Slovenski tednik
u koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi J« moč!	GLASILO SVOnOTiOMISEL/flH SLO V E JVC EV V A MEHIK^I Od boja do zmage!
-
Slovénie Weekly
devoted to the Interests of the laboring classes
Stev. 32
Eutered as Second-Claaa Mattel'July 8th, 1903, at the Post-Ofloe at Chicago, III-, under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 12. augusta 1910
Kdor ae misli svobodno, se a« mora boriti aa svobodo I
Leto IX
Razgled po svetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Nemci na Češkem se spet enkrat brez povoda jezijo. Cesarski namestnik za češko, grof Cou-denhore, je namreč prepovedal zopetno vstanovitev že v letu 1897 suspendovanega nemškega študentovskega društva ‘Gothia’.
Ti “avstrijski podaniki,” nezreli mladiči, bi zopet radi nagajali Čehom v Pragi. V prošnji za vstanovitev društva so navedli, da bodo nosili člani znamenja v pruskih barvah. No, barve sem a-li tja, saj jih nosijo lahko a la kaki, a mirno češko prebivalstvo se ne da izzivati po v Prusko škilečih nemških pobih, in tako je pametni cesarski namestnik pangermansko društvo prepove-
dal.	»Sedaj je seveda mnogo vpitja po nemških listih. — Kaj bi bi*, lo, če bi slovenski študentje imeli društvo in nosili znamenja v ruskih' ali srbskih barvah? — Spominjamo se na zagrebško “veleizdajniško” sodno obravnavo ! —
— Na Dunaju ugibljejo sedaj, ali ne bode razpustila vlada državnega zbora. Dejstvo je, da se nekatere stranke že pripravljajo za nove volitve. Splošno prevladuje mnenje, da sedanji parlament ne more dobro delovati. — Ker so Poljaki pokazali vladi hrbet, je v velikih stiskah in tako si hoče .pomagati z razpustitvijo državnega zbora. A s tem slovanskih poslancev še ne bode razdvojila! Pa kaj, ko takoimenovani Avstrijci ne vedo, da imajo Slovani v Avstriji večino. Bo že še prišel čas, ko bodo morali računati z tem dejstvom . . .
RUSIJA.
Kolera, ta strašna bolezen, se vedno bolj razširja. Posebno v rudarskih okrajih v južni Rusiji in Petrograda. V glavnem mestu, v Petrogradu, je zdravstveni položaj jako slab. Umrlo je že na tisoče ljudi. Železniški in drugi delavci bežijo, tako, da povsodi primanjkuje delavskih močij.
ŠPANSKO.
San Scbastiam, Špansko, 11. avgusta. Tekom zadnjih dnij je bilo v mestu mirno; do kakih demonstracij ni prišlo, le nekaj vročekrvnežev je kričalo na cesti: “Doli s Špansko! Živio papež!” Vojaške čete ostanejo še zmirom tukaj.
Menihi in farji hujskajo kmečko ljudstvo. Nagovarjajo jih, naj na vso moč in katerikoli način branijo “svetega očeta”. Pravijo, da zahteva to od njih verska dolžnost. Danes so vsled tega areto-vali spet šestnajst kutarjev in farjev,
— Pred dvema dnevi je zaplenila v’ada dva vlačna parnika, ki sta bila na poti v San Sebastian. Na parnikih je bilo 6000 pušk. — Kdo je parnika najel in naložil z orožjem, vlada noče izdati.
FRANCIJA.
Kakor vsa znamenja kažejo, se pripravljajo železničarji na generalni štrajk. V mnogih krajih so železniški nastavljenei že za to glasovali.
Ako nastane generalni štrajk, bode prizadetih mnogo železnic. Pri dolgosti 25,000 milj proge bi štrajkalo 20,000 strojevodji ter 'kurjačev in okoli 30.000 drugih nastavi jencev.
Osobje zahteva enkrat na teden prost dan. najmanjšo .plačo pet frankov na dan. splošno povišanje plač za deset odstotkov, deseturni delavni dan in ugodnejše pen disko razmerje za železnič-ne vslužbenee.
ANGLEŠKA.
INa Angleškem so spustili v morje naivečjo in najhitrejšo o-Vo.pno križarko v morje. Imenuje se “Lion” in začeli so jo graditi 29. novembra p. 1. Umevno je, da so na novi bojni ladiii “naimodemejši” topovi za ubijanje ljudij.
SOMIŠLJENIKI, DELAVCI, PRIJATELJI IN NAROČNIKI.
ITALUA.
Papež, kakor tudi njegov tajnik kardinal Merry del Val, dobivata vedno iz Španske brzoja-ve z poročili, kako uspeva boj. V brzojavih so opomini, naj se zoperstavi Vatikan proti antikleri-kalnemu gibanju.
TURČIJA.
Sedaj se oficijelno naznanja, da je kupila turška vlada od nemške bojne ladije in sicer za 18 milijonov mark. Če jih bode, razum treh, nakuoila še kaj več, ni znano. Pač pa so tozadevna pogajanja v te'ku.
ŠVEDSKO.
Stockholm, Švedsko. Mednarodni mirovni kongres, ki je tukaj zboroval, je preložen. Rusija je bila prvič zastopana po delegatih.
PORTUGALSKO.
Lisbona, 11. avgusta. Med Zedinjenimi državami in Portugalsko se je sklenila trgovinska pogodba, ki je za obe strani ugodna.
JAPONSKA.
Vsakomur mora biti znano, da noben časopis brez cirkulacije ne more uspevati.
Cirkulacija pomenja veliko število naročnikov, odjemalcev, predplačnikov. Naročniki se na-roči j o na list, da čitajo novosti, ki jih prinaša, da se informirajo in podučujejo. Zato se časopis tiska. Čim večje je število naročnikov, tem večjo prednost ima tudi za oglaševanje. In od predplačnikov in oglasov je odvisen vsak list.
List Glas Svobode je nevstrs-šen bojevnik za delavske pravice, da pa bo zamogel stari zagovornik ameriških slovenskih delavcev vspevati, pošljite zaostalo naročnino in pridobivajte druge naročnike! Nekaterniki so v tem o-ziru jako mlačni. Precej jih je, ki dolgujejo za list še od novega leta sem. Kdor dolguje delavskemu listu, kakor je Glas Svobode, ne more reči, da je zaveden in napreden delavec. Pri tem so Seveda izvzeti delavci, ki so na štraj-ku. -p- Slovenski delavci, pomisli-
te, da se mora tudi Glas Svobode boriti za obstanek, in mesto, da bi ga oni, za katere se bojuje, podpirali in zanj agitirali, mu dolgujejo naročnino. Kdor ne mo. re plačati vse naročnine naenkrat, naj plača za pol leta, in ta mali znesek, $1.00 na pol leta, premore tudi najrevnejši delavec.
Delničarji delavskega lista Glas Svobode niso kapitalisti, in tako tudi ne morejo pošiljati okoli kolektoriev, ker je to zvezano z prevelikimi stroški. Vsak zavedni delavec se mora sam spomniti, kedaj mu poteče naročnina, da jo pravočasno obnovi. In na-ročnina tudi ni velika: Glas Svobode, delavski list na svobodomiselni, napredni podlagi, stane za vse leto samo $2.00.
•
Chicaške naročnike prosimo, da se potrudijo v naše upravništvo, ali se poslužujejo pošte, kakor zunanji naročniki
-------------,---
Razne novice.
Napad na newyorskega župana.
iNewyoraki župan, Win. J. Gay-nor, je bil napaden v torek, ravno ko je bil na krovu parnika “Kaiser Wilhelm der Grosse”, da se odpelje v Evropo.
Napadalec je nanj ustrelil in ga zelo nevarno ranil. Krogla iz revolverja je prišla županu v vrat pod ušesom.
iNapad se je zgodil iz maščevanja. (Nlapadalee, bivši čuvaj na mestnem pristanu, pravi, da ga je župan spravil ob službo. Ina-če se vede jako hladnokrvno.
Predsednik Taft je poslal napadenemu, ki se nahaja sedaj v St. Mary’s bolnici, sledečo brzojavko :
“Spoštovali W. J. Gaynor.
Vzgrožen sem. ko ču.jem, da se je nad Varni izvršil grdobni napad. Veseli me vedeti, da prizadejana rana ni opasna. Upam in
Upravništvo Glas Svobode 1518 W. 20th St. Chicago, Dl.
mislim, da kmalu okrevate.” Umevno je, da je brzojavil tudi Roosevelt. In sicer: “Osupel in vzgrožen sem na vso moč. Prosim, obvestite me natančneje.”
Tokio, Japonska, 11. avgusta. Vsled velikega, neprestanega dežja, je nastala v pokrajini Shizu-sk, na južnem obrežju, velika poplava.
Na stotine hiš je pod vodo; v nekem kraju se je sesula zemlja in zagrnila hišo, v kateri je stanovalo mnogo dijakov. Število mrtvece še ni znano.
Poročajo tudi, da je mnogo železniških prog poplavljenih in razdejanih in tako je po nekaterih krajih promet onemogočen.
Po poročilih, katera prinaša parnik Sazuro v Victoria, B. C. se nadaljujejo boji Japoncev z domačini na otoku Formoza, in sicer imajo prvi velike izgube. Japonci so skušali zasesti nek grič. In hoteli v to svrho spraviti dva topa gori. Pri tem delu so izgubili mnogo ljudij, ker so valili sovražniki nanje skalovje z hribov.
KITAJSKO.
Profesor C. D. Tenney, tajnik amerikanskega poslaništva v Pekingu, Kitajsko, je prišel iz Iztočne Azije v Seattle, Wash. Povedal je, da je naročila kitajska vlada na Angleškem dve križarki. Razun tega bode reorganizo-vala mornarieno akademijo v Foo Chow in Tien Tzinu, Prof. Tenry, ki je bil več let na Kitajskem, in je bil nekaj časa na čelu Pei Yang vseučilišča, izjavlja, da je 'kitajska armada sedaj nopolnoma novo organizovana. Še nikdar niso bile na Kitajskem razmere z ozirom na amerikansko trgovišče tako ugodne, kakor sedaj. Tudi amerikanska podjetja se lepo razcvitajo v ‘kitajskem cesarstvu in število tamkaj bivajočih Amerikaneev je vedno večje. Pred 'kratkim je bilo otvorjenih za mlade Amerikance več šol, tako. da je zanje v vseh ozirih preskrbljeno.
KOREJA.
ISoeul, Koreja, 11. avgusta. Novi japonski glavni rezident, generalni poročnik Teranchi. je upe-!,jal strogo cenzuro tukajšnjih časopisov. Nek angleški časopis je zatrl.
Knez — bančni uradnik.
Knez Nikolaj Engaličev, ruski podkonzul, je sprejel službo v La Salle Str. naeijonalni banki v Chie*«u 111. in prevzel vodstvo 'nozemskega oddelka. Knez-urad-nik govori sedem jezikov.
Poštni rop in umor.
Santa Fe, N. M. 6. avgusta. Roparji so danes napadli pošto, katero so vozili Mongo'ci v Silver City, ustrelili kočijaža in odnesli $20,000 v surovem srebru.
Posledice plemenskega boja.
V Palestini, Texas, kjer so se ored nedavno klali med seboj zamorci in belci, so aretovali šestnajst belcev in šest zamorcev. Porota preiskuje slučaj.
Iz delavskih krogov.
Premogarski štrajk v Dlinoisn.
Dasiravno se je že nekoliko pre-mogarskih baronov podalo, in podpisalo pogodbo, štrajka od
70.000	premogarjev še vedno nad polovico delavcev. Poročila, kr so bila v nekaterih, tudi slovenskih časopisih, da je štrajk končan, so neresnična. Pozor tedaj, slovenski premogarji! Ne hodite v Illinois, dokler ne bode končana borba med premogarji in operatorji. Že pet mesecev bijejo premogar-ski delavci ljut boj za svoje pravice, in kakor vse kaže, zmaga ni več daleč. Zadnje, umetno od ka-pita’istov vprizorjeno nespetra-zilmljenje, o katerem se bavimo natančneje v današnjem članku, nima na štrajk prav nikakega vpljiva. Lastniki premogovih rovih so mislili, da so napravili s tem korakom prav dobro šahov-no potezo, a so se prokleto zmotili. Pozabili so računati na delavsko samozavest in delavski ponos, in tako jim je načrt, ki je bil prav zvito napeljan, izpodle-tel. Premogarji so prepričani, da zmaga ni več daleč, in to prepričanje jih tudi ne 'bo varalo. V Illinoisu morajo na vsak način zmagati delavci, in zmaga bodo popolna, — častna. Od boja do zmage!
Polcžaj v Westmoreland štraj-karskem okraju. Ves drugačen, kakor premogarski štrajk v Illinoisu, je v Penmylvaniji. V Illinoisu je vse mirno, medtem, ko so nemiri v Westmoreland okraju na dnevnem redu. A nikdo ne sme reči, da mogoče po krivdi štrajkujočih premogarjev. Kapitalistično časopisje seveda zabe-Iježuje z največjim veseljem vesti o rabukah, in tozadevna poročila so tako zavita, da mora človek zadobiti ntis, kakor bi bili štrajkarji vsega krivi. Seveda, komur so razmere znane, že ve, koliko sme verjeti takim poročilom. Policaji, 'konštablerji, šerifi in drugi taki, vsi so proti štraj-karjem. In da pri tem ne štedijo ne krogelj iz revolverjev, in da uporabljajo svoje kolee, kjer jih le moreio, je tako znano, da skoraj ne bi bilo treba o tem pisati. Iz raznih dopisov so se že mogli naši čitatelji prepričati, kake razmere vladajo v Westmoreland o-kraju. Dopisi vsebujejo grozovitosti in nasijja plačanih kapt. hlapcev, a kako je lepo čuti, da se zatirani premogarji nočejo n-dati in da se bodo bojevali do skrajnosti — do zmage! V slogi je moč!
O štrajku carpenterjev v Chicagu. V ponedeljek so imeli chi-,iaški štrajkujoči carpenterji sejo. pri kateri se pa v nekaterih točkah niso moarli zediniti. Da se nikakor ne podajo, so glasovali 'trajkarji z zapadne strani. — ^trajkarji na severni strani rae-*+a so t>a veneli de’odaia’cem in šli na delo, dasiravno pogodba ni
podpisana. Delati so šli na obljubo kapitalistov! — Umevno je, da je vsled tega prišlo do burnih prizorov pri seji. —
Neka tovarna ima vposlenih 17 skabov. S’oveneev ni med njimi. Nekatere tovarne hočejo ugoditi delavskim zahtevam, a hočejo vpeljati takoimenovano “odprto delavnico”. Da bi šli štrajkarji na ta’k lim, je seveda izključeno. Kakor nam poroča rojak — štraj-kar, je prizadetih po štrajku o-koli 150 Slovencev.
V Kansas City, Mo. zadnjič med delodajalci in delavci ni prišlo pri Dogajanjih do snorazuma. Predsednik United Mine Workers of America, T. L. Lewis, je naznanil, da se bode v tem obravnavalo pri izredni konvenciji v Indianapolis, Ind. Okoli 100,000 članov omenjene delavske organizacije je na jngozapada, v Illinoisu in Pennsylvaniji na štrajku.
Grand Trunk štrajk. Kakor smo zadnjič na kratko poročali, je štrajk pri Grand Trunk železnici končan. In sicer se je končal z delavsko zmago. Železniški nastavljenei dobijo za okoli osemnajst odstotkov povišano plačo, ki se pa 1. januarja 1911 še zviša. Vsi 'bivši štrajkarji so zopet nastavljeni.
Nova delavska organizacija? Iz
Denver, Colo se poroča, da nami-gava predsednik Western Federation of Miners, o vstanovitvi nove narodne delavske organizacije, ki bi obsegala Western Federation of Miners, United Mine Workers of America in različne organizacije delavcev v železnar-nah in jek’arnalh. Nova zveza se vstanovi. ako American Federation of Labor ne bode ugodila zahtevam, katere ji stavi Western Federation of Miners. Glavna zahteva je, da morajo priti vsi delavci v rudnikih pod jnrisdikeijo Western Federation of Labor.
Štrajk v Chester, Pa. 400 delavcev je ostavilo v Chester, Pa. delo v Baldwin delavnici za železniške stroje.
O štrajku v Kolumbus, O. Četrti polk in deveta stotnija je odšla. in sedaj ostane še tretji in osmi polk, bateriji C in B, kakor tudi ambulaneni oddelek v službi. Šerif išče 500 oseb za prostovoljne šerife “za vsak slučaj”. Izgredov ni.
Milica proti štrajkarjem.
Guverner države Indiana je po-s’al nad štrajkarje v South Bend državno m:lico. Dosedaj ni bilo kdove 'kakih nemirov, a kaj bode opravila milica, pokaže prihod-njost.
Povišanje delavskih plač.
Iron Mountain železnica je prostovoljno povišala plačo svo.]im nastavljenim za šest odstotkov.
Kapitalisti so za veljaven de-nara delavec dobi veljavo, 'kapitalist pa denar.
Chicaška “Tribune” prodana.
Pierpont Morgan, znani new-yor.ški bogataš, je kupil tukajšnjo “Tribune” za ceno šest in pol milijona dolarjev, in tako je posekal druga kupca, J. Odgen Armour ja in Victor Lawsona. — Zadnji je ponujal za list šest milijonov.
Armour je hotel pridobiti z listom mogočno orožje v boju proti narodu.
“Tribune” je eden najupliv-nejših kapitalističnih listov. Pri naknpn se je šlo za boj med zastopniki kapitala. Armour in Morgan sta si v laseh, in denarni kralj Morgan skuša privesti vlado do tega, da nastopi proti tru-itu za meso. —
Velikanska parada Knights Templar.
Kakih 35,000 Knights Templar (križarjev — prostozidarsko dru-žtvo), ki zborujejo tukaj, je priredilo v torek krasno parado po c hipaških ulicah. Ob deseti uri so odkorakali z križišča 30. ulici in Michigan Ave. po Washington St., State ¡St., Jackson Blvd. in La Salle do Washington St. Pogled na velikansko število križarjev, v slikovitih oblekah, z zastavami, konji in godbami, je bil nepopisno krasen. Vsa Chicaga je bila na nogah in parado si je o-gledalo najmanj pol milijona ljudi. Ker ni bilo preveč vroče, ni bilo s’ueajev vročiniee. Policija je dobro ikrbela za red, in tako se je parada, trajajoča nad 6 nr, povoljno zaključila.
