' ter is dragih gor eejski h II vetju vsa tekmovanja ao tportni plati eankovred-j* treba gume mnošičnosti in j»a*BiMI občinsko prvenstvo bi notni tok po uHcak Trti i tekmovanjih so nastopajoče >o starosti ia izvedli več Toda predvidene starostne k bi tekmovanja v -ttnnk so ostala le na k» ai bilo prijav. A glej ga - ao s spisa je v občini ased U.tot Trti«asi osemsto žensk ^t smakih. V večini so bile tudi ^MplUiilabai glodalci, ki so ro v plavanju in Le kora ji e za športno mer-*as4i in adravo rekreacijo ni bilo. aaj a ob občinskem ao bfls rekreativnega sunča "> poudarjala množičnost in ■sat up s vsakomur, ki ai je •levilo gledalcev ns športnih »jih je pravzaprav razveeeiji- nrsiismsv r artaa dejavne »osti. tekmov sva ost prido- __mar alfi sm pa sa ie večjo borbenost, —j je množica rnaovsdae-tokamvnhatlh tadi opozorilo aalaveem, da velika večina •« vsdao stoji ob strani orga-> rekreacije. Prav sate bo treba w>* z ssjrmUf nsjšhul akcijami r»na)ao stran športne dejav •tesei, da tekmovanja ne bodo »■ oči, temveč prispevek k načinu življenja. prvenstvo formule 1, potom ko je pred aa SM gledalci M krogov prevozil v 1 todnmahin 14,47 mkuadnh, ter tako ■li-kital drugouvrščenega Rene Arnouzz e pripravilo že osmo dirko sokoli Grma« Nasliatlo je več kot sto homeurjev v vseh kategorijak. Na .t-rt« ao tuTakornl vsi M^u4^ugo^.-akikole-utod njimi ni bilo le representantov. aT ao tismurraMv Italiji. v »aibeij zaalmivi dirki članov na krv tertiu^Oboli Grma« m je najbolje odrezal črna kraajek« Herc Drago FreJih. ki je pre-TTTtiH-ro osvojil prvo ssesto. Za presene eesdV ie poakTber mladi Hraetničan U-skovšek, ki je v borbi m drugo mesto pre-nuuasl Sevčana IJdoviča. Vrstni rod - bi«*« A, B, C (Sava), 1 (Sava), 4 nik); a1 Sava, 3 stnik 1. Freiih Loskovšsk (Hreetniki, S. Udovič .. Jeroaudj, ». Arseašek (oba Bra-ekipai vrstni red: 1. Novo mesto, J Nizke cene privabljajo obiskovalce i paviljon Kovinotehne na sejmu v Kranju kjer se najde za vsakogar nekaj. J Utonil v blejskem jezeru Grosuplje, 4. Rok-Franck, 6. H rs -Hh Bled — V nedeljo, 16. avgusta, so obvestili Postajo milice na Bledu, da je prejšnji dan zvečer, okoli 22. ure, v blejskem jezeru utonil Marjan Dijanič, star dvajset let, z začasnim bivališčem na Jesenicah, Prešernova 5 in delavec Gradisa na Jesenicah. Ilijanid je bil s prijateljem na Bledu, kamor sta se pripeljala z avtobusom in odšla v restavracijo regatnega centra v Zaki. Tja do 22. ure sta popivala, nato pa sta se odpravila iz gostišča. Ilijanid se je zunaj slekel, češ, da se bo kopal. Skočil je v blejsko jezero in zaplaval okoli 40 metrov daleč. Tam pa je izginil pod vodo. Prijatelj je skočil za njim in ga poskušal rešiti, a ga ni mogel več najti. Truplo so naslednji dan potegnili iz vode blejski potapljači, zdravnik pa je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi utopitve. NESREČE PADEC KOLESARJA Kranj — V soboto, 15. avgusta, se je ob 7. uri zgodila na lokalni cesti Kokrica—Spodnja Bela prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Voznik kolesa z motorjem Fende, star 45 let, iz Kokrice 19 je peljal iz smeri Bela — Kokrica. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo na desno stran vozišča, kjer je padel in se udaril. AVTOBUS V PE8AKINJO Kranj - V četrtek, 13. avgusta, ob 18. uri je prišlo do nesreče na obvoznici Kranj na mostu čez Savo do prometne nesreče zaradi neprimerne hitrosti in neprimernega prečkanja ceste. Pri tem je nastala materialna škoda za 5.000 dinarjev. 