Pametni ljudje. \
Peoria, 111. 12. avgusta. Ves teden so kazali tukaj v kinematjp-grafih boj med Jeffriesom in Johnsonom, ker je tako dovolil mayor. Toda kinematografskih gleda’i;č je posetilo je malo radovednežev. in za slike, dasiravno so izborne, ni veliko zanimanja. Prišlo ni do nikakih demonstracij in edino duhovniki so protestova-li proti vprizoritvi.
Kapitalistično izkoriščevanje.
'Newyurski bankir Jacob Sehiff je pravkar prišel iz podučnega potovanja skozi Alasko v Winnipeg, Man. Namen njegovega potovanja je, proučiti se o deželnih pomožnih sredstev v interesu kapitalističnega izkoriščanja. — Sehiff, ki je vse podrobnosti natančno preiskal, govori o prihod-njosti one dežele jako optimistično in hoče tozadevno poročati na Wall Street.
Morilec Wendling.
Joseph Wendling, ki je obdolžen, da je posilil in umoril osem-'etno Almo Kellner v Louisville. Ky„ je bil prijet po dolgem zasledovanju v Californiii. Detektiv Carney ga je eskortiral v Louisville. Wendling pravi, da ni kriv umora, toda najbrže mu vse tajenje ne bo nič pomagalo.
IZVANREDNA KONVENCIJA
U.	M. W. of America.
Tom Lewis, predsednik U. M. W. of America, je sklical za 11. t. m. v Indianapolis, Ind. izvanred no konveneijo, ki naj obsodi ali njega ali uradnike illinoiške pre-mogarske unij e, ki se niso hoteli »odvreči njegovi diktaturi zar mir, ki ga je sklenil z illinoiškimi operatorji brez vednosti delavcev.
Mi smo se že v zadnjih dveh, številkah izrekli, da, ako se uradniki medseboj ne bodo razumeli, pride še lahko do izvanredne konvencije; do tega je tudi prišlo. Kaj bo konvencija sklenila, nam sedaj še ni znano. Upamo pa. da bo illinoiška delegacija s svojim programom, ki je bil na konvenciji illinoiške premogarske zveze v Peoria soglasno sprejet, prodrla.
O izidu konvencije poročamo prihodnji teden.
Proti ekspresnim, družbam,
125 trgovskih zvez je poslalo v Washington peticijo, naj vlada nekaj ukrene proti ekspresnim, družbam, ki postajajo vedno ne-sramnejše. Gibanje proti ekspresnim dražbam se je pričelo pri Chicago Association of Commerce in New York Mershants Association.
Poštne hranilnice.
V	krogih washingtonskih u-radnikov prevladuje mnenje, da izozemstvo ne bo zadovoljno z v.peljanjem poštnih hranilnic. Te govorice so nastale iz vzroka, ker "ošiljajo tuje vlade le počasi poročila o poštnohranilničnih raz-merah v svoji deželi. Kmalu po končanja zasedanja kongresa je prosila naša vlada inozemske za poštnohrani'nične formularje in pravila, a dobila je le nekoliko odgovorov.
Povožen križar.
Herm. Gressman, 45 let star član Apollo-komturije št. 1 iz Illinoisa, je prvi križar, katerega je zadela v Chicagu nesreča. V torek zjutraj ga je pred Palmer House povozil voz State Str. poulične železnice, in usmrtil. Po po-k’ieu je bil stavbeni podjetnik in jako premožen. Zapušča ženo z več otroci.
Ponesrečen parnik.
Sydney, Avstralija, 11. avgusta. Semkaj se poroča, da je ponesrečil francozki poštni parnik “Salazic,” ki vozi med Marzeille in avstralskimi zalivi. Na pomoč mu je poslan drug parnik.
Železniška katastrofa.
V	Ignacio, Kal. se je pripetila železniška nesreča, in življenje je izgubilo 14 oseb. Poleg tega je zdravstveno stanje mnogih ranjencev kritično.
Velik požar.
V	Johnson, Pa. je razdejal požar električne naprave v Cresson, in napravil škode za $100,000. — Kraj bode šest tednov brez razsvetljave.
Umor v cerkvi.
V	Lexington, Ky. je bil po nekem prepiru zahrbtno ustreljen v baptiskovski cerkvi v countyn Whitley J. B. Dark. Ravno v tej cerkvi >e bil pred nekaj časa u-streljen duhovnik Izaac Vanover od Izaaca Perry.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poUlJamo:
za $ 10.35.................•	50 kron,
za $ 20.50 ..............  100	kron,
za $ 41.00 .............. 200	kron,
za $ 102.50 ............. 500	kron,
za S 204.50 ............. 1000	kron,
za $1020.00 ............. 5000	kron,
Pogtarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nage denarne oo*iljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske
o Domestic Postal Money Order allpa New York Draft:
PRANK SAKSPR DO.
v 81 Cortland St, New *ork 8164 St. Clsir Ave., N. E,	w*ev*!and, Okt»
^ * * *
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.) Štiriindvajseto poglavje.
Cezar in njegova konja so imen premagati dokaj težav, da so spravili voz po kamenitem, razo-ranem potu srečno naprej. Sara ni fantazirala medpotoma več tako divje in zmedeno kakor preje; zdelo ee je, kakor bi se ji polagoma vračal razum — z njim pa naraščala bolest duše. Vedno bridkostnejši je postajal njen izraz in presunilo je človeka, kadar je pogledal siroto.
Dan je prešel skoro v popolnem molku. Zvečer so se ustavili popotniki pri skromnem naselni-škem domu in naslednjega jutra se je družba razkropila.
Tudi amerikanski ranjenci so odšli zdaj k reki, da potujejo po vodi do prve vpjaške postaje, odkoder se j ib je imelo transportirati potem v bolnišnico amerikan-ske armade. 'Nosilnica a stotnikom Singeltonom je potovala dalje proti Ornem hribu, kjer je bila postaja njegovega očeta. Kočija gospoda Hvartona in dvokolni-ea s 'Katro in s prtljago pa sta odšli zdaj proti Ribjemu hribu, kjer je bil (Henrik v jetništvu.
Svet med reko Hudsonom m morjem1 je dolg kakih 40 milj in ves hribovit. Bolj ko se bliža pot nik Hudsonu, bolj divji in romantičen postaja kraj, da kipe slednjič višave kakor strašna barikada proti sinjemu nebu.
Tukaj so nehala nevtralna tla. Kraljeva vojska je bila v posesti dežele na južnem bregu reke — vsi otstali prelazi so bili zasedeni od Amerikaneev. Omenili pa smo že, da so se včasih nekateri tropi teh poslednjih spuščali tudi niže dol v deželo — kakor je pokazal to boj pri Kobiljeku.
’Cesta, po kateri so potovali Hvartonovi, ni bila glavna zveza med obema glavnima mestoma te države, ampak precej zakoten in zaradi tega tudi malo rabljen prelaz, ki je še danes znan le malo ljudem in ki se več milj daleč od Hudsona izteka v ravnino.
Utrujena stara konja gospoda Hvartona ne bi bila v stanu zvleči težki voz brez pomoči v strme klance, ki so se dvigali zdaj pred popotniki. Poskrbeti je bilo treba torej za preduprego iz ene kmeti-ških koč, s katero je voz korak za korakom trudoma lezel navzgor.
Fanika je šla romantično pot rajši peš.
Bilo je blizu solnenega zatona, in dragonci so ji bili povedali že preje, da je z vrha te gore videti cilj njihovega potovanja.
IS prožnim korakom mladosti je hitela deklica navzgor in pustila počasni voz daleč za seboj. Kmalu je bila na vrhu in sedla tam na skalo, da si odpočije in se navžije krasnega panorama, ki se je razgrinjal njenim očem.
'Poslednji žarki zakajočega no-vemberskega solnca so metali dre' motno luč v dolino pod njo. Nasproti skale, na kateri je sedela, se je dvigala druga gora vi oko in strmo v zrak in ledje te gore ni kazalo drugega nego skale čudnih oblik in pritlikave, zverižene hraste.
Naenkrat pa .je zagledala Fanika tam kočico, čepela je pod ska lo, od katere se ni po barvi prav nič razločevala. Noben človek bi je ne zapazil in tudi Fanika ne, da ni eden poslednjih solnčnih žarkov posijal na malo stekleno okno na sprednji strani koče. Fanika se ni mogla dovolj načuditi, da se nahaja na takem samotnem, pustem kraju človeško bivališče, ko je zdajci še bolj ostrmela. Na skalnatem pomolu, nekoliko gor od koče. je stal človek in Faniki se je zdelo, da gleda dol na voz in jezdece, ki so se pomikali v goro. čez kratek čas pa je izginil v kočo.
Skoro je bila Fanika v izkuš-njavi, da bi bila smatrala to prikazen za nadnaravno, da ni imel človek tam čudne podobnosti s krošnjarjem.
*Še je sedela v mislih izgubljena na skali, ko ji je udaril na nho glas trombe, čigar jek je odmeval po gorovju. Fanika, ki je bila pre strašena poskoči’a, je videla pridirjati po cesti krdelo dobrozna ne virginske konjenice, in predno je utegnila zbrati svoje misli je «tal poleg nje Dnnvvood.
Vedel se je resno in sočavstvu-
¿fakor je bil tudi predsednikov glas prijazen, vendar je bilo spoznati vajeno avtoriteto.
Obtožba je bila tako jasna, tako preprosta, dokazi tako očitni ;n kazen tako dobroznana, da se je zdela rešitev nemogoča.
joče, a nekoliko pr kil j eno. Pove- «^li bi nam hoteli pojasniti,” dal ji je v kratkih besedah, da je he vprašal predsednik, ‘‘kaki na-'pozvan k Henrikovi obravnavi, ki	g0 yas gnaii; ¿a ste preoble
je določena na jutri. Fanika mu I čeni stopili na tla, okupirana od je ravno pojasnevala s tresočim La§e armade?” glasom, kaj, da jo je privelo samo <‘jaz sem sjn tega starega mo-na ta kraj, ko se je že tudi pribli- ha tukaj,” je odgovoril Henrik, žala Hvartonova kočija. _ “in ¿a bi njega videl, sem klju-Major je pomagal, deklici na hmvjii nevarnosti .Sicer pa zaseda-voz, potolažil malo gospoda PIvar- jQ ya-e gete jg ^kok^j Zapadena in gospodično Petnovo, paIj £ester> j.n ker so to nevtralna opet skočil na konja in pojezdil Lj^ -ma pag vsaka stranka pravi s svojim spremstvom naprej na L ’jih prestopiti.”
Ribji hrib, ki so ga potniki zdaj “Njegova lastnost kakor nev-pri ovinku pota naenkrat zaSle‘ bralnih tal ni potrjena od zakona dali pod seboj.	_ To ime je nastalo vsled kakovo-
Pol urice pozneje so dospeli k ,ti ¿ežeie ai; kamorkoli gre arma dvorcu naselnika, kjer je bil ma-1 d<% tja vzame seboj vse svoje pra' jor Dun\vood skrbno vse pripra- vjce jn prva teh pravic je: da se vil za njihov sprejem in kjer jihi | varuje.”
ZLOČIN V ULICI ASCOLI.
Resničen dogodek.
*3.
\VL
je s hrepenenjem pričakoval stot-1 nik Hvarton.
“Jaz se ne znam bojevati z besedami, gospod,” je odvrnil mladi stotnik. “Ali to vem, da moram svojega očeta ljubiti, in tvegal bi še večje nevarnosti, da mu podam dokazov svoje ljubezni in svojega spoštovanja.”
To je jako' hvalevreden zna-
Petindvajseto poglavje.
Hvartonovi so bili trdno prepričani o Henrikovi nedolžnosti, da niso niti bili v stanu se zavedati polne nevarnosti njegovega
položaja.	. ... 1 čaj!” je vzkliknil sivolasi polkov
Tekom vojne je bilo: vjestin	J	, '
mnogo vohunov in s sumaričnim	gospodje,	zdi se da se
postopanjem poslanih na oni svet: s	Jasni ■ • •.	zPoce a, pn
to je bilo dobro znano i Dumvoo-	moram je	izgledala jako
da i Henriku in zanja je bila | “!™eno. Ah Mo	m«ge^gra-
predstoječa obravnava pač nekaj,
pred čemur sta se tresla oba; a znala sta tako* dobro prikrivati svoje občutke, da nista bili ne teta Ivanka ne Fanika v posebnem strahu za Henrikovo usodo.
jati, ker je hotel videti svojega o četa?”
“In imate-li dokaze, da je bil [samo to Vaš namen?”
‘Da! tukaj,” je rekel Henrik iz žarkbm upanja. “Tukaj so do-
Napočilo je jutro in v dvorcu, kazi — moj oče, moja sestra, ma-kjer so bili prenočili Hvartonovi jor Uunwood, vsi vedó za to!”
skupno s Henrikom, so se polagoma začeli zbirati različni vdele-ženei predstoječe preiskave. Ko je Fanika poleg očeta in tete sedla na odkazani ji prostor, je begalo njeno oko plaho po navzočih.
‘Trojica sodnikov je sedela sa ma tam za mizo — z resnobo, pri-
Dalje prihodnjič.
Vrednost življenja.
Dopis.
Lorain, O.
Cen j. uredništvo Glas Svobode.
Priloženo Vam pošiljam naročnino za Glas Svobode. Vknjižite
nmrno‘stvari‘in njihovemu dosto-1 Pr^'m kakor novega naročni-janstvu. Predsednik je bil mož ka za pol leta, ker ne vem, kaj visoke starosti in vse na njem je P™»«e bodočnost. Na drugi stra-pričalo vojaka. V njegovih pote- ™ ^m trdpo prepričan, da bom zah pa je ležalo nekaj milega, člo- «tal Glas Svobode kmalu vekoljubnega in Faniki se je zdel krat na teden	v
ta blagohotni obraz dobro zname-	vstrasim se, plačevati po-
nje za bratovo usodo. Prsti sivo- tem nekoliko višje naročnine, ker lasega predsednika so se igrali kr- F vsak ddmvec opravičen svoje-eevito in kakor nezavedno s koš- ?a Pla«la- z brat^kl™ pozdravom čkom črnega pajčolana, ki je ovi '	Math stanek.
jal držaj njegove sablje, in drhteče ustnice in rosne oči so pričale o boju hudo-obtežene duše . . .
Njegova tovariša, tudi staraj Nekteri ljudje cenijo visoko moža, sta bila videti zavzeta odi" svoje življenje, .medtem ko se no samo za svojo dolžnost;^ pd j drugi za svoje malo brigajo. Ne njiju, se je zdeo Faniki, da ni bilo katerniki pazijo dobro sami nase pričakovati ne prizanašanja ne n- živijo zmerno in se varujejo1 ne-smiljenja.	sreče kolikor jim je največ mogo
Pred te sodnike sta^ privedla ge Drugi živijo razkošno življe zdaj dva vojaka z nasajenima ba- nje^ ne meneč ae za nevarnosti ter jonetoma stotnika Henrika Hvar- naravne postave in si dobrovolj tona. G.oboka tišina je zavladala no krajšajo življenje. Naša dolžno' sobi in Faniki je zastala kri: Dl0st napi-ani samemu sebi, naši zdaj še-le se je jela zavedati res- j rjružini in napram svojemu naro
du je, držati naše telo v -dobrem zdravju ter moči in da podaljša mo svoje življenje z zmernim živ Ijenjem. Prva naša dolžnost je da obvarujemo prebavne organe slabosti, da ne omagajo. Imeti moramo dober tek ter redno in pravilno prehajanje zavžite hra ne. (Kakor hitro opazimo, da nimamo slasti, kot bi jo morali ime ti, rabiti nam je takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino to naravno1 zdravilo, narejeno iz 'zbranih izeliše in ftarega vina Zelišča ozdravijo, vino pa ojači Rabite ga sosebno v boleznih ne rednega prebavljenja. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
nosti trenutka.
Desni in levi sodnik sta sedela tam v nedostopni resnobi in uprla svoj; ostri pogled v zatoženca. Predsednik pa je pogledaval okoli sebe z nemirnim drhtenjem ustnic in nekam v zadregi. Bil je polkovnik Singelton, ki je bil zvedel še-le dan popreje o strašni smrti svoje hčere . . . Vsesplošna tišina, pričakujoči pogledi, ki so počivali na njem, so- ga vzdramili slednjič' k sedanjosti.,Zbral se je in ukazal s strogim glasom: “Jetnik naj pristopi!”
Henrik je šel s trdnimi koraki na sredo sohe. Ta hir> je uprla Fanika pogled v Dumvoo d a. kakor bi pričakovala od njega var-tva za brata.
“Pravijo,” je pričel predsednik, “da ste Vi Henrik Hvarton, stotnik 60. pešpolka angleškega kralja.”
“T-r sem.”
“Vaša odkritost mi ugaja, gospod. Dela čast Vam in suknji, ki io Eosite, in bo gotovo ugodno vplivala na Vaše sodnike.”
Mica Kepa.
Ulica Ascoli ni nič kaj na dobrem glasu:	ozka je in temna.
Kar se tiče snage in nočnega mira, sk'rbe slavni magistrat in prebivalci sami, da se ne krati starega privilegija te ulice. Kričanje otrok, ipreipiri, tepež in razni drugi škandali in škandalčki so tu na dnevnem redu.
Gospa Strahova je sicer dobro poznala razmere v uliei Ascoli, a se je kljub temu preselila pa smrti svojega moža tjakaj, saj so1 bila stanovanja tu mnogo cenejša nego drugod. Izbirčna pač ni smela biti, kajti skromna pokojnina jej je stavila tozadevno zelo ozke meje. Da bi lažje izhaja’a, je dala eno sobo v najem. Dobila je dobrega najemnika v osebi gospoda Terana. IGospod Teran je bil po poklicu železniški uradnik, vesel in zabaven fant, ki ga je vse jubilo. Ni- se brigal za ugled ulice, “da je le snažno, in da me ne bo nihče ir.iotil”, je dejal, ko je ogledoval sobo. In pri gospe Strahovi je bilo zelo snažno.
Gospod Teran je bil le malo doma. Kadar pa je bil doma, je hodil ipo sobi, žvižgal in pel in kadar se je domislil kakega veselega dogodka, ■ se je glasno zasmejal.
Nekega večera je prišel nenavadno zgodaj domu. Gospa Strahova je bila še ipokoncu: slišala je, kako je prižgal svetilko, kako se je spustil v naslonjač — in potem je zadišalo po cigaretah .
“Ubogi zastori, kako bodo potemneli”, je vzdihnila.
Gospod Teran je bil ta dan posebno dolbre volje: pel je in bobnal s prsti po miza. Naenkrat pa je zaklical:
“O, kaj pa ti delaš podi posteljo, lopov?! Od kod si pa prišel prijatelj? Pri meni ne boš prenočil, le nikar ne misli tega. Ne ma ram take družbe. De ven se sko baeaj, tu sem na sredo sobe, da ti stopim za vrat. Toda — ne! Ne bom si mazal čevljev a tvojim drobom!”
Oni pod posteljo je molčal. Go spa Strahova je skoraj omedlela groze.
“Čakaj, na certo te vržem, ca pin salamenski! Tako! . Bumf! . .
Na ulici je nastal krik. Gospa Strahova se je prijela za glavo “Moj Bog, ti meni pomagaj! O, kaj me je zaneslo v to nesrečno ulico!”
Krik na ulici je postajal vedno glasnejši. Tresoč se po vsem tele su, je lezla gospa k oknu.
Ulica je bila skoraj prazna in le slabo razsvetljena. Pred nasprotno hišo je stal vojak, pred niim pa kuštrava dekle, ki se je otepavalo z obema rokama po glavi in kričala: “Lipce, poma gaj! J-ežeš, ježeš! Lipce, Lipce!’
Ljudje so odpirali okna in gle dali na uliep. Vojak je prijel dekleta za glavo in mu .gledal po laseh.
“Tu je! Ga že imam.”, je vzhli krnil vesel in držal nekaj ¡v roki
“Fej te .bk>di! Ščurek,” je za-vpi’o dekle in udarilo vojaka po roki, da je odletel ubogi ščurek na sredo ulice.
Glasen smeh se je začul raz o ken.
Vse razmršeno se je poslovilo dekle od' vojaka in ,je izginilo veži . . .
'Francoska država lastuje monopol za vžigalice. Zadnje leto je država profitirala $5.700,000 katera svota je šla v državno blagajno. V Ameriki smo pa tako orokleto “kunštni”, da pustimo
j-,	, ...	, , v ,,iGouldom pobrati vsako leto
Opozoriti moramo obtoženca,” U-.0|(W> a™	j	,
«a»	| ?12,‘000,000 profita od monopoh
na vžigalice. Menda je že tako nrav, ko imamo milionarje, ki po-bašejo denar mesto da bi šel v dr-žavno-ljudsko blagajno! Ali nismo ravno tu v Ameriki najmo-drejši gazahuzarji kar jih je še kedaj vladalo?
je opomnil drugi sodnik, “da ni zavezan povedati več nego sma tra za potrebno. Pač je tu vojno sodišče, a njegova načela odgovarjajo povsem onim vsake svobodne vlade.”
Predsednik je pokimal pritrjevalo, pogledal v papirje pred seboj in zopet povzel besedo: “Obtožnica pravi, da ste ee Vi, sovražnikov častnik, dne 29. oktobra splazili preoblečeni mimo predstraž amerikanske armade in s tem postali sumljivi vohunstva.”
Listnica uredništva.
Star naročnik v Oregon City, Ore. Prestaro- za priobčitev. In ooleg tega še brez navedbe imena. V koš.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjersetoSi izborno impor-tiranoplzensko, Aaheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrsttfa kuhiMio. Fina vina in stnodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni nižini BI ue Island Av. in zap. 18-d1.
Montad Schreier Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah,
Edelbrau in Pilsen* pivo iz naše pivovarne je najboljše.
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUST10
V RaVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLA.VNI ODBOR:
Predsedaik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash.
Taj lik: CIRIL ERttEVC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERfiOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtowh pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
7i\

IZ GLAVNEGA URADA SLOV. NARODNEGA SAMOSTOJNEGA PODPORNEGA DRUŽTVA V RAVENSDALE, WASH.
Sprejeto novo društvo.
Društvo Svoboda štev. 2 v Cie Elum, Wash, je sprejeto z dnem 26. junija 1910 v S. N. S. P. D. in sicer s sledečimi člani: Odbor: predsednik Pavel Kolar, eert. št. 94; podpredsednik Jos. Pregel, 95; tajnik Jos. Burger, 93; blagajnik Alojz Oman, 96; Bolniški odbor: preds. Ivan Mataja, 97; Joe Kokel 98; Ignac Germel, 99; Nadzorniki: preds. Ivan Verdinek, 100; Jakob Petkovšek, 101 in Anton Lučič, 1026 Filip Klemena' k, 103 ; Ferdinand Kaden, 104; Josef Golik, 1<®; John Frosehl, 106; Ciril Prodnik, 107; Frank Urh, 108; Ivan Zupan, 109; A’ojz Stariha 110; Rudolf Klemenšek, 111; Jos. Kramžer, 112; Frank Jezernik, 113; Frank Sperker 114; Peter Selišnik, 115; Frank Oblak, 116; John Frangesch, 117. Društvo šteje 25 udov.
r*emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati Bvc*e, mo-
?oče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji oeni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
, Telefon Morgan 433.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1718 So. Cenite Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim* društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek: je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za> pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin ..
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
l
*
t
m
ih
* ih *
*
£ 1843 Blue Islatid Avenue, Chicago, IH. |
ih Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
š»
<h
*
druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
*
ih
* Oči pregledamo zastonj.
»■
i
I
1	jj
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicngi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno 'Schlitz pivo in fina viua. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISO.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Blue Island Avenue
vogal 19. ul.
Gostilna “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Islandi ulico in 22 Mladič & Krampats.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
The Gutsch Brewing : =Co. =
Pivovari vleianega piva in znanega
KOIBÜSSER WEISS PIVA
Sheboygan, Wise.
Telefon 80.
►
►
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÈÀ1VI OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Slovenska Svobod misel Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
CMcago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GA ISTI EK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, lil.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, I1L IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNEM :
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, Ul. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grandi Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, III.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
fVAN GESITELL, 2470 Blue Island Ave.. Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, HI.
' Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati aa tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
SEDANJI PORT ARTHUR.
Port Arthur, znana bivša ruska trdnjava, in prizorišče enega naj-krvavejših bojev, kar se jih je ke-daj bilo, je pred kratkim praznoval svoj .preporod: Luka bivše ruske trdnjave, ki je veljala za ne-vzemljivo, se je predala miroljubnejšim namenom, — odprta je za trgovino. Japonci, katerih lastnina je ta južni del Mandžurije, so za gospodarstvo zelo zavzeti. Izkoriščati hočejo- premogove rove v Fushunu pri Mukdenu, in hočejo pridobiti na dan od 5000 do 6000 ton premoga. Toda za razvoz, oziroma nalaganje te množice ne zadostuje luka v Dalny ali Diaren, viharne dneve je nalaganje a'li izkladanje skoraj nemogoče. Tako so sedaj namenili Port Arthur za novo luko. Narava je napravila tarn uprav idealen zaliv. Strme skale obkrožajo vodo in mornarji, ki plovejo mimo, komaj vidijo ozki vhod. Notri pa počiva veliko, mirno morje, katerega nikdar ne razburjajo vetrovi, in na katerem se je nekdaj zibalo ponosno rusko bojno brodovje.
(Ker je oddan Port Arthur miroljubnim namenom, ga bode gotovo posečalo' več turistov. Dose-•daj je bilo tam vse mrtvo. Belci, razun misijonarjev,, sploh ne bivajo več' v mestu, in razun male garnizije mogoče kakega regimenta vojakov in slabega možtva na fortilh, so tudi Japonci redko nasejani. Kitajski lopovi bivajo v svojem posebnem mestu, v svojih karakterističnih barakah in svojem še bolj tipičnem smradu. In vendar je Port Arthur ena gospodarsko najlepših točk, ki jih izkazuje daljni Iztok.
Mesto samo je mrtvo in izumrlo. V velikanskih kamenitih pa’a-čah, ki pričajo o ruski zapravljivosti, so se naselili Japonci. A kakih 30 stavb je še nedodelanih, tako, da zadobi človek utis, kakor bi delavci praznovali. Za cerkev je napravljen temelj, nema priča, kako mogočno katedralo so si hoteli postaviti Rusi. Na ulicah je videti le malo ljudi j, in le redko-kedaj kak eleganten voz, ki spominja na ruske čase.
Če potujemo k slovitemu 203 meterskemu griču, «e odpre prekrasen razgled na rodovitno man-džursko pokrajino. Spodaj leži mesto, katero se od tu lahko prevladuje, mirni in tihi zaliv, na katerega dnu je toliko ruskih bojnih ladij; mogočno in grozeče obkrožajo akazakayanske gore to sliko, in kjer je kaka vrzel, vidimo peneče morje, ki zaganja valove proti pečinam, kjer se razbijejo. Tudi gori na spominskem griču je razgled nepopisna lep. Japonci so tu pokopali 20,000 padlih bojevnikov, ter postavili čeden, priprost spomenik. Zgrajena je tudi široka terasa. Skala pada strmo k mestu, zalivu in morju. To. je edin prostor ob morju, kamor se sme iti, ker na drugih, proti morju obrnjenih pečinah, so pn-sti’i Japonci ruske forte in jih dobro zastražili.
Ceste so v dobrem stanu. Po ši-
rokih, dobro oskrbovanih cestah se lahko pride k vsem utrdbam. Še je videti kupe kamenja in cementa, stare okope in v šodru tu-patam kak razstreljen top. Tam se lahko vse pregleda in častniki J radi pojasnijo to ali olo. Kakih sledov o bitki skoraj ni nič več. Le tuintam vidimo kako razstreljeno skalo ali male luknje na tleh, kamor so priletele granate in so pustili sledove težki oblegalni topovi. Vendar, to ni veliko in skoraj si ne moremo več predstavljati grozne bitke, v kateri je izgubilo do 40,000 ljudi življenje. V malem •vojnem muzeju, katerega sa postavili Japonci v Port Arthur ju pa že zadobimo drug utis, dasi-ravno so razstavili Japonci tudi predmete, ki so nam bolj znani: pisalne stroje ruskega štaba, elegantne čeveljčke in svilene nogavice ruskih častniških gospa, itd. Zraven so velikanski topovi iz vseh delov sveta . . .
Pred muzejem so stajališča, kjer prodajajo razglednice, spominske 'škatljioe iz lese potopljenih ruskih bojnih ladij, lončene posodice iz ilovice 203 meterske-ga griča in mnogo drugega. In sedaj, ko so potopljene ladi.je Rusov in Japoncev dvignjene, bodo kmalu prišli mornarji vseh dežel, trgovina bo evetela, zanemarjeni pomoli bodo popravljeni. Še nekaj let, in iz pomoroke trdnjave Port Arthur bode cvetoče in lepo se razvijajoče trgovsko mesto na daljnem Iztoku . . .
KAKO IZSESAVAJO DUHOVNIKI KMEČKO LJUDSTVO?
(Senzacijonelna sodna obravnava proti kaplanu Fr. Lovrenku pri Vel. Nedelji.)
V Ormožu, 15. julija.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Ormožu se je vršila civilna pravda zoper kaplana Franca Lovrenka! pri Veliki Nedelji. Ta sodna razprava je bila prav zanimiva. Kajti pokazalo se je, na kak način si skušajo kaplani pridobivati denar od pobožnih žensk. Tožiteljica ima majhno posestvo, torej si ni mogla denarja prigospodariti. Sxr-beti ima za se in vrh tega za brata, kateri ni sposoben za delo. Mali prihranek in neki skupiček .je tožiteljica naložila v ptuj. hranilnico ter je zanesla hran. knjižico kap’anu Lovrenku v shrambo. Dovolila mu je, kakor je pri razpravi sama izpovedala, da sme g. kap^n, dokler je pri Marjeti in ima hranilno knjižico v hrambi, vzeti vse narartle obresti in jih porabiti za maše. Tožiteljica je to dovolila, akoravno je že prej izročila g. kaplanu, vkljub svoji si-' romaščini, celili K 300.— za svete maše. G. kaplan pa s tem lepim dobičkom vendar ni bil zadovo-Ijen, ampak je vzdignil pri hranilnici v Ptuju malo dni j potem, ko je hranilno knjižico prevzel v shrambo, ves naložen kapital. To delanje je tožiteljici zamolčal. Tndi takrat tega ni izdal, ko je tožite!iica snet prinesla par stotakov ,da bi jih naložil na prevzeto
knjižico. G. kaplan jc molčal, prevzel denar ter ga je porabil mirno za se, kakor prvega, katerega je vzel iz hranilnice, brez dovoljenja in brez vedenja tožiteljice. Pri sodni razpravi je tožiteljica pojasnila vprašanje, zakaj je o-na, ker se vendar mora šteti med revne ljudi, izročila celih 300 K kaplanu Lovrenku za svete maše, s tem, da je izpovedala, da je to vsoto morala izročiti kaplanu, ker ji je to on pri spovedi za pokoro naložil. Ko je bil kaplan LoVrenko od Sv. Marjete prestavljen, je šla tožiteljica k njemu in je zahtevala v shrambo izročeno hranilno knjižico nazaj. G. kaplan ni trdil, da je knjižica njegova; tudi ni povedal, da je že davno denar iz hranilnice vzel, da je ves denar za se porabil; to vse je zamolčal nasproti tožiteljici ter ji je naročil, da naj pride drugi dan k njegovi maši in po knjižico. Ko je tožiteljica na določeni dan prišla k Sv. Marjeti, je tam zvedela, da je kanlan že dan poprej odpotoval. Tožiteljica je potem začela pismeno tirjati denar od g. kaplana nazaj in mu je pisala vsako leto več pisem. Na ta pisma g. kaplan niti ni odgovoril. Ker je to-žiteljiea med tem od neke dekle, ki je služila v župnišču pri Sv. Marjeti, izvedela, da je g. kaplan Lovrenko ves njen denar za se porabil, jo je začelo skrbeti; bala se je, da pride ob ves denar; začela je pisati g. kaplanu ostrejša pisma in groziti s tožbo. G. kaplan je sicer odgovoril, toda v noDe-nem pismu ni priznal, da je denar vzdignil in za se porabil, v nobenem pismu ni izjavil, ali bode denar vrnil ali ne. Pač pa je v enem pismu, katero se je pri razpravi prečitalo, pisal vse mogoče reči o krivičnikih in nevernikih in je imenoval tistega največjega nevernika, ki je svetoval tožitelji-ei, naj izroči celo zadevo kakemu odvetniku. Tožiteljica je .pri razpravi to tako pojasnila, da je vprašala za svet med drugimi tudi svojega sorodnika duhovnika in da ji je ta svetoval, naj celo zadevo izroči odvetniku. V tem slučaju je tedaj bil največji nevernik po sodbi g. kaplana Lov renka njegov duhovni sobrat, kr plan na Koroškem. Pri razpravi je nastopila kot priča tudi oseba, ki je bila za časa Lovrenkovega kaplanovanja pri Sv. Marjeti v župnišču dekla. Tuidi ta je izpovedala, da je kaplanu Lovrenku posodila -za vinograd nrisluženih K ICO, da pa pozneje poeoiila ni dobila nazaj, ker je g. kaplan krat-komalo utajil, da bi bil dobil od te župnikove dekle denar. Ta delila je tako zgubila svojih 100 K! Pri civilni razpravi je g. kaplan Lovrenko trdil, da je prejel od to-žiteljice F. hranilno knjižico za 600 K in pozneje v gotovini še 400 K samo za svete maše, kakor je že prej vzel od nje 300 K za sv. maše. Tako je hotel g. kaplan pograbiti in pobasati od revne in pobožne ženske celih 1300 K. 0-stalo mu je to, kar je dobil s pomočjo spovednice, namreč 300 K za sv. maše in obresti od drugega kapitala pa 10C0 K tako, da se mu je spoved res izvrstno poplačala. Vendar pa sodnija zneska po> 100-0 K ni njemu priznala za spoved, ampak je g. kaplana obsodila, da mora ta denar izročiti tožiteljici F. — Ta slučaj pojas-noje tudi dejstvo, zakaj se danes kaplani in župniki toliko brigajo .:a posojilnice, zakaj hočejo biti povsod v načelstvu in nadzorstvu, zakaj te nove posojilnice ustanavljajo večinoma v župnišču a!i rjihovi bližini. Tako najlaglje izvedo, katera ženska ima denar; ta denar se potem da dobiti s tem, da se ji naloži pri spovedi pokora v denarju; da se jo stiska in pritiska pri raznih prilikah, da se denar pobira od župljanov za razne “cerkvene potrebe”; da se more tistim, katerim je med življenjem še kaj ostalo denarja, tega odvzeti na smrtni postelji ter spraviti v žep vedno denarja lačnim kaplanom in župnikom. To je pristna s'ika kmečkega izsesavanja, kakor ga prakticirajo sedaj “kmečki prijatelji” in voditelji po župniščih.	“N. L.”
SENZACNI BEG KLERIKALNEGA AGITATORJA.
“Venkov”, glasilo čeških a-grareev, najboljših prijateljev in zaveznikov klerikalcev, poroča o interesantnem slučaiu. iz katerega se jasno' razvidi, kako žive klerika1 ni voditclii in v kakšne svr-he ustanavljajo razne organizaci-
je katoliške mladine. Menih samostana bosih Av<mštincev v Lnarih, p. Ambrož, je prišel kot pomožni kaplan v kadov^ko župnijo. Kakor je lnarski samostan središče klerikalne agitacije po celem češkem jugu, tako se je tudi novopečeni kaplan na svojem novem mestu posvetil politiki. Takoj je ustanovil “Zvezo katoliške mladine” v 'Kadovi in Bez-dekovem. Za predsednico bezdč-kovske zveze je napravil mlado in lepo deklico, ki mu je takoj “padla v oči”. Zveza je začela s svojim “prosvetnim” delom. Veselica se je vrstila za veselico in člani so ped vodstvom p. Ambroža pili, jedli ter se “zabavali”. P. Ambrožu se je izmed vseh članov najbolj priljubilo kakih pet članic in tem je nekoliko preveč izkazoval svoje nagnenje. Toda — razmerje se ni moglo dolgo tajiti. I.Vaenkrat se je zgodilo sledeče: Predsednica zveze je iz Bezdeko-va izginila. Ni je bilo doma dva tri, štiri dni, njen oče je vedel, kje jo ima iskati. Šel je nad kaplana. Ta se je pa bal, da ga ne bo sodišče začelo preganjti, ker je deklico odvedel, ter je izdal njen naslov. Bila je v Plznu — morda v “penzionatu”. Toda predno jo je oče privedel domov, preklinjajoč vsa klerikalna druživa in pošiljajoč vse kaplane k vragu, je res prišel vrag po kaplana. Kaplan ni čakal povratka svoje najdražje, temveč je vzel, kar je mogel, ter hite! na kolodvor v IIo-raždoviee in danes se morda že sprehaja po Ameriki, kjer ustanavlja novo zvezo ali harem, kar smatra za eno in isto. Vesel je bil, da je ušel svojim petim ženicam ravno v kritičnem momentu,1 toda v Bezdekovem in Kadovi so ostali po njem spomini. Gostilničar zahteva od članov klerikalne zveze, naj mu plačajo pivo, katero so uri družtvenih zabavah izpili. Marsikateri član ima samo na pivi čez 100 kron dolga. Mladina se je odvadila rednemu življenju. Več ubogih deklic, kaplanovih ljubic, pa s solzami v očeh pričakuje bodočih dni. To je slika in sicer prava slika, kakšno- je “prosvetno” delo raznih klerikalnih mladinskih družb.