40-letni Milan Miklavčič iz Spodnje Breznice 183 je vozil avtobus od Zlatega polja do križišča Iskre z neprimerno hitrostjo. Edo Znidaršič, star 55 let, doma iz Cerknice pa jejie da bi se prepričal, nenadoma prečkal cesto. Avtobus ga je zbil, padel je po cestišču in se hudo poškodoval. Zazidalni načrt Zasipa Radovljica - Zazidalni načrt Zasipa so izdelali na osnovi programskih osnov, ki jih je opredelil svet krajevne skupnosti Zasip in zajema območje med vasjo Zasip pod cerkvijo in cesto v Mužje ter staro vaško jedro na vzhodni strani. Stanovanjsko območje v Zasipu naj bi povečali za okoli 4 hektare, za kar so že pridobili soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti občine Radovljica. Po programu krajevne skupnosti naj bi zgradili še več zasebnih hiš, otroški vrtec in trgovino za osnovno-preskrbo. Trgovina naj bi ostala ob glavni cesti, saj bo namenjena vsemu območju Zasipa. Vrtec naj bi postavili ob mirnem delu v središču kompleksa. V Zasipu naj bi postavili novih 31 individualnih stanovanjskih objektov v treh tipih. Posamezne parcele merijo povprečno 588 kvadratnih metrov. d s. Odpadki hrane iz kombija Narave in okolja ne onesnažujemo le sami, temveč tudi tisti, ki se vozijo skozi državo — Kaznovalna politika bi morala biti strožja Veliko smo že pisali in najbrž bomo še pisali in opozarjali na čistočo našega okolja, ki nikakor ni dovolj čisto, onesnažujemo pa ga vsak dan bolj. Ob cestah, na njivah in na travnikih puščamo gore odpadkov in še več: v gozdove smo jih celo pripravljeni zapeljati in kar tam pustiti. Najbolj »pripravne« pa so reke in potoki, saj se nam je tudi v teh primerih kar udomačilo tisto: »saj voda itak vse odnese!« Kaznovalna politika ob tem hudo šepa, obenem pa tudi ne moremo pričakovati, da se bodo naši inšpektorji od jutra do večera vozili gor in dol po Gorenjski ter prijavljali sodnikom za prekrške vse številne onesnaževalce. Predvsem sami smo še premalo zreli, da bi nam prešlo »v meso in kri«, da tega pač ne smemo počenjati, kr se bomo v gorah odpadkov enkrat sami zadušili — narava se bo v tem primeru še hudo maščevala — in ne znamo tudi na tem področju delovati samozaščitno, osveščeno in najhujše onesnaževalce vsaj hudo prestrašiti, če že nanje naletimo. Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen, boste lahko porekli in še res je. Nobenega kamna ne bo, kajti tudi meni osebno zaide cigaretni ogorek prej skozi šipo v avtomobilu kot da bi končal v pepelniku. Vendar tisto, kar je počenjal minuli teden na cesti Naklo—Jesenice voznik osebnega avtomobila tuje registracije TO NK 72, je nezaslišano. Skozi šipo kombija so na zadaj vozeče osebne avtomobile v presledkih nekaj sto metrov letele konzerve, olupki, ostanki kruha, hrane. Vsi so v kombiju najbrž jedli — in ni jih bilo malo — ostanek obeda pa so metali skozi vse odprtine, ki jih kombi ima. V zraku so se vrtinčili ostanki s papirji, da te je bilo stud domala brez prestanka in ko si si prvič oddahnil, je priletela ob cesto nova pošiljka in zdaj zdaj si lahko pričakoval, da bo naslednja končala v prednji šipi avtomobila. Tega odmetavanja embalaže ni hotelo biti ne konca in kraja, a kaj moreš? Čimprej prehiteti prednje vozilo in si ohladiti živce. Kaj naj bi pač storil? 