PROŠNJA.
Gotovo je še slehernemu rojaku v živem spominu grozna razstrel-ba, ki se je pripetila dne 31. januarja 19*10 v Primero, Colo., kjer je moralo zapustiti svoje nedolžno življenje pod razvalinami skalovja toliko ¡Slovencev, od kterih je 'bilo mnogo onih, ki niso bili pri nobenem podpornem društvu.
Da jih ohranimo v trajnem spominu, je sklenilo družtvo “Planinski raj” štev. 8 S. D. P. Zveze postaviti na njih grobe skupni spomenik in sicer ob času obletnice dne 31. januarja 1911.
Spomenik je proračunjen na o-kroglih tisoč dolarjev. Ker nam pa silno primanjkuje denarja, se obračamo do vseh slovenskih dru-žtev in posameznih rojakov s ponižno prošnjo, da nam nekoliko pripomorejo izvršiti gotovo plemeniti namen z raznimi prispevki ; vsak najmanjši dar hode sprejet z največjo hvaležnostjo in objavljen bode v zalivalo v tem li-;tu. Denarne svote naj se pošiljajo na oskrbnfški odbor :
Michael Krivec, John Udovič, Frank Slanovie, vsi
P. O. Box 324, Primero, Colo.
(5-12-19)
VABILO
na plesno veselice, katero priredi družtvo štev. 55 S. S. P. Z. v Brou-g.hton, Pa. Vabljena so vsa sosednja družtva, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje, da se je udeleže. Vrši se 13. avgusta zvečer v sv. Barbare dvorani.
Članom našega družtva naznanjam, da plačajo oni, ki se ne u-deleže veselice, in so oddaljeni nad 3 milje, 50 c, bližje bivajoči pa $1.00 v družtveno blagajno.
Rojake še enkrat uljuano vabim in jih opominjam, naj s? veselice zanesljivo udeleže. Zabave bode dovolj, za izborno postrežbo skrbi odbor.
Vstopnina $1.00, pijača prosta. Žene in dek’eta proste vsega.
Z bratskim pozdravom
Blaž Godec, I. tajnik.
Vsak slovenski delavec mora čitati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, daje naš slavni svetovani
DR. J. E. THOMPSON
NAJBOLŠI ZDRAVNIK. In Ima popolnu Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega Je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni. kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, si ca. glave. grla. » šes, ledic. pljuč, prs mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno* čiščenje; beli tok, padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d,
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem ieziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in Vse druse podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27tl) ST..
NEW TORI. N. ).
I Pijte najboljše pivo
I Pater Schoenhoffen Brewing Co. g
¡a
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
m
«
SRI
Heuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v Bernskem Jas-sniku aa Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1930. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo z Iravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krčn in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
GARANTIRAMO DA Tv'	JE ----
'
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra. Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše' kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi »a žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
LIotLor LJELj -A.I3IČ3
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, Ul.
g^kVlSH CRou^
E
M. A. WEISSKOPF, M. D.
e
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
m
1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8,—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I__3. ure popoludne in	od 4.—5. popoiudne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
NAJEttNIK & VANA,
Izdelovalca
*
sodovice mineralne vode in drugih neopojnib pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“Glas Svobode

(Tub Voice op Libkbtt)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago. Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
"Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja -----------------
IA AMERIKO:
Za celo leto........
ta pol leta.... . ..
ZA EVROPO:
Za celo leto........
za pol leta.........
.*2.00
*1.00
..*2.50
.,*1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve .te
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST..
Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
NEKOLIKO RAZMIŠLJE-VANJA.
0 štrajku.
SLOVANSKIM DELAVCEM V FKlEVDAREK.
Delavska vprašanja razmotri-vajo dandanašnji v mnogih slučajih ljudje, ki niso v to poklicani. Porabijo veliko papirja, črnila in sladkih besedij, a pri vsem tem jih vodijo najsebičnejši nameni, hočejo se na lahek način o •koristiti na škodo najrevnejših delavcev. Že Prešern je rekel v svojem času, “da vsak sušmar že pisari.” In pri tem se še ponosno ¡bijejo na prša, da se žrtvujejo za narod. Prav bi bilo, če bi rekli, da hotč ali nehote delavstvo va-irajo in mu čestokrat lahko prav občutno škodujejo. Tako piše n. tvr. Slovenski Narod v Pueblo, Colo. v eni zadnjih številk, da je štrajk v Illinoisu končan in da so zmagali premogarji nad premo garskimi baroni. Kake posledice bi lahko imelo tako pisarenje pri važnem štrajku,'kakor je ravno illinoiški, mora biti vsakemu jasno. Saj je občno znano, da pretežna večina premoga.r-kili delavcev v Illinoisu Še vedno štraj-■ka, in tudi danes ne more nikdo z približno gotovostjo reči, kdaj bode dosežen sporazum med de lavci in njihovimi izkoriščevalci. Vzemimo slučaj, da bi imel omenjeni list veliko1 bra"cev ali naročnikov pri delavcih. Koliko bi jih bilo premetenih, da bi šli v illinoiške premogarske okraje in s tem neizmerno škodovali samim sebi, svojim štrajkujočim tovarišem in vsej stvari. In kdo bi bil kriv ? Oni, ki se pusti nazivati u rednika, a je navaden priskrove zee! 0 tem se je menda že tudi prepričal urednik Glasila, ki raa-motriva v predzadnji številki na uredniški strani vprašanje, kaj vse ne postane človek iz uredni ka. Pozabil je le še vprašati, kdo vse ne postane urednik! — V Clevelandski Ameriki je priporo čal pred nedavno tega urednik ravnokar navedenega lista, naj pristopijo slovenski uredniki h krojaški uniji. Najsi se je že norčeval iz urednikov ali krojačev toliko je gotovo, da je obsodil samega sebe. Prav po krojaško je res urejevana C. A., ki je tako nesramna, da priporoča “rojakom delavcem” unijsko tiskarno, a nima na svojem listu niti u n i j s k e g a znaka Fej, taikomu ¡čifutskemu zavija nju! —
Slovenski delavci! Važen faktov pri delavskih bojih je časopisje. Seveda le dobro, delavsko časopisje. Štrajk je najmogočnejše orožje delavcev, a nič slabeje ni dobro delavsko časopisje. Mar-sikaterikrat je še celo močnejše kakor štrajk sam. Zraven tega je odprto pismo tako delavcem, kakor nasprotnikom teh. Iz dobre ga časopisa se pouči delavec c vsem, kar mn treba. Vodi ga pri delu, štrajku, ga podučuje in vedno vspodbnja in naganja, da se o r g a n i z i r a .
Neorganiziranem delavcu ne pomaga veliko ne štrajk in ne či-tanje še tako izbornega lista, če se ne ravna po njegovih navodilih. Da se more ,pa ravnati samo po navodilih res dobrih delavskih listih, menda ni treba posebej o-menjati.
* «* *
Po' gorajšnjemu uvodu naj preidem na glavno, o čemur je moj -namen pisati: o delu in štrajku, pravzaprav o štrajku z ozirom na delo. Kaj je štrajk T Odgovor je prav lahak: odpor, če treba tu-
di silovit, proti nesramnemu izkoriščanju in odiranju zatiranih delavcev po kapitalistih. Kaj pa preostaja 1'evnemu delavcu, mogoče družinskemu očetu, drugega, kakor štrdjk, če mora trdo,
/ potu svojega obraza, z okrvav-jenimi rokami, delati za plačo, s katero bi komaj sam sebe .preživljal. In še te eentke, katere dobi, mora znositi v kompanijske štore, tako, da dela pravzaprav popolnoma zastonj. Ali je potem čudno, ko gleda gladovati svojo družino, in razkošno živeti svoje izkoriščevalce, za katere se trudi in peha od zore do noči da za-štrajka in si hoče izboljšati vsaj nekoliko svoj žalostni položaj ?
In štrajk je boj, 1 jut boj, kate rega mora voditi proti kapitalistom. Da se postavi policija, in ves ta aparat na stran izkoriščevalcev, je pri sedaj vladajočemu zistemu razumljivo, razumljivo mora biti pa potem tudi, da ne rrore gladen premogar tupatam štrajkati samo z nedelom . . .
Poglejmo v Westmoreland pre-mogarski okraj, kjer je Štrajk. A-li je človeško, da 'streljajo kon-štablerji delavce, kakor da bi ne bili ljudje? Ali ne more roditi ta ko postopanje odpora, ki more privesti do nedosegljivih posledic? —
V Illinoisu je že več mesecev okoli 70.000 premogarskih delavcev na štrajku. Od teh se jih je blizu polovice vrnilo na delo, ko so sklenili manjši operatorji “United Mine Workers” mir.
A ostali lastniki premogovih rovov — velike družbe in železniške družbe, vodijo boj naprej Pred vsem so začeli sedaj spletkariti proti dobrim uradnikom illinoiške premogarske organizacije. Poleg tega so se skrili za hrbet predsednika U. M. W. of A. J. Levvisa in ga napotili, da je ho tel na svojo roko skleniti premir je. A premogarji, pravočasno o pozorjeni, so preprečili to zvito napeljano nakano, in odkloni'.! ter zadevno pogodbo. {Da delavci ne bodo dopustili takega sramotne ga mešetarenja, smo takoj vede li in tako tudi naznanili v SO. šte vilki d. Svobode, ko se ni še nič natančnega vedelo, kako se stvar izteče.) Mnogo unij zahteva se daj, da Lewis odstopi.
Sicer pa ta ne bi bil prvi boj katerega bi morali illinoiški pre mogarji izvojevati pod drugimi okoTnostmi na svojo roko.
Ko se je šlo leta 1898 v Pana Virden, in drugod za življenje in smrt, ni nikdo nič vprašal, če je gotovim lljudem ali nesposobnim uradnikom pri organizaciji štrajk všeč ali ne.
Priprost spomenik virdenskih junakov in žrtev štrajka, na maj-narskem pokopališču v Mount Olive, dokazuje, da so doprinesli delavci že mnogo žrtev za “United Mine Workers of America.” In illinoiški premogarji bodo tudi iz sedanjega štrajka izišli kakor zmagovalci-----------
cev, da bi mogči vstanoviti podporno družtvo in ga priklopiti S. S. P. Z. In, dari nisem član Z\eze, vsaj sedaj še ne, si vendar uso-jam 0' njej nekoliko spregovoriti javnosti. V svesti si smete biti dragi rojaki, da Vam želim vse dobro, in da nisem nameraval nikogar žaliti, ko sem pred' mese-em poslal poročilo' v Vaše glasi.o. Upam, da mi ne bodete zamerili, ko stopam zopet med Vas. Ker se za Zvezo izredno zanimam, je u-mevno, da se tudi za Vašo šlavno bodočo konvencijo, pri kateri bodo delovali uradniki in delegatje za splošne koristi onih, katere bodo zastopali.
Druga konvencija tako lepo razvijajoče se Zveze bode, kakor azvidim iz gasila Glas Svobode, prve dneve meseca oktobra; če je bilo že pri prvi konvenciji preteklega leta navzočih 25 mož, ko je Zveza štela komaj 20 družtev, potem lahko smelo trdim, da jih bo sedaj, ko šteje 61, vsaj 50 mož. In, ako se malce ravnamo po pregovoru, ki pravi da več glav več ve, se bode tudi brezdvomno pri tej konvenciji storilo in ukrenilo mnogo dobrega za naš narod. To da, kakor sem rekel; brez strankarstva, brez častihlepnosti — vsakemu svoje!
Osebni spori, različna mnenja in častihlepje so zasebne zadeve in imajo zle posledice za take strankarje in to na račun delavstva. Vsakdo se naj zaveda svoje dolžnosti in dolžnosti do naroda, ki jih je izvolil v to.
Res je delo težko, a zmaga, ako je slavna, je tudi častna. Mi gle damo na Vas, gledali bomo prvi teden v mesecu oktobru in — veliko nas je! Neglede na to, smo li vsi člani ali ne. Mi simpatizujemo z Vami in Vam bomo v duhu sledili v vseh razpravah, ter Vam pomagali.
Verjemite mi, da bi, kakor hi
STRANKARSTVO.
Uradnikom in delegatom prihodnje konvencije S. S. P. Z.
Med nami Slovenci cvete najbolj strankarstvo, in to moramo priznati, radi ali neradi.
In da se pojavi strankarstvo najraje tam in takrat, kadar se ustanovi kaj novega, posebno še, če družtvo, Zveza ali Jednota, je umevno, naravno. Nič drugače tudi ni bilo pri vstanovitvi S. S. P. Z., dasiravno v ne preveč velikem obsegu, in to radi razmer pri S. N. P. J. ki bodo še mnogim v spominu. Toda, pustimo to. Namenil sem še le, nekoliko razmo-trivati vprašanje o strankarstvu, in tako se osojam sedaj, ko se bliža konvencija, svetovati delegatom, da se varujejo vsakega, strankarstva. Kakor razvidim iz Zvezi-nega glasila, “Glasa Svobode”, :sta krasno vspeva in lepo napreduje. Koliko članov šteje, mi ni znapo, a da je dosegla v razmeroma kratkem času v družtvih število 61, in to že poleg toliko obstoječih Jednot in raznih družtev, dokazuje, da je bila vstanovitev svobodomiselne Zveze potrebna, in da je vodstvo' in uradi v dobrih rokah. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti velikega, vpljiva nje glasila, to je lista Glas (Svobode.
Pri Zvezi ni strankarstva, in to je prav! -Je tudi edina pot, ki privede naš narod v tujini do boljše bodočnosti in blagostanja.
Žal, da tukaj ni dovolj Sloven-
Kar nas je svobodomislecev, potrebujemo trdne organizacije na zdravi podlagi. Mladi smo še, površno organizirani, bodimo to-raj pametni, ker nas more sicer kak veter odnesti z površja. In če tega ne, nam vseka rano katero je težke celiti in z velikim trudom ter požrtvovalnostjo. Mislite si, da sovražnik ne miruje, ampak kroži vedno nad nami kot kragulj ter nas opazuje. Kakor hitro bi opazil nesložnost, piane med nas, nas draži drugega proti drugemu, dokler nazadnje ne zasadi strupenih svojih krempljev v telo, katero ste tako skrbno negovali in odgojili z tolikimi žrtvami. Za to dokazov dovolj. Ozreti se nam je ne daleč nazaj. Predstavi te si S. N. P. Jednoto. Ali je ona danes na podlagi na kateri je bila vstanovljena? Niti malo ne! Strankarstvo jo je privedlo skoro v tabor nasprotnikov — klerikalcev- in anarhistov, iz katerega skoraj ni več rešitve. Pri polnih ko-ritih se pitajo sedaj ššetinarji, ki niso nikdar nič delali za Jednoto, ljudje, ki jih pri vstanovitvi še v Ameriki ni bilo. Zveza med anarhisti in antikristi je naredila i njo to, kar je danes. Pazite toraj, da ne boste tudi pri Zvezi napo! nili blagajne za danes še nevidne parasite, ki se jim gotovo že sline cedijo po njej. 'Sloge je treba!
In ker imam največje zaupanje v Zvezo, njene dobro poznate mi osebe v odboru, glasilo kakor tudi delegate bodoče konvencije, a pelujem na drage mi rojake po širni Ameriki, da jo podpirajo. Podprite jo s člani, novimi društvi, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni slov. naselbini; kjer Vas je le 8 vstanovite družtvo in ga priklopite Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi. Pristopnina je, kakor se mi poroča, zelo nizka. Po konvenciji gotovo ne bo več tako, ker ne bo mogoče.
Sl «fr«fr «fr «fr «fr «fr v «fr «fr «fr «fr 4? «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr »fr B
*
4*
4*
*
*
4*
Največji čudež današnjega dne.
Telfgrafidno pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
JL. Vsaki, kateri plača SO centov več. kakor je navadno plačal pri po-J; Sil j s nju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele- **"
*§►
*šr
*
*
«fr-
«fr
4*
4*
4*
4*
4*
*
4«
4*
fr
4*
4*
4*
4*
fr
fr
grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne i lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Blv cesarski in kraljevski konsul. agent.
457 Washington Street, New York, N. Y
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
«fr
3 ¿$*4« «fr 4* «fr «fr 4« «fr «fr «fr «fr «fr «fr 4* «$««$« 4« «fr«)* «fr «fr «$«4««$«B
EDINA
VINARNA
tro bi nastal med Vami spor, z Zveza plačuj'e največjo podporo
njim’ obsodili sami sebe in narod bi Vas sodil in brezdvomno tudi obsodil. Ignorantje, ošabneži in taki, ki iz same zavisti ne privoščijo nobenemu drugemu človeku nič, gledajo edinole na to, kako bi si pridobili na katerikoli način kak sedež v odboru. Tako se čestokrat dogaja pri vseh drugih organizacijah.
Namen celokupnosti Zveze je veliko večjega 'pomena, kakor pa posamezniki v njej. Kakor hitro bi se toraj ti ravsali med sabo, bi s tem slabili organizacijo, ljudstvo bi ne imelo več onega zaupanja niti v odbor; izgledalo bi vse, kakor bi ne imeli nobenega smisla za delavčeve težnje katerega zastopajo in bi v takem slučaju ne bili vredni njega zaupanja.
Tega seveda ne morem trditi, in sploh nikdo ne, da bi to obstajalo pri Zvezi. Te vrstice pišem za trezne glave zdravih možgan. Saj pravi že star izrek, da je po toči zvoniti prepozno; toraj, ee se že kakršnakoli nasprotja pripetijo, kar je nazadnje lahko mogoče, naj se ista ali medsebojno, ali pri sejah, stvarno, brez hrupa ali strankarstva, poravnajo.
Tudi kritika, ako upravičena, je dobra, in ako je taka, je tudi izobraževalna ter v veliko podporo in napredek vsakoršne organizacije. Vedno mrcvarenje enega in istega predmeta s starimi, oguljenimi frazami, je nevarno. V takih slučajih postanejo frakcije in seveda nezmožne za delo, ker vedno gleda druga drugi na prste, torej na rovaš vseh članov. Take stranke si potem tudi ne upajo kaj pametnega svetovati, da bi si ne nasprotovale, pa bodi predmet še tako dober ali koristen. Take stranke, v takih slučajih bi se, za občo korist svojih članov, morale same odpovedati uradom.
Pomisleka vredno je tudi, kako se trudi semintje kaka stranka doseči kake spremembe in izboljšanja v upravi, poslovanju ali pravilih. Ako s svojo zahtevo ne prodre, se čuti razžaljeno in ne-katerniki od njih postanejo tudi zavistni. Domišljujejo si, da so i-me’i le oni prav; to je mogoče, a pomisliti je treba, da se za vsako spremembo ali novo napravo argumentira, o pravem času in na pravem mestu. Zdravih naprav se je poprijeti vedno z vso energijo, pa ako se istih ne doseže danes, doseže se jih jutri, pojutranjem, drugo leto itd. Potrpljenja je treba imeti, ker nam je znano iz svetovne kronike, da se dobre naprave dosežejo vedno z velikimi žrtvami. Vendar upam, da tega pri Zvezi ne bo, ker so pri njej razsodni ljudje in svobodomiselni. J Bfezka.
od vseh drugih slovenskih organi zaeij v Ameriki v primeri z dokla-
dam.	Rojaki na noge! Še je čas, da ojačimo Zvezo do konvencije, ki se vrši prve dni meseca oktobra, samo potruditi se moramo. Brez dela ni jela, pravi pregovor. Na delo toraj, dokler je dan. Na plan rojaki, za našo Zvezo — delavsko organizacijo na svobodomiselni podlagi.	ČLOVEK,
Minneapolis, Minn.
PREMOGOVI ROVI POD MORJEM.
Premogarska majna v Whitehaven na Angleškem, se razteza milje daleč pod iriškim morjem. Sicer pa ni edina, v kateri delajo angleški premogarski delavci s težo več tisoč ton oceana nad glavo. V Workington, blizu. Whitehaven, je eden mnogoštevilnih drugih podvodnih premogovih rovov, in v vseh je velika nevarnost, da prodere voda tenko odejo, ki loči rov od vode. Najslovitejša od podmorskih premogovih rovov je Bottellackmine v Penzance. O-brežje tvorijo tam pečine, ki padajo' strmo k morju, in skalovje je pod vodno gladino, kakor kos lesa od črvov, od mnogih rovov preluknjano1. Vsak teh rovov gre do nekaj čevljev do vode. Vedno silil voda, ki si preje pot skozi tan ko kamenito plast, v rov, tako da so ga morali končno opustiti. A k temu je silila še druga okolnost. Eatmenita plast je bila tako tanka, da so prestali v rovu se nahajajoči premogarji mnogo strahu, kadar so divjali ua vodi viharji. Z neznanskim grmenjem so udarjali valovi ob pečine nad glavami de’avcev. Mnogokrat so se bali velike katastrofe. Vsled grmenja in bobnenja, ter straha so se mno-žili slučaji gluhosti in histerije. Buttellack majno, iz katere so pridobili bakra v vrednosti milijon futov sterlingov, so večkrat preiskovali učenjaki. Eden od teh je zapazil v nizkem rovu nekak za-maš, ter se, nič hudega sluteč, z njim igra!. Premogar, ki ga je vodil, ga zgrabi naenkrat za roko in reče:
“Tega raje ne delajte!”
“Zakaj pa ne?”
“Ker lahko spustite atlantski ocean notri!”
Učeni gospod je napravil baje zelo neumen obraz, ko je začul ta odgovor.
HRVATOM.
V hrvaški naselbini v Chicagu je dobiti dobro gostilno na dobrem prostoru. Vprašajte agenta Atlas Brewing Co. Mr. Frank (12-19-10)
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom —
brezplačno!	_____	_
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še*nikdar » svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došll!
Jos. Bernard 1903 Blue Island A ve.
Telefon Canal 842.
ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET j GRANAT %
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno* ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.

IV času dela in jela, spomni se | |na ne-delo in ne-jelo. 9
Zemlji za kmetije, in kmetije §
$ MISSOURI!	MISSOURI! &
SSf Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake Cr X vode, gozd ali deloma posekano, aker od i8—22 sr jSf dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. Kr X aker. Valovita ravnina, gozd »12—17 dol. aker. iSr Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
| F. GRADI REALITY Co. Naylor, Wo. |
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III.
tool IPEIR.TJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm 111
Angleščina
brez učitelja! Slovensko - Ang-leška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St, New York.lf. V-
Pišite po cenik knjig?
m;AS «rvro*r>mi¡
©"E.eeoa^s
Slovensko Delavsko Podporno in =Penzijsko Društvom
Ustanov.
A
*	w
1». I 4p
**ȣ 3<**
21. nov. 1909
DARRAGH, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDINTK: Jos. Hauptman, Darragto, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
RT.AŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arena, Pa.
NAZNANILO.
Cenjenim družtvam in dopisnikom S. D. P. in P. D. naznanjam, da je imelo družtvo št. 1 in 2 izvanredno sejo dne 6. avgusta na Madison, Pa. Ker je odpotoval gl. tajnik v državo Illinois, je izvolilo družtvo za začasnega glavnega tajnika sobr. Jos. Hauptman. Naprošena so tedaj vsa cenj. družtva in dopisniki, da pošiljajo vse listine na naslov sobrata Jos. Hauptman, Box 140, Dar-ragh, Pa.
Nadalje naznamjam rojakom širom Amerike, da naše družtvo lepo napreduje, čeravno je silno prizadeto vsled štrajka, :ki traja, kakor znano, že od 1. aprila. Rojake, ki niso prizadeti po štraj-ku, opominjam, naj pristopajo k našemiu družtvu, ki je velikega pomena. Dragi rojaki, pomislite malo na prihodnost, ko Vas bodo zapustile delavske moči. Ali če Vas zadene nesreča, ali obolite ste lahko mirni, ker prepustite vso oskrbo svojim družtvenim sobratom. In v slučaju onemoglosti ali starosti se Vam tudi nudi lepa podpora. Znano Vam je, kako'težko je človeku iskati v slučaju onemoglosti kruha pri tujih ljudeh. Dvažujte torej to in zavarujte 6e, dokler je čas.
S pozdravom
IVAN FLERE, gl. zap.
ZA DNI HREPENENJA
(Črtica. Spisal A. B.)
Jutro sredi julija je bilo jasno in hladno. Bele, skoro prozorne meglice so plule nad poljem.
Počasi je vstalo veliko solnce za goro, počasi se je dvigalo na obzorje.
In kakor da bi krasna deva vzela .pajčolan raz obraz in bi se pokazalo dvoje blestečih, jasnih oči in zreča lica, se je zalesketala poljana v blestečem ognju jutranje rose, ko so se razplinili nežni, razcefrani soparčki in so pali zlati trepetajoči prameni v morje solz odbegle noči.
Sam sem stopal po cesti, katera se vije na obronku gore. Korak mi je bil čil in lahek, srce je bilo v polnem udarcu veselja, prša so se širila in srkala sveži jutranji zrak.
Vsemirje je trepetalo, kakor da bi plulo skozi zlato jutro skrivnosti odhitele noči.
Brez cilja in namena sem stopal dalje.
Kmalu za ovinkom ceste, kjer pada svet hitro v dolino, se jc temnel gozd. V vitkih vrh eh bukev so šepetale jutranje sapice, v vejah jerk je šuštelo skrivnostno.
V začetku go-zda priskaklja potoček, peneč in razigran hiti pod cesto .med zelenim mahom v dolino.
Kakor osamljen klic, zgubljajoč se v mrak votline, so votlo odmevali moji koraki na od dežja izprani gozdni poti.
¡Nekoliko s poti v stran stoji gozdarska koča, malo leseno po slopje z zelenimi okDi, mizico spre daj in dolgo klopjo. Zadaj je kos vrta, nasajen s cvetjem in zelen-jadjo.
. Ko se v tihih večerih spomnim one kočice sredi gozda, mi vstane med spomini zardel obrazek pred moje oči, mi je duša vesela in mehka, kakor da bi se me oklenila njena ročica in bi se potopilo moje oko v njene črne zenice, globoke in rosne.
Kakor izumrlo je bilo v koči; nikogar ni bilo doma.
Mimo po cesti je pripeljal og-l,jar oglje in se ustavil pred kočo.
'‘Hvaljen! Ali ni nikogar doma?’»
“Menim, da nikogar —”
Stopil je k vratom in pritisnil kljuko. Bilo je zaklenjeno.
“Pa sto* na jasi,” je menil pol-glacno oglar in me pogledal postrani.
Stopil je potem za kočo in zategnjeno zaklical v gozd: “Hoooj, Jaaanez . . .”
<5aka’a sva še nekoliko. Kmalu nato je prišel gozdar, krepek mož, visoke postave, širokopleč Obraz mu je obkrožala polna rjava brada, med katero so se že vplele sive niti. Oči, male in žive, so ležale pod čelom v globokih jamicah.
Prijazno naju je pozdravil in povabil v kočo.
Soba, v kateri smo sedeli, je bila majhna, a prilična. Po tleh so ležale kože srn in po stenah so viseli krasni rogovi. Majhna javorova mizica je stala bolj1 proti oknu.
“Greš v dolino, kaj? Lep dan je in hladen.”
Oglar mu je odgovoril nekaj nerazumljivega, in zatlačil v usta kos črnega kruha.
“In vi.” se je obrnil proti me ni, “ste dijak, kaj ne?”
“Da -”
“Koj sem poznal. — No, se bo mo kaj pogovorili, jaz sem tudi enkrat bil dijak. Ali boste kaj prigriznili? Seveda. Takoj pokličem
Lidijo.
II MM
¡Nasmehnil se je in šel ven. Kmalu nato sta se vrnila oče in hči. Stopila sta v sobo.
Deklica je bila sedemnajstih let, nenavadno vitka in lepa. Beia, gladka lica so ji rdela v temni rdečici, oči, one velike in rosne oči, so se ji svetile skrivnostno, v oni bajnosti. ki je ni mogoče izraziti v mrtvi črki, ne besedi, v bajnosti, ki jo rodi neznano hrepenenje v čisti duši devini.
Lahka poletna obleka, rdeča bluza, jo je delala posebno mično. Črni kodri so ji božali čelo, po hrbtu ji je padala polna debela kita.
“Pojdi in pripravi gospodu kak prigrizek,”
Zardela v deviški sramežljivosti se je hitro obrnila in odhitela v kuhinjo.
Z vidnim dopadajenjem je zrl oče za hčerjo, zadovoljen nasmešek mu je zaigral okoli usten.
Glej, France,” je del oglarju, ‘ko jo pogledam, tako vitko in v bujni mladosti razcvetelo, se mo‘-■am nehote spomniti rajne ...” Res, ravno taka je”, je pritrdil oglar.
Možaka sta govorila dalje.
Z menoj pa — še sedaj mi ni jasno popolnoma — kako se je godilo. Nekaj se mi je zganilo v duši, pred oči so priplule meglice in izmed njih je zri nje obrazek, zardel in krajen.
“Kam ste namenjeni?”
Obrnil se je in pomaknil bliže k meni.	t
“Do Idrije mislim in nazaj,” sem mu odgovoril. “Ta pot je težaven, truden sem že . . .”
Ali greste dalje?”
Dopoldne ostanem tu, da si o-gledam nekoliko gozd, potem odrinem dalje ...”
Veste kaj, cel dan ostanite pri nas, popoldne greva nekoliko gozd. Puški dve imam prav dobri, pa .pomenila se bova kaj. Jaz se tako rad spominjam preteklih dijaških let . . .”
Bom . . .”
... in seveda bote tudi povedali, kako se vam kaj godi.” Molčal sem nekoliko. V srcu sem bil tako- vesel tega vabila — že radi nje, da bodem mogel zre* ti ali celo govoriti s tem neoskrunjenim otrokom gozdov . . .
“No. pa ostanem — ”
Prinesla je jed na mizo. Zardela v lice, s sklonjeno glavico ja pokladala pred mene, roka se ji je nalahno, komaj vidno, tresla.
In takrat je zastrmelo vame izpod dolgih temnih trepalnic dvoje modrih, otroških oči, oči, vdanih in vlažnih.
Duša mi je vztrepetala, in povesil sem oči v preveliki sladkosti njenega pogleda, tako sladkonež-nega, kakor pogled deteta, ko se zbudi iz angelskih sanj.
“Lidija, .pripravi postelj stranski sobi.”
“Da, ata, takoj bodem . . . Komaj slišno ji je trepetal glas. Razburjen sem jedel. Stara dva sta govorila o gozdu, o svetu in o
“srečnih starih časih”.
• • *
Popoldne sva šla z gozdarjem v gozd.
Trudil se mi je razkazati vse kote in prepade.
“Glejte, lani sem tam, pod tisto bukvo, ki ima odčesnjen vrh, našel mlado žensko mrtvo.” “Mrtvo?”
“Dež jo je bil zalotil, huda nevihta je razsajala vso noč. Dobil sem jo raztrgano in razkuštrano. Iz doline je bila.”
’V bukvo je vrezal gozdar križ. Proti večeru sva se vrnila domov. IGozd je postajal temen, sko--zi trepetajoče liste so prodirali žarki zahajajočega solnca in se v bajni zlatnini igrali na zelenem mahu.
Jaz sem šel prazen domov, gozdar je pa nesel zajca.
Lidija je stala na pragu in naju že oddaleč pozdravljala. Lica so ji rdela v temnordeči barvi, ki je odsevala od bluze, oči so ji žarele skrivnostno.
Nekaj nerazrešenega je ležalo v njenih globokih zenicah, nekaj rosratega in mehkega in obenem tako sladkega.
“Obrni sc, Lidija, ker sva lačna.”
“In vi niste nič ustrelili,” se je obrnila k meni in se nasmejala. Dve vrsti belih srebrnih zobkov je pokazala med rdečimi ustnicami. I “Nič . . .”
•Stari je odnesel puški v kočo, jaz sem mu sledil.
Ker je pa začel čistiti puški, sem črez nekoliko časa odšel ven. Vstavil sem se med vrati. Lidija je zamišljeno sedela oh mizi, pred rjo je ležal zajec nedotaknjen. Oči, napol zastrte, so se ii zamislile nekam v gozd, neka n daleč, daleč v deželo misli in en 'ev, prispevajočih v trenotkih reče in ljubezni, kopmenja in 'hrepenenja za nečem sladkim . . .
Nekaj' se je zganilo v dnu in vzplamenalo.
Stopil sem tiho k njej in ji položil roko na ramo.
“Lidija..
Stresla se je in me pogledala začudeno. Nenadoma je zardela in sklonila glavico. Temen kodrček je .pal na čelo in vztrepetal.
.... ali vam je dolgčas?” sem vprašal pol tiho in prisedel. Nehote se mi je umaknila; lahno je trepetala . . .
Hitro je potem vzdignila glavico, vzela zajca v roko, pogledala mene in se nasmejala.
‘Dolg čas? Nič mi ni, nič. Tako sem srečna tukaj.”
Zopet je sklonila glavo.
“Saj ni re3, Lidija —”
Počasi je vzdignila temne trepalnice; v očeh, velikih in globo kili, kakor voda gorskega jezera, je trepetalo nekaj mokrega. Morda je bila solza, potočena v osamljenosti duše ali solza, poro-, jena v čustvih in hrepenenju srca .. .
“¡Skoro da bi ue bila, a privadila sem se . . .”
“Ip hrepenenje v vaših očeh “Kakšno hrepenenje?” “Hrepenenje po nečem neznanem, po nečem sladkem, za kar ne ve vaša duša, a sluti ...” “Ne razumem vas.”
“. . . . hrepenenje ljubezni. Uprla je vame začudeno oči, da me je polila rdečica.
Nenadoma je pa povesila glavo in zaprla napol oči. Skloni! sem se k nji, globoko k nji, da sem videl oči in v njih hrepenenje in v hrepenenju sanje . . .
“Ljubezen? Ali ni ta ljubezen tu1, v gozdu je ljubezen, tiha in neoskrunjena. V tej ljubezni setn rasla in v ljubezni očetovi pod trdo skorjo zunanja ti. Te' kraje sem vzljubila, v katerih sem zra-stla; težko, težko bi se kedaj ločila od njih . . .”
Oči, polne skrivnosti, so ji žarele, roka ji je trepetala. Nemirno so ji plale grudi, ustniee so ji trepetale in beli zobki so šklepetali v komaj slišnem trepetu . . . Vstala je in odšla v hišo'.
Iz kota je stopil gozdar in prisedel k meni.
Mrak je vstajal iz gozda v dolgih sencah in ovijal kočo v poltemo. Jelke in bukve so zašumele v večerni sapi- Tiha melanholija no. či je plula «kozi naravo, zaihtela med listjem in vtihnila v šumenju gozdnega potočka.
Gozdar mi je pripovedoval dogodke iz življenja. Beseda je bila pri njem, a misli so se potapljale v roso njenih velikih oči.
sem vstal. Stari gozdar je kuhal zajuterk — Lidija je spala. Stal sem med vrati. Vstal je skomin na včerajšnji dan, spomin sladak in poln hrepenenja. Kakor nerazrešena uganka je stal pred menoj, v dolgih belih haljah z venci rdečimi.
Bledi žarek jutranje svetlobe je šinil nad gozdom skozi šumeče vrhove visokih bukev in jelk. Kmalu nato so se vsuli pred kočo dolgi, svetli trakovi mladega dneva. Noč je vztrepetala in odhitela;.
Solnce je vstajalo nad goro, polno in žareče. Žarki so vztrepetali iznad gore, črez Valujoče vrhove dreves, in zdelo se" mi je. kakor da bi pali zali devi kodri v sladkem snu na polna ramena in vrat.
S hrepenenjem v očeh sem stopal v mladem jutru po beli cesti, s spominom v sreu, z njeno podobo, vedno mlado in lepo, brez gub na.visokem čelu in brez bridkosti v njenih očeh, rosnih in globokih, s sanjami v črnili zenicah, porojenimi v hrepenenju deviškem------
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
AVSTROAAIERIKANSKA-LIHIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO* OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
7Ž&
PARNIKI PLUJEIO IZ NEW VORKA:
Oceania........17. Aug. 1910
M. Washington 31. Aug. 1910
Argentina.......14. Sept 1910
Oceania....... ......5. Oct.