2elel bi si le, da bi bili ob cesti inšpektorji s pooblastili, da lahko neusmiljeno kaznujejo onesnaževalce. Kaj nam pomagajo pripovedi, da so v Zvezni republiki Nemčiji zagrožene izjemno visoke kazni že za cigaretni ogorek, ko pa pri nas večinoma sploh ne ukrepamo? In ob tem vozniku kombija, ki se je peljal proti mejnemu prehodu Podkoren, si resnično in srčno za želiš, da bi bilo pri nas drugače. Da bi ga doletela stroga in kar najstrožja kazen... D. Sedej Leta 1983 spet odplake iz Most Največ zaroda Ribiški družini Radovljica uničijo odplake iz Most - Leta 1§83 bodo jezero v Mostah spet čistili -Zaostriti kazni Radovljica - Ribiška družina Radovljica, ki ima 130 članov — članstvo pa nenehno narašča — upravlja z območjem od Cajhnovega mostu v Radovljici do izliva Save v Tržiško Bistrico. Razen tega imajo še številne gojitvene potoke, največ na levem bregu Save s Peračico, Zgošo, Dob rušo, Lešnico, na desnem bregu pa Lipnico s pritoki, ki pa je domala že vsa uničena. Onesnažuje jo predvsem Plamen iz Krope in je Lipnica domala že mrtva. Letos so člani Ribiške družine Radovljica naredili nov bajer v Voščah nad Lancovim ter ga namenili predvsem za goiitev postrvi. Velike težave imajo člani kot tudi člani drugih ribiških družin z odplakami, še posebej ob čiščenju v hidrocentrali Moste v Žirovnici. Izpust Save napovedujejo za leto 1983, zdaj prej, saj je treba očistiti zaradi izgradnje v Mavčičah. Pri zadnjem čiščenju so zabeležili popoln pogin ribjega zaroda, saj v desetih minutah po izpustu ni bilo v Savi žive nobene ribe več. V lovnem revirju Save kolobarijo, letno pa vložijo od 150.000 do 200.000 potočnih postrvi in od 8.000 do 12.000 letnih mladic. Letos ne bodo toliko vlagali kot prejšnja leta, saj se napoveduje spust v Mostah, vložili pa so ameriško postrv. Komercialni revir ribiške družine je pod Cajhnovim mostom, kjer je možen ribolov ameriške postrvi v vseh letnih časih. Za domače ribiče velja dnevna dovolilnica 250 dinarjev in za tuje 450 dinarjev. Ribiči pravijo, da bodo letos usposobili ribogojnoco pri Cajhnu in da bodo tako letos že sami »smuka-li«. Nabavili so že opremo, zdaj bodo dobili še prostor. Člani morajo opraviti letno po deset ur pro-, stovoljnega dela, vendar so nekateri izredno aktivni, drugi pa ne. Zelo dobro udeležbo so zabeležili pri Erostovoljnem delu ob urejanju a je rja, ko se je teh del udeležilo okoli 70 odstotkov članstva Ribiške družine Radovljica. Ribiči tudi predvidevajo ureditev še enega ba-jerja, da bi povečali valilnico za ameriško postrv in za lipana. Članom Ribiške družine »morala pade« tedaj, če potoke ali reke uničujejo raznorazne odplake. Najhujši za gojitveno in lovno območje Ribiške družine Radovljica je Plamen iz Krope, potem Veriga iz Lesc, zadnje čase se tudi že vidi vpliv natege iz Blejskega jezera. Pojavljajo pa se občasne zastrupitve ribjega zaroda, ko onesnaževalci niso znani. Letos teh ni bilo veliko, lani pa veliko več. Odškodnina vsekakor ni nobeno nadomestilo za zarod, ki ga uničujemo z odplakami in iz malomarnosti. Čestokrat krivda sploh ni dokazana. Tedaj, ko rečemo, da so škodljive snovi prišle v reko iz te ali one delovne organizacije, bi morali poiskati tudi neposrednega krivca, ki je zaradi ne vestnosti i zlil v reko zarodu škodljiv strup. D. Sedej GLAS12.STRAN_ OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK 18. MERKUR kranj vam na 31. gorenjskem sejmu nudi: > belo tehniko in hladilne naprave > stroje in opremo za gospodinjstvo ) motorna kolesa, mopede, kolesa in šivalne stroje televizijske in radijske sprejemnike ročno in strojno orodje opremo za centralno kurjavo opremo za kopalnice blago za široko potrošnjo Prodaja osebnih avtomobilov ŠKODA — WARTBURG — MOSKVIČ s takojšnjo dobavo! Posebna ponudba: PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE na trda goriva proizvajalcev: TAM — STADLER FERROTHERM ITPP—RIBNICA ELTERM V času sejma izkoristite izjemno priložnost koriščenja 24-me sečnega brezobrestnega posojila brez pologa! emske cene — potrošniški kredit — dostava na dom R5R> Ourst FOTO MEISTERL na gorenjskem sejmu! Komaj verjetno je, toliko prednosti na enem samem S pomočjo našega paviljona na gorenjskem sejmi možnost spoznati — in ceniti — najmlajšo celovško s foto materialom. Nihče ne ve bolje od nas, kako pomembno je, da se' zadovoljni! Nudimo vam ne samo kompleten program vseh f< pripomočkov, temveč še mnogo več! — nizke cene — garancije pri nakupu aparatov — zamenjava starih naprav po dnevnih — najvišjih — 14-dnevno poskusno dobo, da boste gotovi pravilno izbrali — popoln servis — vrečke za pošiljanje filmov — v delo sprejemamo tudi po pošti — magnetofonska obdelava naročil v lastni hiši servis — prijazna in strokovna postrežba FOTO MEISTERL Bahnhofstrasse 55 Adlergasse 1 A-9020 Klagenfurt tel. (04222) 314-30 tel. (04222) 867-47 FJTO SiSEBB. — Pri nas vam ni treba ptml nikakršnih davkov na kar vam prihrani čas trud! v. Gorenjska kmetijska zadruga — TZO »Sloga« Kranj »Smo bili in bomo na sejmu« Gorenjska kmetijska zadruga in njena temeljna zadružna organizacija »Sloga« Kranj sta bila pobudnika sedanjega poletnega gorenjskega sejma, ki je tokrat že enaintrideseti«* v gorenjskem središču. »Smo bili in bomo na sejmu,« pravijo v Slogi. Nastop na sejmu je nujen zaradi slabše založenosti kmetijskega trga in medsebojne konkurence. Kmetje iz vseh koncev Slovenije jih obiskujejo v teh dneh na razstavnem sejemskem prostoru, z veseljem zaidejo tudi v njihovo prodajalno (poleg mlekarne v Circah) na cesti 1. maja 65. Največ sprašujejo po uvoženi kmetijski mehanizaciji tako iz vzhodnih kot zahodnih držav. Toda razumeti je treba Slogine in družbene težave: uvoz je omejen in devize dragocene. A kljub temu se v kranjski Slogi lahko pohvalijo z dobro založenostjo in pestro ponudbo kmetijskih strojev, priključkov in rezevnih delov. silce mineralnih gnojil z dognojevalci, rotacijske in prstne kosilnice, tračne in vrtavkaste obračalnike, mešalce gnojevke, hlevsko opremo ...« Jože Posega iz Strane pn Postojni: »Vsako leto ?hiščemo gorenjski sejem in vsako leto se ustavimo tudi na Slogi ne m razstavnem prostoru. Zadovoljen sem z njihovim odnosom^ do kmetovalcev. Pri Slogi sen kupil že ventilator za dosuševa-nje, kultivator, traktorsko škropilnico in še nekaj malenkosti. Tokrat iščem rezervne dele za molzni stroj Westfalia in kupujem traktor Zetor 70 s pogonom na vse štiri kolesa. V strojni skupnosti ga potrebujemo in v Slogi so nam obljubili, da ga hitro dobimo.« Marina Bogataj je uslužbenka v Slogi; vodi tajniška posla in prijazno odgovarja na vprašanja radovednih kupcev: »Sest let sem že na sejmih. Veselje imam delati z ljudmi. Ni posebno prijetno, če kupcem ne moremo ustreči, zato mu je treba vsaj dopovedati, zakaj tega in tega stroja ni. Zadovoljne so stranke, če iim lahko zagotovim, da bodo stroj že jutri ali pojutrišnjem dobili. Naj še povem, da ima Sloga na sejmu direktno telefonsko St. (064) 28-590. Zavrtite in postregli vam bomo z informaciji. Se bolje pa bo, če nas osebno obiščete.« Vili Drnovšek je na sejem prišel iz Zagorja. Najprej se je ustavil na razstavnem prostoru »Sloge«. Domala vso Slovenijo sem obredil, da sem dobil 1700-lit reko cisterno Creina. Trije biki so šli zanjo, a ni mi žal. Veliko mi bo odvrnila. Ogledal sem si tudi druge razstavljene stroje: traktorje Torpedo- Deutz, Zetor in Fiat Store, tro- PONOVNO ODPrt TRAN8TURI8T Od 8.8.1981 je „ plavalni bazen v hotela sturist, za goste hotela' tudi za vse ostale inl Ceae enkratne* ali koristenj« 4# din, sa otrok« 1* J» Abonmajska karta sa panj znaša 250 din. f»m kalne skupine so prip* posebni popusti. Za oMak in vae eaa* stiaake iiahaiij ae ve» netnea Kolektiv ^ Transturist. ROYAL MOLZNI STROJI ena ali dve molzni enotf dvovaljni vakuum sisterr električni pogon — en< plastične posode nosilnost posode — 20 izenačena molža Zastopnik za Jugoslavija Kmetijsko živilski kombinat TOZD Komercialni servis tel. 24-871, 25-061 Cesta JLA 2 18 AVGUSTA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 13.STRAN GLA Obiščite nas na 31. Gorenjskem sejmu od 14. do 24. avgusta 1981 Veletrgovina TQZD Veleprodaja ■£pi\/li vv TOZD Maloprodaja V lmmt/^ TOZD Gostinstvo Kranj TOZD Trgovina Bled Razstavljamo izdelke priznanih proizvajalcev Špecerijskega blaga in pijač — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL — Ajdovščina — PODRAVKA— Koprivnica — KOESTLIN — Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj — NEOPLANTA— Novi sad Poslužujte te tudi storitev, ki vam Jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem in v centralnem skladišču Naklo. Golica Jesenice TO Zarja vam na 31. gorenjskem sejmu v Kranju j£ nudi vse za vaš dom: ^^hištv o, belo tehniko, vrtne garniture ui _^^*Tip opremo, aktustične aparate in televi-*je, glasbene instrumente, stavbno pohištvo, tdbeni material j* (A* SA • DOSTAVA DO DOMA • STROKOVNA MONTAŽA » SEJEMSKE UGODNOSTI tiščite razstavne prostore Zarje KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ PRISTAVA 80 Razpisna komisija delavskega sveta ponovno razpisuje v skladu s statutom, drugimi samoupravnimi splošni mi akti in sklepom DS prosta dela in naloge: 1. vodja tehnično komercialno razvojne službe ora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in i dogovorom izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: ^* izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom in družbenim do govorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič 2* višjo Solo tehnične smeri ali srednjo Solo tehnične smeri 2* najmanj 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkuSenj ^* J* sposoben voditi in organizirati delo ima ustrezne moralne politične vrline , s potrebnimi dokaaili naslovite na Komunal Trtic, p.o., Pristava M z oznako »za razpisno v li dneh po objavi. ite bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju •l*l*l«l«IOI«|*|*|*|« MERKUR KRANJ vam v času od 14.—24. 8.1981 nudi izjemno priložnost nakupa PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE na trda goriva proizvajalcev: e TAM — STADLER • FERROTHERM • ITPP — RIBNICA • ELTERM Izkoristite ugodnost 24-mesečnega brezobrestnega posojila brez pologa! Po običajnih prodajnih pogojih vam nudi tudi ostalo opremo za centralno kurjavo! Podrobnejše informacije dobite v prodajalnah MERKUR v Kranju, Lescah, Ljubljani, Bledu, Škofji Loki, na Jesenicah, Gorenji vasi, Pivki (Postojna), Naklem, Radovljici in na Gorenjskem sejmu. avtomobili ZASTAVA osebni dostavni tovorni specialni — Za vsakogar in za vse namene — Uporabni, ekonomični, sodobni Nakup avtomobila tudi po sistemu STARO za NOVO Velika izbira tehnično brezhibnih rabljenih avtomobilov — po konkurenčnih cenah Informacije in nakup na Gorenjskem sejmu od 14.