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri p>poldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v Sjuth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se * SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. Sl Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
\>s s,y°fio0
Gv' co.
1518 West 20th St. Chicago, lil.
I OBVESTILO!
?

Vsem društva », obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravita in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
“Glas Svobode*’
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo za 2c se naj priloži za odgovor.
ustanovitelj
A ko trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate renmatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, nadnho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodca. Trabnljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajno spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisih. Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izsknšene zdravnike kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prislnženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati.
ROJAKI 1 ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijt» in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati.
Zdravniki THE COLLINS NEvV YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovenoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost.Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsted nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, dragih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najisknšene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in dahi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega cilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni.	€
Ako toraj trpite na kakoršm koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma.
Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste «ami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni in slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmanu M. D. of	.
The Collins New York Medical Institute
140 W. 34th Street ■ New York City.
Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
DOPISI.
Finleyville, Pa. 1. avgusta. Drecta ik Glas Svobode: —
Vaš f.tet je brezdvo-mno najboljši delavski list, ter vedno poln dobrih stvari. Delavci, sosebno premogarji, ki niso nanj naročeni. ali ga ne čitajo, so po mojih mislih jako slabi unijski delavci in njih1 unijanizem je prokleto plitev. Res, delavci, sosebno organizirani delavci, ki-se nočejo nanj naročiti, ter zanemarjajo list, ki zastopa njih idea/"e in splošno korist delavstva, ga ali ne razumejo ali pa ne cenijo da-lettasažnega pomena, idealov in principov strokovnega unijoniz-ma, katerega zastopa.
'Na mene se g. urednik smete zanesti; to je, kakor hitro bo štrajk končan da si kaj prislužimo, Vam garantiram da Vam pridobim v tej okolici prav mnogo novih naročnikov. Pa tudi drugi se bodo, ozir. se so že prebudili ter še le v tej stiski spoznali vrednost delavskega časopisja. Zagotovi jeni smete toraj biti, da bomo vedeli tudi mi vsi vaše zasluge ceniti, kakor hitro se obrne na bolje.
Pa še nekaj. V predzadnji št. Glas Svobode sem videl in čital, da so v Irwin Westmoreland o-kraju upeljali molitve, ozir., da bi vspodbudili farje, da bi storili vsaj nekaj, namreč če že drugega ne, da. bi molili za dobre in zveste duše, ki so na štrajku tukaj. Ravno isto molitev je čital predsednik F. Feehan pri zborovanju - v Madison, potem so jo čitali vsi 1 drugi po drugih prizadetih krajih. Jaz pa pravim: Vaša molitev ; vas mogoče spravi v nebesa — da-si jaz resnično dvomim nad tem — toda nikdar in nikjer na svetu , še ni in ne bo pridobila štrajka in toraj tudi v Irwin ozir. v Westmoreland, Pa. nc. Ona molitev je bila apel na farje, in ti so se odzvali z “molitvami”, toda, bo li ta apel omehčal premo-garske barone-, tirane, zalezovalce, preganjalce, ubijalce in morilce? Ne, dragi moji prijatelji, vaše molitve ne bodo spreobrnile teh brutalnih ljudi, da bi se po-• dali ali vsaj mirnim potom pogodili. Ne rečem, da ne sme moliti, kogar veseli, toda za štrajkarje tukaj sedaj ni čas za molitev, oni čas je minil in šel. Vzrok temu je, da je večina nas molila že preveč in predolgo, dokler nismo spoznali, da je brez vsake vrednosti. Sicer ne oporekam, ako ljudje hočejo moliti, recimo, da jim prinese kako tolažbo-. Toda zapomniti si moramo enkrat za vselej, da je bog vedno na strani velike in močne dobro izurjene armade, sosebno še, ako streljejo dobro in naravnost. Bodimo močni, pošiljajmo dobre, žive ter zanesljive agitatorje na polje štrajka, obdržujmo zborovanja pugo-stoma, asesirajmo vce one, ki delajo v Pennsylvaniji, pazimo, da želodci- ne bodo trpeli pomanjkanja. ter pošiljajmo obleke, ki jih sami nujno- ne potrebujemo, na kraj štrajka.
Ako se držimo gornjega, garantiram, da dobimo štrajk (pa naj oni ki hoče moli ali ne) in namesto, da pro-simo boga, naj odpusti tem notoričnim l-opovom, bodi si ¡lastnik premogovih rovov, sodnik. sheriff, vojaški kozak ali katerikoli državni ozir. okrajni u-rad'nik, bi jaz, ako bi «-ploh molil kaj, prosil boga, da bi preklel ter pometel vse podobne tirane iz sveta, jih pahnil v globočino, kjer je jok in škripanje z zobmi; ako je res kje tak prostor. Sicer jaz ne bom- molil ne tako ali tako, ker molitev sploh nič ne izda. To je vse prazno, ponarejeno in neumno. Konečno, ne prosi boga ali kogarkoli, da bi storil zate to. kar la-hko sam storiš. Pomisli, da ti sheriffi in sodniki niso bogovi. Oni zavzemajo te prostore na rovaš ignorance delavcev v Westmoreland okraju:	kakor tudi
drugod. Rabi svojo- volilnieo in zavedaj se, b-acn-i iz uradov vso to gnjirobo, naj bo sodnik ali sheriff. Voli za deželne in državne poslance — ne prijatelje delavcev kakor dosedaj. ampak delavce same — Tu-di oni fo izobraženi, dasi revni, so inteligentni in z-možni. Pustite molitev na stran, bijte se možk-o- in volite prav, pa vam bo dobro, to vam priporočam jaz sam, dasi
žtrajkar kot vi.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
(Springfield, 111. Cenjeni urednik: —
Poročati ne morem ne o čem veselem, ne o čem žalostnem. Kar se tiče dela v premogovih rovih, moramo še čakati, da se premo-garski baroni še nekoliko omehčajo. Gotovo so naredili J. Lewis, predsednik U. M. W. of A. in o-peratorji v Indianapolisu nekako pogodbo med seboj. Dali so nam jo na glasovanje a mi smo jo odbili.
Imeli smo- v Springfieldu dne 27. p. m. -zborovanje. Prvi govornik je bil predsednik illin-oiškega okraja, Wd ker, in drugi tajnik Istega okraja. Mr. McDonald. — Premogarjev nas je bilo navzočih na tisoče. Predsednik Walker je govoril o štrajku, tukajšnjih pre-mogarjih in operatorjih. (Govoru smo- sledili z največ-jo paznostjo in zanimanjem. Naznanil nam je navodila, kako se moramo ravnati, in ker smo iziprevideli, da je predsednik Walker izkušen mož, smo mu zatrdili, da ga bomo v vsem slušali, ter mu dati končno zaupnico.
Premogarski delavci v Zedinjenih državah, -združimo se, delajmo drug za drugega in ne podvr-zimo se našim izkoriščevalcem. Ne more biti ^ec daleč čas, ko bode štrajk končan in izvojevana zmaga v našo korist. Štrajkujoei tovariši v Pennsylvaniji, ne vdaj. te se in borite se pogumno za svoje pravice. Vsi se borimo za en in isti cilj, katerega moramo doseči, sicer zna priti, da bode plesal bič po naših hrbtiščih. —
V drugem -ži-vimo tukajšni Slovenci, kakor menda povsodi v drugih slov. naselbinah. “Za božjo čast vneti” gradijo kranjsko cerkev, katero seveda vsi krvavo potrebujemo. (“?” — Šur, Majk!) Sedaj, ko še ni izgotovljeno, so še sejmarji no-tri, kadar bode pa vsa ‘sfiksina”, bom ze sporočil. Kakor se euje, bode naj-brže F. P. za mežnarja in B. M. za ministranta, ker zna tako hitro godrnjat. (Tio bo veselje, i kaj P’k.)
In kaj se vse ne izve! Ameri-kanski Slovenec piše o čudežih, ki so se pripetili v naši državi, v Illinoisu. In sicer po sveti Ani. A.
9.	piše. da pride na tisoče in tisoče ljudi j tja, in ozdravelo jih je kar 16. <3e bolnih, ali pijanih, se ne ve. Jej, jej, pa pravijo, da živimo v dvajsetem stoletju. —
Za danes naj zadostuje, in pozdravljam koncem- dopisa vse svobodmisleee in štrajkarje po Ameriki.	Poročevalec.
Franklin, Kans. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, odstopite mi mal prostorček v našem delavskem listu, da opišem nekoliko tukajšnje delavske razmere.
Od 1. aprila nadalje praznujemo in dela se le v nekaterih premogovih rovih, v katerih pa ne moremo vsi biti. Vzrok počitnic so trde kapitalistične butice, ki nočejo privoliti v skromne delavske zahteve.
Da se mnogo delavcev ne zaveda svojih dolžnosti, se je izkazalo dne 2. avgusta pri volitvi državnih in okrajnih uradnikov. Socialistični kandidati so dobili sicer mnogo glasov, a še vedno premalo, ker neikaterni-ki še danes ne zapopadejo, da so delavci trpini, ne pa kapitalisti, in da bi morali oddati svoje glasove onim, ki se zanje borijo-. Upam, da pridejo taki nezavednetši kmalu v našo sredo in na pravo pot, katero so zgrešili. Delavci se moramo držati gesla: Vsi -za enega, eden za vse! V slogi je moč.
Na društvenem polju1 lepo na-nredujemo. Imamo šest slovenskih podpornih družtev, katera toplo priporočam. Kdor še ni pri nobenemu, naj se kmalu zavaruje, ker nesreča nikdar ne počiva. Pristopnina ni velika, a podpora v slučaju obolenja izdatna. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza plačuje na teden bolniške oodpore osem dolarjev, v slučaju smrti1 $500.-00 smrtnine, mesečni prispevek je pa jako nizek — $1.
-K sklepu dopisa pozdravljam vse naročnike in citatelje* Glas Svobode, ka-kor trtdi člane in članice S. S. P. Z., Tebi vrli list pa želim obilo vs-pebov in novih naročnikovi	John Žager.
Tavlor Spring, El. Snoštovani urednik: —
Pad bi Vq,m poslal kak zanimiv ’op-s. a ne vem. o čem hi pisal. vov-'vt; oi rič. in z delom tudi ni nič. Stavkamo še zmiraj od 1. a-
piila, a se kljub temu precej dobro počutimo. Živimo kakor kaki starokrajski- baroni, katerih finančni položaj je večinoma ravno tako nepovoljen, kakor naš. Velike luknje imamo v žepih. Toda to je že stara reč, da delavec ne more imeti denarja, ako ne dela. Lenuhariti in dobro živeti morejo Ce naši kapitalistični izkoriščevalci. — S .pozdravom Vaš Geo. Humlan.
Calumet, Mich. Dragi urednik Gl. -Sv.: —
Prosim, priobčite moj dopis iz naše male slovenske naselbine, ker hočem nekoliko popisati tukajšnje delavske razmere. Delamo vsaki dan, seveda skoraj po 12 ur, plača je pa tako nizka, da se že samski delavec težko preživi, kaj pa šele oženjeni z otroci. Poleg tega nas naganjajo pri delu, da je grdo. Na skoraj vsacih 5 mož pride en priganjač in če bo šlo tako dalje, bomo kmalu na slabšem kakor -vozne mule. Organizacije nam manjka in radi tega imamo tako žalostno stališče.
Nekaj se govori o- vstanovitvi novega družtva, katero bi priklopil S. S. P. Z. v Chicagi, 111. Rojaki, le pogumno, ker Zveza res lepo napreduje, o čemur se lahko vsakdo prepriča iz njenega glasi-'a, 'Glasa Svobode. Pristopnina in mesečni prispevki so nizki, a bolniška podpora velika. Že dalj časa opazujem razvoj in napredek Zveze in priznati moram, da se naravnost čudovito lepo razcvita. Ako pogledamo nekoliko nazaj, v leto 1908 in do danes, vidimo, da je narasla Zveza v tem kratkem času za 63 družtev. Veliko je rojakov, ki ne morejo v druga družtva. ker so prestari. Pri Zvezi se lahko- zavarujejo tudi rojaki v starosti od 45—55 ¡let — to-rei za mnoge lepa nrilo-žnost. — Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode.	Rudar.
Iz Indianapolis, Ind.,
se nam poroča, da se je tamošnji župnik župniji odpovedal. Pač ni hotel gledati, kako katoliški A-lojziji, posebno njih predsednik Mister dela. Bog si je ustvaril brado najprej sebi, a predsednik A-lojzijev je za cerkev med Judi nakolektane hlače najprej sebi pomeril. Župnija napredovala je izvrstno, ker je župnik strankarstvu odbil želo začetkom, prijatelj je vse vsakemu, naj si je bil tega ali onega mišljenja, in kot človek pomagal brez izjeme vsakemu. Zato so' pa pristopili k cerkvi tudi Nemci, tako da v te ku enega leta niso Slovenci plačali samo- zaostalih obresti, pač pa se cerkev lahko meri sedaj z drugimi in bilo je plačanih že $1525.00 dolga. In sedaj? Po odpovedi, katere škof v začetku ni hotel sprejeti, oddal je župnijo frančiškanom iz Louisville, K.y. Prvi je že tu; drugi pride čez 2 meseca in kmalu naot tretji itd.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS. BISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime............................
Pošta ................................... Država.
BJMii

mk
mva
ZMAGA
Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene' ji formularje naših priprav ter dovolila, da s« prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana (zdravila. Ta zmaga je zopet dokazala da je	(
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. -Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želo-deu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je naj večje vrednosti proti
JOSEPH TEIN EE’S
«ECiSTCRC»
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže.
ter v vseh želodečnih- boleznih in neprebavnosti-. na. —
Je narejeno iz zelišč in rudeČegavi-
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra" vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO -pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. iSe dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samfem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Aye. Chicago. III.
Trineris Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
Kako- bo narod sedaj napredoval, se bo takoj pokazalo in se deloma že kaže — O stvari bomo še govorili. —
Livingston, 111. Cenjeni uredpik : —
«Pošiljam Vam 1 dolar za obnovitev naročnine, ki mi je potekla z 31. julijem. Želim, da bi se tud' Irugi naročniki spomnili svoje doTunosti in poravnali svoj dolg. v slučajni, da so z naročnino- zaostali. Potem pa še nekoliko agitacija in mislim, da bi se uresničila želja, izdajati list po dvakrat na teden. S pozdravom Anton Kropušek.
P. N. NAROČNIKOM!
Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čimpreje pošljejo.
i»
R. Richter’ “PAIN-EXPELLER’
Cajti leimtljo no', ip miSice, fcj trpi8*na.; revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro vrirenl.n. ti takoj MaHn bolečine ir nd.t-anl n|ih vzrnVe.
Po2'c. in 50c v vseh 'ekarnah.
F. Ad. Richter & C" ,
215 Pearl St , New York.
- Pazite na varstveno zaim.o s sidrom.
ITALIJU
■
ADRIATIC
po staroj i najsigurnîjoj
CUNARD UNIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa
i Trieste
Novo Modern! utvrdjen! SifovI CARPATHIA, -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
MJLTONIA, -	-	10,400	TONS
x Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
1U kod svakog obliiujeg agenta.
trgovina snovodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja!
York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
jrotniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 ibrtii Ri/er vznožji 15ta St., New Yjrk City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III.
A. C. Jankov.ch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško * FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.--
VLOGE 33,000,000 OO
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Ckihagi. Plačuje do 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoStllamo denar na vse dele sveta; prodajamo Slflcarte in posojojemo denar na posestva In »varovalne poltoe.
j RAZNO IN DRUGO {
Srrrj-mrrt—fi~t—r i .....*..—.“/
Sorško polje pod vodo. Sorško polje je vried narasti e Sore deloma pod vodo. Na polju je mnogo škode.
Umrl je v (Kranjski gori posestnik gospod Alojzij Jakelj. N. v. m. p.!
Strela je ubila 20. p. m. Jožeta Penea iz Vratnega, , občina Št. Jernej. Slonel je pri oknu v hiši. Star je bd šele 22 let.
Ruska carica-vdova bolna. Petrograd, 23. julija. Iz Londona se poroča, da je zbolela carica-vdova ki biva sedaj na Angleškem.
Za povzdigo živinoreje na Goriškem je dovolilo poljedelsko ministrstvo 24.000 K. Od te vsote se ima porabiti za govedorejo 20.-000 K. —
Črnogorska skupština je sklicana na dan 18. avgusta. Ukaz je že podpisal knjaz Nikita, ki komaj čaka, da postane veličanstvo kralj.
Turški minister za notranje zadevo je ukazal o-blastvom v Solunu in Smirni, naj ukrenejo vse, da se konča bojkot proti Grški. .
Prepovedana drama. Draždan-ska policija je prepovedala uprizoritev drame “Boj zoper jezuite”, ki vsebuje protest zoper papeževo encikliko.
Ublegli kaplan. Pomožni kaplan v Hodavu na Češkem, pater Ambros, organizator tamošnje češke krščansko socialne stranke jo je popihal v Ameriko, ko je napravil precej sleparij.
Klerikalno gledališče v Ljubljani Klerikalci so kupili od “Kranjske šparkase” staro strelišče, obsežno poslopje, katero prezidajo tako, da bo služilo tudi za gedališke predstave.
Ruski car daruje Srbiji vojne ladje. — Petrograd, 18. julija. — Car'Nikolaj je daroval srbski vladi' tri docela nove monitorje, ki bi naj tvorili jedro srbskega vojnega brodovja na Donavi.
Klerikalni vandali. V mestu Su-resnes (departementu Seine na Francoskem) so klerikalci polili spomenik Emile Zolov z žvepleno kislino in ga sploh tako poškodovali, da se ne bo dal
šie na sled zaroti, ki je imela na-usmrtiti cesarja, njegovo
Pozno priznan zločin. Pariz. 22. julija. Včeraj se je javil policiji nek cunjar, ki je priznal, da je pred 3 leti umoril pri nekem kmetu 5 otrok. Dotieni kmet, osumljen in tudi kot morilec svojih o-trok obsojen, je v ječi že umrl.
Odlikovan Slovenec. Dunajska juridična fakulteta je prisodila goriskemu rojaku dr. Ivanu Slo karju častno Kruppovo nagrado 2000 K za konkurenčno nalogo : “Der industrielle Export Oefter-reich-Ungarns und sein Einfiluss auf die Handelspolitik.”
Abbé Murri izstopil iz katoliške cerkve. Italijanski poslanec in modernist abbé Murri je odložil svojo duhovniško obleko ter s tem obenem izstopil iz kat. cerkve. Poda se v 'Bero! in na kongres svobodnih kristjanov.
Toplice Laški trg pridejo v slovanske roke. Slovanska družba kupi toplice v Laškem trgu, ki so bile sedaj v nemških rokah. Tozadevna pogajanja so že dozorela. S tem ge bo narodno politično življenje Slovencem v Laškem trgu precej predrugačilo.
Nesreča na gorenjski železnici. Pred čuvajnico št. 60 nad Kranjem je osebni vlak povozil čuvaja Martina Hacina. Truplo je bilo vse razmesarjeno. Hacin je najbrž zadremal, ko je pa začul prihajajoči vlak, se je ustrašil ter s svetilko stekel po stopnicah doli na progo. Pri tem se je spodtak-nil in padel pred vlak. Ilačin zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok.
Strašen čin blaznega. V Železnem brodu pri Jablancah na češem je neki kmet nenadoma zblaznel in je v tem stanju umoril celo svojo rodbino. Enega otroka je tako dolgo suval z nogo, da je u-mrl, drugega je z glavo naprej porinil v vrelo vodo, ženi je odrezal uho, očetu je s sekiro prebil lobanjo, svojo mater je pa obesil. Komaj so ga obvladali.
Ekskomunicirana princezinja. Prineezinja Agata Ratiborska, ki je katoliške vere in ki se je pred nedavnim časom poročila s prin cem Frideriom Viljemom Pruskim, je bila od papeža ekskomn-nieirana in sicer za to, ker se nista hotela obvezati, da bodo otroci katoliško vzgojeni.
Zarota proti japonskemu cesar-Jn? Japonske oblasti so baje pri
men
rodbino in vse odličnejše državnike. Vodja zarote je nek delavec v mornariškem arzenalu, ki je bil sicer oblastim znan vsled svojega anarhističnega mišljenja, na zunaj pa se je kazal nacionalista in ni bilo povoda nastopati proti njemu.
Modre rože. Nekemu angleškemu vrtnarju se je posrečilo vzgojiti modre rože. Kakor -poroča Matin” iz Londona, se je vrtnar Smith v Downleyu pečal več let s tem vprašanjem. “Modra” roža je menda jako lepe barve. Smith jo imenuje “Lady of Coventry”.
Izstop redovnika. Kapucinski prior Rafael Pinter v Požunu je naznanil predstojništvu kapucinskega samostana, da izstopi iz reda. Za vzrok navaja to, da je papež uvedel neke srednjeveške o-bičaje za kapucine, on pa, star kapucin, ne more tekmovati z mladini kapucini v srednjeveških bedarijah.
Odprava nemškega uradnega jezika v Bosni. V bosanskem deželnem zboru bodo poslanci stavili predlog, naj se v Bosni in Hercegovini odpravi nemški notranji uradni jezi in naj se mesto nemščine uvede na vsi črti srbo-hrva-ški jezik. Ta .predlog bo soglasno sprejet, ker bodo 'zanj glasovali vsi Srbi. Hrvati in mohamedanci.
Klerikalni poboj v Vrbju na Štajerskem. Čevljar Franc Cokan je bil na Ciril-Metodovi slavnosti v Žalen v Savinski dolini. Ko se je vračal, so ga napadli klerikalci. ¡Klerikalni fant Peško mn je prerezal pljuča. Cokan je Da zadobljenih poškodbah umrl. Peško se je bil udeležil mladinskega “izobraževalnega” tečaja v Mariboru. Zaradi političnega sovraštva je bil že kaznovan. Sad klerikalne mladinske organizacije. Tolovaje vzgajajo.
Kapucinci se puntajo. Kapucin-ei so- se sčasoma odvadili strogemu redovniškemu življenju ter začeli bolj udobno živeti. Zdaj pa hočejo zopet vpeljati strožji red in sicer naj ta stopi v veljavo s 1. avgustom t. 1. In sicer bodo morali nositi habit na golem telesu, spati bodo morali na slamni-cah. -Samo pozimi bodo smeli nosi' ti volnene srajce. Hoditi morajo vedno odkriti, na golih nogah pa morajo nositi sandale. Hudo bo za tiste, ki so se privadili boljše živeti. In prav nič se ne čudimo, če se po nekaterih kapucinskih samostanih puntajo.
Epidemična zapravljivost. X banketu bankirjev in trgovcev v Londo-nu je govoril finančni minister lord George, da se vidi, da so vsi narodi okuženi z epidemično zapravljivostjo. Angleška je prevzela prstem vodstvo, pa ima tudi braniti na j več j o državo. Vsi narodi so- za to odgovorni Upajmo, da pride čas boljšega medsebojnega sporazumevanja narodov!
Haeckel na Ruskem. Nedavno se je bavila porota v Petrogradu s Haecklovi-ni teorijami. Povod za to je dal1 knjigotržec Jefimov, ki je izdal Haecklo-ve “ Weltratsel”. Policija ja pa knjigo zaplenila in ovadila Jefimova radi bogokletja. Porotniki so bili pros vitij eni možje, ki se niso strinjali z nazori policije in državnega pravdnika. Izjavili so, da ni Jefimov ničesar zakrivil, vsled česar je moral biti oproščen. Tudi Heacklov-o- knjigo bo prodajal, samo nekatere odstavke so mu črtali.
Papeževo praznoverstvo. Znano je, da papež že dolgo ni imenoval kardinalov. V kardinalskem kolegiju ie že 18 mest praznih. “Cri de Paris” ne veruje, da se imenovanje ne izvrši iz osebnih ali dlplomatičnih o-zirov, in piše: Papež ' kakor večina njegovih rojakov je praznoveren. Veruje v vpliv številk. Devet let je bil duhovnik, devet let škof, devet let kardinal; devetiea igra sploh v njegovem življenju veliko vlogo. Ker je leta 1203. postal papež, veruje, da bo papež do leta 1912., ko umre. Bilo mu je pa tudi od druge strani prorokovano, da se od sveta loči pri petem konzisto-riju. Do zdaj so se vršili štirje in letos se ima vršiti peti; papež se brani ga sklicati, ker bi moral i-menovati nove kardinale.” Duhovnik o klerikalnem tisku. Po “Venkovu” pravi P. J. Grund v “V. Z.”: “Priznati moram, da so katoliški časopisi najslabejši, kakor si j'Ih moremo predstavljati. Imam o tem poročila skoraj s celega sveta. Dal sem si tudi pre-
ložiti članke in poročila s tujejezičnih katoliških časopisov in ti pojavi popolnoma potrjujejo moj nazor. Glavna napaka katoliških listov je surovost in laž. — Torej so to ravno tiste napake, ki naši veri najbolj škodujejo! Gotovo Dizko mišljenje se javlja tudi v načinu pisanja katoliških redakcij ! Če hočem povedati resnico, tedaj moram priznati, da jemljem te liste vedno z največjim nezaupanjem v roke! Vse v njih je pretirano, povečano, zavito ali zlagano! Tako se naše katoličan-stvo vendar ne sme braniti! Tak način pisanja ima za posledico, da cerkev i tem trpi. Katoliški Usu bi morali nasprotno se odlikovati pred ostalimi s resnico in nobleso izrazov — toda temu pa ni tako.” . . .
Grunewaldsko slavlje. Daši so Poljakom, kakor smo v članku poročali, pomagali izbojevati bitko pri Grunewaldu vsi Slovani, vendar so se Poljaki pri slavnosti, ki se je vršila pretečeni mesee v Krakovu, previdno izogibali vsega, kar bi dišalo- po slovanskem. Že pred slavnostjo so pisali ruski listi, da so Poljaki napravili z Nemci nekak kompromis, po katerem bodo pri tej slavnosti popolnoma zatrli vseslovanski značaj proti temu, da poneha na Nemškem najhujše preganjanje Poljakov. Poljaki so- v resnici to tudi storili. Navdušeno so pozdravljali na slavnosti Madžare, zastopnikov Prage, Ljubljane in Zagreba pa niso drugače sprejeli kot onega, ki ge vsiljuje. Postopanje Poljakov je bilo vseskozi neslovansko, neolikano in docela čifutsko!
Sofija — mesto kongresov. V prestolnici Bolgarske se letos vrši kongres za kongresom, da smemo letos Sofijo upravičeno imenovati mesto kongresov. Vršili pa so se, oziroma se še vrše v Sofiji ti-le kongresi: Vseslovanski časnikarski kongres, slovanski zdravniški kongres, slovanski čebelarski kongres, vseslovanski kongres, vseslovanski sokolski zlet, kongres bolgarske ženske zveze, ko-ngres bolgarskih učiteljskih društev, kongTes vojaških zdravnikov, kongres zobozdravnikov, kongres bolgarskih protestantov itd.
Split — glavno mesto Dalma-cije? “Naše Jedinstvo” javlja, da se v vladnih krogih razmišlja, a-ko bi ne kazalo proglasiti Split za glavna mesto Dalmacije. To vprašanje postane aktualno, čim se dogradi dalmatinsko-belokranj-ska železnica. Potem bo imel Split najboljše 'zveze z ostalo monarhijo in bo vsled tega tudi najbolj pripraven za glavno mesto. — Kakor čujemo. temu načrtu tudi dunajski krogi niso nasprotni. Uresničenju te ideje bodo seveda nasprotovali Italijani, ker je Za-der, sedanje glavno mesto, italijanski in ker bi s preselitvijo deželnih in državnih uradov v Split moralo to talijanaško gnezdo popolnoma propasti.

Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino h-
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser
82 Cortlandt St.,
Co.
New York, N. Y.,
ali
na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Geveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobit tudi,
kar mu je šlo.
iH& -D ili Ji g)il>3
Severova Zdravila si nele ohranijo svoje stare prijatelje, marveč pridovibnjo novih prijateljey vsak dan.
IZGUBA TEKA
Posvetovanje illinoiških štraj-kujočih premOgarjev. Iz Herrin, 111. smo dobili poročilo, da se je nad 500 štrajkujočib premogar-jev udeležilo v opernem gledališču zborovanja, pri kateremu je govoril Wm. D. Haywood o delavskih bojih in razrednem boju. Vsi prostoru v gledališču so bili zasedeni, ko je začel Haywood s predavanjem. V svojem govoru je omenil razne delavske boje ter dokazal, kako neizmerno veliko korist bi imeli premogarji, če bi bili združeni v veliki uniji; od take unije pa ne bi imeli koristi samo premiogarji, ampak tudi druigi delavci. To izvajanje £'o pozdravili navzoči z velikim veseljem, istotako tudi naznanilo, da je združenje premogarskih zvez, United Mine Workers in Western Federation of Miners samo še vprašanje malo časa. Pri tem zborovanju, kakor tudi pri onem v Murphysboro, je svaril Haywood ma.jnarje, naj nikari ne sklenejo pogodb z lastniki premogovih rovov. Sprejete so 'bili resolucije, v katerih se protestuje proti voja ški postavi, ki daje mogotcem pravico, poslati milico na katerikoli kraj, kjer se je začel štrajk. Prepise resolucij dobijo predsed n:k Taft, govemer Deneen in illinoiški člani kongresa. Vsi zavedni delavci v tamošnjem mestu pripadajo premogarski uniji in napeli bodo vse sile, da izvolijo pri prihodnjih volitvah svoje ga somišljenika v illinoiško po-stavodajnieo, in imajo veliko na-de. da prodrejo s svojim kandi datom.	.u.»
neprehavnost in težka-prebava sta navadni nepriliki, bi jn povzročajo nemarnost, zanikarnost in zloraba želodca.
Severov
Želodčni
Grenčec....
je zaupanja vredno in preizkušeno zdravilo za oslabeli želodec slab tek, medlo glavobol, nepiebavnost, jetrne in črevesne nepri-like, splošno oslabelost in malari jske nerodnosti.
Moč daje slabotnim in energijo upehanim.
Cena $1:00.
C. Josip Bartoš, Prague, Okla. piše:
“Severov Želodčni Grenčec smatram za prvovrstno toniko v požitljenje teka
•	v • S*
m moči .
Na prodaj v lekarnah in trgovinah	Čuvaj se brezvestnih ponaredb.
Pristni ima naše ime vtisnjeno na steklenici.
Zdravniški svet zastonj pismeno,
___	___________i__________________________*______
?
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER

1009-140 Washington St.
Tki.. 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijsta Gostilna,'g rSS Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delik& Dvorana za druStvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim keglišeem in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bin» Island Ave. Chicago Ul
4R
«
«
«i
«
«S
m
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
fr
fr
&
**
fr
fr
fr
fr
fr
fr
«J. J. DVORAK & Co.(j
VI	........ '	. r»
1853-55 Blue Island Ave-
Telefon Canal 1198.
m, a <î «ywrvnnm?
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
N
I. Od začetka revolucije do Napoleona.
Postavodajna skupščina.
Veliko večino so torej v posta-vodajni skupščini imeli možje, ai so hoteli obdržati novo ustavo, in človek bi mislil, da se državni red ne bode več spreminjal. Toda bilo je drugače. Res’ da so Jakobinci v zbornici po številu bili v manjšini; ali zato £0 zunaj zbornice i-meli toliko moč, da se je kmalu vsa Francoska tresla pred njimi in tudi postavodajna skupščina morala je sklepati, kakor so oni hoteli. Temu so bili krivi mirni in premočni Francozi sami, ki se niso hoteli udeleževati niti volitev, niti druzih ustavnih pravic zato, da ne bi se nikomur zamerili in ker so jim že presedale vse ustavne sleparije. Tretji stan se je torej sam odrekel državljanskih pravic svojih ter jih prepustil Jakobincem, ki so vso oblast na se spravili ter si za svoje namene u-redili tako zvani “četrti stan” od ljudij, ki na svetu niso imeli ničesar nego po dvoje non svojih. Kakor so prej črtili plemenito in duhovno gospodo, tako so zdaj sovražili kmete in meščane, če so kaj imeli, kaj znali in kaj veljali. S peresom in z živo besedo so reveže in potepuhe ščuvali zoper “meščansko sodrgo”, ki baje skriva živež in dela dragino. Najbolj je dražil Marat v svojem “ljudskem prijatelju” ter priobčeval grde laži o poštenih ljudeh, katere je s celim imenom deval v svoj list, da jih je vsak poznal ter se o priliki mogel znositi nad njimi. Da si bil le prav surov in zarobljen, pa gO’ te imeli za dobrega narodnjaka; a gorje ti, če si bil premožen in spoštovan, ali če si bil učen in olikan, ali pa miren in pošten, nikdar nisi bil varen življenja svojega. Ljudje se že niso več upali lepo oblačiti se, kajti preveč bi se bili ločili od raztrganih capinov, ki so zdaj bili najmogočnejša gospoda po pariških ulicah. Raztrganec ali “sansculotte” bilo je častno ime, ki je človeku dajalo neko veljavo. Prav za prav pomeni bqseda “sansculotte” človeka brez hlač. toda ne brez dolgih, širokih, ampak brez tistih kratkih, ki so segale do kolen, kakčrlne so nosili gospoda. Najbolj varno stopal je po Parizu, kdor je bil raztrgan ter imel močen glas in krepko pest. Nove volitve v mestno starešinstvo so .jasno pokazale, kdo da gospodari v Parizu. Izvoljeni so bili sami .Jakobinci, in prav besen Jakobinec je bil Bovi župan Petion. Meščanski btambi vzeli so vrhovnega generala, ter naredili, da bodo poveljniki posameznih oddelkov po vrsti vsak po en mesec ukazovali celi narodni vojski v Parizu. Lafayette se je na to sam zahvalil za svojo čast; a tudi drugih zmernih mož je mnogo izstopilo iz meščanske hrambe, a zamenili so jih najemniki iz “četrtega stanu”. Povrh tega so zdaj v vsakem od osem in štiridesetih okrajev pariškega mesta ustrojili po eno noivo krde’o samih sansculottov ter jih oborožili z dolgimi sulicami.
■V takošnih razmerah ni bilo misliti, da bi postavodajna skup-ščlna mogla mirno zborovati. Nove dogodbe so jo vsak čas motile ter odvračale od pravega njenega delovanja. Poročila s kmetov pričala so. da nove naredbe nikakor ne stojé na dobrih tleh in da ima prekucija tudi doma prav nevar-nih sovražnikov. Francoski narod je po večjem bil pobožen in udan katodški cerkvi ter ni odobraval novih postav za duhovnike. Cerkve, v katerih so maševali ustavni duhovniki, bile so malo da ne čisto prazne; ljudje so bolj zaupali starim duševnim pastirjem, ki niso prisegli na ustavo. Iz Pariza dohajali so ukazi, da se imajo neposlušnim duhovnikom ustaviti njihovi dohodki ter vzeti vse cerkvene oblasti; pa zastonj, ljudstvo se s "prva ni zmenilo za ta-fecšne naredbe, potem pa se jim je odločno ustavi'o ter svoje duhovnike z orožjem branilo zoper njihove nasprotnike in zoper pariške obla-tnike. Še bolj je poslednje skrbelo, kar se je godilo za mejp. V nemških in belgijskih mestih se je od dne do dne množilo števTo francoskih beguncev, a trevirski knez jim je dovolil, da so se jeli oboroževati ter pripravljati na vojsko zoper prevratnike.
Postavodajna ¿skupščina je tedaj zaporedoma sklenila dve naredbi ter jih kralju predložila, da jih po-trdi. Prva se je glasila, da se morajo vsi francoski begunci do konca leta (1791) domov vrniti, če ne, da se imajo kot uporniki na smrt obsoditi, a njihova posestva ima država vzeti za svoja. Druga jemala je plačo in službo vsem duhovnikom, ki niso hoteli priseči na ustavo. Kralj je obema odrekel svoj podpis. To je z nova razburilo jakobinske rovarje in jeli so govoriti, da so duhovniki, begunci in kralj sporazumljeni s tujimi vladarji, ki baje snujejo veliko vojsko zoper Francoze. Nekoliko so se potolažili, ko se je Lj ude vik XVI. trevirskemu knezu zagrozil z vojsko, če ne bode takoj razgnal oborožene izseljeni-ke. Toda zdaj so Francozi sami želeli vojsko; najbolj so za njo bili Giromdisti. Brissot jo je pri vsaki priložnosti v postavodajni skupščini priporočal ter dokazoval, da si bodo Francozi le z vojsko mogli zagotoviti svoje pridobitve; edini Robespierre mu je u-govarjal in trdil, da bo vojska na vsako plat škodovala, naj zmagajo ali ne. Za vojsko bil je tudi kralj sam, ki je dobro sprevidel, da bi ga le vojska mogla rešiti sužnosti njegove; kajti slavna zmaga dala bi mn zopet večjo veljavo in moč, a če bi zgubil, bi zmagoviti vladarji do dobrega potlačili prekucijo ter mu povrnili nekdanjo oblast.