—24. avgusta '81 pred halo A ZASTAVA AVTO LJUBLJANA skwtnya 06 obisku Jima lahko zaupate%v"e z&avs^ izdelek za njihovo ublažitev^ nravstvene težave in dobili boste nasvet in kupili ROKAA-DIKOR, KRANJ, Koroška cesta 35 Razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju pohiitvo proizvajalcev: M AR LES, BREST, GORENJE, SV„ POSEBNOST jedilna garnitura DOMUSLIPA, Ajdovščina merna za vsak bivalni prostor, dobava takoj. Brezplačna dostava do 30 km — potrošniško posojilo. Vabimo vas tudi na ogled širše izbire v Salon DEKOR Ki cesta 35. Solidna postrežba - ugoden nakup. Novoat v zastopniškem programu KŽK Kranj, TOZD Komercialni servis Avtomatično usmerjevalno razdelilo za razdeljevanje krme v seniku. Proizvajalec M A WER-SUMAG (Avstrija) Naprava je zelo primerna in tudi potrebna pri puhanju suhega ali polsuhega sena v senik. Enakomerna razpodelitev krme na seniku je še posebej važna pri do-suSevanju. s||fj Po večletni odsotnosti je „ Gorenjskem sejmu v Kranl zopet največji potujoči v Jugoslaviji ZOO ANDREJ zanimiv za otroke ter| tudi za odrasle. Pokaže vam: 30 vrst opic, leve, tigre, pume, himalajskega medveda. ATRAKCIJA SO VELIKE KACE, med njimi ena dolga 6.50: težka 120 kg. Priporoča si cenjeni obisk. e Kmetijsko živilski kombinat Kranj razstavlja v njihovem ogleda vrednem paviljonu, izdelke svojih TOZD in razne druge pridelke iz območja dejavnosti članic iz SOZD KIT (Kmetijstvo, industrija, trgovina). Priznani sir GA UDA, razne druge vrste sirov in ostalih mlečnih izdelkov. Jabolka iz nasada RESJE pri Podvinu. Semenski krompir RESY, SIRTEMA, DESIREE, JAERLA, SASKIA, BINTJE. GOSTIŠČE ZLATA RIBA KRANJ Marija Petrovič, Kranj, Sejmišče 1, tel. 23-294 ObiSčite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju v paviljonu Jll Postrežemo z rajnimi jedili: kompletno kosilo, golaž, srbski prekmurski bograč, piščanec na ptujski način, kranjske kiob**l novke, vse vrste jedi na žaru. Kraški pršut in kraški teran ter vse vrste okrepčilnih pijač. Gostišče Zlata riba že 10. leto sodeluje na Gorenjskem sejmu * i za prijetno počutje s solidno in hitro postrežbo gostov. MARLES HIŠA - HIŠA ZA VSAKO ZEMLJIŠČE Direktni telefon na razstavnem prostoru: 22-235 °J)i1Š?je «as na 31 • gorenjskemu sejmu v Kranju od 14. do 24. avgusta 1981 18. AVGUSTA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN G LAS Prodam enoletne KOKOŠI nesnice. Tuiek Franc, Lenart 11, Seka 7716 Prodam dva meseca stare granaste PETELINCKE, cena 50 din Stanonik. Log 9, Skofja Loka 7713 Prodam kupim delovnega VOLA, težkega Njivica 6, Zg. Beanica 7490 ■ i Jim 1 leto stare KOKOSI nesnice **OK08I za zakol Cegemica 1. Naklo 7587 92 VOGALNIKOV. višine ^ m 100kg betonskega ŽELEZA, Bergant, Lenart 2, Selca nad 2*$©Loko 7678 NARODNO NOSO in AVBO tik, Breg ob Savi 77, Kranj 7679 tflfmoakttmtdacijako PEČ, Poaavec22 7680 KAVČ, 2 FOTELJA, PREPROGO ugodno pro-Iaformacije po tel. 064-24-006 7681 tramoSarečo PBC - kamin 5 a trodemo zastekljeno OKNO z 170X166. Jelenčeva 31, Kranj, 121-751 7682 7 tednov starega BIKCA za .Sulu vasi, Cerklje 7683 »w Vrne CEMENTA in nekaj vogalni Wfewodam. Telefon 26-846 7684 a^*n> približno 800 kosov OPEKE b^^Urec) BH-36. Gosar, Sutna 7, Zab-|? 