'Splošno navdušenje za vojsko bilo je vzrok, da je Ljudevik XVI. zopet odjenjal ter spomladi 1792 same Girondiste pozval v mini-.-terstvo. Slavohlepni in bistroumni Ddmouriez postal je minister za zunanje stvari. Roland pa za notranje. Prav za prav je zdaj jakobinski klub vladal na Francoskem, kajti po njegovih sklepih ravnal se je Petion v mestni upravi pariški, Roland pa v kraljevem svetovalstvu. Med tem je Dumou-riez! iskal povoda za vojsko in našel ga je v odgovoru, ki ga je na predrzno njegovo dopisovanje dobil iz Dunaja. Minister Kounie je namreč v imenu cesarja Franje
II.	odločno zahteval, da morajo Francozi kralju svojemu povrniti prav vso vladarsko oblast, kakor jo je imel dne 28. junija 1789, duhovnom pa njihova posestva. To je‘ bilo dovolj. Dne 20. aprila 1792 je Ljudevik XVI. sam prišel v zbornico ter nasvetoval vojsko zoper ogerskega in češkega Franja. Zmerni konstitueijoualei so sicer ugovarjali, ali Jakobinci so jih prekričali in skupščina je še isti dan zvečer sklenila vojsko. Toda veliko navdušenje le ni moglo zadušiti strahu in skrbi. Jakobinci trosili so laži o skrivnih zarotah zoper narod francoski in zopet so dolžili kralja, da sta se s cesarjem dogovori’a, kako bosta potlačila francoski prevrat. Da bi potolažila razburjeno ljudstvo, je postavodajna skupščina sklenila, da se imajo izgnati v Ameriko vsi duhovni, ki nočejo priseči na u-stavo, a pred Parizom da se ima napraviti tabor dobro vol jce v, ki bodo varovali mesto, kedar bodo ostali vojščaki odšli na bojišče. Bilo je jasno, do so Jakobinci te dobrovoljce trebali za prekucij-ske namene svoje, in kralj je obema postavama odrgkel svoje potrdilo. Do-pa Rolandova je zaradi tega napisala grozilno pismo, ki ga je njen mož izročil kralju, pa ga tudi razglasil, da bi se prikupil Jakobincem. Ali kralj se to pot ni dal strahovati, ampak odpustil je iz ministrstva Rolanda in ostale Girondiste, in naposled istega Dumourieza.ter jih zamenil s samimi konstitucijonalci.
Akoprem je kralj po novi ustavi imel pravico odreči svoj podpis zborovim sklepom, Jakobinci o mu vsikdar hudo zamerili, ke-darkoli se je poslužil te pravice svoje, in skušali so ga z žuganjem prisiliti, da bi odjenjal. Tudi zdaj so hoteli z rogoviljenjem pokazati svojo nejevoljo in prisiliti kralja, da bi potrdil omenjeni postavi. Dne 20. junčja je pivar Santer-ve v predmestje sv. Antona nabral kakih osem tisoč s sulicami in drogi oboroženih sansculottov ter lih peljal v mesto. Med potjo pridružilo se iim je čim da’je več ljudstva, dokler se niso ustavili •^ed zbornico postavodajne skupine. Nekoliko njih izročilo je skupščini prošnjo zaradi nepotr-
jenih postav, potem pa je kakih dvajset tisoč ljudij v redu šlo skozi zbornico mimo poslancev, katerim so s tem pokazali, da se vje-majo z vsem, kar je v prošnji napisanega. Od zbornice se je vsa množica valila proti kraljevi pa-ači, ki je bila zaprta. Že so rogo-vileži nastavili topove proti vratom, kar jih je nekdo od znotraj odprl, in nobena sila ni več mogla ustaviti razuzdane druhali, ki je drla po stopnicah naravnost proti kraljevim sobam. Tu go s sekirami razbili vrata. Pri oknu je kralj mirno sedel na stolu, ki so ga bili na mizo dejali, a stražilo ga je šest zvestih grenadirjev od meščanske brambe. Drug za drugim stopali so sansculotti in drugi ljudje mimo kralja, nekateri so se mn grozili s sulicami ter kričali, da mora potrditi postave ali pa poginiti; drugi so se mu režali in ga zasramovali z grdimi besedami; nekdo mu je rudeeo jakobinsko kapo dejal na glavo, a drugi mu je ponudil steklenico vina 'n ga prisilil, da je iz nje pil na zdravje naroda. Proste ženske u-lomile so v kraljičino sobo. žugale kraljici s sekirami in šibami, ter jo še hujše zasramovale, nego prej kralja. Isti Santerre ni molčal, ampak take stvari je govoril, da je kraljica pobesila oči. Poslanci, ki so iz narodne skupščine prišli mirit razdajajočo druhal, niso ničesar opravili še le župan Petion jih je pregovoril, da so šli iz grada, ali pohvalil jih je, da so se lepo (obnašali, kajti da ni videl ne ene krvave sulice. Pomenljivo je tudi to, da je okoli tuilerijske-ga grada, bilo nameščenih dvajset bataljonov meščanske brambe, a ne da bi se bili ustavili sanseulot-tom, ki so drli proti gradu.
Pametni možje so dobro čutili, da se takošne dogodbe ne bi smele ponavljati. General Lafeyette je z bojišča priletel v Pariz, stopil pred narodno skupščino in zahteval, da naj se brzdajo Jakobinci. Toda ničesar ni opravil, konstitucijonalci v skupščini bili so premalo odločni, zlasti ker niso dobili nikake podpore od kralja, je zdaj samo še od tujih vladarjev pričakoval pomoči; Jakobinci pa so od dne do dne predrzniši postajali ter so vsaki dogodek znali o-brniti na svojo korist. Slaba poročila z bojišča dala so jim prilike, da so jeli govoriti in pisariti o velikej nevarnosti, ki preti domovini, a narodna skupščina jim je pritrdila in sklenila, da se ima v Soisson-u napraviti tabor do-brovoljcev. Vergniaud, prvi in najbolji govornik Girondistov, je s premetenim dokazovanjem svojim skupščino cisto zaslepil in tako je besede sukal, kakor da bi hotel reči, velika nevarnost ne preti Francozom od nikogar tolikanj, kolikor od kralja samega, katerega treba odpraviti. Škof Lamourette je na to pomiril razburjene stranke, ali zunaj zbornice Jakobinci le niso odjenjali. 0-čitno po mestnih trgili so pod vihrajočo francosko zastavo nabirali dobrovoljce, a dne 14. julija so zopet praznovali obletnico razdejanja bastille. Vče je kazalo na vojsko. Sredi martovega polja je uamesti oltarja stal steber “domovine”, okoli njega pa je bilo razpostavljenih tri in osemdeset šatorjev, ki so pomenili vsak po en francoski departement, a bila sta tudi posebna šatorja za kralja in za narodno skupščino. Pred stebrom je kralj z nova prisedel na ustavo; potem pa so bila razna pomenljiva prikazovanja, kakor nf kakem gledišči. Med drugim zažgali so tako zvano “drevo fevdalizma”, na katerem so visele krone, grbi in podobna znamenja plemstva, kar je pomenilo, da so ienjale vse stanovske pravice. Takrat so tudi prepeva’i novo pre-kucijsko popotnico “marseillei-*o”, za katero je besede in napev zložil mladi častnik v Strassbur-gu.
Dalje prihodnjič.
ZAHVALA.
(Vsem tukaj živečim rojakom in rojakinjam, posebno onim iz Black Diamond, Wa h. ki so se udeležili našega piknika v Ra-vensdale, Wash. tako polnoštevilno, izreka Slovensko Narodne Samostojno Podporno Družtvo uaj;skrenejšo zahvalo. — Prav iskrena zahval tudi gg. Porenta wrank Kušarju, (Mat. Pečniku Mat, Malnerichu in drugim. O priliki vrnemo posest izven ra vpndalskim roiakom.
(12-19) Ciril Brnenj tajnik.
RAZNE NOVICE.
čudež na Ogrskem. Prebivalci v vasi Hodas, v okraju Szatmar, so radi “čudeža”, ki se je zgodil te dni, skoro zblazneli. Bilo je nekega večera, ko so pobožne ženice v neki hiši molile za dušo stare bogaboječe ženice, ki je nekaj dni preje umrla. Kar naenkrat zakriči v naj večji razburjenosti ena izmed žensk:	“(Sveta Mari-
ja!” in kazoč s tresočo roko proti oknu vpije: “INa oknu je m-ati božja in pred njo nekdo kleči!” Na oknu je bilo res možno sestaviti razne “slike”, kajti na njem so bile najrazličnejše barve, ker že ni bilo umito več kot eno leto. In iz nekaterih umazanih lis si je napravila razgreta domišljija pobožne ženice celo sveto Marijo s človekom, ki je klecal pred nj( Govorica o čudežu se je strahovito hitro razširila in ljudje so od. blizu in daleč hodili molit “Marijo” na oknu. Prišlo je tudi več bolnikov in pohabljencev, ki so prosili pomoči pri “čudežni Mariji”. Za stvar pa je kmalu izvedela oblast, ki je napravila konec ljudski neumnosti.
Na božji poti se je napil ter se ubil. Z Jesenic je šel nek pobožen hožjepotnik na Sv. Vičarje. Na potu je pa tako nesrečno padel ter zadel z glavo oh kamen, da je na mestu mrtev obležal. — Kot vzrok smrti so zdravniki konsta-tirali otrpnjenje srca vsled prevelikega zavžitja alkohola. Truplo so spravili v mrtvašnico v Zab-niciah. Zapušča vdovo in tri majhne otroke. —
DROBTINICE.
Indogermani skraja niso poznali črke! L, kakor ne poznajo
Kitaj ei črke R.
• * •
V Braziliji, kjer imajo krasne gozdove, morajo uvažati smrekove deske iz Finskega.
* * *
Jetniki na Hawaii so oblečeni v dvobarvno jetmiško obleko; in sicer So po obleki na eni strani
modri, na dingi rujavi.
*	*	#
Vsako leto določijo združeni londonski trgovci z kožuhovino na dan 17. decembra svetovno ceno: kožuhovin.
*	*	*
Kong-Yuen. preizkuševalni zavod v 'Nanking, ima 20,646 celic
za izpita čakajoče učence.
•	*	*	*
Edina živeča žival iz prastare dlc'be se nahaja v redkih eksem-(Plarjih na Novi Zelandiji.
* # #
Rimljanskim vdovam je bilo zapovedano, da so nosile deset mesecev žalno obleko, in pred pretekom enega leta se niso smele spet omožiti.
* * #
Odlični Mehikanci imajo zelo radi čokolado. Tudi v cerkev si jo pustijlo prinesti in jo pijejo
med božjo službo.
* * *
Dne 1. januarja 1910 je bilo v prometu :, $606.212,413 cekinov, $74.763.075 srebrnih dolarjev, $789,907,069 zlatih certifikatov, $474,339,468 srebrnih certifikatov, $146,968,588 srebrnega in drugega malega denarja, $3,933,-838 državnih obveznic iz leta 1890,	$338,866.263 papirnatega
denarja in $687,113.834 bankovcev nacionalnih bank, vsega skupaj $3,122,154,538.
*	*	•
[Neizrečenega bogastva je nakopičeno v zakladnicah velevla-sti. Na prvem mestu so Združene države z $1,034,000,000, potem sledi ruska banka z $713,880 000, franeozka z $707,000,000, avstro-•ogreka z $28.5.000.000, nemška državna z $179 825.000 in končno
angleška z $172,545.000.
*	*	#
Republikanci	se	potegujejo	za
stvari,	kakoršne so —	to	je	za
sistem, »kakoršen je; demokrati ra s‘stem kakoršen je bil; in de-'avei za sistem kakoršen bi moral biti. __________________
IŠČEM
svojega brata Ivana Bombač, ki ie bil pred štirimi leti v bolnici a lažje umobolne v Pittsburgu. °a. Od tam je bil čez nekaj mescev odpuščen kakor popolnoma •»zdravljen. Ker sedaj ne vem, kje :e nahaja, prosim rojake, ki bi "ogoče vedeli zanj, naj me toza-levno obvestijo, ali se mi naj bral am javi.
Uršula Bombač,
1406 E. 43. St. N. E. Cleveland, O.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W. 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spiai:
Vinjete ........................$1.30
lakob Ruda......................—.60
¿a narodov blagor...............$1.00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25
Kralj na Betajnovi..............$1.00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit.....................$1.00
Vina ...........................$1.00
Krpanova kobila.................$2.00
Hlapec Jernej....................—.75
Zgodbe .........................$1.00
ia (križen......................$1.50
Ib zori ........................$1.50
Kurent.............................90
Hlapci...........................$1.00	i
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25'
\gitator, II. snopič............$1.25
Va žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič......$1.25
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
fara gospoda. VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ...........................$2.50
Berite novice, IX. snopič.......$1.75
Kritika-Komentar XII zvez..........75
Trdinatovi spisi:
Bahovi huzarji..................$1.59
Bajke in povesti, I.	zvezek.....$1.00
II..............$1.00
...........	III.	 $1.00
...........IV...................—.80
„	V..............$1.25
,,	,,	,,	VI. zvez.........$1.25
Jurčičevi spisi:
t. zvezek ....................—.60
II............................— 60
III.	„	..................—.60
IV.	.......................—.60
V.	„	..................—.60
VI.	„	..................—.60
VII.............................—.60
VIII.	„	...............—.60
IX.............................—.60
X. ...........................—.60
XI.............................—.60
Sienkiewiezovi spisi:
Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih............$3.50
Potop I.	in	II.	zvezek..........$3.20
Križarji	v	4	delih............$2.60
Za kruhom ......................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme .....................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo .......................—.60
Jagode..........................—.60
Lešniki ........................—.60
Zimski večeri ..................—.60
I.
II. VII.
IX.
X.
XI.
XII. XV.
Knezova knjižica:
zvezek ...................
.—.40
.—.40
.—.50
.—.40
.—.40
.—.40
.—.40
.—.75
Tavčarjeve povesti:
I. zvezek .................. $1.35
II.............................$1.35
HI.............................$1.35
IV.............................$1.35
V.		$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ...............—.40
Ana Karanina ..................$3.20
Kazaki . ...,...................—.80
Venec slov. povesti:
zvezek ...................—.60
................—.60
................—.60
................—.60
................—.60
................—.60
................—.60
III.	zvezek
IV.	„
V.	
VI.	
VII.	
VIII.	
IX.	„
Zabavna knjižnica:
13. zvezek ....................—.50
14	............................—.30
15	............................—.60
16.	.—.75
17.	„	 —.40
20.	 —.75
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I. zvezek ......;..............—.40
(I.............................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Momenti........................$1.50
3pominl........................$1.00
iz naših krajev ...............$1.25
Obsojenci .....................$1.25
Igračke .......................$1.00
Tilho in drugi ................$1.00
Reformacija . .................—.50
Spolne bolezni ................—.25
Dodbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar....................50c
Dobra kuharica.................$3 00
Medvedji lov ..................—.50
Kapitan Žar ...................—.60
Na divjem zapadu ..............—.60
Ožungl ........................$1.00
Na rakovo nogo..............     50c
Srce ..........................$1.00
Slovenski fantje v Boznl, 2 zvez.
po...........................—.75
Marica ........................—.40
Spominski Usti ................—.25
Burska vojska ..................—jo
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—.50
Veliki trgovec .................—40
General Lavdon ....................—.50
Črni bratje ....................—.25
Andrej Hofer ...................—.20
Princ Evgen Savojski............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih službah ..............—.50
Na bojišču ..................—.40
Marjetica ......................—.50
V	gorskem zakotju ............—.15
Ilijada ........................—.75
Krištof Kolumb .................—.25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem vzhodu........$2.40
Zadnja kmečka vojska.............—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90
Materina Žrtev ..................—.50
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—.60
Robinzon .......................—.60
Pripovesti o Petru velikem......—.80
Pod turškim jarmom...............—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec ......................—.60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne....................—.50
Pri stricu .....................—,40
V	delu je rešitev..............—.30
Knez črni Jurij ................—.20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na »krivih potih............—.40
Domači zdravnik ................—.60
Pravila dostojnosti ........——.20
Slovenski pravnik, vez..........$2.80
Občna zogodovlna, skupaj 5 delov ............................$7.50
Kitajci in Japonci.............—.60
Ročni slovensko-angleškl in an-
gleško-slovenski slovar .....—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Razporoka ......................$1.00
Ponižani In razžaljeni..........$1.50
Luči ............................—.75
Ruska modema ...................$2.00
Ben hur .....................  .$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—.85
S*epni »kralj Lear ............—.60
Straža .........................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ......................  $1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .........................—.20
Mladost ........................—.40
Božična noč ....................—.40
Kirdžall ........................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto.....................—.30
Strahovale! dveh kron 2 zvez____$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje...................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
Doktor Holman ..................—.25
Tartariniz Taraskona..............60c
Trije mušketirji ............,..$2.50
iu Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske .............;T..... $1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
*»	.1	F* H* a, F • F F . $2.00
Dama s kamelijami...............$1.00
Preko morja ................i...—.40
Korotansike povesti ............—.60
Čez trnje do sreče...............—.60
V	znamenju življenja...........—.75
Bolgarija In Srbija..............—.75
Utrinki ........................$1.00
Dolina krvi.....................$2.10
Tolstoj in njegovo poslanstvo.. s—.30 Veliki punt......................—.80
V	naravi .....................—.60
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja..............—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve noveli .....................—.50
Rdeči smeh .......................—.75
Mali lord .......................—.80
Kratka zgodovina..................50c
Kako pišejo ženske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci........................  $1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska »knjižnica 3. zvez.......—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.^...........—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25
Zarnik I. zvezek.................—.50
Solnce in senca ................—.15
("Jovek in pol..................'1.25
Pesnitve, Aškerc................$2.00
Stara Devica.......................30
Kacijanar... ......................70
Morski razbojnik..............  $1.25
Lazarič Lindarski..................80
Kako sem se jaz likal..............60
Grča, igra ......................  50
Quo Vadiš, vezan................$2.75
Fra Diavolo....................   .30
Pariški zatar......................25
Musolino...........................35
Skrivnosti srca....................60
Skrivnost najdenke.................30
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ah Iva centa. Poštnina Jo pri vseh teh cenah že všteta.