7686 r^^*1 ČOLN maestral 9 z motorjem a^J*C8 3,5 rabljeno 10 dni, skupaj ali r^**jetno. Frehn, Šenčur, Beleharjeva fcv 7686 aTaVfcdam malo rabljeno PEČ za cen-ogrevanje, 26.000 cal, (izdelana pri aetal Mengeš). Traven Slavko, r, Sveti jeva 2 7687 R> PRIKOLICO, zložljivo, » prodam. Telefon 75-241 po 19. uri ti 7688 Jbodno prodam POMIVALNO MIZO ' i(l m). Telefon 22-898 7689 KRAVO v 9. mesecu brejo«ti. > 48, Santo (Gcejanc) 7690 ' m 1600 kg ŽELEZJA za beton, 10 mm. Bled, tel. 78-137 7691 %^X)dtm malo rabljen, komplet krojaški ŠIVALNI STROJ, znamke 138. Telefon 26-787 - Kranj, Ul. oveeve 11 7506 l£^vsm KRAVO za v skrinjo, ki ima se Ibtarov mleka. Jamšek, Bukovica 12, 7706 Kupim čmobelo TELEVIZIJO, dobro ohranjeno. Telefon 064-27-743 7706 vozila Prodam osebni avto VVARTBURG. letnik 1974, vozen, neregistriran. PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 800 kg. rabljeno črnobelo TELEVIZIJO, pre nosno »KEKEC«. Zerjal. C na Belo 11. Kranj 7623 VW starejši letnik, motor generalno obnovljen, pomična streha, ugodno prodam. Telefon 75-236. 7715 Prodam ZASTAVO 101, staro 2 leti. spredaj karambolirana. S« jo vic. Zaloše 10, Podna rt Markič Katarina Bečanova 1 64290 TRŽIČ tel.: (064)50-366 zopet na Gorenjskem sejmu v Kranju IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBIŠČITE NAS V HALI A ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete MARIJE ČEBAVS * iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za pomoč; nosa-&m, g. župniku za lep pogrebni obred. Najlepše se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje za dolgoletno zdravljenje, skrb in nego. Vsem najlepša hvala, ki ste počastili spomin naše sestre. ŽALUJOČI: brata Franc.Jože in sestra Tinca z družinami! Ljubno, 14. avgusta 1981 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1972. Milan. Zlatnarjeva 8, Kranj 7714 Prodam SIMCO 1100, letnik 1974. z obnovljeno karoserijo, ali zamenjam za »fičbta«. Telefon 74-210 vsak dan popoldan 7516 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Ogled vsak popoldan Mullner Slav ka, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka 7533 Prodam »FIČOTA«. Krfogec. Kranj, Mota Pijade 15, tel. 26-806 7627 Prodam DIANO. letnik 1977, za 4,7 SM. Pot na Joita 25, Kranj - StražMce 7638 Prodam RENAULT -4, lahko po delih Kabaši, Stražišba 15, Kranj 7643 Ugodno prodam avto RENAULT-14, letnik 1976, registriran do aprila 1982. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Ančik, Radovljica, Cankarjeva 26 7690 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 meditersn, letnik oktober 1979. Kavčič, Dražgose 13, Železniki 7691 Prodam malo voženo motorno kolo JAWA 260, za 19.000 din. Filipovič, Fran-kovo naselje 60, Skofja Loka, telefon 064-60-126 dopoldan 7692 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. Telefon 27-993 popoldan 7693 Prodam ZASTAVO 1300, dobro ohranjeno, generalno obnovljeno. Stanjac Edo, Zlato polje 3/P, Kranj 7694 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kropivsek Bojan, Strahinj 101, Naklo 7696 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Potočnik Zvone, Mošnje 23, Radovljica v 7696 Prodam ZASTAVO 101 konfort s plinsko napravo, letnik 1979, prevoženih 36.000 km, garažirano. Telefon 74-139 7697 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Korošec Marjan, Krnica 57, Gorje, tel. 74-140 - int. 349 dopoldan 7698 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 26:748 7699 Prodam NSU prinza, 1200 C, letnik 1970, registriranega. Resman Pavel, Hlebce 43, Lesce 7700 Prodam FIAT 850, v voznem stanju, cena 1 SM. Jaklič Brane, Bičkova 2/a, Kranj 7701 Prodam rezervne dele za AUSTIN 1300. Aleš Blaž, Murova 3, Jesenice 7702 ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 79-433 7703 Prodam nov prednji del za ZASTAVO 750. Eržen Tone, Gorenja vas 194 nad Skofjo Loko 7704 stanovanja Mlad par brez otrok, išče SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Šifra: Za dve leti 7707 SOBO išče mlada ženska na območju Radovljice, Bleda ali Jesenic. Informacije po tel. 83-011 7708 Mati z otrokom, storim dve leti, išče SOBO na relaciji Bohinjska Bela-Bled Lesce—Radovljica. Zina Rutor, Bohinjska Bela 23 7709 posesti Prodam GARAŽO na Planini. Ponudbe pod šifro: 120.000 din 7710 zaposlitve Sprejmem kvalificiranega KLJUČAVNIČARJA. Peklaj, Puštal 46/a, Skofja Loka, tel. 064-60-166 7559 V SPOMIN Ze leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš 4. avgusta je minilo leto odkar nas je zapustil sin JERNEJ SREBRNJAK iz Čire Hvala vsem, ki se ga še spominjate! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! V SPOMIN 20. avgusta mineva leto dni odkar nas je iznenada, a za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast FRANC ORANIC is Križe v Cas beži svojo pot, a ne zbriše solza, ne bolečine srca. Ostala je praznina in ostra bolečina. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI! Samsko upokojenko - urejeno, ZAPOSLIMO NA SEJMU OPREME meseca oktobra 1981 v Kranju. Ce imate telefon v stanovanju je motna občasna zaposlitev tudi v bodoče. Naslov, telefonsko številko in kratke podatke oddajte do 20. 8. 1981 pod šifro: Sejem 7560 obvestila SERVIS za čiščenje »tepihov«, tapt somov in itisonov! Čistim v zasebnem in družbenem sektorju. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 7252 KLESANJE, OBNAVLJANJE in Z L ATEN JE napisov na nagrobnih spomenika! Telefon 23-714 zvečer 7470 ZSAM Tržič bo priredilo tečaj za C, CE ali D kategorije voznika motornih vozil v septembru 1981. Pouk bo v petkih in sobotah od 17. do 20. ure v nedeljah od 8. do 11. ure. Informacije daje in prijave »prejema tajmk Goričan, Ročevnica 35, Tržič 7665 ostalo Iščem VARSTVO za 2 leti starega otroka v Škof ji Loki. Telefon 60-987 7712 L Izdaja CP (.las. Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju: Številka 51500-803-31999 - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,— din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. -—J K2K KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in sa atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ7S0 Rezervne dele za vae tipe traktorjev TOMO VINKOVI Ć. UTB. UR8U8-C 380, IMT533. Traktorske gume in akumulatorji. prireditve OO ZSMS TRBOJE, prireja 22. avgusta 1981, ob 19. uri KRESNO NOČ Igra SIBILA. Vabijo TRBOJSKI MLA DINCI! 7711 Odbor za delovna razmerja pri TOZD proizvodnja pletenin almifo alpska modna industrija Radovljica objavlja prosta dela in naloge: 1. MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI 2. VZDRŽEVALCA COTTON PLETILNIH STROJEV 3. VZDRŽEVALCA OKROGLIH PLETILNIH STROJEV 4. PLETILJ ALI PLETILCEV MOTORNIH PLETILNIH STROJEV 5. DVORIŠČNO TRANSPORTNEGA DELAVCA 1 delovna naloga 1 delovna naloga 1 delovna naloga 2 delovni nalogi 1 delovna naloga Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: dokončana poklicna šola strojne ključavničarske smeri ter eno leto delovnih izkušenj na vzdrževanju vodovodnih in pnevmatskih na prav, obvladanje elektro in avgogenega varjenja — odslužen vojaški rok; pod 2. in 3.: dokončana srednje strokovna izobrazba tekstilne (pletiljske) oz. tehnične usmeritve ali dokončana poklicna šola ključavničarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — po možnosti na delih vzdrževanja cotton oz. okroglih pletilnih strojev; pod 4.: dokončana poklicna šola pletiljske usmeritve; pod 5.: dokončana osemletka - odslužen vojaški rok. Vsa dela se združujejo za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom.