Na beneškem festivalu Zlati lev amerišemu filmu »The Wrestler« r L J U Stoletna zgodba o uspehu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki jo je zaznamoval značaj ustanoviteljev^ n Primorski NEDELJA, 7. SEPTEMBRA 2008 št. 2 1 3 (19.303) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" Mladi nanje ne pozabljamo Sara Sternad Sredi bazovske gmajne se vsako leto prve dni septembra čas ustavi. Misli skoraj avtomatično odletijo v preteklost, v čas velikih hrepenenj in idealov, v čas, ko so se neustrašni mladostniki borili v imenu svetlih vrednot svobode in pravičnosti. Mnogi so za te vrednote darovali življenje, med prvimi Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Va-lenčič, ki so tu v Bazovici podlegli fašističnim zločinskim strelom. Sredi bazovske gmajne se vsako leto prve dni septembra srečujemo isti obrazi. Za marsikoga je namreč proslava bazoviških junakov obveznost, kateri se nočemo odpovedati. Seveda je v primerjavi s slovesnostmi, ki so potekale v petdesetih in šestdesetih letih, število udeležencev neprimerno nižje. Dovolj je, da si ogledamo razstavo v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici: takratnih oceanskih množic že zdavnaj ni več. Najbrž gre vzrok iskati v postopnem manjšanju naše skupnosti, a tudi v postopnem manjšanju občutka ogroženosti. Na srečo se časi spreminjajo, mlade generacije odraščajo v sožitju in okolju, ki je do Slovencev včasih celo prijazno (a ne dovolj, da bi junake počastila tudi italijanska država). Preteklost je za mnoge le preteklost, drugim tovrstna oblika proslavljanja, ki ostaja že desetletja nespremenjena, očitno ne ustreza. Kljub temu pa veliko mladih ni pozabilo na štiri junake. Nanje ne pozabljajo mladi domačini, ki že vrsto let sodelujejo pri organizaciji proslave. Nanje ne pozabljajo taborniki ob plamenih tabornega ognja in skavti, ki se jim pridružijo na častni straži. Nanje ne pozabljajo številni mladi udeleženci proslave. Nanje ne pozabljamo mi. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) BAZOVICA 2008 - Danes ob 15. uri osrednja svečanost v spomin na bazoviške junake Ohraniti vrednote, za katere so šli v boj Na dan ustrelitve včeraj komemoracija na pokopališču pri Sv. Ani LOKEV - Sinoči v jami slovesen zaključek festivala Na Vilenici tudi Rezija Predsednik Slovenije Danilo Türk povezal pomen festivala z zgodovinsko vizijo o evropskem združevanju LOKEV - Sinoči se je v suge-stivnem okolju jame Vilenica zaključil istoimenski literarni festival. Slavnostni govor je imel predsednik Slovenije Danilo Turk, ki je pomen fe- stivala povezal z zgodovinsko vizijo združevanja Evrope. Na sporedu je bilo tudi literarno branje, ob koncu pa podelitev nagrade letošnjemu nagrajencu, poljskemu književniku Andr- zeju Stasiuku. Festival se je včeraj zjutraj odvijal tudi v Štanjelu, kjer je bila v ospredju Rezija s folkloro in poezijo. Na 3. strani BAZOVICA - Pri spomeniku bazoviškim junakom na bazovski gmajni se bomo danes ob 15. uri poklonili štirim junakom. Ob 78. obletnici njihove usmrtitve bosta slavnostna govornika zgodovinarka Alessandra Kersevan ter duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin. Spominsko svečanost bo povezoval predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, govoril bo tudi predsednik Hrvatske zajednice v Trstu Da-mir Murkovič. Na dan ustrelitve junakov je bila medtem včeraj dopoldne spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Na njej je kulturna delavka Alenka Florenin opozorila na zanemarjanje slovenskega jezika. Na 4. strani V Trstu aretirali voznika, ki je povzročil smrt otroka Na 4. strani V Ronkah nabirka podpisov za slovensko osebje knjižnice Na 9. strani Odstopil občinski odbornik v Tržiču Andrea Montagnani Na 9. strani Pri Tržiču drevo padlo na tržaškega skuterista Na 10. strani •Prodaja novih in rabljenih vozil •Skladišče nadomestnih delov in originalne opreme •Delavnica in pooblaščena karoserija •Servis in tehnični pregled Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino Ulica Flavia, 47 - TRST Tel. 040/637373 FAX 040/637545 IIOPTOSTIDIO Ktujti Sitihtv 4pH)m upluhit'trijii knilhlkltit' liii očala za otroke in odrasle specializira ni v pj|O0resfvmft lečah SEIKD ft \ BiowhsrocK v □ SWISSFLEX ulica ( jmu 4f.i'2A Op^iiit1- telefoni V>*ru(i-2M5M •MjjiuW^ UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEfrUIZA0THQKEfrd3.1 L'.ji MuUMtf OORASLfc DDRAS.E SEffOfl 1+50). SOLE irfPOUjETJft GPfTl GOETHE-KSmur-a i CEfll* KW1 KrtJlifJICA - ČA50P1SJ BREZPLAČNI Iftil M Otoii.tftjt prfdfllWiJ m fliiWfli™ «Elpwme &Di fHFZENTRUM I RtQI ■■■"v ^MH H LLHIRD CULTURAL! I1ALJDJEDL5CD Ul Bcccjna jj-lti Ü4D E35TE4 2 Nedelja, 7. septembra 2008 ALPE-JADRAN / DRAGA 2008 - Včeraj na Opčinah drugo srečanje v okviru študijskih dni O zgodovinskem spominu se v Sloveniji malo razmišlja O tem je govorila znana slovenska publicistka Alenka Puhar - Danes zaključek OPČINE - Včerajšnje srečanje v okviru 43. študijskih dni Draga 2008 je bilo posvečeno vprašanju zgodovinskega spomina oz. temu, kako se v današnji Sloveniji o zgodovinskem spominu malo razmišlja in se ga celo zasmehuje. To je ugotovitev znane slovenske publicistke in kolumnistke Alenke Puhar, ki je svoje predavanje naslovila Nočne barve in povešene oči. Prispodobo si je izposodila iz Shakespearovega Hamleta, kjer slednjega pozivajo, naj ne raziskuje sumljive smrti kralja, se pravi naj se ne poglablja v preteklost, čeprav bi sam rad dognal, kaj se je zgodilo, saj je iskanje resnice zanj samoumevno. Nekaj podobnega se po njenem izvajanju dogaja v Sloveniji (pri tem se je Puharjeva naslonila tudi na Antigono Dominika Smoleta), kjer je veliko t.i. »dvornih princev« oz. sinov pomembnih ljudi, ki izkazujejo silovito lojalnost staršem in reagirajo s čustveno obrambo, če se jim zdi, da jih kdo »napada«. Gre za povsem obratno dogajanje od tistega, ki je značilno za Nemčijo, kjer mnogi drzno raziskujejo nacistično preteklost svojih staršev. Zavračanje zgodovinskega spomina v Sloveniji poteka v obliki posegov, ki jih zaznamujejo najrazličnejši toni, od mirne naveličanosti do neprikritega gneva, pri čemer je predavateljica orisala več primerov napadov npr. na pisatelja Draga Jančarja in druge pisce, ki so se ali se pojavljajo na straneh časopisa Delo z »motečimi« prispevki (zunanjega ministra Dimitrija Rupla, sociologa Mateja Makaroviča in samo Puharjevo). To v podkrepitev ugotovitve, da se o polpreteklosti, komunizmu, vojni in drugem danes v Sloveniji relativno svobodno govori, da pa je to največkrat sprejeto s hudo ostrino in vulgarnostjo. Pri vprašanju zgodovinskega spomina gre za boj spomina proti pozabi in to ni samo razkrivanje najbolj bolečih in krvavih dogodkov, ampak tudi malenkosti, kot so poimenovanja ulic ali pa spomin na človeka, ki so ga degradirali in likvidirali, kljub izbrisu pa je za njim ostala sled. Tudi tu je Alenka Puhar podala več primerov, od razprave, katera je bila prva slovenska narodna vlada, kdaj sta bila ustanovljena npr. novinarsko društvo in Rdeči križ, predvsem pa primer Moskovičeve vile v Ljubljani: vila je bila last Židov, ki so jih nacisti odpeljali v Auschwitz in jih tam umorili, po vojni pa jih je nova komunistična oblast kljub temu obsodila zaradi kolaboracije in si prilastila vilo, kjer je danes sedež stranke Socialnih demokratov. Vendar ni res, da bi bilo slovensko intelektualno življenje brez refleksije na te teme, je dejala Puharjeva, ki je kot primer podala pisanje Nove revije in avtorjev, kot sta Jože Pučnik in Iztok Si-moniti, ki ju druži predvsem zavest o Predavateljico Alenko Puhar je predstavil novinar Ivo Jevnikar, ki je tudi vodil včerajšnje Dragino srečanje kroma pomenu vrednotenja oz. etično-vred-nostne interpretacije preteklih dogodkov. Zato je potrebno raziskovanje preteklosti, da si navadni ljudje ustvarijo mnenje o slednji. Na včerajšnjem srečanju, ki ga je vodil novinar slovenskega uredništva deželnega sedeža RAI Ivo Jevnikar, so udeležence pozdravili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Draga 2008 pa se bo zaključila danes, ko bo dopoldne po maši, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, izse- ljeniški duhovnik Zvone Štrubelj predaval o novi duhovni podobi Primoža Trubarja, popoldne pa bo zgodovinar Igor Grdina govoril na temo Trubar za vse čase. Sklepnega dela Drage se bo udeležil tudi slovenski minister za šolstvo in šport Milan Zver. Ivan Žerjal 18. DRAGA MLADIH - Včeraj zaključna okrogla miza Komaj ob stiku z drugimi človek spozna, kdo je on sam OPČINE - Draga 2008 se nadaljuje, 18. Draga mladih pa se je včeraj zaključila z okroglo mizo na temo Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti, ki je kronala letošnjo izvedbo, s katerim je ta intelektualni forum mladih iz matice, zamejstva in zdomstva postal polnoleten in ki je bila posvečena medkulturnemu dialogu z naslovom Malo čez, njegov prvi del pa je potekal v juliju v Novi Gorici. Včeraj so organizatorji (Svetovni slovenski kongres, Mladi v odkrivanju skupnih poti in Katoliška mladina) v svojo sredo povabili tri zanimive sogovornike: filozofa in teologa Edija Kovača, dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vesno Mi-količ ter predsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti (Mens) in Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju Aleksander Stu-den-Kirchner, katerih posege je v šotoru v parku Finžgarjevega doma na Opčinah po uvodnem pozdravu Raf- Udeleženci so razpravljali o dialogu brez odpovedi lastni identiteti kroma Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj m dodelitev sledečih štipendij: • pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2008. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), in Mariza Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. septembra 2008 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale-Odvetniškapisarna SANZIN,ulica Diazšt. 11,34170 Gorica. faelle Petronio povezoval Andrej Černic. Razcep med dialogom z drugim in strahom pred izgubo identitete je v človeštvu prisoten že od vsega začetka, je opozoril Kovač, ki pa je dodal, da samo ob stiku z drugimi človek spozna, kdo je on sam. Potrebno je izstopiti iz antagonizma med tra-dicionalisti in antitradicionalisti, saj tradicija v pravem pomenu besede ni le ohranjanje starega, ampak tudi bogatenje z novim, bistvene važnosti pa je ohraniti kulturo v širšem pomenu besede in jezikovne posebnosti ter sprejeti slovensko kulturno dediščino vključno z njeno krščansko komponento in dejstvo, da smo Slovenci zgodovinski narod. V medkulturno sodelovanje nas danes silijo nekatera skupna vprašanja, na novo pa je treba tudi premisliti o medkulturnosti kot etični kategoriji, saj je medkulturna vzgoja tudi vzgoja k dobrim odnosom, v kakovosten odnos z drugim pa lahko stopimo le, če imamo razčiščene pojme o sebi, svoji identiteti in zavesti, je med drugim dejala Vesna Mi-količ. Pri tem se je posebej posvetila mladim, ki, kot je dejala, doživljajo svojo identiteto zelo stvarno in na tak način se jim moramo tudi približati. Mladi, ki živijo v okolju, ki spodbuja stike, se zavedajo svoje identitete in identitete drugih. Bolj pesimist je bil Studen-Kirchner, ki je, izhajajoč iz lastne izkušnje odnosa evropskih institucij do manjšinske problematike, dejal, da medkulturnega dialoga ni in da smo danes bolj priča ne-dialogu in neenakopravnosti, saj še vedno obstajajo dominantni in nedominantni jeziki. Zato je po njegovem mnenju zelo važno, da se pri mladih spodbuja ukvarjanje z lastno kulturo in identiteto in da se jim dopove, da je tudi nedominantna kultura privlačna. Politične podpore na tem področju pa ni, današnja generacija mladih se nahaja na obrobju politike, pa tudi v slovenskih krogih ni medkulturnega dialoga zaradi nesprejemanja kritike. V okviru 18. Drage mladih je v parku Finžgarjevega doma ta teden potekal tudi Festival mladinske ustvarjalnosti. S tem v zvezi so potekale razne delavnice (gledališka, plesna, pevsko-instrumentalna, likovna, časnikarska, kolesarska in delavnica ustvarjalnega ličenja), katerih rezultate so pokazali na sinočnjem zaključnem večeru. (iž) Skupina 35-55 SKD F. Prešeren v novo sezono Članice Skupine 35-55, ki deluje pod okriljem SKD France Prešeren iz Bo-Ijunca ne mirujejo. Poleg kulturnih srečanj in predavanj ter vrste zanimivih pohodov je njihova najuspešnejša dejavnost nedvomno telovadba. V telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini so vse do konca julija udeleženke tečajev vadile Pilates, vaje za hrbtenico na osnovi Pilatesa ter na novo uvedeno Pilates body tehniko. Pod strokovnim vodstvom vaditeljice Sandre so se nad novo tehniko Pilatesa zelo navdušile, saj je ta način vadbe izredno dinamičen, z njim se dosega aerobno stopnjo, kar se pri klasičnem Pilatesu ne dogaja. S septembrom se bo začela nova sezona, v kateri se napovedujejo še druge novosti, kot Pilates yoga in telovadba za starejše gospe. V petek, 12. septembra, ob 20 uri bo v društveni dvorani v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu sestanek, na katerega so vabljene vse dosedanje tečajnice, ki želijo nadaljevati z vadbo ter vse tiste, ki bi rade na novo pristopile k njej. Na večeru bo potekalo vpisovanje na vse letošnje tečaje, predstavljeni bodo novi urniki in pravila; vaditeljica Sandra bo predstavila posamezne programe ter prikazala tehnike vadbe in vse pripomočke, ki so pri vajah nepogrešljivi. Vse, ki se bodo na tečaj prijavile, bodo izpolnile osebne pole in poravnale društveno članarino. Za kakovostno vadbo bodo skupine številčno omejene. Strokovna sklužba KZ bo merila sladkorno stopnjo grozdja in vsebnost kislin Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bodo njeni strokovnjaki začela z meritvami sladkorne stopnje grozdja in vsebnosti kislin. Prve meritve bodo: dne 8. septembra od 14.00 do 16.00 v kleti Roberta Ote v Boljuncu; dne 11. septembra od 14.00 do 15.00 na Kontove-lu pri vinogradniku Dušanu Križmanu. O nadaljnih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. Začenja se nova sezona DKD Tabor V naslednjem tednu se bo začela tudi nova prireditvena sezona Skd Tabor. Po uspešnem Poletju pod kostanjem bodo Tabrovci po enomesečnem premoru zopet odprli vrta Prosvetnega doma predstavam, koncertom, razstavam, srečanje in še marsičemu. Začeli bodo v četrtek, 11.septembra ko bodo javnosti, predvsem pa članom, predstavili fotografijo velikanko in še serijo fotografij manjšega formata skupinskega posnetka, ki je nastal letos aprila pred Prosvetnim domom. Po dolgem čakanju bo mogoče torej videti, kdo se je takrat odzval vabilu društva. Pobuda spada v tržaški fotografski festival Triestefotografia,kar ji daje še dodatno vrednost. V soboto 13.septembra pa prihaja v goste Dramsko društvo Jaka Štoka s predstavo Neskončno ljubljeni moški (avtor Desa Muck, režija Gregor Geč), ki je pre-mierno uprizoritev doživela junija v sklopu Kriškega tedna. Kdor si odlične predstave še ni ogledal, ima tokrat možnost, ki pa bo za dolgo tudi edina, saj zaradi študijskih obveznosti nekaterih ne načrtujejo drugih ponovitev vse do pomladi. Opčine vabijo. Fotografski festival Zaradi logististično-operativnih problemov, bo tržaški fotografski festival Triestefotografia doživel nekaj sprememb. Razstava »Nova slovenska fotografija - 2. izvedba«, pobudniki katere so Matjaž Prešeren, Dejan Mehmedo-cic in Dejan Sluga, ki bi jo morali odpreti v Slovenskem stalnem gledališču dne 6. septembra, se premakne v bazen Bruno Bianchi. Odprtje je predvideno za 12. september skupaj z razstavo »Photonic Moments«, kustos katere je Dejan Sluga in na kateri razstavljajo maldi balkanski fotografi. Obe razstavi bosta predstavljeni pod okriljem konzulata Republike Slovenije v Trstu in ob sodelovanju Občine Trst ter državne plavalne federacije. Več na www.triestefotografia.net. (beto) / ALPE-JADRAN Nedelja, l. septembra 2008 3 ŠTANJEL, LOKEV - Literarna branja in slovesna podelitev nagrade v očarljivem okolju jame Vilenice Festival Vilenica sestavni del vizije o evropskem združevanju Govor predsednika Slovenije Danila Turka, v ospredju tudi Rezija z izvirno poezijo in folkloro Včerajšnje jutranje dogajanje na 23. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica se je pričelo v Štanjelu. V objemu grajskega borjača in pod toplim pozno poletnim soncem so ena za drugo prišla na vrsto literarna branja avtorjev Imra Ora-vecz, Iztoka Geistra, Ivane Sajko, Andreja Hadanoviča in Ulricha Peltzerja. Sledil je krajši pesniški nastop nagrajenke 8. Mlade Vilenice, Ane Šemrov iz Sežane. Festivalski spored je v nadaljevanju posvetil posebno pozornost rezijanščini in besedni ustvarjalnosti v tem dialektu. Uvodno predstavitev zgodovinskih, jezikoslovnih in socioloških aspektov rezi-janske stvarnosti so organizatorji poverili mlademu lingvistu Mateju Šekliju. Za njim je prof. Roberto Dapit spregovoril o rezijanski književnosti in hkrati predstavil ustvarjalni opus ter miselni svet dveh v Štanjelu prisotnih pesnikov, Silvane Pa-letti in Renata Quaglie, ki sta zbranim tudi ponudila v poslušanje nekaj svojih poezij. Dapit je v svojem izvajanju izpostavil, kako oba avtorja znata izkoristiti ogromen potencial skrivnostnosti rezi-janskega narečja; njuno večjezičnost (slovensko narečje, furlanščina in italijanščina) in občutek odtujenosti, ki naj bi ju označeval na domačih tleh. Prestavitev doline izpod Kanina je sklenil glasbeno-ple-sni nastop članov folklorne skupine Val Re-sia, ki je prisotne domače in tuje goste festivala nadvse navdušil. V okviru dopoldanskega programa je sledil nastop pesnice Elaine Feeney, dobitnice nagrade Poetry Slam na irskem festivalu Cu'irt. Prireditelji Vilenice so namreč pred dvema letoma vzpostavili povezavo s tem festivalom. Feeneyeva, ki živi na podeželju z možem in dvema otrokoma, v svojih pesmih izraža ostro kritiko družbi, ki jo tudi na zelenem otoku v veliki meri spreminja proces globalizaci-je. Štanjelski dopoldan se je sklenil s podelitvijo nagrade kristala vilenice za leto 2008, ki jo je prejel beloruski pesnik in prevajalec poezije Andrej Hadanovič. Mednarodna žirija je v njegovih poezijah še predvsem opazila »prefinjeno pozornost pri opisu detajlov sodobnega življenja.« Večerni spored se je v Kraškem podzemlju pričel s pozdravnim nagovorom predsednika Društva slovenskih pisateljev Slavka Preglja. Sledilo je branje poezij -Svetlane Makarovič, Yanga Liana, Tomasa Venclova in Renata Quaglie - slavnostni govornik je na večeru bil predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki je povezal pomen Festivala z zgodovinsko vizijo o evropskem združevanju, ki je v teku. Türk je, med drugim, opozoril na dejstvo, da so ideje, ki so se v minulem stoletju porodile v zahodni Evropi, imele svoje tragične posledice večkrat v srednji in vzhodni Evropi. V drugem delu svojega izvajanja se je slovenski predsednik zaustavil pri vprašanjih, s katerimi se navadno soočajo pisatelji. Kulturni in glasbeni spored, ki so ga uprizorili - igralci Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, Branko Šturbej in Boris Ostan; plesalci Siniša Bukinac, Dana Petretič in; glasbena solista Andras Su-ki in Aleksander Ipavec - se je sklenil s slovesnim nagrajevanjem letošnjega dobitnika nagrade Vilenica Andrzeja Stasiuka. Večer se je zaključil na odprtem pred jamo z nastopom folklorne skupine Valre-sia in koncertom skupine Katalena. Matej Caharija Levo predsednik republike Slovenije ob prihodu v Vilenico, desno rezijanska folklorna skupina, ki je včeraj nastopila v Štanjelu Centro Esami TRINITY w O < » M ALCALIPJGUA V : L "Ti : ■ : Ji I Ji ENGLISH FRANÇAIS DEUTSCH ITALIANO PORTUGUES ESPAÑOL Študijski center "Miguel de Cervantes" Tudi: GLEDALIŠKE DELAVNICE V ANGLEŠČINI ter INFORMATIKA BREZPLAČNI VPEUEVALNI TEČAJI ZA OTROKE, NAJSTNIKE IN ODRASLE Samo predavatelji v materinščini ul. F. Venezian, 1 (2. nad.) - Trst/urnik tajništva: od ponedeljka do petka 10.00 -13.00 in 16.00 - 20.00 Info. 040 300588 IZOLACIJE IN KRITINE Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ Trst WWW.crismanidavid.it OTr PODIPLOMSKI TEČAJI V SODELOVANJU S PODJETJI SDZPI IRSIP I NEPREMIČNINSKI UPRAVUALEC IN POSREDNIK SEDEŽ V TRSTU: Ul. Ginnastica 72, tel.: 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it SEDEŽ V GORICI: Korzo Verdi 51, tel.: 0481 81826, gomsdzpi-irsip.it TEHNIKE FRONT-OFFICE V POTOVALNI AGENCIJI TEHNIKE FINANCIRANJA PODJETIJ Komu so namenjeni: brezposelnim z diplomo višje-srednje šole z bivališčem na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so dopolnili 18 let Koliko trajajo: 300 ur v razredu, dva meseca delovne prakse, pričnejo se septembra Štipendija: 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi Vpisovanje od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro do 8. septembra 2008 Evropska unija Evropski socialni sklad naložba za tvojo prihodnost 4 Nedelja, 7. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it BAZOVICA 2008 - Spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani »Padli za slovenski jezik, mi pa ga zanemarjamo« Pred 78 leti usmrtili Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča - Glavna govornica Alenka Florenin Njihovo življenje je bilo kratko, a vendar bolj polno in smiselno od sodobnega. Imeli so sanje, ideale, ki so še danes vrednote. Žive priče tistega obdobja počasi izginjajo, krog poslušalcev se krči. Mladi oz. nove generacije živijo v blagostanju in v obilju dobrin, ki jih bazoviški junaki niso imeli, so pa zapustili neizbrisno sled zaradi dejanj, ki so osmislila njihovo življenje. Borili so se in padli za ohranjanje slovenskega jezika, ki pa ga danes zanemarjamo. S pozivom k večji ljubezni do slovenskega jezika in vrednotenju naših korenin je kulturna delavka in programistka RAI Alenka Florenin sklenila svoj poseg na spominski svečanosti v počastitev 78-letnice ustrelitve bazoviških junakov, ki je bila včeraj dopoldne na pokopališču pri Sv. Ani. Svečanost je bila na dan, ko so leta 1930 na takratnem bazovskem strelišču ob zori ustrelili Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvoni-mira Miloša in Alojza Valenčiča, ki jih je fašistično posebno sodišče le večer prej obsodilo na smrt. Pred spomenikom na grobnici je svečanost ob častni straži tabornikov in tabornic Rodu modrega vala ter udeležbi Žpz Ivan Grbec iz Škednja uvedel predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor. Minilo je 78 let, ko so pod streli fašistične milice padli štirje junaki, člani tajne ilegalne organizacije Borba, je povedal. Odbor se v sodelovanju z vrsto organizacij, društev in ustanov zavzema, da spomin na junake na zamre, je poudaril Pahor, ampak da se nasprotno širi in uveljavlja kot trajna vrednota antifašizma v sodobni slovenski, italijanski in sploh evropski kulturi in demokraciji. Zato je Pahor tudi izrazil željo, da se današnje proslave na bazovski gmajni udeleži čim več ljudi. Pred glavnim posegom Alenke Flo-renin so delegacije položile na grobnico vence in cvetje. Vence so letos prispevali Odbor za proslavo bazoviških junakov, SKGZ in SSO ter stranka SSk, medtem ko sta cvetje položila Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ter stranka SKP. Floreninova se je nato osredotočila na vrednote, ki zaznamujejo nove Alenka Florenin med govorom na svečanosti pri Sv. Ani (desno, foto Kroma). Spodaj govor župana Občine Sovodnje ob Soči Igorja Petejana na petkovi proslavi v Prešernovem gaju v Kranju (foto R. V.) generacije. Materialna preskrbljenost seveda ni greh, saj so se za boljše pogoje navsezadnje trudili naši starši in predniki, je povedala. Vendar nas bazoviški junaki opozarjajo, da moramo ostati živa celica te družbe, ki ji je usoda namenila pluralnost jezikov, kultur in veroizpovedi. Vsak del ima do teh vrednot pravico do priznanja in spoštovanja. Toda najprej moramo svoje korenine ceniti sami. Njihova borba je bila usmerjena zoper potujčevanje in prepoved slovenščine v šolah in v javnosti. Danes pa se sami odpovedujemo maternemu jeziku in ga zanemarjamo, posiljujemo s tujkami in spakedrankami, pa tudi prehitro nadomeščamo z večinsko govorico, je naglasila. Slovenščina potrebuje zato vso našo ljubezen in pozornost. S takim ravnanjem, ki ni samo jezikoslovne narave, ker se na jezik veže duhovni in kulturni zaklad vsakega naroda, bomo najbolj primerno počastili spomin bazoviških junakov. Aljoša Gašperlin PRI SPOMENIKU Danes ob 15. uri osrednja svečanost Niz spominskih prireditev bo dosegel višek danes pri spomeniku bazoviškim junakom na bazo vski gmajni. Slavnostna govornika na svečanosti, ki se bo začela ob 15. uri, bosta letos zgodovinarka Alessandra Kersevan ter duhovnik in kulturni delavec Dušan Jakomin. Pred mikrofon bosta stopila tudi predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor in predsednik Hrvatske za-jednice v Trstu Damir Murkovic, prisotna pa bo tudi slovenska delegacija z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na čelu. Nepogrešljiva bo slovenska pesem združenih zborov pod taktirko Ivana Tavčarja ob spremljavi Pihalnega orkestra iz Ricmanj, ki bodo oblikovali program ob častni straži tabornikov RMV in skavtov SZSO. Še pred tem se bodo pri kalu ob 10. uri zbrali pohodniki spominskega planinskega pohoda v priredbi športnega združenja Sloga, ki se ga vsako leto udeležuje že več kot tristo pohodnikov iz Slovenije, z Reke in seveda našega prostora. Pohodniki bodo krenili na pot proti Jezeru, od tod pa ob robu doline Glinščice do Drage. Po vzponu preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) bodo prešli na slovensko stran - prvič brez meje - in se podali do koče na Jerman-cu. Od tod bodo nadaljevali proti vrhu hriba Kokoš (672 m). Skupaj se bodo nato spustili do gmajne, kjer se bodo udeležili osrednje spominske svečanosti. Najzvestej-še udeležence tudi letos čakajo spominska priznanja (bronasta značka za dva, srebrna za štiri in zlata značka za šest opravljenih pohodov). Posebno priznanje, in sicer delo umetnika Pavla Hrovatina, bodo dobili tisti, ki se bodo pohoda udeležili desetič oziroma dvajsetič. ČRNA KRONIKA - Smrt malega Davideja Bressana Voznik v priporu, dogodek sprožil novo debato o prometni varnosti Voznik chryslerja, ki je v petkovi prometni nesreči na Ul. Costalunga smrtno povozil še ne 10 let starega Poletovega kotalkarja Davideja Bressana, bo vsaj do ponedeljka ostal v zaporu. V petek zvečer so ga aretirali, ker je vozil pod vplivom alkohola. Merjenje je pokazalo, da je bila stopnja alkohola pri 34-letnem Marziu S., tržaškem av-toprevozniku, krepko nad dovoljenim pragom: izmerili so skoraj poldrugi gram alkohola na liter krvi. Avtomobil so zaplenili. Jutri bo sodnik za predhodne preiskave odločal o tem, ali bo moral Marzio S. ostati v priporu. Obtožen je nenamernega umora in vožnje pod vplivom alkohola. Tožilci so vozniku tudi očitali opustitev pomoči, toda kaže, da je otroku skušal vsekakor nuditi pomoč. Preiskavo vodi javna tožilka Cristina Ba-cer. Nesreča se je pripetila v petek okrog 16.15 na Ul. Costalunga, pri hišni številki 294. Chrysler je vozil iz smeri Kolonkovca proti Sv. Ani, ko je z desnega klanca v lovu za žogo pritekel Davide. Žoga je ušla z dedkove-ga dvorišča, kjer se je fantek igral. Trčenje je bilo zelo močno, avto pa je med zaviranjem z otrokom vred prevozil 15 do 20 metrov. Voznik se po navedbah njegovega odvetnika spominja le žoge in močnega trka; otroka baje niti ni videl. Zavorna pot kaže, da ni vozil hitro, avto se je pomikal s približno hitrostjo 50 kilometrov na uro. Na Ul. Costalunga se je Davideju Bressanu v slovo pojavilo veliko cvetja kroma Medtem ko za Davidejem žalujejo starši, sorodniki, prijatelji ter vsi pri Poletu (pri openskem društvu od lanskega leta nastopa tudi otrokova 15-letna sestra), so vest o nesreči povzeli vsedržavni mediji. V Italiji se je ponovno razvnela debata o ukrepih proti vinjenim voznikom, pa čeprav so prometni zakonik letos že poostrili. Predsednik opazovalnice za pravice mladoletnikov Antonio Marziale je včeraj celo predlagal, naj zako- nodaja tovrstne primere obravnava kot namerne umore. »Čas pedagoških rešitev se je iztekel, potrebna je trda roka. Nesreče, ki jih vozniki povzročijo pod vplivom alkohola, moramo upoštevati kot namerne,« trdi Marziale. Rimski odvetnik Giacinto Canzo-na, ki zastopa svojce žrtev prometa, meni, da so do voznikov, ki so obtoženi nenamernega umora, sodniki preveč prizanesljivi, češ da jim zlahka vračajo vozniška dovoljenja. SSG - V Kulturnem domu Jutri žalna seja za Miro Sardočevo Vsi v Slovenskem stalnem gledališču se bomo poklonili spominu na preminulo veliko gledališko in filmsko igralko Miro Sar-doč na žalni seji, ki bo potekala v ponedeljek (jutri), 8.septembra ob 18.uri na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dolgoletnem domu prve dame slovenskega gledališča. Pokojne Mire se bodo spomnili ravnatelj Tomaž Ban, predstavnik Združenja dramskih umetnikov Alen Jelen, igralka Miranda Caharija in umetniški vodja Marko So-sič. »Ko človek premišljuje o svoji prehojeni poti, postane na lepem vse preprosto in enostavno, čeprav v resnici ni bilo« je dejala nekoč Mira Sardoč prijatelju Alenu Jelenu. Bogata ustvarjalna pot je Miro pripeljala do najvišjih priznanj in nagrad, med temi: 1961 - Prvomajska nagrada za naslovno vlogo v Dnevniku Ane Frank 1964 - Prvomajska nagrada za vlogo Desdemone v Othellu 1967 - Nagrada novinarjev na Steri-jenem pozorju za vlogo Magdalene v Bene-detičevi Ne vedno kakor lastovke 1973 - Borštnikova nagrada za vlogo Ranjevske v Češnjevem vrtu 1980 - Nagrada Prešernovega sklada za »ustvarjalno zrelost in oblikovani vzpon« (za vloge v SSG Trst - Bogojevska, Ambra, Mati Korajža) 1983 - Borštnikova nagrada za najbolj dognan odrski jezik v vlogi Matere v Kmec-lovih Mutastih bratih 1984 - Borštnikova diploma za vlogo Camile v Chiarovi Delitvi Odličje Svobode z zlatim listom za dejavno spodbujanje kulturnega življenja ZKO Slovenije 1991 - Borštnikov prstan za življenjsko delo. 2002 - priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo 2006 - Zlati red za zasluge za zasluge pri več kot petdesetletnem sooblikovanju podobe slovenskega gledališča in umetniško ustvarjanje med Slovenci v Italiji / TRST Nedelja, l. septembra 2008 s Zveza slovenskih kulturnih društev Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SKD Lipa Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza slovenske katoliške prosvete prirejajo koncert revije Primorska poje posvečeno bazoviškim junakom v petek. 12. septembra 2008 v Gospodarski zadrugi v Bazovici Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica, ŽPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica, ZPZ Cerklanke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. septembra 2008 REGINA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 22.56. Jutri, PONEDELJEK, 8. septembra 2008 MALI ŠMAREN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,8 stopinje C, zračni tlak 1013,9 mb raste, 17 km na uro, ju-govzhonik, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,7 stopinje C. OKLICI: Vojko Bojan Husel in Ileana La-catus, Mauro Ginaldi in Roberta De Santi, Alberto Calligari in Adriana Drioli, Guido Manganaro in Zdenka Zonta, Luigi Stasi in Naziha Ibenaina, Gabriele Zubin in Vera D'Antonio, Massimo Tamaro in Manuela Calaz, Massimo Pecile in Tamara Cubaldi, Igor Bogljic in Suzana Sprečkic, Cristiano Mautarelli in Alessandra Vicari, Andrea Biasi in Caterina De Feo, Ales-sandro Cramer in Antonella Pauluzzi. [13 Lekarne ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino Nedelja, 7. septembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costalunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardbasso 1, Corso Italia 14, Žavlje 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Once«. CINECITY - 11.00, 13.15, 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »X Files - Voglio crederci«; 10.50, 12.50, 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Un giorno perfetto«; 11.00, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Decameron Pie«; 10.45, 11.00, 12.00, 13.00, 13.45, 14.00, 14.50, 15.30, 16.00, 16.40, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.20, 21.30, 22.00, 22.10 »Kung Fu Panda«; 10.45, 13.30, 16.15, 19.05, 22.00 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«. EXCELSIOR - 16.45, 18.30, 21.10 »Eldorado Road«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 11.00, 14.30, 16.15, 20.00 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 18.30, 22.15 »Denti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra degli uomini rossi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 »Mamma Mia«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 14.20, 16.40, 19.00, 21.10 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; 14.30, 16.00 »Piacere Dave«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.20 »Decameron Pie«; Dvorana 4: 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il seme della discordia«. SUPER - 16.40, 18.20, 22.20 »Doomsday«; 20.00 »Il cavaliere oscuro«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »Un giorno perfetto«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »X Files - Voglio cre-derci«; Dvorana 4: 15.30, 17.50, 20.10, 22.10 »Il seme della discordia«; Dvorana 5: 15.10, 17.30 »Le cronache di Nar-nia: Il principe Caspian«. ¿j Čestitke Danes praznujeta na Konkonelu zlato poroko PEPI in LIDJA, še veliko skupnih, zdravih in srečnih let, jima iz srca želita Branko, Rejko in Marko. Na današnji dan sta se pred 50. leti poročila PEPI in LIDJA, srečno tako naprej, da bi doživela še dolgo let skupnega življenja vam želijo A. M. B. M. P. N. Danes praznuje okroglo obletnico naša draga CELESTINA. Veliko zdravja, sreče in veselja ti želijo pupe »del mu-retto di Alassio«. 7. septembra 1958 sta si VILMA in SERGIO obljubila večno zvestobo. Iz srca jima želim še mnogo skupnih let v zdravju in ljubezni. Zora Danes si bosta Wilma in Sergio spet obljubila večno zvestobo in ljubezen. Kljub vsem življenjskim dogodivščinam so njun nasmeh, radost in veselje isti kot pred petdesetimi leti. Prav ponosni nanju Lea Norma Franca in muloti VBorštu praznujeta danes Ludvik in Marija zlato poroko Še na mnoga skupna leta jima kličejo vsi najdražji in najbližji Danes slavita zlato poroko Marija in Ludvik Hrvat Še veliko sreče, zdravja, zadoščenja jima želita PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec 18 x hip hip hura! Naša sestrična Carol rojstni da ima. Da bi bila še vedno tako vesela in razigrana z nami, ji želimo bratranci Patrik, Petra, Paula in nono Albin. Karlinca si bila, po vasi se podila. CAROL si postala in 18 svečk boš ugasnila. Mnogo se še zabavaj in kar lepo se imej, to so želje naše, kar tako naprej. Rado in Marisa. Ena čestitka za slavljenca dva, MANUEL in CAROL, ki te dni 18 let praznujeta oba! Z veseljem in srečo naj bo vajin praznik obdan in vse najboljše za rojstni dan. Pa še obilo osebnih uspehov za nadaljnje plane vam želijo prijatelji iz Gročane. Danes, na Ferlugih LIDIA in JOŽKO »s hriba« zlato poroko slavita. Še mnogo zdravih in veselih skupnih let jima želijo Tiziana, Barbara, Matija in Roby. ^J Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040215421. PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 040-44631. PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Mot-ta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-220729. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Mac-carone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 3334863968. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Fo-raggi). Tel. 040-948080. [H Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mav-hinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Samatorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO je odprla družina Šuc, Briščiki 18. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je odprl Valter Mocor, v Lako-tišču 398. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Sa-ležu št.46. Tel.: 040-229439. S Poslovni oglasi GROZDJE KVALITETNO cabernet, sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. NUDIM POLNO ZAPOSLITEV za tri mesece pošteni gospe(odu) z lastnim avtom za varstvo 10-mesečnega otroka in opravljanje hišnih del v Grljanu pri Trstu. Tel. 040-414216 v večernih urah. DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli delavca. Tel. 040-200329 OBČASNO POTREBUJEM pošteno vestno gospo(da) za varstvo starejše osebe (24 ur). 335-5951740 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. PODJETJE ZAPOSLI tehnika informatike. Windows XP-Vista-200x Server, Linux ter Office-OpenOffice. Interesenti naj se javijo na informatik.2008@libero.it IŠČEMO HIŠNIKE z vozilom za vilo na tržaški obali. Pogoji: dokumenti za redno zaposlitev po veljavnih zakonih, odlična italijanščina, reference (z možnostjo preverjanja) za podobno delo. Nudimo bivališče za 2, max 3 osebe. Tel. 333 6648942 (urnik: 9.00-13.00) VPELJANO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU ZAPOSLI knjigo-vodjo/knjigovodkinjo. Nujni rekviziti: dobro poznavanje uporabe paketa Microsoft ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Deljen urnik. Curriculum poslati na tri.av@libero.it pod geslom "tri". PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na tel. 00386-31837218 LICEJ PREŠEREN IŠČE suplen-ta/ko za slovenščino in latinščino ter ruščino za daljše obdobje. ^ Turistične kmetije MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. 335-285063 KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan. 040/299798 Godbeno društvo Prosek organizira fJ. | DhjSjMÉUO JOLO g m otrok« in —lad« 0 'Änmm^u 1904 Ti je všeč glasba? Jjj dražba? Bi rad igral svoj najljubši inštrument in se obenem tudi zabaval s prijatelji! Trobenta, klarinet, boben, rog, tolkala, flavta, saks... in še drugi, te nestrpno čakajo v Glasbeni šoli Godbenega društva Prosek. VHŠI SI V MDIO, NI BO TI ŽAL! TEČAJI ZAČNEJO KONEC MESECA SEPTEMBRA. ZA VSE INFORMACIJE LAHKO POKLIČEŠ: 349 4103131 Martin Rustja - predsednik, 335 7722306 Marko Rupel 040 251101 Bruno Verša-popoldne, ali oglasi se vsak torek in petek od 20.40 do 22.30 v Soščevi hiši na Proseku. 6 Nedelja, 7. septembra 2008 TRST / SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi na tradicionalni SefU&mbir&ki vxju%hl fvragnih. Danes, 7. septembra 2008, ob 10.00: odprtje kioskov sejem tipičnih pridelkov Krasa razstava gradiva in izdelkov projekta »Vaška skupnost« - Področni načrt območja občin Dolina in Milje 2006-2008 Ob 17.00: KULTURNI PROGRAM & predstavitev publikacije »PO SLEDEH TRADICIONALNE KULTURE« pozdrav županov Občine Dolina in Občine Hrpelje-Kozina _ nastop Folklorne skupine in Skupine ljudskih pevk KD MANDRAČ iz Kopra ob 19.00 ples s skupino KRAŠKI KVINTET Praznik prirejamo v sodelovanju z občinama Dolina In Hrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA« V NOVEM ČASU Q In ob podpori Zadružne kraške banke CREDTip COOFBUTND DEL URŠO ZADRUŽNA KRAŠKA BANK* ObCina Hipelje - Kozina Občina Dolina FESTIVAL "DNEVI UMETNOSTI 2008" V NEDELJO 7. SEPTEMBRA 2008 ob 18.uri V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU V TRSTU INTERARS - MEDNARODNI PROJEKT VIZUALNIH UMETNOSTI /VEČDISCIPLINARNE UMETNIŠKE DELAVNICE (Interreg III A ITA-SLO) Razstavlja trideset manjšinskih in večinskih umetnikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške Organizator KD za umetnost KONS PERFORMANS TEMPOČASTIME Projekt in režija: Luca Quaia Nastopajo: Daša Grgič, Luca Zampar, Nika Mlakar Glas: Lara Komar, Luca Quaia Producent: Arearea □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje v petek, 12. septembra, zvečer v Treb-čah-športno igrišče. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH D Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Loterija 6. septembra 2008 Bari 33 23 26 35 7 Cagliari 15 76 35 81 50 Firence 52 37 50 44 32 Genova 7 39 24 12 50 Milan 71 45 57 49 82 Neapelj 2 84 3 86 65 Palermo 22 62 6 90 13 Rim 42 7 83 66 19 Turin 39 64 82 86 34 Benetke 72 55 9 39 30 Nazionale 86 13 89 30 55 Superstar 86 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 22.773,00 € 295 dobitnikov s 3 točkami 1.658,00 € 4.419 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.434 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.620 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 43. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2008 Park Finžgarjevega doma - OPČINE Dunajska cesta 35 Danes. 7. septembra 2008 Ob 10. uri: dr. Zvone Štrubelj NOVA DUHOVNA PODOBA PRIMOŽA TRUBARJA Ob 16. uri: ddr. Igor Grdina TRUBAR ZA VSE ČASE SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 prosvete ter s sodelovanjem Kafé teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30 na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdo vam je patu delu?« Nastopa Boris Kobal V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. Predprodaja vstopnic na tel. 338-7845845 in eno uro pred pričetkom predstave DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov vecerja83@gmail.com ali pokličete na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inra-zlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: te- Super Enalotto Št. 108 2 22 33 42 52 71 jolly 72 Nagradni sklad 4.890.245,06 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 60.174.406,15 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 45 dobitnikov s 5 točkami 16.300,82 € 3.221 dobitnikov s 4 točkami 227,73 € 88.462 dobitnikov s 3 točkami 16,58€ čaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da je urad spet odprt od 16.30 do 18.00 ure. CEROVLJE - danes, 7. septembra, ob 18. uri, bo v podružni cerkvi sv. Cirila in Metoda slovesno bogoslužje ob 20.letnici posvetitve te cerkve. Vabljeni zlasti častilci svetih bratov. KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu danes, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se danes, 7. septembra, ob 9.30, pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik. Danes, 7. septembra, odprtje kioskov ob 10.uri, ob 17.uri kulturni program in ob 19.uri ples s skupino Kraški kvintet. Vabljeni na sejem tipičnih pridelkov Krasa. Praznik prirejamo v ,Bambičeva galerija vabi v soboto. 13.9.2008 ob 20.30 na odprtje razstave naivne umetnosti Claudio Clari: Podobe iz mojega čopiča o slikarju bo spregovorila Jelka Daneu Cvelbar tUTE RtED ITAIlItlill J iti 1 TIA.IHD ITA PILE ILOMENG ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. SPDG vabi danes, 7. septembra, na spominski pohod »Bazoviški junaki«. Zbirališče v Bazovici ob 9.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE vabi še danes, 7. septembra, na Praznik komunističnega tiska v Miljah na trgu Cali-terna. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi vse pevce, da se udeležijo nastopa danes, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABRE-ŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 8. septembra, do 14. septembra zaprta za dopust, od ponedeljka 15. septembra pa bo začela delovati z zimskim urnikom in sicer ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob četrtkih pa v popoldanskem času od 14. do 17. ure. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bodo njeni strokovnjaki začela z meritvami sladkorne stopnje grozdja in vsebnosti kislin. Prve meritve bodo: v ponedeljek, 8. septembra, od 14. do 16.ure, v kleti Roberta Ote v Boljuncu; v četrtek, 11. septembra, od 14. do 15.ure, na Kon-tovelu pri vinogradniku Dušanu Križmanu. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. JUS SLIVNO, ob priliki ureditve in čiščenja starih vaških kalov, vabi vse člane na sejo, ki bo v torek, 9.sep-tembra, ob 20.30, pri Trupčevih. SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono: otroški zbor sprejema otroke od 3. razreda OŠ do 2. nižje, vodi Mirko Ferlan, prva vaja bo v sredo, 10. septembra, ob 15. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Prva vaja dekliškega zbora Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Fer-lan bo v torek, 9. septembra, ob 19. uri. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD VIGRED sporoča, da bo prva vaja Mladinske glasbene skupine Vi-gred v torek, 9.septembra, ob 19. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 9.septembra, ob 20.45, seja odbora in članov orkestra; v torek, 16.septem-bra, ob 20.45, prva vaja; v torek, 23.septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. Proseška ul. 131, Opčine MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v srenj-ski hiši v Borštu. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza vabi svoje člane vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sredo, 10. septembra, ob 20.uri, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ri-creatorio 2, na temo: trgatev, predelave grozdja in nega mošta. Predaval bo enolog Iztok Klenar. TRŽAŠKA FOLKLORNA SKUPINA IN ŽENSKA PEVSKA SKUPINA STU LEDI sporočata, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 10. septembra, ob 21.uri, v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Pridruži se nam. MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI vabi na prvo vajo v novi sezoni v četrtek, 11. septembra, ob 21.uri, v domu Anton Ukmar-Miro pri Domju. Veselili se bomo tudi novih pevcev. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 11. septembra, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto na Opčinah. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Zaradi pomanjkanja prostora smo v današnji številki morali skrčiti število obvestil, prireditev in izletov le na najnujnejša. Izostalo bomo objavili v prihodnjih dneh. Prosimo za razumevanje. prireja SMUČANJE V NABREŽINI JESEN 2008 na plastični stezi z društvenimi učitelji od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo 9.00 -11.00 Možni datumi 1. izmena sobote od 13.9. do 4.10. 1. izmena nedelje od 14.9. do 5.10. 2. izmena sobote od 11.10. do 1.11. 2. izmena nedelje od 12.10. do 2.11. 3. izmena sobote od 8.11. do 29.11. 3. izmena nedelje od 9.11. do 30.11. Možnost najema opreme Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it - 338 8621592 ali ALTERNATIVA ŠPORT, ŠTIVAN tel. 040 209873,335 8416657 www.alternativasport.com alternativasport@alternativasport.com / TRST Nedelja, 7. septembra 2008 7 M Izleti LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI IZ OBČINE DOLINA se dobimo danes, 7. septembra, ob 8. uri, pred občinsko telovadnico v Dolini, odpotujemo pa ob 8.30, ob 8.45 se ustavimo še na Opčinah pred Prosvetnim domom in nato vsi skupaj nadaljujemo pot v Begunje. Priporočamo točnost! UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040201389. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: raztavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v sredo, 10. septembra, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole in otroški vrtci - od srede, 10.sep-tembra do petka, 12. septembra, od 8. do 13. ure brez kosila. Podrobnejše informacije o poteku in organizacije pouka bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in otroških vrtcih pričel v sredo, 10. septembra, z urnikom 8.00-12.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14.ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.septem-bra, z začetkom ob 8.uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra. Kot običajno je urnik izobešen na šolski oglasni deski. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9.uri, v svetoivanski cerkvi. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.septembra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.septembra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. 0 Prireditve SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal danes, 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! V OKVIRU FESTIVALA »DNEVI UMETNOSTI 2008« bo danes, 7.septembra, ob 18.uri, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu razstava »Interars -Mednarodni projekt vizualnih umet-nosti/večdisciplinarne umetniške delavnice Interreg IIIA ITA-SLO (organizator KD za umetnost KONS) in performans Tempoeastime (projekt in režija: Luca Quaia; nastopajo: Daša Grgie, Luca Zampar, Nika Mlakar; glas: Lara Komar, Luca Quaia, producent: Arearea). Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici danes, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave »Miniature« Giu-liana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zidariča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdo vam je pa to delu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. Predprodaja vstopnic na tel. št. 338-7845845 in eno uro pred pričet-kom predstave. Za vedno je odšla velika gledališka in filmska igralka ter dolgoletna prva dama Slovenskega stalnega gledališča gospa Mira Sardoč Ob bridki izgubi izražamo bratu, sestri in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje. Upravni svet, ravnatelj, umetniški vodja, igralski ansambel ter ostalo osebje Slovenskega stalnega gledališča. Spominu na pokojno Miro Sardoč se bomo poklonili na žalni seji, ki bo potekala v ponedeljek, 8. septembra ob 18. uri v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča. t Mirno je zaspal naš predragi Mitja Bitežnik odvetnik Žalostno vest sporočajo žena Maja, sestri Mihajla in Vida ter vsi sorodniki Pogreb bo v torek, 9. septembra, ob 13.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Posebna zahvala dr. Goldsteinu, fizio-terapevtu Potleci in dr. Starcu. Opčine, 7. septembra 2008 Sočustvujejo Uča, Nada, Matej ter vsi Žetkovi Ob boleči izgubi našega dolgoletnega sodelavca odv. dr. Mitje Bitežnika, izrekamo globoko občuteno sožalje ženi, gospe Maji in ostalim sorodnikom upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Zadružne kraške banke Dne 5.9.2008 je v Virginiji preminula naša draga Ida Rupel Žalostno vest sporočajo svakinja Lidija, nečaka Walter in Nadja z družino ter ostalo sorodstvo Maša zadušnica bo v torek, 9. septembra ob 19.00 v proseški cerkvi. Virginia Beach, Prosek, 7. septembra 2008 Izidor Mauri (Dorči) Pogreb bo v torek, 9. septembra v Boljuncu. Žara bo v domači cerkvi od 9.30, ob 10.30 bo sv. maša, nato ga bomo spremili na pokopališče. Žena Silvestra 3.9.1995 3.9.2008 Zofija Knez por. Zobin Vedno živa v mojem srcu. Mož Luciano Mačkolje, 7. septembra 2008 ^ Tiho nas je zapustila Mariuccia Sanna v por. Zerjal Žalostno vest sporočajo mož Aljoša, brat Antonio, vsi sorodniki in prijatelji Zahvaljujemo se osebju oddelka III Medica katinarske bolnišnice za nesebično in požrtvovalno pomoč. Pogreb bo v soboto, 13. septembra ob 11. uri v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 7. septembra 2008 Z bolečino v srcu se poslavljamo od drage Marjuče in stojimo ob strani Aljoši Alda in Sergij Laura in Nazario Lili in Milko Marinka in Gianni Nadja in Rafko Neva in Rudi Porzia in Paulo Sonja in Vanja Silva in Livio Valy in Saša Mara Debeljuh Deziderij Švara Draga Mariuccia, pogrešala bova tvoje prisrčno prijateljstvo Sonja in Vanja Žalujemo za našo drago Marjučo in objamemo prijatelja Aljošo v tej neizmerni žalosti Ramiro, Dragica in Ana Aljoši in svojcem izreka občuteno sožalje Klavdij Palčič z družino Ob smrti ljubljene žene Marjuče izrekamo prijatelju Aljoši občuteno sožalje Savi, Armando, Vera Ob boleči izgubi žene izrekamo sožalje Aljoši Žerjalu. Člani Fotovideo Trst 80 ZAHVALA Fulvio Businelli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina Salež, Briščiki, 7. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Rada Suban Lepa hvala vsem, ki ste s tako toplino pozdravili našo Rado. Družina Trnovca, 7. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa t Zapustil nas je naš dragi oče in nono Silvano Ciac Žalostno vest sporočajo hči Lucia z Marcom, sin Mario z Eleno, ljubljeni vnuki Ivana, Matija, Maddalnea in Massimiliano, sestri Meri in Slavica z družinama Posebna zahvala gre dr. Marijanu Nabergoju za neutrudno pomoč. Pogreb našega dragega bo v sredo, 10. septembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Želimo, da namesto cvetja darujete v dobrodelne namene. Opčine, 7. septembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Žalovanju se pridružuje sotast Franco Arduini Žalovanju se pridružujeta nečaka Vili in Mitja z družinama Žalovanju se pridružujejo teti Malja in Angela ter stric Romano z družinami Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujemo z Lucio in Mariotom ter svojci Marija Čufar, Olga Čok in družine Čufar, Nabergoj in Družina Ob tem težkem trenutku smo ob strani kolegici in uslužbenki Luciji vsi pri agenciji Aurora Iskreno sožalje sinu Mariu in ostalim sorodnikom Žalovanju se pridružuje družina Kraus t V 86. letu je mirno zaspala Dorotea Sancin vd. Bandi Dorka Žalujoči sin Boris in hči Neva z družinama ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v sredo, 10. septembra od 11.40 do 12.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Žarni pogreb bo v ponedeljek, 22.9.2008 ob 13.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, 7. septembra 2008 Noni zadnji pozdrav Alenka, Valentina, Lorenzo, Enrico, Dario Žalovanju se pridružuje nečak Alfred z družino 8 Nedelja, 7. septembra 2008 DNEVNE NOVICE / TRST - Odnosi Italija - Slovenija Jutri medministrsko srečanje v vili Madama Delegaciji bosta vodila ministra Dimitrij Rupel in Franco Frattini BENETKE - Zaključek filmskega festivala Letošnji Zlati lev podeljen filmu »The Wrestler« TRST - Jutri se bo v Rimu v vili Madama odvijalo medministrsko srečanje Italija - Slovenija, ki bo prvo te vrste v zgodovini odnosov med sosednjima državama. Slovensko ministrsko delegacijo bo vodil minister za zunanje zadeve, italijansko pa njegov kolega Franco Frattini. Po neuradnih vesteh se bodo z italijanske strani udeležili srečanja še minister za kmetijstvo in prehrano Luca Zaia, in ministrica za okolje Stafania Prestigiacomo, pa še predstavniki ministrstev za šolstvo in izobraževanje, prevoze, univerzo in raziskovanje ter prevoze, na enaki ravni pa bo ministrska delegacija iz Slovenije. Čeprav še ni uradno znan dnevni red srečanja, je na programu vrsta vprašanj na različnih področjih, na katerih imata Slovenija in Italija skupne ali povezane interese. Tako bo gotovo na dnevnem redu vprašanje energetike, pri čemer bo neizbežno govor o uplinje-valnikih v tržaškem zalivu, ki je povezano s skupnim urejanjem okolja na severnem Jadranu. V ospredju bo tudi Dimitrij Rupel gradnja hitre železnice, katere izvedbo naj bi čim bolj pospešili, gotovo pa bo govor tudi o evroregiji, saj se bo srečanja udeležil tudi predsednik dežele FJK Renzo Tondo. Kot je ob obisku predstavnikov Slovencev v Italiji povedal minister Rupel pa bo tema razgovorov tudi položaj obeh manjšin, slovenske v Ita- FIRENCE - Zaključek praznika DS Veltroni napadel SKP, Di Pietra in Parisija FIRENCE - Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni je na zaključnem dogodku strankinega praznika v Firencah zbral pogum in brez dlak na jeziku napadel svoje največje nasprotnike v levi sredini - Artura Parisija, Antonia Di Pietra in Stranko komunistične prenove. Slednjo je obtožil, da je imela odnose s kolumbijskimi gverilci organizacije FARC, katerih jetnica je bila celih 6 let Ingrid Betancourt.V svojem nagovoru, ki je potekal v obliki intervjuja z novinarjem Enricom Mentano, je Vel-troni potrdil, da je doslej prehojena pot pravilna, ploskalo pa mu je približno tri tisoč ljudi. Tajnika DS je na prazniku Unita v Bologni podprl Giuseppe Fio-roni, ki je dejal, da v nobeni državi ne bi skušali odžagati tajnika novonastale stranke že po 10 mesecih obstoja. Veltroni se je na številne kritike s strani Parisija in Di Pietrove Italije vrednot odzval z odločnostjo. O Parisiju je dejal, ne da bi ga izrecno omenil, da je »za nekatere naše voditelje - ker tako piše na njihovih vizitkah - napad na podpisanega edini način, da bi se pojavili v časopisju. Ti ljudje škodijo stranki z namenom, da bi bili bolj vidni«. Di Pietro je po Veltronijevem mnenju izdal volivce in dogovor z DS: »Ko je uvidel, da lahko sam ustanovi svojo parlamentarno skupino, je umaknil svoj podpis s skupnega programa in odšel.« Spustil se je tudi v čelni napad proti SKP: »Ko smo bili na vladi, je imel del SKP odnose s kolumbijsko teroristično organizacijo FARC.« Sama OZN prišteva kolumbijske gverilce med teroristične organizacije. Za Veltronija je 34% glasov, kolikor jih je stranka zbrala na zadnjih volitvah, ponosa vreden izid. »Izogibam se polemikam, vse si vzamem na grbo, toda kdor pravi, da ima raje Berlusconi-ja, žali naše volivce,« je še dejal. Franco Frattini liji in italijanske v Sloveniji. S tem v zvezi bo minister Rupel sprožil vprašanje potrebe po večjih finančnih prispevkih za slovenske institucije v Italiji, med katere sodi tudi Primorski dnevnik. Po srečanju ministrov bosta imela Rupel in Frattini tiskovno konferenco za prisotne časnikarje. BENETKE - Film ameriškega režiserja Darrena Aronofskyja »The Wrestler«, katerega glavni protagonist je igralec Mickey Rourke, je včeraj dobil Zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Po splošnih ocenah je film prepričal tako kritike kot publiko (žiriji je predsedoval režiser Wim Wenders), moralni zmagovalec festivala pa je prav tako po splošnih ocenah film Pranzo di Ferragosto, ki je bil nagrajen kot najboljši novi film. Nagrado za najboljšo moško vlogo je odnesel igralec Silvio Orlando, za nosilno vlogo v filmu Il papa di Giovanna, ki ga je režiral Pu-pi Avati. Kot najboljša igralka je bila nagrajena Dominique Blanc za vlogo v filmu »L'autre« režiserjev Pa-tricka Maria Bernarda in Pierra Tri-vidica. Med druge nagrajene filme sodijo filmi »Papier Soldier ruskega režiserja Alekseja Germana jr., etiopski film »Teza«, ki ga je režiral Hai-le Gerima. Darren Aronofsky in Mickey Rourke Kot kaže, v žiriji ni bilo popolnega soglasja glede podelitve nagrad, kar za beneški festival sicer ni nič novega. Prevladuje tudi ocena, da je bila letošnja izdaja festivala v nekoliko nižjem tonu, kar naj bi se poznalo tudi po udeležbi filmskih zvezd. AVIGNON - Zaključeno zasedanje zunanjih ministrov EU Skupno stališče EU za mednarodno preiskavo o kavkaški krizi Walter Veltroni na prazniku DS v Firencah ansa Skupinska slika zunanjih ministrov držav Evropske unije ob včerajšnjem srečanju v Avignonu ansa AVIGNON - Evropski zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so na dvodnevnem neformalnem srečanju v Avi-gnonu podprli predlog za mednarodno preiskavo vzroka krize med Gruzijo in Rusijo ter se dogovorili, da naj bi EU za obnovo Gruzije v prihodnjih treh letih namenila približno milijardo evrov. Največ pozornosti so ministri namenili podrobnostim o novi misiji EU v Gruziji in načrtom za pomoč Gruziji. EU naj bi v prihodnjih treh letih za obnovo Gruzije namenila približno milijardo evrov, izhaja iz neformalne razprave, medtem ko so ZDA že napovedale, da bodo za Gruzijo namenile milijardo dolarjev. Pol milijarde evrov naj bi po predlogu Evropske komisije za obnovo namenili iz proračuna EU, še pol milijarde pa naj bi prispevale države članice, za celotno obnovo naj bi tako EU namenila milijardo evrov, pa je včeraj v Avigno-nu za avstrijske medije pojasnil estonski zunanji minister Urmas Paet. Ministri so govorili tudi o podrobnostih načrtovane misije EU v Gruziji. »Pravo vprašanje je, ali bo evropska misija v Južni Osetiji in Abhaziji in v ostalem delu Gruzije ali pa bodo Rusi v Južni Osetiji in Abhaziji, EU pa v vsem ostalem prostoru,« je pojasnil minister Rupel. O tem in drugih podrobnostih bodo ministri govorili 15. septembra na formalnem zasedanju, ko bodo misijo tudi potrdili. Poleg napotitve nove misije evropske varnostne in obrambne politike je EU odločila tudi, da okrepi sodelovanje v okviru misije Ovse, ki je že na terenu in sedaj šteje približno 20 članov, okrepili pa naj bi jo na 200. EU se je enotno zavzela tudi za mednarodno preiskavo krize v Gruziji. »Vsi smo podprli mednarodno preiskavo konflikta v Gruziji,« je po koncu poudaril gostitelj srečanja, minister Kouchner. Vodja francoske diplomacije je tudi sporočil, da naj bi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon v Južno Osetijo poslal misijo, ki naj bi raziskala dejstva, povezana s krizo. Ministri so včeraj v neformalnem vzdušju potrdili tudi enotnost glede poziva evropskih voditeljev, ki so Rusijo v ponedeljek na izrednem vrhu v Bruslju pozvali, naj umakne svoje vojaške sile na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom konflikta med Gruzijo in Rusijo 7. avgusta. V nasprotnem primeru je EU Rusiji zagrozila z zamrznitvijo pogajanj o novem strateškem partnerstvu. Pogajanja so se formalno začela konec junija med slovenskim predsedovanjem, prvi krog je bil v začetku julija, drugi pa je predviden za sredo septembra. O tem se bo v ponedeljek v Moskvi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedje-vom pogovarjal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je poudaril, da je to srečanje pomembna prelomnica za prihodnje odnose EU in Rusije. Glavna zahteva EU v tem trenut- ku je umik ruskih sil, a sporazum naj bi po prvotnih navedbah predvideval tudi, da se status gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije določi z mednarodnimi pogajanji. To bi bilo zelo težko doseči, saj je Rusija že priznala neodvisnost gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Ose-tije. »Sporazum v šestih točkah se ne nanaša na priznanje (Abhazije in Južne Osetije),« je danes pojasnil Kouchner. »Sankcije niso naša beseda,« je danes ponovno odločno poudaril Kouchner. S tem, da sankcije niso odgovor na problem, se strinja tudi minister Rupel. »Sodelovanje z Rusijo moramo nadaljevati, če želimo stabilizirati Gruzijo v regiji,« je prepričan minister Rupel. Šefi evropskih diplomacij so prvi dan srečanja govorili tudi o odnosih z ZDA v luči tamkajšnjih novembrskih predsedniških volitev. Šefi evropskih diplomacij so se včeraj in v petek sestali v Palači papežev v provansalskem mestecu Avignon, rodnem kraju gostitelja srečanja, francoskega ministra Kouchnerja, ki je bilo od leta 1309 do 1377 sedež papežev v izgnanstvu. Gymnich poteka dvakrat na leto, zadnji je bil marca na Brdu pri Kranju v Sloveniji, posvečen Zahodnemu Balkanu. Neformalna zasedanja so dobila ime po gradu v Nemčiji, kjer je bilo leta 1974 prvo takšno srečanje zunanjih ministrov. Cilj srečanj je v bolj sproščenem vzdušju pripraviti ključna diplomatska stališča EU. (STA) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it GORICA - Počitnice se iztekajo, na slovenskih šolah se začenja pouk A v • V • V I • Osnovnošolci in nizjesolci prvi prestopajo šolski prag Zvonec bo jutri pozvonil za 279 osnovnošolcev goriškega didaktičnega ravnateljstva in 164 »Trinkovcev« Približno 450 učencev, ki obiskujejo "" ' ' ' ' ~ ~ i , , i , 3 goriške šole s slovenskim učnim jezikom, RONKE - Usoda slovenskega knjižničarja skrbi občane se danes poslavlja od počitnic. Šolski zvonec bo jutri pozvonil na vseh osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva iz Ulice Brolo in na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Ulici Grabizio, še nekaj dni počitka pa si bodo lahko privoščili malčki goriških vrtcev, slovenski višješolci in otroci, ki obiskujejo šole in vrtce Večstopenjske šole Doberdob. Pouk na slovenskih osnovnih šolah Župančič v Gorici, Erjavec v Štandrežu, Abram v Pevmi, Gradnik v Števerjanu in Zorzut na Plešivem se bo jutri začel ob 8. uri. Šolski prag bo prestopilo 279 učencev, ki se bodo lahko udeležili šolske maše. Prvi dan pouka, ki bo namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju in navodilom za novo šolsko leto, se bo zaključil ob 13. uri. Jutri bo po poletnem premoru ponovno zaživelo tudi šolsko poslopje v ulici Grabizio. V razrede bo 164 učencev nižje srednje šole Ivan Trinko, med katerimi je letos 60 novincev, stopilo ob 8.15, v spremstvu profesorjev pa bodo ostali do 13.45. V slovenskih otroških vrtcih, ki spadajo pod okrilje goriškega ravnateljstva, bodo z didaktično dejavnostjo začeli v sredo, 10. septembra. Vzgojiteljice vrtcev v Ulicah Brolo in Max Fabiani v Gorici ter v Pevmi, Štandrežu, Števerjanu in v Krminu bodo jutri sprejele »četico« 256 otrok, kot običajno pa bodo vrtci v prvih tednih delovali s skrajšanim urnikom. Za prvi letnik bo jutri poskrbljeno med 9. in 11. uro, za ostale pa med 7.30 in 12. uro (brez kosila). V sredo se bodo v klopi vrnili tudi dijaki višješolskega centra v Ulici Puccini v Gorici. Tako na tehničnem kot na licejskem polu se bo pouk začel ob 9. uri, dijaki pa bodo v razredih do 12. ure. Ob 8.30 se bodo tako dijaki kot šolsko osebje lahko udeležili maše v večnamenski sobi zavoda Cankar. V torek, 9. septembra, se bo pouk začel na osnovnih šolah v Doberdobu (ob 7.50), Sovodnjah (ob 8. uri) in na Vrhu (ob 8. uri), v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (ob 7.55). V torek, 9. septembra, bo zvonec naznanil začetek šolskega leta tudi na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer se bo pouk začel ob 7.45. V ponedeljek, 15. septembra, pa se bodo didaktične dejavnosti začele še v slovenskih vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah; vzgojiteljice bodo sprejemale malčke med 7.45 in 8.30. (Ale) Peticija za knjižnico Černic na pogovoru s Fontanotom - Uprava razmišlja o javnem natečaju, problem pa je denar Skupina občanov in članov ronške knjižnice se je združila v odbor, ki nasprotuje krčenju urnika občinske ustanove in želi preprečiti, da bi le-ta ostala brez slovenskega knjižničarja. V prejšnjih dneh je namreč prišla v javnost vest, da bo ronška občina zaradi ukinitve davka ICI, ki bo močno oklestila njene prihodke, lahko podaljšala pogodbo slovenskemu knjižničarju le do konca leta, zatem pa bo njegovo delovno mesto na prepihu. Odbor za knjižnico, ki poudarja svojo apolitičnost, se za ohranitev pomembne kulturne storitve namerava boriti s peticijo, podpise pa bodo njegovi člani začeli zbirati že v prihodnjih dneh. Ob občanih in slovenskih društvih iz Laškega je nad prihodnostjo ponudbe knjižnice Sandra Pertinija zaskrbljena tudi slovenska konzulta pri goriški pokrajini. Njen predsednik Peter Čer-nic se je zato v petek srečal z ronškim županom Robertom Fontanotom, ki mu je zagotovil, da se uprava dobro zaveda pomena prisotnosti slovenskega knjižničarja, kljub temu pa zaenkrat ne more zagotoviti, da bo njegovo pogodbo obnovila. Zaradi ukinitve davka ICI naj bi namreč ronška občina izgubila približno štirideset odstotkov svojih prihodkov, sama sredstva, ki jih uprava prejema na podlagi zakona 482, pa ne zadoščajo za plačevanje slovenskega knjižničarja. Fontanot je povedal, da so Micheleju Petruzu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi že zagotovili pogodbo do konca tekočega leta, prihodnost pa je prava neznanka. »Uprava je zamrznila tudi vse ostale postopke za zaposlovanje občinskih uslužbencev. Občina mora najprej ugotoviti, kako bo premostila ukinitev davka ICI, ko bo finančna slika jasnejša pa bo odločila, kako naprej. Župan Fontanot mi je vsekakor zagotovil, da občina razmišlja o razpisu natečaja za mesto slovenskega Roberto Fontanot in Peter Černic; čitalnica ronške knjižnice altran, bumbaca knjižničarja v Pertinijevi knjižnici. V primeru, da bi priskrbeli sredstva in res razpisali javni natečaj, bi končno imeli redno zaposlenega slovenskega knjižničarja in bi ne bili več odvisni od zunanjih prispevkov,« je ocenil Černic, ki se bo v prihodnje na to temo spet srečal s Fontanotom. »Župan je izrazil že- TRŽIČ - Spet majhen politični potres v Pizzolittovi upravi Montagnani odstopil Razlog je strogo zasebne narave, več ni znano - O namestniku se župan ni izrekel Tržiška občinska uprava je ponovno izgubila odbornika. Po Stefanu Pi-reddi, ki je odstopil oktobra lani, »ekipo« župana Gianfranca Pizzolitta zapušča Andrea Montagnani, ki je bil v občinski upravi odgovoren za rajone, tehnično službo, pogrebno službo in projekt »Citta pulita«. Če je Piredda zapustil mesto Gianluci Trivignu iz osebnih razlogov, je Montagnanijeva motivacija za odstop strogo zasebne narave. Njegova nenadna odločitev je povzročila zaskrbljenost tudi med ostalimi odborniki, ki potrjujejo, da je razlog za odhod povezan z njegovim zasebnim življenjem. Več nam ni dano vedeti, saj Montagnani včeraj ni dajal izjav. V pismu, ki ga je naslovil na župana Pizzolitta, je odstopajoči odbornik zapisal, da ni šlo za enostavno odločitev. »Le-ta pa je nujno potrebna, da premostim težak trenutek v svojem življenju. Upam, da sem na najboljši način opravil svoje naloge in da sem po svojih zmogljivostih delal za dobrobit trži- Andrea Montagnani altran ških občanov. Bila je enkratna izkušnja, ki me je obogatila in ki je ne bom pozabil. Nosil jo bom s seboj v mislih in v srcu,« je še napisal 30-letni Montagna-ni, ki se je zahvalil kolegom občinskega odbora in osebju občinskih tehničnih uradov, s katerimi je plodovito sodeloval. Zadnjo misel je naslovil na župana Pizzolitta: »Ob koncu se moram iskreno zahvaliti tebi, ki si mi zaupal in mi pomagal, me spodbujal in vodil.« Tudi župan je potrdil, da odstop mladega odbornika ni politično dejanje in da je posledica dogodkov, ki niso povezani z upravo in Montagnanijevo politično dejavnostjo. »Njegovo odločitev sprejemam in jemljem na znanje, čeprav jo obžalujem. Upam, da bo Montagna-ni kmalu rešil svoje težave, saj cenim trud in kompetenco, s katerima je opravljal svoje zadolžitve. Prepričan sem, da bo lahko spet ubral svojo politično pot, od koder se je prekinila,« je včeraj izjavil Pizzolitto, ki pa ni povedal, ali namerava odbornika nadomestiti. Pred odborniškim imenovanjem je Montagnani, ki je doma iz Tržiča, opravljal vlogo občinskega svetnika socialistične stranke SDI. Diplomiral je iz upravnih ved na Tržaški univerzi, Piz-zolitto pa ga je na odborniško mesto postavil aprila 2006. Februarja letos je zapustil stranko SDI in vstopil v Demokratsko stranko. Njegov odstop predstavlja za Pizzolitta mali politični potres in odpira vrsto vprašanj. Stranke večine bodo od župana zahtevale predvsem ohranitev političnih ravnovesij. ljo po vzpostavitvi tesnejših stikov s slovensko stvarnostjo. Ocenil je, da bi bilo pozitivno, če bi Slovenci izvolili svojega predstavnika v občinski svet in tako imeli večjo vidljivost in težo pri odločanju,« je dodal Peter Černic, ki je Fon-tanota opozoril tudi na potrebo po oživitvi slovenske konzulte pri ronški občini. Med temami petkovega sestanka je bil tudi projekt slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki ga je zaradi rastočega števila vpisov na tamkajšnji osnovni šoli in vrtcu potrebno čim prej uresničiti. Občinski svet je v pred enim mesecem odobril preliminarni načrt, v kratkem pa naj bi bila na pripravljena tudi dokončni in izvršni načrt. Sredstva so že na razpolago: šolski center bo skupno stal nekaj manj kot 1.900.000 evrov, stroške pa bodo pokrivale pokrajina, dežela in občine medobčinske zveze ASTER. V zvezi z začetkom gradbenih del je župan Fontanot povedal Černicu, da bodo gradbišče odprli aprila 2009. (Ale) Nedelja, 7. septembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 9 GORICA Davčne utaje ni Sanzin: Vest neresnična Samo Sanzin bumbaca Slovensko gradbeno podjetje iz Renč ni ničesar odtegnilo italijanski državni blagajni. Da je zadeva krepko drugačna od tega, kakor jo je v javnost posredovalo goriško poveljstvo finančne straže, utemeljuje odvetnik Samo Sanzin, ki pojasnjuje, da je vest o popolnem davčnem utajevalcu ali davčni upravi neznanem osebku povsem neresnična. »Transpa-rentno so bile opravljene vse komercialne operacije, pristojni javni uradi so bili ustrezno obveščeni, redno je bil izplačan davek na dodano vrednost IVA,« poudarja Sanzin in dodaja, da »nikakor ni šlo za davčno utajo in da bodo davčne pristojbine redno izplačane ob koncu naravnega roka, junija 2009«. Vest o domnevni davčni utaji slovenskega podjetja je v četrtek posredovala finančna straža iz Gorice, ki je poleg podjetja iz Renč prijavila italijanski agenciji za prihodke tudi gradbeno tvrdko iz Nove Gorice. Po navajanju finančnih stražnikov naj bi italijansko državno blagajno prikrajšali za približno milijon evrov. Podjetje iz Renč je v Gorici zgradilo kompleks z dvanajstimi stanovanji, no-vogoriško pa hišo. Utaja naj bi se nanašala na davka IRAP in IVA. Očitane prekrške odločno zavrača San-zin, ki zagovarja gradbeno podjetje iz Renč. Odvetnik med drugim pojasnjuje, da je slovensko podjetje leta 2005 ob sklenitvi pogodbe z lastnikom gradbišča, ki je bil tudi prejemnik gradbenega dovoljenja, izvedlo vse davčne obveznosti, ki jih italijanska zakonodaja zapoveduje tujim podjetjem. »To izhaja tudi iz zapisnika finančne straže,« opozarja Sanzin in navaja, da zaradi sprememb pogodbenih pogojev (slovensko podjetje je medtem odkupilo nastajajočo nepremičnino) se je premaknil tudi termin za določitev zapadlosti dvanajstih mesecev, na podlagi katere je dolžna izpolniti računovodske obveze za izplačevanje direktnih davkov od prihodkov. »Podjetje je prva stanovanja prodalo marca 2008 in pristojnim finančnim uradom poslalo prijavo davka IVA. S tem povezane dajatve bodo izplačane v zakonskem roku, do junija 2009 - pravi odvetnik -, za prejšnja leta pa je podjetje redno prijavljalo prihodke v Sloveniji na osnovi načela obdavče-nosti v državi, kjer ima podjetje sedež. To dokazuje tudi dejstvo, da italijanska agencija za prihodke ni sprožila nikakršnega preverjanja. Davčne utaje torej ni, agencija za prihodke pa bi lahko le ugovarjala terminu za določitev zapadlosti dvanajstih mesecev, v roku katerih je podjetje dolžno izpolniti računovodske obveze za izplačevanje direktnih davkov (leto 2005 ali marec 2006). A tudi v tem primeru lahko izda le globo, ki znaša največ 2.000 evrov. Takšen znesek pa nikakor ne odgovarja milijonski utaji, ki so jo hoteli medijsko napihniti,« zaključuje odvetnik Samo Sanzin. &QË Vabimo Vas na odprtje fotografske razstave ZDENKA VOGRIČA Poklon ob njegovi 80-letnici Petek, 12. septembra 2008, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I.Brass, 20). 1 0 Nedelja, 7. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Vrh praznovanja ob šestdeseti obletnici začetka gradnje mesta Mesto je mlado, a žilavo, kljubuje močni FJK in zahteva vlogo v državi Brulc: »Slovenija ni zgolj os Koper-Ljubljana-Maribor« - Graditeljem v čast so včeraj odkrili spomenik Slovesni petkov županov sprejem, včerajšnja slavnostna seja mestnega sveta in odkritje spomenika graditeljem so bili vrh praznovanja, s katerim je Nova Gorica počastila 60. obletnico začetka gradnje mesta. Petkova slovesnost v novogoriškem SNG-ju je bila ob vsakoletnem županovem sprejemu letos obarvana z jubilejem mesta. Rdeča nit večera, ki je nastal v režiji Alenke Saksida, je bila premiera filma »Nova Gorica iz popka v cvet« režiserke Alenke Konič. Avtorica se je v njem sprehodila po različnih obdobjih življenja mesta: od solkanskega polja, na katerem je zorelo grozdje in zlata jabolka, preko začetka gradnje ter sedemdesetih in osemdesetih let do slovesnosti ob odpravi mejnih kontrol med Goricama. Film je bil prikazan v več delih, vmes pa je režiserka vtkala celo paleto različnih snovalcev kulturnega življenja v mestu, ki so bili po-spremljeni s tematskimi video projekcijami: od novogoriške glasbene in baletne šole, okteta Vrtnica, violinistke Mojce Gal, klarinetista Aljoše in harmonikaša Marka Deferri-ja, do rockovskih in težkometalnih nastopov glasbenih skupin Mostovne. Dogodek je z izborom izvajalcev postal slovesnost vseh No-vogoričanov - generacij, ki so mesto gradile, in mladine, ki mu daje nove vsebine. Pred polno dvorano, v kateri so sedeli nekdanji brigadirji, občani ter visoki predstavniki novogoriškega in slovenskega kulturnega, političnega, gospodarskega in izobraževalnega življenja, je spregovoril tudi župan Mirko Brulc. Poudaril je vlogo mladinskih delovnih brigad pri začetku nastajanja mesta in dodal: »Ne pozabimo, da je veliko ljudi gradilo na nekdanjem polju tudi po končanem delovnem dnevu in v prostih dneh,« je dejal in se ozrl na minule čase. »Mesto je mlado, a žilavo, kljubuje močni sosednji Furlaniji-Julijski krajini in vedno znova dokazuje in zahteva svojo vlogo tudi v slovenskem prostoru,« je poudaril in se zaustavil še Brigadirji med občinstvom na Bevkovem trgu (levo), župan Mirko Brulc z brigadirji, zlasti gosti iz Srbije, v dvorani mestnega sveta (desno zgoraj) in slovesni trenutek odkritja spomenika fotok.m. pri načrtih za prihodnost, ki vključujejo prevzem vloge regijskega središča in razvijanje družbe znanja, univerze in turizma. Sedanji in bodoči slovenski vladi je na srce položil še priporočilo po več razumevanja do mesta ob meji. »Včasih se mi zdi, da se državna oblast do določenih območij obnaša izrazito mačehovsko - kot da je Slovenija zgolj os Ko-per-Ljubljana-Maribor. Pomembna mesta, nedvomno, ampak tu manjka več kot pol Slovenije,« je zaključil župan. Na slavnostni seji mestnega sveta včeraj dopoldan je Brulc podelil priznanja občinskim nagrajencem. Med množičnim občinstvom so bili tudi borci iz pobratene občine San Vendemiano, predsednik goriškega SSO-ja Janez Povše, Nataša Pavlin iz Glasbene matice, goriško občino je zastopal odbornik za zaščito lokalnih identitet Stefano Ceretta, pokrajino odbornik Marko Marin-čič, medtem ko je nova goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu poslala voščilo preko telegrama. Župan je spregovoril predvsem o sedanjosti mesta in se osredotočil na gospodarski, izobraževalni, kulturni in ekološki položaj občine. Sicer pa je bila seja posvečena predvsem nagrajencem. Nagrado občine Nova Gorica so prejeli Ivo Hvalica, Bo-leslav Simoniti in novogoriško Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje. Bevkovo listino je župan podelil Janezu Rijavcu - Gian-niju. Diplomo mestne občine pa so prejeli Justina Doljak, Turistično društvo Lokovec, Stane Markič in Jože Ivanc, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Ivan Mrevlje. Še pred podelitvijo nagrad so župani sosednjih goriških občin, krajev, ki so pred leti sestavljali skupno no-vogoriško občino, poskrbeli za posebno presenečenje. Kolegi Brulcu so čestitali in mu podarili sliko akademskega slikarja Franceta Slane. Včerajšnji dan pa je bil posebej posvečen graditeljem mesta. Njim v čast so na Bev- GORICA - Smrt v 78. letu starosti Lojzeta Humarja • v ■ • ni več med nami Po dolgi in hudi bolezni je v sobotni noči v goriški bolnišnici umrl Alojz Humar, Lojze za domače. Letos januarja je bil dopolnil 78 let. Rodil se je 31. januarja 1930 v Šte-verjanu očetu Alojzu in materi Tereziji Škorjanc. Pred njim sta bila rojena brat Mirko in sestra Cvetka, za njim pa še sestra Milka. Osnovno šolo je opravil v rodni vasi, nakar se je posvetil delu na družinski kmetiji. Pri 30. letih se je zaposlil pri prevozniškem podjetju Miklus in bil do upokojitve avtoprevoznik. Leta 1964je stopil v zakon z Ivano Maraž. Nekaj let sta skupaj živela v Števerjanu, leta 1971 pa sta se z že rojenima otrokoma Caterino in Markom pre- selila v Gorico, kjer se je družini pridružila Martina. Po upokojitvi nikakor ni miroval. Po briških gmajnah se je posvečal vinogradništvu vse do svojega 75. leta, ko mu je začelo pešati zdravje. Bil je preprost, skromen, redkobeseden, pokončen in delaven, vsako delo mu je šlo od rok, nikomur ni odtegnil pomoči. Rodni kraj ga je bil zaznamoval. Zemlja mu je zato veliko pomenila in, ko je le mogel, je obdeloval domači vrt. Alojz Humar zapušča ženo Ivano, hčeri Caterino in Martino ter sina Marka. Pogreb bo jutri ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Števerjanu ob 14. uri; sledila bo upepelitev. kovem trgu odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Zmaga Posege. Spomenik je sestavljen iz treh sklopov, ki ločeno stojijo na treh kamnitih stebrih, prikazujejo pa graditelje pri gradnji mesta. Obeležje je postavljeno ob obzidje bližnjega parka, ob njem pa so namestili še dve kamniti klopi z namenom, da tam postane prostor druženja meščanov. Ob navzočnosti podpredsednika državnega zbora Vasje Klavore in evropo-slanca Boruta Pahorja so ga odkrili župan, predsednik novogoriškega sveta Krajevne skupnosti Oton Mozetič in nekdanja briga-dirka Viktorija Čebron. Dogodku so se prišli poklonit tudi predstavniki nekdanjih delovnih brigad iz vse Slovenije in iz pobratenega srbskega Aleksandrovca. Kar sponta- no so se posamezniki javljali k besedi in spomine na tiste čase delili z občinstvom. Posebej prisrčne so bile besede predstavnika Kluba mladinskih delovnih brigad s Ptuja: »Iz najstarejšega slovenskega mesta, Ptuja, pozdravljamo vas, najmlajše slovensko mesto, ki smo ga pomagali graditi, in vam želimo kar se da lepo prihodnost!« Možakar iz Kajuhove brigade, ki je bila posebna, kulturno-ume-tniška brigada, se je spominjal kolega glasbenika, ki je zvečer po delu na gradbišču, kljub krvavečim rokam, še zmogel zaigrati na inštrument. Tudi na tem prizorišču je zbrane nagovoril Brulc, poleg njega pa še predsednik Krajevne skupnosti Oton Mozetič in Jože Ivanc, predstavnik brigadirjev. Katja Munih GORICA - Slovik razpisuje program Mladim ponujajo kakovostne vsebine Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik razpisuje Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast. Namenjen je univerzitetnim študentom in mladim univerzitetnim diplomirancem ter želi prispevati k izpopolnjevanju in širjenju splošne kulture in znanja mladih kadrov med Slovenci v Italiji. Program, ki bo startal konec septembra, sestavljajo predavanja iz različnih vsebin, od ekonomskih do pravnih, od socialnih do kulturno političnih. Predavali bodo univerzitetni profesorji iz Trsta, Vidma, Kopra in Nove Gorice. Še je čas za prijavo; prijavna pola je na razpolago na spletni strani www.slovik.org. Program je za mlade priložnost, da se srečajo s priznanimi predavatelji in poglobijo znanje, ki ga dosegajo preko študija na univerzah. Pri Sloviku spodbujajo tudi druženje tečajnikov, mreženje in vzdrževanje ter nadaljnji razvoj prijateljskih in profesionalnih stikov, sodelovanje, medsebojno pomoč in družabno življenje. V ta namen se pričenja niz srečanj z naslovom Pogovor z... , na katerih bodo sodelovali ma-nagerji, podjetniki, umetniki, športniki in drugi. V petek, 26. septembra, ob 18. uri bo v predavalnici Henrika Tume v KB centru v Gorici potekal prvi tovrstni pogovor. V goste bo prišel Roberto Vidoni, manager, bivši komercialni direktor za Italijo podjetja Goodyear. TRŽIČ - Včeraj Drevo padlo na skuterista V nesreči ranjene tri osebe Nesreča, ki se je včeraj okrog 17.30 pripetila na državni cesti 14 pri Tržiču, je naravnost neverjetna. Med vožnjo po ulici Colombo, na poti iz Devina v smeri tržiškega mestnega središča, je drevo zgrmelo na skuterista, 52-letnega Fulvia Chendo iz Trsta. Možakar je morebiti opazil, da drevo na desnem robu ceste drsi navzdol - oši-bili so ga slabo vreme in sunki vetra iz zadnjih dni -, vendar je vseeno poskusil mimo. Deblo ga je zadelo v tilnik, zaradi česar je s skuterjem padel na cestišče in v padcu dobil hude poškodbe glave. Odpeljali so ga na zdravljenje na Katinaro, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Za njim se je na drugem skuterju peljal 57-letni Tržačan Walter Piciga s sopotnico B.L., ki je pravočasno pritisnil na zavoro, a vsekakor zapeljal v krošnjo padlega drevesa. Nič se jima ne bi zgodilo, ko ne bi privozil še tretji skuterist, 61-letni Adriano Ca-merini iz Trsta, ki pa se ni pravočasno ustavil in trčil je naravnost v Piccigov skuter. Camerini in potnica B.L. sta se lažje poškodovala, zaradi česar so ju prepeljali v tržiško bolnišnico. Cesta je bila dalj časa zaprta. Smrt pri 39 letih Odpovedalo mu je srce med večerjo pri prijateljici. 39-letni Goričan Enrico Marzaroli, ki je sicer bil srčni bolnik, je izdihnil v četrtek zvečer, njegova smrt pa je močno odjeknila v mestu. Mnogi so ga poznali, poznan pa je tudi njegov oče Vittorino Marzaroli, danes upokojeni primarij oddelka za rehabilitacijo, ki je leta 1998 v Gorici ustanovil občansko listo in z njo kandidiral kot županski kandidat. Enrico je bil ljubitelj konjskih veščin; nekaj let je delal na posestvu Formentinijev in bil angažiran tudi pri Remudi, kjer se je posvečal western jahanju. Bil je poklicni kuhar v restavracijah. V zadnjem obdobju je živel na goriškem domu staršev. Infarkt je doživel na prijateljičinem domu; kljub hitri medicinski pomoči srca niso oživili. Ob starših zapušča brata Carla, priznanega glasbenika, in Simone-ja ter sestro Monico. Pogreb bo jutri ob 10. uri iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega v Gorici. Od Krasa do morja Nocoj ob 19. uri bodo v občinski galeriji sodobne umetnosti v ulici Cavour v Tržiču odprli razstavo, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Združenje romjanskih staršev posvečajo Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu ob 100-letnici tržiške ladjedelnice. Njuna dela, ki so krasila čezoceanske ladje in bodo na ogled do 21. septembra, bo predstavil Franco Vecchiet. Partizanski miting Jutri bo v Selcah potekal tradicionalni partizanski miting, ki ga prireja VZPI-ANPI. Slovesnosti se bodo začele ob 12. uri v ladjedelnici Fincan-tieri v Tržiču, kjer bo polaganje vencev k spomeniku padlim partizanom. Partizanski miting v Selcah se bo začel ob 19.30 z baklado pri spomeniku prole-tarski brigadi. Pohod bo spremljala godba iz Doberdoba, miting pa se bo nadaljeval s partizanskimi pesmimi, nastopom zbora Starši ensemble in loterijo. Slovesnosti se bodo zaključile 13. septembra s ceremonijo ob spomeniku pri železniški postaji v Gorici, ki se bo začela ob 11. uri. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. septembra 2008 1 1 STO LET ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE - Vzklila je iz delavskih in kmečkih korenin Z razvijanjem zadružništva v boj proti bančnim gigantom Dario Peric:»Značaj ustanoviteljev je zaznamoval banko, saj sta se njihova delavnost in prizadevnost ohranili do današnjih dni« STOLETNICA Dolga pot od ustanovitve do združitve 1908 - 2. aprila ustanovijo Kmečko delavsko posojilnico in hranilnico v So-vodnjah, 20. aprila pa Kmečko posojilnico in hranilnico v Doberdobu. 1915 - Doberdob se znajde v prvi bojni črti, Sovodnje so tik za fronto. Večji del arhiva doberdobske posojilnice se izgubi, sovodenjske poslovne knjige pa hranijo v Ljubljani. 1918 - Konec vojne. Obe posojilnici poslujeta z italijanskimi lirami in ne več z avstrijskimi kronami. 1924 - Pod ukazom fašističnih oblasti postane doberdobska posojilnica Cassa rurale di prestiti di Doberdo del lago, so-vodenjska pa Cassa agricola-operaia di prestiti di Savogna. Začetno imata banki dvojezično ime, potem pa samo italijansko. 1928 - V goriško zadružno zvezo pride komisar, ki ugotovi primanjkljaj. Dolg zveze morata plačati tudi doberdob-ska in sovodenjska posojilnica, ki pod pritiskom fašističnih oblasti izgubljata člane in poslujeta z velikimi težavami. 1943 - 25. julija pade fašizem. 1. avgusta 1943 se slovenščina vrne v poslovanje sovodenjske posojilnice. Zapisnik seje napišejo v slovenskem jeziku. 13. septembra se Nemci zažgejo županstvo v Doberdobu. V požaru zgorijo arhivi posojilnice. 1944 - Sovodenjska posojilnica denarno podpre partizansko gibanje. V blagajniških knjigah je šest posojil po 10.000 lir. 1945 - Prvo povojno obdobje je prepojeno s težavami in hudo gospodarsko krizo. V petdesetih letih se krajevno gospodarstvo polagoma spreminja in modernizira. 1964 - V Sovodnjah slovesno predajo namenu novo stavbo posojilnice. Banka je odprta dva krat tedensko; poslovanje je omejeno na sprejemanje hranilnih vlog in dajanje kreditov. 1969 - Doberdobska posojilnica posluje le nekaj dni v tednu in v večernih urah v novih prostorih, kjer imajo sedež tudi druga vaška društva. 1977 - Sovodenjska posojilnica prekorači eno milijardo hranilnih vlog, natančno 1.003.167.526 lir. 1979 - Doberdobska posojilnica najame zgradbo, kjer uredi lastne poslovne prostore. Ima dva uslužbenca in začne delovati s polnim delovnim urnikom. 1992 - V Doberdobu odprejo nov sedež in nadaljujejo s tradicijo slovenskih bank iz avstrijskih časov, ki so s ponosom v časopisnih oglasih pisale: »Posluje v svoji lastni stavbi«. 1993 - Doberdobska posojilnica odpre podružnico v Ronkah. 1994 - Sovodenjska posojilnica odpre podružnico v Štandrežu. 1998 - Doberdobska in sovodenjska posojilnica praznujeta 90. obletnico ustanovitve in pripravljata projekt o združitvi. 1999 - Banki iz Doberdoba in So-vodenj se združita. Sedež je v Doberdobu, podružnice pa v Ronkah, Sovodnjah in Štandrežu. Zaposlenih je 21 oseb. Premoženje banke znaša 18 milijard lir, zbrana sredstva pa 140 milijard lir. 2003 - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje odpre svojo podružnico na drevoredu 20. septembra v Gorici. 2006 - Goriška podružnica se seli na korzo Verdi. Prisotnost slovenske narodne skupnosti je v središču mesta vse bolj vidna; bližina bančnega zavoda in kulturnega središča zelo spominja na nekdanjo vlogo Trgovskega doma, ki je le lučaj oddaljen. 2008 - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje praznuje stoletnico z dobrimi poslovnimi uspehi. Dobiček poslovnega leta 2007 prvič preseže milijon evrov; premoženje zavoda znaša 15,5 milijonov evrov. Zadružna banka se približuje 1.000 članom. Da Zadružna banka Doberdob in Sovodnje po sto letih še vedno uspešno posluje in da se poslovni rezultati obrestujejo, nosijo zasluge vsi njeni upravitelji, vodilni kadri, uradniško osebje in seveda tudi vsi njeni člani, ki so bančnemu zavodu ostali zvesti tudi v težkih trenutkih njegove zgodovine in so si vedno prizadevali za njegov razvoj. V to je prepričan predsednik upravnega sveta doberdobske in sovo-denjske Zadružne banke Dario Peric, ki je ob bližajočem se slovesnem praznovanju stoletnice spregovoril o dolgi prehojeni poti in o korakih, ki jih bo bančni zavod moral storiti, da bo še naprej uspešen, samostojen in slovenski. »Če gledamo na zgodovino naših krajev od ustanovitve doberdobske in so-vodenjske posojilnice naprej - tako Peric -, ne moremo mimo ugotovitve, da so se gospodarske razmere in življenje nasploh povsem spremenili. Ustanovitelji obeh posojilnic so bili v glavnem kmetje in delavci, ki so se trudili, da so iz neplodne zemlje čim več izvlekli. Njihov značaj je zaznamoval tudi banko, saj sta se do današnjih dni ohranili plemeniti vrednoti delavnosti in prizadevnosti.« Kdo ima zaslugo, da je banka dosegla stoletnico? Vseh zaslug seveda ne moramo dati le eni ali drugi osebi, saj je k razvoju banke prispevalo veliko ljudi. V začetni fazi je bil pomemben ponos vaščanov, ki so hoteli pomagati kmetom in obrtnikom, da bi razvili svoje dejavnosti in bolje živeli. V moderni fazi razvoja bančništva v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nosijo velike zasluge upravitelji, direktorji in vodili kadri, ki so zaslutili, da banka lahko uspešno posluje in se dodatno razvija; v zadnjih dvajsetih letih so k uspehom pripomogle pokrajinske in državne strukture zadružnega bančnega sistema, brez katerih ne bi uspeli preživeti. Mala banka, kot je naša, namreč ne bi bila kos svetovnim bančnim velikanom, če ne bi imela opore sistema zadružnih bank. Kako bo torej Zadružna banka Doberdob in Sovodnje uspela ostati še naprej samostojna in slovenska? To je velik izziv za naslednja leta. Naša samostojnost bo nedvomno odvisna tudi od vsedržavnih izbir, saj se bomo po vsej verjetnosti morali odpovedati delu svoje neodvisnosti. Delček svoje samostojnosti bomo morali namreč tvegati oz. zaupati državnim zadružnim strukturam, ki nam bodo edine lahko zagotovile nadaljnji obstoj. Preživetje vseh zadružnih bank, to se pravi tudi tistih, ki so večje od nas in trenutno imajo nekaj več kisika, je odvisno od razvoja pokrajinskega in državnega sistema zadružnih bank. To ne pomeni, da se bomo združili v eno banko, pač pa da bomo lahko koristili storitve in servise, ki bi jih nudila skupna nadstruktura. Brez tovrstne nadstrukture s časom nobena zadružna banka ne bo uspela kljubovati gigantom, ki se pojavljajo na italijanskem in evropskem trgu. Doberdobska in sovodenjska posojilnica sta bili začetno zasidrani v svoji vaški skupnosti, zdaj pa Zadružna banka uspešno posluje tudi v Gorici in v Ronkah oz. v Laškem? Nedvomno je bilo za doberdobsko banko še pred združitvijo odprtje sedeža v Ronkah pomembne korak, s katerim smo Odprtje novega sedeža doberdobske posojilnice 16. maja 1992 in občni zbor sovodenjske posojilnice 20. maja 1994 (fotografiji sta objavljeni v knjigi Marka Waltritscha Slovenske zadružne banke); predsednik upravnega sveta Dario Peric (desno) bumbaca osvojili velik trg, ki je zelo pomemben za naše delovanje. Sovodenjska posojilnica je v istem obdobju odprla podružnico v Štan-drežu, tudi širitev v Gorico pa je bila zelo pomembna poteza za nadaljnji razvoj Zadružne banke. Kateri pa so kratkoročni projekti Zadružne banke Doberdob in Sovodnje? Ojačili bomo ravno podružnico v Ronkah, ki je bila za nas vedno strateškega pomena. Odpiranje novih podružnic se stroškovno ne splača. Razmerje stroški-prihodki bi bilo zelo raztegnjeno v času, zato pa nima smisla se odločati za imobilizacije večjega kapitala. V ronški podružnici bomo okrepili osebje, obenem pa bomo obnovili poslopje. Dela so se že začela in bi se morala zaključiti pred koncem leta. Je bila za Zadružno banko ukinitev mejnih pregrad pomemben dogodek oz. je občutila njegove posledice? Posledice se čutijo, vendar počasi. To je seveda tudi odvisno od naše strukture, saj promet s tujino ni bil ena izmed prioritet zadružnih bank, tako da nam manjkajo pri- merni programi, software in hardware, ki bi omogočili dodaten razvoj poslovanja. Ne glede na to so se stiki s Slovenijo okrepili, zato pa smo optimisti. Čeprav obseg dela ni tisti, ki bi si ga lahko pričakovali, moramo opraviti korak za korakom in vztrajati. Kako pa poteka sodelovanje s Hranilnico in posojilnico Vipava? Sodelovanje se nadaljuje. Oni so v zadnjih dveh letih dosegli parametre Banke Slovenije in zaključili zadolžitev. V glavnem je bilo sodelovanje z vipavsko hranilnico doslej kapitalskega značaja; nekaj strank so nam sicer že predali, tržni del pa je še v razvoju. Praznovanje stoletnice bo vsekakor za vse okuse in starosti... Tako je. Za vse okuse in starosti in koncentrirano v treh dneh. Odločili smo se, da priredimo slovesno akademijo v petek, 19. septembra, v goriškem Kulturnem domu. V soboto, 20. septembra, bo koncert za mlade, v nedeljo, 21. septembra, pa članski praznik v Sovodnjah. S praznovanjem se želimo oddolžiti in zahvaliti članom in strankam, ki so nas v vseh teh letih podpirali in sodelovali z nami. Danjel Radetič STOLETNICA - Zadružna banka Tridnevno praznovanje za vse okuse in starosti Praznovanje stoletnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje bo trajalo tri dni in bo potekalo od 19. do 21. septembra. Začetek praznovanja bo v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo slavnostna akademija v režiji Vesne Tomsič. V soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo pod šotorom na prireditvenem prostoru kulturnega društva Sovodnje koncert za mlade člane in stranke banke ter njihove prijatelje. Za veselo vzdušje bosta poskrbeli priljubljeni skupini Blek Panters in The Maff Show. Vstop na koncert bo prost. V nedeljo, 21. septembra, bo v Sovodnjah članski praznik. Ob 10.30 bo v cerkvi sv. Martina maša v spomin na pokojne člane in ustanovitelje banke. Ob 11.30 bo mimohod do prireditvenega prostora kulturnega društva Sovodnje v spremstvu pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, ki bo ob 12. uri poskrbel tudi za krajši koncert. Ob 12.30 bo slavnostni govor predsednika banke Daria Perica, zatem bo nagrajevanje najstarejših članov. Ob 13. uri bo kosilo za člane. Sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. 12 Nedelja, 7. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.30 - 20.10 - 20.00 »Kung fu Panda«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »X Files - Voglio crederci«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.30 - 20.10 - 22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »X files - Voglio crederci«. Dvorana 4: 15.30 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il seme della discordia«. Dvorana 5: 15.10 - 17.30 »Le cronache di Narnia: Il principa Caspian«; 20.15 - 22.15 »Decameron Pie«. fî Razstave niz koncertov v parku Coronini Cron-berg v Drevoredu 20. septembra v Gorici: danes, 7. septembra, ob 16.30 koncert skupine Zuf de Žur iz Gorice. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: danes, 7. septembra, v cerkvi sv. Gotarda v Marianu koncert dua Ta-gliaferri (saks sopran) - Sciddurlo (orgle); vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). MLADINSKI DOM IZ GORICE obvešča, da bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ulici Don Bosco 60 v Gorici uvodno srečanje s starši letošnjih gojencev. Srečanja se lahko udeležijo tudi starši drugih otrok, ki bi želeli izvedeti kaj več o prevozih, pošolskem pouku in ostalem delovanju ustanove. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). koletni spominski pohod Bazoviški junaki, danes, 7. septembra in na popoldansko spominsko slovesnost. Začetek pohoda je v Bazovici, zbirališče do 9.30. SPDG vabi na peti društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi. Tokrat bo na vrsti Nanos iz Sanaborja. Danes, 7. septembra, odhod ob 8.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priblizno 40 km razdalje za 1.000 metrov višinske razlike; informacije na tel. 3288292397 (Robert). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra; cena izleta 530 evrov, prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). Rodila se je Samantha! Mamici Marijani in očku Alessandru želimo mirne noči in novorojenki veliko sreče ter zdravja v življenju Joško in Magda z družino IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu do 14. septembra na ogled razstava slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; urnik: ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. M Izleti ~M Koncerti FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško naproša udeležence izleta v Dalmacijo in Črno goro, da poravnajo do ponedeljka, 8. septembra, drugi obrok računa. SPDG vabi člane in prijatelje na vsa- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Lepo uspel mednarodni ženski balinarski turnir v Sovodnjah Tudi letos je lepo uspel tradicionalni ženski balinarski turnir v Sovodnjah na pobudo Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Potekal je 23. avgusta. Na posnetku je skupina zmagovalk. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa upokojenk iz Medane, na drugo balinarke iz Vipave, na tretje iz Nove Gorice, na četrto pa iz Prvačine. Pri tekmovanju v bližanju je bila prva Adrijana Ju-retič, druga pa Ana Ivančič. Društvo goriških upokojencev se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu turnirja, še posebej darovalcem pokalov, t.j. Zadružni banki Doberdob in Sovodnje, občini Sovodnje ob Soči in marketu Maxi iz Štandreža. (at) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. H Čestitke □ Obvestila OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniodbojko vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. 23. SOŠKA REGATA bo danes, 7. septembra, ob 11. uri s startom pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) in ciljem pod cestnim mostom v Podgori na desnem bregu Soče. Družabnost z nagrajevanjem bo potekala na sedežu KD Paglavec v Podgori. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ išče nujno sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481-533495). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaradi kadrovskih problemov odprta po poletnem urniku do 12. septembra. LJUBITELJI NOGOMETA se bodo na nogometnem igrišču v Doberdobu prvič zbrali v ponedeljek, 8. septembra, ob 19. uri; vabljeni vsi nogometni navdušenci. SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik - Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). Draga Jasmin - danes polnoletna, moralne vrednote naj ti pomenijo bogastvo, vera tolažbo v težkih trenutkih, upanje naj bo tesno povezano s skrbnim delom, nasmeh naj prevlada v tvojem vsakdanu. Starši. Draga JASMIN, danes si polnoletna postala. Da bi še dolga leta po hip-hop ritmu skakala in vedno elegantno plesala ti iz srca voščijo Martina, Mateja, Sara, Tamara, Alex in Jelka. Z današnjim dnem je JASMIN polnoletna. Vse najboljše ji želijo Jordan, Dejan, Danjel in Katja. Člani števerjanske sekcije Ssk želijo STANISLAVU (SLAVKOTU) KLANJŠČEK, ob okroglem 80. življenjskem jubileju, obilo radosti in polno zdravja. Čestitkam se pridružujejo tudi župan, odbornika ter občinski svetniki. Ob rojstvu male SAMANTHE čestitamo Marijani in Sandru ter nono-tom - KD Briški grič. DRUŠTVO ARS GALERDA vljudno vabi na odprtje razstave S0RICA 2008 Likovna kolonija društva za umetnost K0NS Umetnike bo predstavil Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica Četrtek, 11. septembra, ob IS. uri 5LDHEN5ID ti ALIIO E L E PA1I ¡-¿C TLA! na ITAilLI U JVHC ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 3484735330 KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel št. 334-6366765. Prispevki V spomin na pokojno Marijo Pahor por. Gergolet daruje Jordan Radetič 30 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. Ob 15. obletnici smrti Marija Semoli-ča darujejo žena Alma ter hči in sin z družinama 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. V spomin na Renza Faganela daruje Uštili Devetak 200 evrov za OK Val. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Enrico Mar-zaroli v cerkvi Srca Jezusovega in na pokopališču. JUTRI V ŠTEVERJANU: 14.00, Alojz Humar v cerkvi in v Spineo za upe-pelitev. Agrarna skupnost Jusov Srenj v Tržaški pokrajini izreka iskreno sožalje svoji odvetnici Tanji Marušič in sorodnikom ob smrti drage mame TATJANE MA-RUŠIČ roj. CAVAZZA. EDELJSKE Nedelja, 7. septembra 2008 ^ APrimorski r dnevnik M Mesec dni po izbruhu spopadov v Gruziji, ki so prerasli v sicer kratkotrajno, vendar krvavo vojno, se mednarodna javnost še vedno upravičeno sprašuje, zakaj je do te vojne prišlo oziroma katera od dveh strani, ruska ali gruzijska, ponuja resnično verzijo dogodkov. Vprašanje je seveda zgolj akademsko, kajti, kot se pogosto dogaja, je tudi tokrat resnica nekje na sredini. Celotne resnice pa verjetno ne more ponuditi še nihče in verjetno bo treba počakati kar precej časa, da bo prodrlo v javnost ozadje dogodkov in bo možna tudi poglobljena analiza dejanj obeh imenovanih akterjev, Rusije in Gruzije, ter tretjih strani, morda tudi takih, ki jih danes nihče ne omenja. Napetost med Gruzijo ter Ab-hazijo in Južno Osetijo ni od danes. Po krvavih spopadih v devetdesetih letih so z resolucijami Združenih narodov in prisotnostjo ruskih mirovnih sil stanje nekako umirili, vendar sta Abhazija in Južna Osetija, skupno z Gornjim Karabahom v Azer-bajdžanu in Pridnestrjem v Molda-viji veljala za »zamrznjena konflikta« in kot taka sta bila tudi obravnavana. Nekaj napetosti je bilo ves čas, majhni incidenti na meji, dejstvo pa je, da Gruzija teh ozemelj ni nadzirala. Abhazija in Južna Osetija sta sicer že pred leti razglasili neodvisnost, priznala pa jih ni nobena država. Letos spomladi se je število incidentov povečalo. Do povečanja je prišlo še zlasti po spomladanskem vrhu zveze NATO v Bukarešti, kjer sicer Gruziji in Ukrajini niso zagotovili članstva v vojaškem zavezništvu, vendar so jim nekako priprli vrata. Američani so se za to zavzemali, naleteli pa so na odpor nekaterih drugih držav, predvsem Nemčije, ki ni želela preveč zaostriti odnosov z Rusijo. Gruzijski predsednik Sakašvili je zaradi incidentov, v katerih naj bi Rusi tudi sestrelili nekaj gruzijskih izvidniških letal brez posadke, kazal znake nestrpnosti, vendar so ga predstavniki Evropske unije pomirili in prepričali, naj ne naseda pro-vokacijam. V času slovenskega predsedovanja Evropski uniji je minister Rupel dvakrat obiskal Gruzijo in obakrat Sakašvilija pozval k veliki previdnosti in ga tudi prepričal, naj ne naseda izzivanjem. Pred mesecem dni pa se je zgodilo prav to. Nekatera dejstva so nesporna. Vojska Južne Osetije je raketirala nekatera gruzijska naselja ob meji, gruzijska vojska je zaradi tega prestopila mejo, po tem pa so v južno Osetijo prišli ruski vojaki, potisnili gruzijske sile čez mejo in zasedli del gruzijskega ozemlja. To so torej nesporna dejstva, vse ostalo pa je predmet ugibanja. Verziji, ki jih dajejo Gruzinci in Rusi sta si namreč popolnoma nasprotni. Gruzinci pravijo, da so res prestopili mejo z Južno Osetijo, vendar so napadli samo postojanke, iz katerih do osetijske sile raketirale njihovo ozemlje. Ruski napad je bil po njihovih besedah načrtovan in šlo je za pravo etnično čiščenje gruzinskega prebivalstva. Prebivalci so povečini pobegnili in pustili za seboj prazne hiše, Rudi pa so te domove sistematično uničevali, tako da ne bo več možnosti povratka. To naj bi bilo razvidno tudi v glavnem mestu Tsingvaliju, kjer je ruska vojska uni- čila samo gruzinske četrti. Sicer pa je ruska vojska prestopila mejo med Osetijo in Gruzijo in zasedla nekaj strateških pozicij, s katerih se noče umakniti. Rusi zatrjujejo, da so Gruzinci neupravičeno napadli Južno Osetijo in začeli bombardirati Tsingvali. Njihova verzija dogodka prav tako govori o genocidu, vendar predvsem o genocidu Osetijcev in Rusov, ki so zbežali čez mejo v Rusijo, Njihova vojaška akcija je humanitarnega značaja, pravijo, in dodajajo, da so potem prestopili osetijsko-gruzijsko mejo z namenom, da gruzinski sili onemogočijo, da bi iz svojega ozemlja bombardirale Južno Osetijo. Rusi pravijo, da so pripravljeni na umik, vendar zahtevajo tamponsko cono, pas okoli meja Osetije in Ab-hazije, ki naj bi bil širok med 6 in 18 kilometrov. Rudi pravijo, da je Sa-kašvili hotel streti Tsingvali in nato uničiti edino cesto, ki iz Rusije vodi v Osetijo, da bi ruski vojski preprečil prihod, pa mu zaradi upora ose-tijskih sil to ni uspelo, svojo verzijo pa opremljajo še s podatkom, da so Gruzinci s streljanjem v hrbet ubili nekaj desetin pripadnikov ruskih mirovnih sil. Ob teh dveh verzijah je treba vsekakor še povedati, da je bilo nenavadno, da se je Sakašvili odločil za napad v času, ko je bilo znano, da je ruska vojska v stanju pripravljenosti tik za mejo. Znano je tudi, da so bi- li ruski tanki že nekaj dni pripravljeni s prižganimi motorji, da zapeljejo v predor, ki loči Južno Osetijo od Severne Osetije, ki pripada Rusiji. Vprašanje, ki se torej postavlja, je dokaj enostavno; je bil Sakašvili res tako naiven, da je na lastno pest izzval Rusijo, ali mu je kdo prižgal zeleno luč in v tem primeru, kdo je to bil? Razni komentatorji ponujajo široko paleto odgovorov na ta vprašanja. Nekateri se ogrevajo za tezo, da se je Sakašvili res sam podal v avanturo, drugi pa iščejo »tretjega« med raznimi potencialnimi zavezniki Gruzije, od Izraelcev, za katere naj bi bila Gruzija strateškega pomena, ker preko njenega ozemlja prejema- MESEC DNI PO VOJNI MED RUSIJO IN GRUZIJO Velike spremembe na svetovni šahovnici Bojan Brezigar jo plin in nafto, do ameriškega vojaškega lobija, ki naj bi pred ameriškimi volitvami želel dokazati, kako nevarna je Rusija in s tem preusmeriti ameriško volilno telo Mc Cainu v prid. Ampak gre seveda za hipoteze; nekatere so bolj verodostojne, druge manj, nobena pa ni dokazana. Hipoteze obstajajo tudi v zvezi s tako silnim ruskim protinapadom oziroma napadom. Rusi naj bi želeli Zahodu pokazati, da so velesila in nekako določiti mejo lastnega vplivnega ozemlja. To so že pred časom povedali, ko so odločno nasprotovali sprejemu Ukrajine in Gruzije v zvezo NATO, sedaj naj bi to v praksi tudi pokazali. Druga teorija govori o plinovodih in naftovodih: Z nadzorom Gruzije bi Rusija dejansko preprečila zahodu alternativno pot za dobavo nafte in plina mino Rusije. Ta pot, znana pod imenom Nabucco, teče iz Srednje Azije preko Turkmenistana pod Kaspijskim morjem v Azerbajdžan in nato preko Gruzije do Črnega morja in naprej proti Zahodu. Brez te trase imajo Rusi popoln nadzor nad dobavo energentov Evropi z vzhoda in tudi to ni nepomembno. Skratka, možnosti je veliko in analitiki imajo v teh dneh polne roke dela. Kaj pa Evropska unija? Zaenkrat se omejuje na humanitarne dejavnosti, poleg tega bo tudi poslala svojo misijo v Gruzijo, pri čemer je povsod govor samo o Gruziji in ne o obeh regijah. Dejansko danes malokdo verjame, da bi Abhazija in Južna Osetija kdaj lahko ponovno postali sestavni del Rusije. Evropska unija je sicer ohranila enotnost, vendar tokrat ni mogla zaigrati vloge globalnega igralca. Ker tega niso naredile niti ZDA, je dejansko Rusija v prednosti. Na razplet dogajanj pa bo treba vsekakor še počakati. Nekatere stvari pa so že jasne. Ena je, da je končano obdobje, ko je bila Rusija šibka država, obremenjena z lastno sovjetsko preteklostjo. Rusija je sedaj globalni dejavnik in na to bo treba računati. Ker pa je globalni dejavnik, je določanje meja njenih vplivnih sfer vprašanje dogovora, kar pomeni, da si EU in ZDA ne morajo teh meja samovoljno določati. Slišati je bilo besede o novi hladni vojni. Verjetno so pretirane. Gotovo pa predstavljajo gruzinski dogodki pomemben mejnik v odnosih med ZDA, EU in Rusijo; slednje, kot je že nekajkrat dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov sestavljajo tri stebre iste civilizacije in v tem okviru bo treba verjetno iskati rešitev tega hudega zapleta. Lega Gruzije je strateška, saj je to edina prozahodno usmerjena država v regiji; in ne gre pozabiti, da ta regija meji na jugu z Irakom in Iranom, nedaleč pa je tudi Afganistan. Vse to pa postavlja nekajdnevno rusko-gru-zinsko vojno v širok kontekst mednarodnih odnosov in kresanja vojaških sil na delu zemlje, ki je bistvenega pomena za mir in stabilnost na svetu iz dveh razlogov: zaradi vojaške napetosti in zaradi energetske varnosti. In tako smo se zavrteli za 360 in smo zopet tam, kjer smo bili, pri nafti in pri plinu, torej pri razlogih za skoraj vsa večja žarišča napetosti v svetu. In če je res tako, je bila Gruzija morda le majhen izgovor, le poskus, kako se bo nasprotna stran odzvala na nekatera dejanja. Ah, da ne pozabimo. Veliko ljudi je res umrlo, veliko je ranjencev, kakih 100.000 pa jih je ostalo brez strehe na glavo. Ampak za svetovno šahovnico so to očitno manj pomembne številke. 1 6 Nedelja, 7. septembra 2008 NEDELJSKE TEME ŠKRATOVA ČEPICA - Otroška kviz-oddaja na Radiu Trst A / Otroci sodelov V slogi je moč! »TI rs MISLI „J. T>ct A oddajo Velite «»1« so kdo sr»°. >» »»" J dobili »e», so smo padi» P°~ povedali, kda) bomo ^ ^^\,0 voditelja Alenka Stip« » ViScTSi ii «»•»■ ' " ^ i Sčmi>™mi,šumi,a. *°Jnojeznami ' i\adio Trst A ■ iakotSena^a smo veseli, a lZ bratove čepice! 'J prav tako kot Vedi neznanke ^šanja,dobro ^ Ce..... dva, tri, SEZNAM OTROK, KI SO NARISALI ŠKRATA IN NJEGOVO ČEPICO: COŠ 1. maj 1945 - Zgonik: Veronika, Valentina, Dana, Katarina J., Sanela B., Tommy, Daniel, Emmanuel, Katarina M. COŠ Lojze Kokoravec - Gorazd - Salež: Andrej, Gabriel, Ilian, Jasna, Kristjan Matej, Matteo, Erik, Lara, Nicola, Samuel, Sara, Martin, Rudy. COŠ Pinko Tomažič - Trebče: Alen, Dean, Jaren, Maja, Alex, Chiara, Elia M., Elia P., Filip, Kelly, Manuel, Carlo David, Francesco, Gaja S., Gaja V., Igor, Ivan K., Matej, Mihael, Nika, Noel, Tina, Valentina, Veronika F., Veronika S., Arlin, Arthur, Evelyn, Ivan G., Ivan P., Jadran, Roberto, Vera. Iz Doberdoba: Jaro, Julija. OŠ France Bevk - Opčine: Erik, Jakob, Ketty, Marta, Matej, Peter, Sara, Shanti, Tina, Zala. OV Sovodnje "P" tem tudi.zabavamo Shanti in Marta "S France Bevk Oi ZDRAVO ŠK f''fa Sfno pričakovali f b'^ lahko igrali ' ^sssssr da hi ;.p?zorno nategnili dabl čimveč točk dobili ' I r^ss ZV'd°S-Smo se zvrstili ÍÜ , t > : (Učenci COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika in COŠ Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža) _ Ko smo zapeli po Rad o nas slišali do Trsta in I * - (M . tj t rt» (srednji in veliki OV Sovodnje) Dragi otroci in drage učiteljice, hvala, da ste bili z nami!!! Ekipa Škratove čepice: Rosana Prezzi, ICaterina Citter in Alenka Hrovatin 1 6 Nedelja, 7. septembra 2008 NEDELJSKE TEME / MANJŠINE - Sardinski deželni odbor sprejel triletni načrt Promocija sardinščine kot utrjevanje samozavesti Stolnica v Cagliariju, glavnem mestu Sardinije BALKAN - Besedni spopad med grškim in makedonskim predsednikom vlade Manjšinsko vprašanje otežuje krhke grško-makedonske odnose Spor med Grčijo in Makedonijo je v letošnjem poletju prerasel v pravo besedno vojno v zvezi s statusom makedonske manjšine v Grčiji. Napetosti že itak zelo težkih odnosov med državama, ki izhajajo iz grškega ugovarjanja imenu Makedonije, je namreč makedonsko državno vodstvo dodalo še zelo kompleksno in sporno vprašanje makedonske manjšine v Grčiji, ki že desetletja zastruplja odnose na grško-makedonski meji. Spor okoli imena je znano vprašanje. Že po razglasitvi neodvisnosti Makedonije v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je Grčija sporočila, da ne soglaša z imenom nove države. Makedonija se namreč imenuje grška regija na severu države, na to ime so Grki zelo ponosni, Aleksandra velikega makedonskega pa imajo za svojega nacionalnega junaka, na katerem sloni velik del slavne starogrške zgodovine. Že v času Jugoslavije so Grki negodovali zaradi imena tedanje republike Makedonije, ki je bila sestavni del SFRJ, po razpadu Jugoslavije pa so se temu imenu uprli. Mednarodna skupnost je tako našla začasni kompromis z imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (Former Yugoslav Repubblic of Macedonia - FY-ROM), sedaj pa Grčija na to ime na pristaja več, tudi zato, ker Makedonija v svoji ustavi tega imena ne uporablja. Grki torej zahtevajo, naj Makedonija spremeni ime. To naj bi bilo sestavljeno iz dveh besed, tako da bi besedi Makedonija dodali pridevnik ali drugačno oznako. Med predlogi se pojavljata imeni Makedonija - Skopje in Severna Makedonija, dogovora pa še ni. Ker ni dogovora, Grčija že 17 let ovira vključevanje Makedonije v Evropsko unijo: Makedonija ima sicer status kandidatke, vendar Grčija ne pristane na zahtevo po določitvi datuma uradnega začetka pristopnih pogajanj. Na aprilskem vrhu zveze Nato v Romuniji je tako zaradi imena Grčija blokirala približevanje Makedonije severnoat-lantskemu zavezništvu. Atene imenu nasprotujejo, ker naj bi kazalo na ozemeljske težnje Skopja po severni grški pokrajini z istim imenom. Skopje pa Atene obtožuje, da zanika nacionalno identiteto, jezik in kulturno dediščino Makedonije. Ob številnih temah, ki vzburjajo polemiko med državama, je tudi tema makedonske manjšine v Grčiji. Slednja živi na velikem območju južno od države Makedonije, v grški provinci, ki se prav tako imenuje Makedonija. Glavno mesto te province je Solun (Thessaloniki), kjer makedonske manjšine praktično ni več, je pa ta manjšina prisotna na severu province, torek ob meji z Republiko Makedonijo, ob medu Lerin - Florina. Mesto se v zgodovini prvič omenja leta 1334. ko je vezano na srbskega kralja Dušana, že leta 1385 pa so ga zasedlo Otomani. V 19. stoletju je bil Lerin središče slovanskega gibanja za odcepitev od otomanskega imperija, versko pa se je prebivalstvo v regiji delilo na dva dela: vsi so bili pravoslavni, le da jih je približno polovica pripadala grški pravoslavni cerkvi, druga polovica pa bolgarski. Spori torej segajo daleč v zgodovino. Grško govoreče prebivalstvo je bilo koncentrirano v mestih, slovansko prebivalstvo pa je živelo večinoma na podeželju. Kljub močnemu slovanskemu gibanju je leta 1912 po prvi balkanski vojni regija pripadla Grčiji. V prvi svetovni vojni so jo zasedli Bolgari, v drugi svetovni vojni pa je postala središče slovanskega odcepitvenega gibanja. To se je nadaljevalo tudi po koncu vojne, ko je bilo v grški državljanski vojni mesto precej dolgo pod nadzorom komunističnih sil, organiziranih v Slovansko-make-donski osvobodilni fronti, ki se je kasneje preimenovala kar v Narodno osvobodilno fronto. Leta 1964 je v regiji delovalo sedem partizanskih enot, ki so bile politično oziroma ideološko vezane na Titovo Jugoslavijo. Fronta se je nato združila s komunistično Demokratično fronto Grčije, ki pa je bila v državljanski vojni poražena. Po porazu se je na tisoče ljudi iz regije preselilo v sedanjo Republiko Makedonijo in v druge države vzhodnega bloka. Grške manjšine, ki danes obstajajo na Češkem, na Madžarskem in v manjšem številu v nekaterih drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka, so se oblikovale takrat. Grčija je radikalno reagirala in poražence v državljanski vojni dosledno zatirala. Ljudem, ki so se izselili, je zaplenila premoženje, tistim ki se prištevajo k makedonski manjšini, pa še sedaj prepoveduje vstop v državo. Makedonska manjšina ne uživa nikakršnih pravic, niti pravice do rabe jezika v zasebnosti, kar je edinstven primer v Evropski uniji. Grčija pač obstoja manjšine sploh ne priznava. In tp je eden razlogov dolgotrajnih polemik z Republiko Makedonijo. Letos poleti je makedonski premier Nikola Gruevski poslal evropskim institucijam pismo, v katerem je navedel, da makedonska manjšina živi v Grčiji in ima pravico do priznanja ter pravico do učenja maternega jezika v šolah. Zahteval je, naj Grčija prizna obstoj makedonske manjšine in naj ji zagotovi osnovne pravice po evropskih standardih. Gruevski je v pismu, ki so ga objavili grški mediji, med drugim tudi pozval Atene k priznanju lastniške pravice več tisoč večinoma etničnih Makedoncev, ki so se rodili v Grčiji in po koncu državljanske vojne zbežali v tedanjo Jugoslavijo. Grčija je pismo odločno zavrnila. Pri tem je poudaril, da je rešitev tega problema bistvenega pomena za normalizacijo odnosov dveh sosednjih držav, ki so se poslabšali zaradi zavračanja Grčije, da bi sprejela ime Makedonija. Atene so zahteve odločno zavrnile. Označile so jih za nesprejemljive. Tiskovni predstavnik grške vlade Teodoros Rusopulos je zahteve za priznanje makedonske manjšine in vrnitev premoženja njenim pripadnikom označil za neutemeljene in nesprejemljive. Ob tem je dodal, da te zahteve predstavljajo nov poskus Skopja, da postavi ovire mirnemu reševanju spora glede imena Makedonija. Nekaj dni kasneje se je oglasil tudi grški premier Kostas Karamanlis, ki je prav tako zavrnil trditve Skopja o obstoju makedonske manjšine v Grčiji. Kot je zapisal v pismu makedonskemu kolegu Nikoli Gruevskemu, so vsakršne trditve, ki se nanašajo na obstoj makedonske manjšine povsem neutemeljene, politično motivirane in nespoštljive do zgodovinske realnosti v regiji. »Ne obstaja nobena makedonska manjšina v Grčiji. Nikoli ni obstajala,« je zapisal v odgovoru na pismo Gruevske-ga. Pismo je namenjeno vmešavanju v notranje zadeve sosednje države, je še poudaril predsednik grške vlade. »Glede vsakršnega lastniškega vprašanja se vsak posameznik lahko zateče na sodišča, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu,« je odgovoril Karamanlis. Nekaj dni po objavi odgovora predsednika gržke vlade Karamanlisa se je v Skopju zbralo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali priznanje obstoja makedonske manjšine v Grčiji. Po navedbah organizatorjev se je na shodu zbralo 8000 ljudi. »Nacionalne identitete ni mogoče izničiti z odlokom. Naša državljanska pravica je, da se izrekamo za Makedonce, zato se nikoli ne bomo odrekli svoji identiteti,« je na shodu povedal predsednik makedonskega parlamenta Traj-ko Veljanovski. Deželni odbor Sardinije je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami odobril triletni načrt za zaščito in promocijo sardinskega jezika. Gre, kot poudarjajo v uradih deželne vlade, za »nov nosilni steber poudarjanja identitete sardinskega jezika, s čimer se deželna uprava ukvarja že več let«. Triletni načrt za obdobje 2008 - 2010 je instrument politike načrtovanja, usmerjanja in koordinacije posegov, ki imajo za namen poudarjanje jezikovnih pravic sardin-skega ljudstva, kot do navedene v deželnem posebnem statutu iz leta 1948 in ki predstavljajo še danes bistveni razlog za poudarjanje deželne avtonomije. Dežela ocenjuje, da je sardinski jezik v vseh svojih variantah neodpoved-ljivo kulturno bogastvo in torej eden temeljev sardinskega deželnega sistema; dežela je zato zavzeta za širjenje pozitivnih učinkov jezikovne različnosti in za čedalje večjo rabo jezika. »Promocija jezika je torej poleg utrjevanja samozavesti sardinskega ljudstva tudi element ko-hezije družbe, v skladu z dokumenti o načrtovanju, ki jih je sprejela Evropska unija,« so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je objavila deželna vlada. Dodali so tudi, da je v tem pogledu uveljavljanje sar-dinščine tudi gospodarski potencial, ker je sredstvo za poživitev in za večjo rast sardinske družbe. V zadnjih letih so soočenja, simpoziji in razprave, pa tudi statistično preverjanje stanja po novostih, ki jih je v zakonodajo vnesel okvirni zakon za zaščito manjšin 482 iz leta 1999, pokazali na nujnost, da tudi dežela priredi svoje normativne instrumente novim potrebam. Sedanji normativ se namreč prvenstveno ukvarja z vrednotenjem kulture in z zaščito nesnovnega bogastva, še zlasti raznih sardinskih narečij, ne ukvarja pa se s specifičnostjo problematike poži-vljanja jezika in njegovega načrtovanja. Glede na to je načrt, ki so ga sedaj odobrili, učinkovito sredstvo za prehod k novim primernejšim normativnim sredstvom. Dežela se je pri pripravi tega sklepa opirala na predloge institucij, ustanov, združenj in strokovnjakov; z njim je posegla neposredno v jezikovno izobraževanje, torej v proces usposabljanja za rabo jezika. Dežela se namreč namerava intenzivno posvetiti uveljavljanju jezika v učnih načrtih v javnih šolah, uvedbi ustreznih izpopolnjevalnih tečajev na univerzah, zagotavljanju štipendij, posegom v pomoč sredstvom obveščanja, ki uporabljajo sardinski jezik, izrecno pa namerava podpreti tudi projekte v šolah v sodelovanju s krajevnimi upravami. Gre torej za pomembne cilje, katerih učinkovitost bodo tudi sproti preverjali. Med specifičnimi ukrepi je navedeno utrjevanje narečnega izročila z izdelavo jezikovnega atlasa Sardinije, okrepitev večjezičnosti na deželnih sredstvih obveščanja ter odprtje spletne digitalne televizije v sardinskem jeziku; izvajanje manjših projektov pa bodo poverili krajevnim upravam. Spominska slika ob otvoritvi cerkve v Lerinu leta 1910 z bolgarskim napisom Ponudbe veljajo do 17. septembra 2008 S^MISFeRO pot do ugodnosti UGODNOST JE NA POTI 12 ribjih palčk FINDUS zamrznjene 300 g, 8,33 €/ kg s €2,50 » > Sir Piave LATTEBUSCHE srednje staran cena za kg \ € Ekstra deviško oljčno olje TRASIMENO klasični okus 75 cl, 3,33 €/liter --------- : €2,50 Nahrbtnik Eastpack model PADDED NA VOLJO V VEČ BARVAH 34,90 V € \ Pepsi 2 litra 0,50 €/ Itter 1,00 \ Testenine 50 ssele;x vec vrst, 500 g, 1,00 €/kg „ con Bicarbonato Prašek za pralni stroj SOLE 45 pranj 3.717 g Meso Oro MONTANA 3 x 90 g \€ 5,56 €/kg € 5,00 ... in še VELIKO PONUDB PO €URO 29,90 Videopredvajalnik MP3 MUSIC BOX TS 1E • 1 GB notranjega spomina z režami za SD in MMC kartice • 10 prednaloženih videoklipov med katerimi Jesse McCartney in Hilary Duff • radio • line • MP3 encoding SEPTEMBRA IN V NEDELJO fy. oANS Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 21.00 - od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 21.00 - NEDELJA 9.30 - 20.00 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) 18 1 6 Nedelja, 7. septembra 2008 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEZNANE TRŽAČANKE IN GORIČANKE Viktorija Gorup - S. Urbana (Prva provincialka, 1880 -1968) Ko govorimo o samostanih in redovnicah, vidimo pred seboj predvsem njihovo zunanjo podobo in njihovo odmaknjeno ali celo v popolno samoto umaknjeno življenje, čeprav je njihovo poslanstvo zelo pogosto mnogo širše in njihovo delovanje v živem stiku z zunanjim svetom. Posebno velja to za tiste kongregacije, ki posvečajo svoje delo šolski vzgoji. Med te spadajo tudi Šolske sestre Ill.reda sv. Frančiška Asiškega, ki imajo svoje domove tudi v naših krajih, v Trstu, Borštu, Dolini, Gorici, v Žabni-cah in Beli peči. Kongregacija šolskih sester je verska ustanova papeškega prava. Njene članice se ravnajo po nauku Kristusa in zgledu sv. Frančiška Asiškega. Zanje se je na papeževo priporočilo zelo zavzemal mariborski škof Anton Martin Slomšek, a želja se mu je izpolnila šele dve leti po smrti, ko so prišle l.1864 v Maribor prve štiri šolske sestre iz Gradca. Mariborska skupnost se je čez nekaj let osamosvojila in je bila v Mariboru uradno ustanovljena l.1869. Počasi je rastla in se začela širiti v druge kraje. L.1895 so šolske sestre že poučevale v Trstu na dekliški šoli pri sv. Jakobu. 25.avgusta 1898 pa so prišle v Tomaj, kjer jih je takrat že čakalo poslopje s šolskimi prostori. Tomajska šola je hitro napredovala in si pridobila velik ugled. Že prvo leto jo je obiskal tržaški škof Andrej Marija Šterk. V imenu učenk ga je pozdravila osemletna Viktorija Gorup, poznejša sestra Urbana, ki ima velike zasluge, da so po izgonu iz Tomaja (l.1947) šolske sestre že čez dve leti kupile hišo v ul. delle Docce pri Sv. Ivanu, kjer je potem na številki 34 zrast-la moderna, smotrno urejena stavba, današnji Provincialni dom šolskih sester. Leta 1947 je bilo tudi potrjeno že l. 1935 sprejeto novo ime, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Večkrat radi pozabljamo, da nič ne nastane samo od sebe. To velja tudi za redovne skupnosti. Brez podjetne in iznajdljive, predvsem pa vztrajne in požrtvovalne s. Urbane, ki je postavila temelje svetoivanskemu domu, danes dom ne bi bil tak kakršen je, čeprav še ni bil popolnoma dokončan, ko ji je l.1956 potekel mandat pro-vincialne predstojnice. Poslušnost je eno izmed načel, ki se mu morajo redovnice podrediti, zato je tudi s. Urbana brez ugovora odšla v Gorico. S svojo podjetnostjo in sposobnostjo je zaznamovala vsako sestrsko postojanko, kamor so jo poslali, zato je prav, da enega izmed portretov posvetimo njenemu življenju in delu. S. Urbana Gorup se je rodila v Tomaju 7. jan. 1890 v hiši gostilničarja Jožefa in matere Ane Jerman. Ob rojstvu je dobila krstno ime Viktorija. Osnovno šolo je obiskovala v rojstnem Tomaju in bila med prvimi učenkami šolskih sester. Potem so jo starši poslali na učiteljišče v Maribor, kjer so imele šolske sestre vrsto šol, od otroškega vrtca do učiteljišča. Med študijem v Mariboru se je odločila za redovništvo, tam je opravila tudi noviciat, saj so imele šolske sestre v Mariboru materino hišo. Julija 1910 je maturirala, kmalu potem, že 15. avgusta, pa je sprejela redovniško obleko. Najprej je poučevala na vadnici kongregacije v Mariboru, potem pa pet let v Tomaju. Od tam so jo poslali v podružnice v Split, Mostar in Imotsk, kjer se je dobro naučila hrvaškega jezika. Po nastanku Jugoslavije se je l. 1918 vrnila v Maribor. Poučevala je dve leti na meščanski šoli in srbohrvaščino na učiteljišču ter l. 1919 opravila izpit za poučevanje na meščanski šoli. Medtem so se po italijanski zasedbi naših primorskih krajev močno spremenile tudi razmere v Tomaju. Italijanske oblasti so z nenaklonjenostjo gledale šolske sestre, ki niso imele italijanskega državljanstva. L. 1922 so se razmere tako zaostrile, da so Italijani zahtevali, da smejo v Tomaju poučevati samo sestre z italijanskim državljanstvom. Zato je vrhovno predstoj-ništvo v Mariboru poslalo v Tomaj s. Urbano Gorup in s. Ahacijo Kacin, sestro prof. Antona Kacina, ki je bila rojena v Idriji. S. Urbana se je v Tomaju vsa posvetila širjenju šole, ki je bila do tedaj samo trirazredna. Pri tem se je že pokazala njena organizacijska sposobnost. Kot voditeljica šole je že v ne- kaj letih dosegla, da je imela šola pet razredov, v šol. l. 1931/32 pa se ji je pridružil še enoletni strokovni tečaj - Corso d'avviamento professionale annua-le tipo industriale femminile, seveda v italijanskem jeziku. Veliko skrb pa je posvetila tudi organiziranju gospodinjskih tečajev. Marsikatera gojenka teh tečajev se je potem odločila za re-dovništvo. Že ob prihodu s. Urbane v Tomaj so morali v vseh šolah (1922/23) poučevati italijanščino kot obvezni predmet. S šolskim letom 1925/26 pa je moral biti na ukaz oblasti pouk v prvem razredu samo v italijanščini, tako v šol. letu 1929/30, ko so prišli do petega razreda, ni bilo na Primorskem nikjer več slovenskega pouka, tudi na šoli tomajskih sester ne. V vseh šolah je bilo celo strogo prepovedano spregovoriti eno samo slovensko besedo, tudi na hodnikih. Sestre so kljub tej prepovedi, kolikor so mogle, v zavodu ohranjale živo slovensko besedo s prirejanjem raznih nastopov in prireditev. Že l. 1924 so morale tomajske sestre -učiteljice opraviti predpisane izpite iz italijanskega jezika, s čimer so sploh pridobile dovoljenje za pouk v zavodu, ki je bil takrat še slovenski. Vsako leto pa so morale na novo vložiti prošnjo, da so smele naslednje leto še poučevati. Kljub veliki previdnosti je le malo manjkalo, da fašistične oblasti v To-maju niso ukinile šole šolskih sester. Jeseni l. 1940 jim je šolski nadzornik že poslal sporočilo, da ne smejo več vpisovati otrok v prvi razred. Razlog za ta ukrep je bila igra, ki so jo na pustni torek l. 1939 priredile članice Marijine družbe pod vodstvom s. Ahacije Kacin. Predstava je bila v slovenščini, udeležile pa so se je tudi zavodske notranje gojenke. Didaktični ravnatelj Antonini in šolski nadzornik Cento-fanti sta zahtevala natančno preiskavo. S. Ahacija je morala napisati izjavo o tej prireditvi, kjer beremo, da je bila prireditev v slovenščini v neki sobi, ki ne pripada zavodu, da je vse pripravila sama, tudi obleke, predstave pa se je udeležilo tudi sedem njenih učenk iz strokovne šole. Da ni prišlo do ukinitve šole je na prošnjo s. Urbane posredoval škof Santin, ko je imel prav takrat vizitacijo v tomajskem samostanu. V času, ko sta prišli s. Urbana in s. Ahacija v Tomaj, so se začele v kon-gregaciji šolskih sester v Mariboru pripravljati velike spremembe. Kongre-gacija se je že močno razširila. L. 1922 je imela svoje podružnice, poleg Slovenije, še v Hercegovini, Dalmaciji, na Primorskem, v Egiptu in Severni Ameriki. Zato je vrhovna predstojnica mati Stanislava prosila sveto kongregaci-jo za redovnike, da jim dovoli razdelitev na province, ker materina hiša ne more sprejeti vseh novink iz oddaljenih krajev. Še isto leto so sestre dobile potrebno dovoljenje, s pogojem, da njih zadevah. Aprila 1941 sta si s Slovenijo že razdelili Nemčija, Italija in Madžarska. Druga svetovna vojna je bila na pohodu. S prihodom Nemcev je bila ukinjena tudi materina hiša v Mariboru. Od tam izgnane sestre so se razkropile na več strani, osem jih je prišlo v Tomaj. Že junija 1941 je prišla tja tudi m. Terezija, vrhovna predstojnica iz Maribora izgnanih šolskih sester. S. Urbana jo je pospremila v Rim k papežu, ki je dal dovoljenje, da so se sestre naselile v Rimu, kjer so takoj potem kupile hišo. S. Urbana je po- vezniški upravi, medtem ko so z denarnimi prispevki povsod rastle hiše italijanskih redov. Kljub temu ni odnehala, prosila je sestre prednice, naj ji pomagajo zgraditi primerno hišo. Rade so se odzvale njenim prošnjam in poslale, kolikor so mogle. Pomagali so ji tudi duhovniki in prijatelji zavoda z brezobrestnimi posojili, pa tudi z denarnimi prispevki. Novi dom pri Sv. Ivanu je začel rasti in dobivati novo podobo. Prednica v Borštu je dobila sedem milijonov za svojo hišo, a izplačilo se je zavleklo in zaradi zaostrenih Na fotografiji levo sestra Urbana, desno prvotna stavba doma šolskih sester pri Sv. Ivanu se v vsaki provinci ustanovi tudi noviciat. Tako so nastale štiri province: Slovenska s sedežem v Mariboru, Hrvaška s sedežem v Splitu, Italijanska s sedežem v Tomaju, Severnoameriška s sedežem v Chicagu. Pismo z odlokom o razdelitvi so 7. oktobra 1923 iz Maribora poslali vsem novim provincam, tudi tomajski. Naznanili so tudi, da bodo nadzorstvo vsake province prevzele provincialne prednice. Za Italijansko provinco sv. Petra in Pavla s sedežem v Tomaju je bila imenovana s. Urbana Gorup, kateri so pripadale še hiše To-maj, Gorica, Idrija in Aleksandrija. Vsaka provincialna predstojnica je smela sama ustanavljati in razširjati delovanje sester na svojem območju. To novo imenovanje s. Urbane za provincialko nam pojasni njeno veliko vlogo in odgovornost, ki jo je spremljala vsa leta, ko se je pod fašizmom morala boriti in skrbeti za tomajski zavod, ki bi ga brez njenega skrbnega in previdnega vodstva težko ohranili. Še več, na mestu starega Tabra je l. 1930 pod njenim vodstvom zrastlo novo poslopje. V pritličju so bile govorilnica, pisarna in shrambe, v 1. nadstropju pisarna in sobe za starejše onemogle varovanke, v 2. nadstropju pa klavzura. S. Urbana je opravljala svoje odgovorno delo do l. 1935. Kot predstojnica province je s pooblastili, ki jih je imela, širila vpliv svoje hiše. Na prošnjo društva Katoliških žena je že l. 1927 poslala sestre v Žabnice, kjer so se posvetile vzgoji doraščajoče ženske mladine in obiskovale bolnike ali zapuščene, pomoči potrebne ljudi. Poskrbela je tudi za podružnico v Kairu, za kar se je posebno zavzemala s. Marija Franka Martelanc, ki je postavila tam temelje nove podružnice za zaščito slovenskih deklet in mladih mater, ki so hodile v Egipt delat kot dojilje. L. 1934 je s. Urbana z darilno pogodbo prevzela hišo družine Maly v Beli peči. Ustanovila je novo podružnico in poslala tja sestre, ki so prevzele dosmrtno oskrbo zakoncev Maly in skrbele za vzgojo mladine. Prirejale so kuharske in šiviljske tečaje ter stregle bolnikom. Leta 1935 je bila na mesto provincialke imenovana s. Natalija Malalan, izkušena s. Urbana pa je postala vi-karica in zastopnica province v zuna- skrbela za vse najnujnejše, ostala v Rimu tri mesece in pomagala m. Tereziji Hanželič, da je uredila vse potrebno za naselitev sester. L. 1943 je odšlo šest sester iz Trsta v koncentracijsko taborišče na otoku Rabu, kjer so interni-ranci množično umirali, ker so izginjali paketi, ki so jim jih pošiljali domači. Sestre so poskrbele, da so redno prihajali paketi, v taboriščni bolnišnici pa so lajšale gorje najtežjim bolnikom. Po kapitulaciji Italije (l. 1943) in nemški zasedbi naših krajev je Tomaj zaradi spopadov preživljal težke čase, čeprav so sestre že takrat začele v šoli spet poučevati v slovenskem jeziku. Oktobra 1945 pa jim je ZVU izdala uradno dovoljenje za odprtje slovenske šole za dečke in deklice ter otroški vrtec. Vodstvo province je takrat, zaradi smrti s. Natalije, spet sprejela s. Urbana, ki je ostala na tem položaju do l. 1956. V teh povojnih letih se je zgodilo marsikaj. Septembra 1947 je Tomaj pripadel Jugoslaviji. Šolske sestre so morale prisilno zapustiti samostan in šolo. Provincialni sedež je bil s posebnim dekretom prestavljen v Trst v Marijin dom v ul. Risorta 3. Provincialna predstojnica s. Urbana se je začasno naselila v Zavodu sv. Družine v Gorici, od koder je upravljala provinco in razmišljala, kako bi prišla čimprej do novega sedeža. Še isto leto (1947) je odprla podružnico v Borštu, naslednje leto pa še v Dolini. V Borštu so sestre obnovile hišo, ki jim jo je poklonila Marija Jančar, za katero so potem skrbele do njene smrti. Odprle so tudi otroški vrtec, vodile gospodinjske tečaje, kasneje pa skrbele za bolnike. Tudi v Dolini je s. Urbana spodbudila sestre, da so odprle otroški vrtec, kasneje pa so tudi tam prišle do lastne hiše. Končno je l. 1949 našla vilo z velikim vrtom, last tovarnarja Hauserja, pri Sv. Ivanu v Trstu in jo odkupila. Tja, v ul. delle Docce 36, se je preselila 16. julija še z dvema sestrama in prenesla na novi naslov tudi provincialni sedež. Takoj je poskrbela za inštrukcije iz slovenščine in matematike. Že jeseni so sprejeli prve gojenke. Stavba pa je bila dosti premajhna za velike načrte s. Urbane. Povsod je iskala denarno pomoč, da bi povečala hišo, a je povsod naletela na gluha ušesa, tudi pri za- političnih razmer je denar odstopila s. Urbani. Tako je stavba lepo napredovala, vendar je bilo potrebno še dosti sredstev in dela, da bi bila njena zamisel pod streho, preden ji je potekel l. 1956 mandat in je vodstvo province prevzela s Rafaela Saksida. S. Urbana je želela ostati v Marijinem domu v ul. Risorta, da bi pomagala novi provin-cialki dokončati delo, toda nova vrhovna predstojnica m. Teresita Vidan jo je premestila v Gorico, kjer je ostala do aprila 1957, ko je bila prestavljena kot prednica v Belo peč. L. 1963 ji je potekel redni mandat predstojnice, vrnila se je v Gorico, kjer je pomagala pri vzgoji najmanjših. L. 1967 se je bolna vrnila v Trst. Potrpežljivo je prenašala udarce, ki so jo spremljali na njeni življenjski poti. Zaradi nesrečnih padcev in bolezni ledvic je bila zadnja leta priklenjena na bolniško posteljo, vendar je tudi bolezen sprejemala z dostojanstvom in vdanostjo v božjo voljo. Dokler je mogla, je pomagala povsod, kjer so jo potrebovali. Pisala je prošnje, posredovala na raznih uradih za podpore ali ureditev pokojnin za ljudi, ki si sami niso znali pomagati. Vedno je bila delavna in vestna; kjerkoli se je znašla, povsod je svoje delo opravljala resno in zavzeto. Navidez, pravijo, je bila nekoliko trda, a pod navidezno strogostjo je bilo globoko čuteče srce, ki je vedno priskočilo na pomoč vsakomur, ki jo je potreboval. Bila je zelo podjetna in odločna organizatorka. Z veliko vnemo je skrbela za vsako novo podružnico in jo zapustila šele, ko je bila nova prednica dobro vpeljana v svoje dolžnosti. Bila pa je tudi dobra učiteljica in modra vzgojiteljica. Umrla je 9. oktobra 1968 v tržaški bolnišnici, stara 78 let. Njen pogreb je dokazal, da so jo mnogi visoko cenili. Prišli so se poslovit od nje, poleg sester, še prijatelji in znanci, pa tudi mnogi duhovniki. Lelja Rehar Sancin Popravek: V nedeljo, 24. avgusta t.l. sta se v prispevek o Ljubki Šorli vrinili kar dve večji napaki. Pogreb je bil 4. maja 1993, ne 4. aprila. Simpozij je l. 2000 pripravil Meddruštveni odbor Slavističnih društev (ne meddružbeni). (LRS) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. septembra 2008 19 PREDAVANJE KZ Enolog Iztok Klenar o trgatvi Kmečka zveza vabi svoje člane vinogradnike na predavanje, ki ga prireja 10. septembra, ob 20.uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2, na temo: trgatev, predelave grozdja in nega mošta. Predaval bo enolog Iztok Klenar. Srečanje s priznanim strokovnjakom je prilika za utrditev in posodobitev strokovnih posegov, ki spremljajo omenjena opravila, zato so vabljeni, da se ga udeležijo. STROKOVNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE - Ob začetku trgatve Za dobro vino je pomembna pravilna ocena zrelosti grozdja Trgatev je izredno pomemben dogodek na vinogradniškem posestvu, saj se z njo začenja nova proizvodnja vina. Kakovost vina je seveda odvisna predvsem od organoleptičnih lastnosti grozdja. Na te pa ob trgatvi ne moremo več vplivati. Lahko pa s primernimi posegi določimo najugodnejši čas trgatve in s tem optimalne zrelostne stopnje grozdja. V nadaljevanju navajamo poleg osnovnih navodil za določanje časa trgatve tudi nekaj strokovnih nasvetov za pravilno ravnanje z grozdjem med trgatvijo. Pri tem dajemo poseben poudarek postopku jemanja vzorcev grozdja za opravljanje meritev vsebnosti sladkorja in kislin. Napačno jemanje vzorcev nam lahko da nerealno sliko zrelostnega stanja grozdja z vsemi negativnimi posledicami, ki temu sledijo. Določanje časa trgatve in ravnanje z grozdjem med trgatvijo. Zrelost grozdja je odvisna od raznih dejavnikov, med katerimi so najvažnejši obremenitev trte, sorta, lega in delovanje fotosinteze (število in stanje listov). Glede na to, da se ti parametri razlikujejo od vinograda do vinograda, je nujno, da preverimo za vsak nasad posebej zrelostno stanje grozdja. Če je v vinogradu več sort ali če je zrelostna stopnja grozdja, tudi vi primeru iste sorte, različna od trte do trte ali celo na isti trti, je priporočljivo 2-3 trgatve. Trgači se morajo držati navodila, da se pri trganju grozdja v posodah ne tlači, ker se sicer začnejo že med trgat- vijo oksidacijski in drugi negativni procesi, ki načnejo kakovost mošta. Grozdje mora priti čimprej in v najboljšem stanju v klet. Postopek jemanja vzorcev: Najboljšo »sliko« o tehnološki zrelosti grozdja nam da analiza. Če želimo, da bodo rezultati analize čim bolj verodostojni, jih moramo jemati pravilno. Držimo se sledečih navodil. Vzorec obsega 100 jagod, odvzetih iz 25 trsov in to po 50 jagod na levi in desni strani trsa. Jagode so odvzete po naključnem izboru v spodnjem in zgornjem delu grozdov. Pri izbiri trsov, s katerih bomo odvzeli jagode, pazimo, da izberemo tiste, ki najbolje predstavljajo povprečno zrelostno stopnjo vinograda. Izbira trsov z najbolj ali najmanj zrelim grozdjem, bi nam dala podatek, močno odstopajoč od realnega zrelostnega stanja in bi nas zgrešeno pogojevala pri določitvi časa trga- tve. Ta pa je, kot že poudarjeno, izredno pomemben, ker so posledice slabih odločitev za začetek trgatve lahko zelo negativne iz sledečih razlogov: ne dosežemo kakovosti, ki jo lahko da neka lega; dobimo prekisla in nestabilna ter težko filtrabilna vina; imamo težave z alkoholno fermentacijo zaradi preveč ali premalo sladkorja; v obeh primerih, prezgodnje ali prepozne trgatve, izgubimo odločilno rdečo barvo pri rdečih sortah. TRGATEV - Vrsta predpisov Brez zavarovanja ■ V • I • V| • samo družinski dani Tudi trgatev ima svoja pravila, ki jih je treba spoštovati kroma Nekje prej, drugje pozneje se začenja trgatev. Našim vinogradnikom po navadi pomagajo pri trganju grozdja poleg sorodnikov tudi prijatelji in znanci. Trgatev v naši tradiciji ni le opravilo, s katerim se zaključi pridelovalni krog grozdja, temveč je tudi družabno srečanje, na katerem radi sodelujejo tudi ljudje, ki se ne posvečajo gojenju trte. Tu pa nastanejo težave. Po obstoječi zakonodaji mora namreč vinogradnik, upravitelj kmetije, izpolniti zahtevne obveznosti v zvezi z delovno silo, ki mu pomaga, ne glede na to, če je plačana ali to opravlja prijateljsko, brezplačno. Pri tem so izvzeti upraviteljevi in soprogini sorodniki do tretjega kolena. Zanje ni predvidena nobena obveznost, zato lahko prosto pomagajo pri trgatvi. Za boljše razumevanje navajamo seznam sorodnikov, upraviteljevih oziroma soproginih, do tretjega kolena. Upraviteljevi sorodniki; prvo koleno: starši in otroci; drugo koleno: bratje, sestre, vnuki in dedje; tretje koleno: strici in tete, pradedje, nečaki in nečakinje, pravnuki in pravnukinje. Soprogini sorodniki: prvo koleno: starši; drugo koleno: dedje, bratje in sestre; tretje koleno: pradedje, strici in tete, nečaki in nečakinje. Za vse ostale, najeto delavno silo, prijatelje in znance, je treba zadostiti obveznostim, ki jih navajamo v nadaljevanju. Pri tem so izključeni študentje od 16. do 25. leta starosti in upokojenci, za katere veljajo zakonska določila, ki jih navajamo posebej. Upravitelj kmetije mora zaprositi za vpis svojega posestva v Zavod za socialno varstvo ( INPS ). Slednji mu dodeli status kmetije, ki ima pravico, da najame delavno silo. Po dodelitvi tega statusa, omenjeni zavod izda kmetiji register (Registro imprese), s katerim se najetega delavca ali kogar koli pomaga pri trgatvi vpiše na zavod sam in na urad za delo (Ufficio del lavoro). Povprečen čas za pridobitev zgoraj navedenih dokumentov sta dva tedna, zato vabi Kmečka zveza vse zainteresirane, da se čimprej (najkasneje petnajst dni pred trgatvijo javijo v njenih uradih za izpolnitev potrebnih obrazcev. Ob koncu pa še nekaj pomembnih informacij: Za najem delovne sile mora biti kmetija vpisana v seznam podjetij pri Trgovski zbornici in imeti svojo davčno številko. Vsi delodajalci morajo imeti opravljen tečaj v smislu zakonskega odloka 626 Za vse , ki jih upravitelj kmetije namerava vpisati v seznam tistih, ki pomagajo pri trgatvi, mora razpolagati z njihovo davčno kodo (codice fiscale) in veljavnim osebnim dokumentom. Če so trgači iz Slovenije, morajo zaprositi v Italiji za davčno kodo. Še enkrat vabimo vse vinogradnike, da strogo spoštujejo zakonske obveznosti, ker so možne kontrole javnih organov, kot se že vrsto let dogaja v sosednih pokrajinah, in so v primeru nespoštovanja zakona podvrženi globi in kazenskemu postopku. PRAKTIČNI NASVETI Plastične steklenice lahko izkoristimo tudi pri kmetovanju Danes bomo govorili o zelo praktični temi, ki obenem tudi pripomore k zmanjšanju onesnaževanja okolja: kako lahko izkoristimo plastične steklenice v kmetijstvu. V prodaji sicer obstaja veliko potrebščin, ki jih dnevno uporabljamo pri opravljanju dela na kmetiji. Veliko potrebščin pa lahko zamenjamo z uporabo plastičnih steklenic. Poleg tega, da zmanjšamo onesnaževanje, pripomoremo k zmanjšanju plastičnih odpadkov. Obenem pa tudi prihranimo nekaj denarja. Steklenico na primer lahko uporabimo, da prenašamo cepiče, posebno če daleč. Steklenico prerežemo poševno v višini dveh tretjin s tankim rezilom. Na dno steklenice položimo bombaž, napojen z vodo. Bazo cepiča zavijemo z vpojnim papirjem in ga postavimo v steklenico. Cepič se na ta način dalj časa ohrani. Druga važna uporaba je za pospešitev vkoreninjenja potaknjencev. Steklenico poševno prerežemo na višini dveh tretjin, jo obrnemo in z njo pokrijemo potaknjenca, ki smo ga komaj postavili v kako vazo. Potaknjenec ostane na ta način popolnoma pokrit. Vazo postavimo v za-veten in svetel prostor, a daleč od sončnih žarkov. V vlažnem okolju pod plastično steklenico se bo potaknjenec bolje vko-reninil in se ne bo posušil. Plastično steklenico lahko izkoristimo tudi za tiste potaknjence, ki jih de-nemo v vodo, da razvijejo korenine. Uporabljamo vedno prerezano steklenico na višini dveh tretjin. Če trenutno nimamo doma nobene vaze, je plastična steklenica kot nalašč. Spodaj pa moramo narediti nekaj lukenj. To lahko naredimo z železno žico, katere konico segrejemo na plamenu. Če hočemo, da ima rastlina za nekaj dni stalno vlažno zemljo, plastično steklenico prerežemo na višini ene tretjine. Odstranimo zamašek in vrat zamaška popolnoma napolnimo z dobro stisnjenim časopisnim papirjem. Ostali del steklenice napolnimo z vodo. Vrat prvega dela steklenice postavimo navzdol in v drugi del steklenice tako, da je vrat v vodi. Nad vratom napolnimo z zemljo in sadimo rastlino. Slednja bo imela stalno in homogeno dobavo vode za nekaj časa. Plastično steklenico režemo podol-goma na dva enaka dela in na ta način dobimo mali rastlinjak. Steklenico režemo s škarjami. Spodnji del napolnimo z zemljo in sejemo ali sadimo. Mali rastlinjak odpremo več ali manj, po želji in v ta namen uporabljamo stranske paličice. Plastično steklenico lahko uporabljamo tudi za zalivanje: na zamašku naredimo več malih lukenj. Lahko si uredimo tudi kapljično namakanje tako, da naredimo le eno malo luknjo na zamašku in eno ali dve luknji na dnu steklenice. Steklenico obrnemo in vrat vtaknemo v zemljo rastline, ki jo hočemo zalivati. To je odlična rešitev za vse tiste, ki gredo na nekajdnevni dopust. Da uničimo kak plevel, poševno odrežemo plastično steklenico v višini dveh tretjin, vzamemo zgornji del, mu odstranimo zamašek, ga obrnemo in postavimo nad rastlino, ki jo hočemo odstraniti. Nato poškropimo s herbicidom čez zgornjo odprtino in mu takoj nato spet postavimo zamašek. Na ta način herbicid ne bo šel na bližnje gojene rastline. Obenem bo učinek herbicida večji in torej ga bomo uporabili veliko manj. Steklenico, ki ji odstranimo zgornji del, lahko rabimo v času, ko obrezujemo, da razkužimo obrezovalne škarje. Steklenico napolnimo z raztopino varekine in jo obesimo v bližino. V primeru, da obrezujemo bolno rastlino (kot na primer trto, ki so jo napadli povzročitelji kapi vinske trte), preden preidemo k drugi, škarje razkužimo prav s pripravljeno raztopino. Steklenice lahko uporabljamo kot vabe za ose in sršene: steklenico odreže-mo malo pod vratom, zamašek odstranimo in zgornji del obrnemo ter ga postavimo v preostali del steklenice. Steklenico napolnemo do polovice z raztopino vode in sladkorja ter jo obesimo na sad- no drevo. Ose in sršeni bodo zaradi sladke vode šli v notranjost steklenice, iz nje pa ne bodo mogli. Na isti način pripravimo vabo za polže, le da raje uporabljamo kvadratno steklenico, saj jo laže položimo na tla, na mesto, kjer je veliko polžev. Namesto sladke vode pa nalijemo v steklenico nekaj strupa za polže. Če steklenico obrnemo in jo vtaknemo na oporo paradižnikov, se bodo vanjo ponoči zatekli razni škodljivci, ki jih zjutraj zlahka odstranimo. Steklenici nazobčano odstranimo dno. Vrat steklenice privežemo na konec dolge palice: to nam je lahko v pomoč za pobiranje sadja na visokem, ki ga drugače ne bi utegnili doseči. V steklenico z vodo postavimo v času cvetenja sadja vejico opraševalca in ga obesimo na drevo, ki ga hočemo oploditi: to je precej koristno posebno, če nimamo v bližini rastline opraševalke. Vejico z opraševalcem večkrat zamenjamo. Da branimo mlada debla pred ranami, ki jih lahko povzroči ročna kosilnica z najlonskimi vrvicami, plastični steklenici odstranimo vrat in dno ter jo pre-režemo podolgoma in jo nekoliko odpremo. Nato jo postavimo okrog debla v bližini tal. Da branimo cep na razkol proti mrazu, to lahko storimo s plastično steklenico. V ta namen odstranimo dno steklenice in jo prerežemo podolgoma do vratu. Tako pripravljeno jo postavimo okrog cepljenega mesta in jo dobro pri-vežemo na podlago. Otrokom lahko vzbudimo veselje do vrtnarjenja tako, da plastični steklenici odrežemo vrat in ji naredimo dve ali tri luknje na dnu. Tako pripravljeno steklenico bodo otroci pobarvali, napolnili jo bodo z zemljo in v njej bodo gojili poljubno rastlinico. Veliko je še načinov, kako lahko izkoristimo plastične steklenice, za katere večkrat ne vemo, kaj z njimi. Magda Šturman KULTURNI KRONA IZREDNE SEZONE GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK V Begunjah na Gorenjskem je letošnje leto posebno praznično ob 55-letnici Avsenikovega ustvarjanja. Za ljubitelje narodnozabavne glasbe je obletnica izredna priložnost, saj se glasbeni program v Avsenikovi domačiji odvija skozi celo leto z vsakomesečnimi dogodki in prazničnimi, glasbenimi sporedi. Mesec avgust je na poseben način zaznamoval petdnevni Festival, katerega so se udeležili kot edini predstavniki naše dežele člani godbenega društva Prosek in okteta Odmevi. Nepozabno izkušnjo, ki je kronala posebno uspešno sezono proseške godbe z dodatnim doživetjem, nam je s posebnim navdušenjem in ponosom opisal predsednik Martin Rustja: KONCERT V ZNAMENJU AVSENIKOVE GLASBE IN TRŽAŠKEGA NARODNEGA ANSAMBLA Imeli smo dva nastopa. V popoldanskih urah smo igrali s samostojnim programom v Avsenikovi restavraciji. Predstavili smo bodisi narodnozabavno glasbo kot specifiko našega območja. Zato smo izbrali nekaj skladb iz repertoarja Tržaškega narodnega ansambla, ki je nastal leta 1963 kot skupina, zapisana predvsem slovenski ljudski pesmi. Skladbe Srčna balje-zen, Skomina, Zapoj za vse ljudi, ki smo jih izvedli v Begunjah, je uglasbil Tullio Mo-žina in jih je za to priložnost aranžiral Alek- sander Vodopivec. Za izvedbo tega dela programa smo povabili k sodelovanju pevce okteta Odmevi, da bi zapeli dve pesmi po besedilih Marija Čuka in Saše Mar-telanca. OTVORITEV MEDNARODNEGA VEČERA 22. avgusta pod šotorom v Begunjah je bilo zelo pestro in nabito polno ljudi. Razne televizijske postaje, tudi iz Švice, Avstrije in Nemčije, so posnele dogodek in v nekaterih primerih so predvajale koncert v živo. Med temi je bila seveda tudi slovenska Radiotelevizija. Smo imeli čast, da smo uvedli v večerni program mednarodnega dneva. Vse je bilo natančno DELOVNO POLETJE Letos si nismo privoščili premora, smo vadili tudi v mesecu avgustu. Navadno zaključujemo redno sezono na začetku julija meseca. Poleg rednih vaj smo vadili tudi korakanje s strokovnjakom, da bi bili absolutno pripravljeni na to izkušnjo. Vsi godbeniki so bili zelo požrtvovalni, ker smo vsi čutili pomen tega dogodka. Imeli smo tudi dodatno motivacijo, ki nas je združila, saj je priložnost Z LASTNIMI MOČMI DO VELIKIH ZADOŠČENJ Koncert je priznanje za naše društvo in verjetno za celotno skupnost, ki smo jo predstavljali. Letos smo dosegli višek, ki je sad večletnega zdravega in pametnega delovanja. Za to imajo zaslugo vsi, ki so v dvajsetih letih igrali v vrstah orkestra in ga vodili. Korak za korakom smo dosegli vedno vidnejše cilje in smo naredili vse z lastnimi močmi. Zgoraj: pred gostilno pri Jožovcu Levo in spodaj: pod šotorom v Begunjah Desno: korakanje v šotoru; prvi sprevodnik Igor Zafred (s palico) in dirigentka Eva Jelenc, takoj zatem pa Karleto (Drago Ukmar) z društvenim praporom. pečatila fantastično leto, ki so jo zaznamovali nagrada na tekmovanju in drugi uspehi, zaradi katerih se je precej govorilo in pisalo o nas. Predvsem pa smo se vsi zavedali, da bo ta zadnji uradni nastop z dirigentko Evo Jelenc in smo se potrudili, da bi bila zadovoljna z našim igranjem. agenda Ta koncert je bil nekaj izrednega, dogodek z evropsko odmevnostjo. Smo lahko sodelovali po srečnem spletu okoliščin in smo ponosni, da so nas povabili. Predlagal nas je naš prijatelj Fer-do Kikelj, ki nas je spoznal potom stikov s pihalnim orkestrom Lesce in prav gotovo nas je zelo učinkovito promo-virala tudi zlata plaketa, ki smo jo osvojili na tekmovanju slovenskih godb v Laškem. Uvrstili so nas v jubilejni program Festivala Avsenik, ki je obsegal Gorenjski dan, Dan mladih, Mednarodni dan, Avsenikov dan in Slovenski dan. Kot orkester iz Tržaškega smo sooblikovali tematski večer v mednarodnem duhu z drugimi skupinami, ki delujejo izven slovenskih meja in so se vse poklonile slavljencu z izvajanjem Avse-nikove glasbe. Vezna nit je bila uspešnica »Avtocesta«, ki s svojo širšo priljubljenostjo povezuje različne države in izvajalce. RADO MILIČ - OKTET ODMEVI V BEGUNJAH To je bilo naše prvo sodelovanje z godbo in moram priznati, da je bilo res zanimivo. So nas vprašali za sodelovanje pri dveh pesmih in seveda smo bili za to, saj se je obetala nova in prijetna izkušnja. Prvič smo se soočili z na-rodnozabavnimi skladbami in sploh s tovrstnimi skladbami tukajšnjih avtorjev. Priprava ni bila zelo zahtevna, saj gre za pesmi, ki iz enoglasja prehajajo na štiriglasje brez posebnih tehničnih zahtev. Nekoliko več pa smo se morali potruditi s stilom izvajanja, saj je bilo treba začutiti drugačen pristop. Narodnozabavnih viž je nemogoče zapeti z istim zvokom in pristopom zborovske skladbe, zato smo se potrudili, da bi na primeren način poudarjali ritem in značaj teh skladb. Publika nas je sprejela res lepo in prijetni občutki so spremljali sodelovanje z godbeniki, ki so poskrbeli tudi za neoporečni „družabni" del gostovanja! tempirano in smo resnično občudovali sposobnost organizatorjev pri tako zapleteni koordinaciji. Začeli smo z uspešnico »Na Golici«, s katero smo korakali na oder, medtem ko so na ekranih sočasno oddajali naš sprevod. Že koncert v restavraciji je bil nekaj posebnega, saj smo lahko predstavili našo glasbo v domovini narodnozabavne glasbe, najbolj pa se nam je vtisnil v spomin prav trenutek vstopa v šotor. Publika nas je sprejela z veliko toplino, vsi so vstali in ploskali, navalili proti odru, slikali, snemali, tudi z mobilnimi telefončki; tisti trenutek je poplačal ves trud, ki smo ga celo poletje vložili v pripravo tega nastopa. NE SAMO FESTIVAL... Smo izkoristili priliko, da smo priredili v določenem smislu društveni izlet in smo se tesneje povezali s prijatelji orkestra Lesce. Napolnili smo dva avtobusa, saj se nam je pridružilo veliko število spremljevalcev. Odpotovali smo že zjutraj in smo se najprej vkrcali na dve ladjici na Bohinjskem jezeru. Družba je bila veselo razpoložena in smo kar popestrili plovbo, saj so godbeniki igrali na eni strani, pevci pa so peli na drugi. Nato smo si ogledali še slap Savice. Popoldan in večer pa sta bila kot rečeno posvečena Avseni-kovi glasbi. KOMEMORATIVNA PROSLAVA NA GMAJNI PRI BAZOVICI danes, 7. septembra 2008 ob 15. uri PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM petek, 12. septembra 2008 ob 20.30 na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici Nastopajo: - Ženska pevska skupina Kalina-Ilirska Bistrica (dir. Janja Konestabo) - Moški pevski zbor Tabor-Opčine (dir. Mikela Šimac) - Ženski pevski zbor DUIdrija (dir. Ivan Rijavec) - Pevska skupina Fantje spod Karlovi-ce-Ilirska Bistrica (dir. Aleš Bernetič) - Moški pevski zbor Provox-Nova Gorica (dir. Ivan Mignozzi) - Mešani pevski zbor Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ražem) 10. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2009, najpomembnejša mednarodna zborovska prireditev v Sloveniji bo od 17. do 19. aprila 2009. Predstavilo se bo dvanajst izbranih zborov iz Slovenije in tujine. Rok prijave: 24. november 2008. ČUFARJEVI DNEVI 2008 Rok za prijavo na 21. Čufarjeve dneve je 25. septembra 2008 Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 07. 09. 2008 - Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica 20. septembra vabljeni v Stično! Čas za skupnost Življenjski ritem skandira postopno spreminjanje in minevanje časa. Svetopisemska modrost, da vsaka stvar ima svoj čas pod soncem, je imela in ima še danes svojo razlago v vsakdanjem življenju. Poletje je recimo čas, ko se je tradicionalno človek po celoletnem delu lahko vsaj za trenutek sprostil v domačem kraju z najbližjimi. Ni naključje, da so v marsikaterem kraju prirejali najvažnejše vaške prireditve, to so vaška žegnanja, prav v poletnem času. To je takrat, ko so ljudje po delu na polju lahko bolj sproščeno praznovali. V sodobnem času je ta ideal brezdelja nadomestila potreba po počitnicah v oddaljenih krajih ali pa vsaj v kakem bližjem nadomestilu za slednje. Vsekakor: tako pred nekaj leti kot sedaj poletju sledi jesen, to je letni čas, ki ponovno zbliža skupaj ljudi. Od posameznika spet v družbo! Delo, šola, trgatev in - zakaj ne - začetek kulturne sezone se začenjajo prav v tem času. Kmalu se bodo strani časopisov (in tudi i.podlist-ka) spet začele polniti s kulturnimi dogodki tudi iz naših krajev. Ponovno bo čas, da poročamo o novi kulturni beri naših društev in organizacij, o uspehih in težavah naših zborov, skratka, da beležimo, kako se na kulturnem področju ohranja in razvija naša skupnost. Jesen je čas, ko se počasi, a neizbežno, vračamo nazaj v skupnost, bodisi kot ustvarjalci kot gledalci. Tako eni kot drugi so potrebni, da se pravzaprav razvija tisto, kar je v ozadju sleherne prireditve ali dogodka (ne samo) pri nas: občutek, da smo del neke skupnosti. In prav ta zavest spodbuja vsakega, da namenja nekaj svojega prostega časa za druge. Vsak na svojem področju, vsak na svojem mestu, a vendar vsi - za skupnost. Mladi evropski glasovi v Budyšinu Sredi avgusta je v Budyšinu (Bautzen) potekala glasbeno-pevska delavnica za mlade pripadnike etničnih manjšin Voices of Europe. Na enotedenskem projektu je sodelovalo približno 35 mladih, med katerimi so bili tudi štirje člani MOSP-a, in sicer Lucija Milič, Iztok Bajc, Erik Kuret in Martin Peče-nik. Združeni zbor evropskih narodnih skupnosti je sodeloval tudi na dnevu lužiško-srbske mladine. V Ukvah praznično zazvonili zvonovi Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BLANKIN Od današnjih množičnih srečanj mladih v Sloveniji ima mladinsko srečanje v Stični najdaljšo tradicijo. Začela se je namreč že leta 1981. Takrat je Slovenijo obiskal brat Roger iz Taizeja. Že prvo leto se je srečanja udeležilo 4.000 mladih. V 80. letih preteklega stoletja je bila Stična predvsem srečanje mladih, ki so sodelovali v mladinskih veroučnih skupinah. V 90. letih se je Stična začela odpirati svetu in dobila bolj festivalski značaj, še poseben zagon je temu dal obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1996. Od leta 2001 je dobila Stična drugačno podobo, saj jo od takrat pripravljajo po konceptu »mladi za mlade«. S tako vsebino, obliko in izrazom se je še dodatno približala svetu mladih. Namen Stične je, da imajo mladi en dan, ko lahko skupaj praznujejo. Letos bo to 20. september. Tudi v mladi iz zamejstva so se že od samega začetka udeleževali tega srečanja. Slovenska prosveta je v program Poletje za mlade prav zaradi tega uvrstila tudi obisk tega odmevnega mladinskega srečanja. Programski del Stične bo oblikovalo 45 animatorjev, poleg ani-matorjev pa bo sodelovalo za nemoten potek dneva še okoli 100 drugih mladih. Letošnje srečanje ima kot naslov »Prva leta moje samostojnosti!«. V jutranjem delu, poimenovanem Festival mladosti in vere, se bo prepletala animacija, ples in pesem (tudi rap!). Animatorji se bodo potrudili skozi barvit festival približati sporočilo iz Apostolskih del, ki je geslo letošnje Stične: »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče!« (Apd1,8). Letos bo v Stični preko 30 delavnic, ki se bodo dotikale najrazličnejših področij: anima-torstvo, prostovoljno delo, razpoznavanje življenjske poklicanosti, odnosi med fanti in dekleti, samopodoba, mladinska ustvarjalnost, kultura življenja ... Tudi letos bodo različne ustanove, gibanja, združenja in skupine mladih pripravili suka: robert rozman stojnice s programi za mlade. Take stojnice bosta pripravili tudi slovenska policija in slovenska vojska. Pod šotorom na samostanskem »meditativnem vrtu« bo izpostavljeno Najsvetejše, pred katerim bodo posamezne skupine mladih in redovnih skupnosti molili ves čas srečanja. V času delavnic in v času pred sveto mašo bo prostor v meditativnem vrtu odprt za vse, ki bi se radi za trenutek ustavili pred Gospodom, ves čas Stične pa bo tudi priložnost za spoved Sveta maša v Stični bo pripravljena in oblikovana z veliko mero mladostne igrivosti in iskrenega poglobljenega iskanja in želi nagovarjati ter vključevati prav vse mlade. Mašo bo vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, so-maševali pa bodo tudi drugi slovenski škofje in prek 150 duhovnikov. Letos jubilejni 60. Marijanski shod na Opčinah V nedeljo 14. septembra bo na Opčinah potekal 60. Marijanski shod. Kot je ob priliki 50-letnice zapisal dr. Zvone Štrubelj, so slovenski duhovniki takrat želeli utrditi položaj Cerkve pri nas s tradicionalno Marijansko noto slovenske vernosti. Številne Marijanske poti, ki so vodile romarje ne le iz naših krajev v bližnja svetišča, ampak tudi mimo naših krajev, so dokaz, da je bilo čaščenje Marije prisotno tudi pri nas. Tudi številne Marijine pesmi so dokaz, da je ljudska vernost na Slovenskem že od nekdaj tesno povezana tudi čustveno (pesem je namreč tudi izpoved čustev) z marijanskimi praznovanji in češčenji. Leta 1949 so slovenski duhovniki, v povojnih težkih časih, utegnili organizirati prvo romanje kipa Fatimske Matere božje po slovenskih župnijah. Dogodek so potem vsako leto obeležili na Mari-janskem shodu na Opčinah. Ob priliki 50. obletnice prvega romanja kipa Fatimske Matere božje je kip ponovno romal po Tržaškem, in sicer od 3. do 29. maja 1998. Sklepno bogoslužje na Repentabru je vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Ob tej priložnosti je Župnija sv. Jerneja na Op-činah izdala knjigo »50 let pod varstvom Matere božje«. Začetek sezone v Galeriji Ars v Gorici V četrtek, 11. septembra, bo Galerija Ars v Gorici po poletnem premoru ponovno odprla svoja vrata z zanimivo skupinsko razstavo, ki je nastala letošnje poletje v likovni koloniji društva Kons v Sorici. Kolonija drustva KONS v Sorici so podprli finančna družba KB 1909, Zadružna kraška banka,Slovenska kulturno-go-spodarske zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev in Svet slovenskih organizacij, udeležili pa so se je Marko Fa-ganel, Rado Jagodic, Robi Jakomin, Jana Pečar, Stefan Turk in Ivan Žerjal. Dela in avtorje bo predstavil predsednik Galerije Ars Jurij Paljk. Začetek ob 18.00. uri. V nedeljo, 31. avgusta, so ponovno zazvonili zvonovi v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Ukvah. Praznik je bil priložnost za zahvalo vsem tistim, ki so po hudi vremenski ujmi leta 2003 pomagali domačinom in samemu kraju. Ob prostovoljcih in civilni zaščiti so za obnovo kraja prispevali tako vlada, pokrajina in dežela, nezanemarljiva pomoč pa je prišla tudi iz bolj oddaljenih krajev - iz Koroške, bamberške škofije, Južne Tirolske in Slovenije. Dežela Veneto je suka: tamina peteunšek prispevala milijon evrov za obnovo zvonika. Videmski nadškof mons. Pietro Brollo se je spomnil na težke čase po poplavi, obenem pa je poudaril pomen obnove cerkve in zvonika, ki so simbol celotnega občestva v Ukvah, ki ga sestavljajo različne skupnosti. Tako župnik Mario Gariup kot župan z Naborjeta Aleksander Oman sta se je zahvalila za obnovo kraja in za ukrepe, ki naj bi omogočili večjo varnost v Kanalski dolini. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Zaključila se je 18. Draga mladih Z zaključno okroglo mizo z naslovom "Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti", na kateri so sodelovali Aleksander Studen-Kirchner, dr. Vesna Mikolič in dr. Edi Kovač, se je včeraj v parku Finžgarjevega doma na Op-činah zaključila 18. izvedba Drage mladih. Po julijskemu delu, ki je potekal med Novo Gorico in Gorico, so se od 1. septembra mladi spet zbrali na Opčinah, kjer je potekal festivalski del. Mladi so se najprej pomerili v odbojki, med tednom pa so se preizkusili v ustvarjalnih delavnicah. ^_M 2 2 Nedelja, l. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Evropske kvalifikacije za SP 2010 v Južni Afriki Slovenija dobro na Poljskem Italija je imela na Cipru srečo »Azzurri« nezasluženo zmagali po golu v sodnikovem podaljšku - V sredo spet Poljska - Slovenija 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Žewlakow (17./11 m), 1:1 Dedič (35.). POLJSKA: Fabianski, Bosacki (od 51. Jop), Guerreiro (od 73. Saganowski), Krzy-nowek, Wasilewski, Žewlakow, Kowalczyk, Blaszczykowski, Lewandowski, Murawski (od 46. Bandrowski), Piszczek. SLOVENIJA: S. Handanovič, Brečko, Komac (od 86. Žlogar), Šuler, Cesar, Ilič, Ši-šič, Koren, Novakovič, Dedič (od 90. Matič), Kirm (od 72. Birsa). WROCLAW - Na dobesedno vročem gostovanju na Poljskem (soparno ozračje se je segrelo tudi do 30 stopinj Celzija) je Slovenija pokazala igro, ki nakazuje precej uspešnejši razplet kvalifikacij. Pomanjkljivosti so sicer še vedno v obrambi, ki bo proti boljšim ekipam, kot je bila tokrat Poljska, morala precej bolj zavzeto in zbrano posredovati pred svojim sicer odličnim vratarjem Udineseja Handanovičem. Selektor Matjaž Kek je dvoboj začel z dvema napadalcema: ob standardnega Mi-livoja Novakoviča je postavil Zlatka Dediča, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Oba nogometaša sta zgledno sodelovala in si pripravila kar nekaj priložnosti, ne nazadnje pa sta v 35. minuti »ustvarila« tudi Dedičev gol na tekmi, ta pa je bil krona res lepo izpeljane akcije. Tekma je bila sicer odprta in priložnosti sta imeli obe ekipi. 1:0 za Poljsko je posledica podarjene enajstmetrovke (a islandski sodnik Jacobsson je nato spregledal dosti bolj očiten prekršek v kazenskem prostoru Slovenije), gostitelji pa so prvem polčasu tudi zadeli vratnico. V drugem delu so bili Slovenci nevarnejši in napadalec Frosi-noneja Dedič je imel dve odlični priložnosti za gol. En njegov strel so Poljaki odbili na črti, drugega je ubranil vratar. Vse kar so Slovenci pokazali dobrega včeraj, bodo morali zdaj potrditi v sredo v Mariboru proti Slovaški. Če bi jo premagali, bi morda lahko tudi začeli resneje razmišljati o možnosti boja najmanj za 2. mesto v skupini, kar še vodi v dodatne tekme za nastop na SP. Poljaki, kot smo jih gledali včeraj, res niso nepremagljivi. Di Natale je bil z dvema zadetkoma odločilen ansa OSTALI IZIDI 3. SKUPINE: Slovaška - Sev. Irska 2:1.V SREDO: San Marino - Poljska, Slovenija - Slovaška, Sev. Irska - Češka Ciper - Italija 1:2 (1:1) STRELCA: 1:0 Di Natale (8.), 1:1 Alo-neftis (25.), 1:2 Di Natale (91.) CIPER: Giorgallidis, Nikolau, Chara-lambous, Christou, Michail (od 72. Yiasou-ni), Charalambides, Makridis, Garpsiz, Alo-neftis, Okkas (od 75. Pavlov), Kostantinou (od 63. Christofi). ITALIJA: Buffon, Zambrotta, Gam-berini (od 4. Barzagli), Cannavaro, Grosso (od 18. Cassetti), Camoranesei, Pirlo, De Rossi, Di Natale, Toni (od 46. Gattuso), Gi-lardino. LARNACA - Neverjetno, toda resnično. Ciper je bil v prvem polčasu daleč boljši, najboljši Italijan pa je bil Gigi Buffon, ki je najmanj štirikrat rešil vrata pred golom in pred neverjetnimi nerodnostmi italijanskih branilcev. Lippi je moral že po 16 minutah opraviti dve menjavi. Gamberini si je spah- nil ramo, Grosso pa je dobil udarec v hrbet. Sredi premoči neustrašnih gostiteljev je Di Natala lepo izkoristil vrzel v domači obrambi in zadel, toda nadaljevanje je bilo spet v znamenju Cipra, ki je bil na sredini igrišča v številčni premoči in je »kaznoval« ambiciozno a malomarno postavitev Italije s tremi napadalci. Kondicija in vnema sta bili na strani domačih igralcev, ki so bili na vsaki žogi hitrejši od »azzurrov«, kar je bilo najlepše vidno ob izenačujočem golu, ko je Alo-neftis anticipiral počasnega Cassettiju. Zamenjava bledega Tonija z Gattusom na začetku drugega dela je dala Italiji novega zagona in večjo uravnoteženost. Nevarni so bili oboji. Toda bližji zmagi je bil vendarle Ciper, zato pa je bil drugi Di Natale-jev zadetek v prvi minuti sodnikovega podaljška prava hladna prha in je Ciper prikrajšal za povsem zaslužen velik uspeh. In še vprašanje: je Lippi res tako dober ali pa ima predvsem srečo? OSTALA IZIDA 8. SKUPINE: Gruzija - Irska 1:2, Črna Gora - Bolgarija 2:2. V SREDO: Črna gora - Irska, Italija - Gruzija. OSTALI IZIDI Avstrijci ugnali Francoze Skupina 1 VČERAJ: Albanija - Švedska 0:0, Madžarska - Danska 0:0, Malta - Portugalska 0:4. V SREDO: Švedska - Madžarska, Portugalska - Danska, Albanija - Malta. Skupina 2 VČERAJ: Moldavija - Latvija 1:2, Izrael - Švica 2:2, Luksemburg -Grčija 0:3. V SREDO: Švica - Luksemburg, Moldavija - Izrael, Latvija - Grčija. Skupina 4 VČERAJ: Wales - Azerbajdžan 1:0, Liechtenstein - Nemčija 0:6. V SREDO: Rusija - Wales, Azerbajdžan - Liechtenstein, Finska - Nemčija. Skupina 5 VČERAJ: Armenija - Turčija 0:2, Belgija - Estonija 3:2, Španija -BiH 1:0. V SREDO: BiH- Estonija, Španija - Armenija, Turčija - Belgija. Skupina 6 VČERAJ: Ukrajina - Belorusija 1:0, Andora - Anglija 0:2, Hrvaška -Kazahstan 3:0. Že odigrano: Kazah-stan - Andora 3:0. V SREDO: Kazakstan - Ukrajina, Andora - Belo-rusija, Hrvaška - Anglija. Skupina 7 VČERAJ: Romunija - Litva 0:3, Srbija - Ferski otoki 2:0, Avstrija -Francija 3:1. V SREDO: Francija -Srbija, Litva - Avstrija, Ferski otoki - Romunija. Skupina 9 VČERAJ: Makedonija - Škotska 1:0, Norveška - Islandija 2:2. V SREDO: Makedonija - Nizozemska, Islandija - Škotska. PARAOLIMPIJADA Slovesnost na ravni avgustovske PEKING - Kitajska prestolnica je še enkrat zaživela v olimpijskem duhu. S slavnostnim odprtjem in prižiganjem ognja so s v Pekingu začele paraolimpijske igre. Kitajci so tudi za največje igre invalidov pripravili podoben spektakel kot za OI. Osrednji del prireditve je bil podobno kot na OI mimohod vseh reprezentanc udeleženk. Na stadion je vkorakalo 148 držav udeleženk. Umetniški program ob odprtju paraolimpijskih iger so prireditelji tudi tematsko obarvali: tako so prostor na osrednjem odru, ki je z okroglo obliko predstavljal Zemljo, namenili »popotovanju po prostoru« slepega pevca, gluhih plesalk, ki so svoj program odplesale s pomočjo znakovne govorice svojih učiteljev, slepega pianista ter invalidne baletke. Tudi nadaljevanje je bilo razgibano in barvito, tako da so Kitajci s spektaklom ponovili vzdušje izpred skoraj natančno meseca dni, ko so na istem mestu začenjali olimpijske igre. Tudi protokol v nadaljevanju je bil povsem olimpijski. NOGOMET - V Štandrežu predstavitev Juventine Steber goriške stvarnosti Pričakovanja so precejšnja, promocijska liga pa je zelo zahtevna »Biti kot velika družina, igrati s klubskimi barvami v srcu«, je to, kar pričakuje predsednik ŠD Juventina Marco Kerpan od prenovljenega štandreškega moštva, ki bo letos nastopilo v zahtevni promocijski ligi. S kakšnimi cilj je težko reči. Včerajšnja uradna predstavitev članov in mladincev na sedežu kluba ob štandrežkem pravokotniku tega ni razkrila. Pričakovanja so precej visoka, vendar pa je treba računati tudi na kon- kurenco, ki je letos še posebej močna. Trener Dante Portelli pričakuje od igralcev, da se maksimalno angažirajo, kape-tan Mario Pantuso pa je optimistično povedal, da je ekipa sicer zelo prenovljena, vendar pa, da se je med številnimi novimi in starimi igralci kljub temu že ustvarilo lepo delovno ozračje. Predstavitev kluba so oplemenitili nastopi gostov, med katerimi so bili goriški podžupan Fabio Gentile (ki je uvo- Juventina bo v promocijski ligi nastopila s prenovljeno postavo bumbaca doma pozdravil v slovenščini), odbornik Pokrajine Maurizio Di Matteo, predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia, predstavnik Nogometne zveze FIGC Danilo Blason in predstavnik ZSŠDI Igor Tomasettig. Pričakovanih namigov na poletno zgodbo o skorajšnji »poroki« med Juventino in Pro Gorizio ni bilo, zato pa so vsi poudarili pomen in vlogo štandreškega društva v okviru goriške in deželne nogometne stvarnosti. KOLESARSTVO Na Vuelti Ballan kralj Pirenejev ANDORRA LA VELLA - Italijanski kolesar Alessandro Ballan je zmagovalec 7. etape španske Vuelte od Barbastra do prelaza La Rabassa v Andori. Z zmago na tej pirenejski preizkušnji je prevzel tudi mesto vodilnega v skupni razvrstitvi. Kolesarji so morali poganjati pedala v dežju, megli in temperaturah, ki ob prihodu na ta dva tisoč metrov visoki pirenejski prelaz niso presegle 10 stopinj Celzija. Ballan je v cilj prišel s precejšnjo prednostjo, saj je drugou-vrščeni Španec Ezequiel Mosquera imel kar dve minuti in 42 sekund zaostanka za zmagovalcem, tri sekunde za Špancem pa je v cilj prikolesaril še en Španec Alberto Contador. V skupni razvrstitvi ima Ballan minuto prednosti pred Američanom Le-vijem Leipheimerjem. Gorazd Štan-gelj je v cilj prikolesaril s skoraj pol urnim zaostankom in zasedel 136. mesto. BRAJKOVIČ TRETJI - Janez Brajkovič {Astana) je z 8. mestom v vožnji na čas osvojil končno 3. mesto na kolesarski dirki po Nemčiji. Na prestol je stopil domači kolesar Linus Gerdemann. OP ZDA - Štirikratni branilec naslova Švicar Roger Federer je prvi finalist teniškega odprtega prvenstva ZDA. V polfinalu je s 6:3, 5:7, 7:5 in 6:2 premagal tretjega nosilca Srba Novaka Djokoviča. V finalu ženskega dela turnirja se bosta pomerili druga nosilka Srbkinja Jelena Jankovič in četrtopostavljena Američanka Serena Williams. Jankovičeva je s 6:4 in 6:4 ugnala peto nosilko in olimpijsko zmagovalko Rusinjo Jeleno De-mentjevo, Williamsova pa s 6:3 in 6:2 Rusinjo Dinaro Safino. HAMILTON S i. MESTA -Vodilni v svetovnem prvenstvu formule 1 Britanec Lewis Hamilton {McLaren) si je z odlično vožnjo v zadnjem delu kvalifikacij pridirkal najboljši startni položaj pred današnjo dirko za veliko nagrado Belgije v Spa-Francorchampsu. Za 23-letnega Hamiltona je to že peti »pole position« v letošnji sezoni in enajsti v karieri. Z drugega mesta bo začel Brazilec Felipe Massa {Ferrari). Iz druge vrste bosta začela še druga voznika McLarna in Ferrarija, Finca Heik-ki Kovalainen in Kimi Räikkönen. BOGATA NAJSTNICA - 18-letna kenijska tekačica na 800 m Pamela Jelimo je osvojila nagradni sklad milijona dolarjev z atletske Zlate lige, saj je edina, ki je zmagala na vseh šestih preizkušnjah. V šprinter-skem dvoboju velikanov je Asafa Powell v času 9,77 ugnal olimpijskega prvaka Usaina Bolta. UDINESE - Videmski nogometni prvoligaš je na prijateljski tekmi v Vidmu z 2:0 premagal NK Zagreb. Oba gola je dosegel Quaglia-rella. «AZZURRI« TONEJO - V peti kvalifikacijski tekmi za košarkarski EP je Italija doživela še četrti poraz. Srbijo jo je premagala z 72:52. Italija je v svoji skupini zadnja, saj jo je prehitela tudi Madžarska. Za naslednji dve leti je Italija »izginil« s seznama 24 najboljših reprezentanc v Evropi! BELORUSA KRIVA - Mednarodna atletska zveza IAAF je potrdila, da sta bila beloruska metalca kladiva Vadim Devjatovski in Ivan Tihon pozitivna {testosteron) na dopinški kontroli po olimpijskem finalu, ki ga je osvojil Slovenec Primož Kozmus. KOPRU SUPERPOKAL - Ro-kometaši koprskega Cimosa so zmagovalci superpokala Slovenije. V domači Bonifiki so premagali trebanjski Trimo s 37:26 {17:10). Tretje mesto so osvojili branilci naslova, igralci Celja Pivovarne Laško, ki so ugnali Gorenje z 28:27 {15:14). / ŠPORT Nedelja, 7. septembra 2008 23 SKIROLL - Evropsko prvenstvo v Turinu Mateja Bogatec »srebrna« v šprintu Zmagala Švedinja Magnusson, Križanka utrdila vodstvo v svetovnem pokalu - Ana Košuta 10. TURIN - Mateja Bogatec je sicer upala, da bo zmagala, toda srebrna kolajna, njena tretja na individualnih tekmah za evropsko prvenstvo, ki jo je v šprintu osvojila včeraj popoldan na tekmi v središču Turina, predstavlja vsekakor lep uspeh. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra se je po pričakovanjih zavihtela Švedinja Maria Magnus-son, ki je kriška rolkarica tudi tokrat ni uspela premagati. Druga »azzurra« ŠD Mladina Ana Košuta je pristala na končnem 10. mestu in se zaradi tega ni prebila v finalno fazo. Končni vrstni red je nakazal že kvalifikacijski nastop, po katerem je bila Magnussonova prva z izidom 19,89, medtem ko je Bogatčeva pristala na 2. mestu z izidom 20,32. Sledila je Italijanka Anna Rosa, četrta pa je bila ruska mladinka Kučkina. V četrtfinalu je nato Bogatčeva gladko premagala italijansko reprezentantko v smučarskih tekih Karin Moroder, v polfinalu pa je izločila še nevarno Anno Rosa. V finalu se za Matejo ni izšlo po njenih željah, saj je bila Magnussonova boljša že na štartu in je svojo prednost obdržala do konca 200 metrov dolgega šprinta, ki se je pred velikim številom gledalcev odvijal v središčni Ul. Roma. »Zaradi predčasnega štarta Švedinje je bilo tre- Mateja Bogatec se lahko z EP ponaša že s tremi kolajnami v individualnih preizkušnjah in zlatom v šprintu ba štart ponoviti. Če bi katera izmed naju spet začela prehitro, bi bila diskvalificirana, zato sva bili pod pritiskom, očitno pa se je boljše znašla ona. Na polovici proge je nato pridobili tri metre prednosti in je to prednost tudi obdržala,« je bila s končnim razpletom nezadovoljna Mateja, ki pa se vsekakor lahko zdaj ponaša s svojo tretjo individualno kolajno z EP. Prvič jo je osvojila leta 1997 v Rotterdamu, ko je še kot mladinka slavila v šprintu, drugo, srebrno, pa je osvojila v zasledovalni vožnji v hrvaškem Oroslavju. Danes bo sku- TENIS - Državna faza under 12 Gajevki naprej Uvrstitev v 2. krog doslej največji mladinski uspeh Gaje Gajevki Petra Corbo in Nicoletta Furlan sta dobro uigrana dvojica, poslušata pa tudi nasvete trenerja Paola Suriana (spodaj) kroma Mladi Gajini tenisačici, 12-letna Nicoletta Furlan in leto dni mlajša Petra Corbo sta se uvrstili v 2. krog državne faze ekipnega državnega prvenstva do 12 let. Ga-jevki, ki sta deželni prvakinji, sta v prvem krogu sklepne faze z 2:1 odpravili nasprotnici iz rimskega kluba Parioli. Z uvrstitvijo med 16 najboljših ekip v Italiji pa sta že dosegli najboljši izid v zgodovini Gajinih nastopov na ekipni mladinski ravni. Dvoboj na Padričah se je pričel z igro dvojic. Gajevki sta odlično pričeli in povedli s 3:0 in 5:3, kljub vodstvu s 6:5 pa jim uvodnega seta ni uspelo dobiti. Kljub nerodne- mu porazu se nista potrli in sta v nadaljevanju igrali vse boljše. Drugi set je bil še izenačen, naposled sta gajevki zmagali s 6:4, v tretjem pa sta gladko prevladali s 6:1. Sledia sta posamična dvoboja. Tehnično zelo dobro podkovana Furlanova je z dvojnim 6:3 prepričljivo odpravila Jacco-dovo, mlajša Petra Corbo pa je šele po treh nizih (2:6, 6:1, 2:6) klonila pred Ranierije-vo, kar pa Gaji ni preprečilo, da bi osvojila tekmo. V 2. krogu čaka gajevki 21. septembra potovanje v oddaljeni Taranto, kjer bodo igrale na cementi površini. paj z Anno Roso imela priložnost, da še drugič osvoji zlato v štafetnem šprintu, na katerem bo tekmovala tudi Košuto-va (skupaj z Danielo Carmagnola). Slednja je lahko z včerajšnjim 10. mestom zadovoljna, saj je na mednarodni ravni nastopila po več kot enem letu premora, čeprav je sama po tekmi razmišljala o tem, da bi po doseženem času lahko bila še boljša. Važno pa je že to, da je bila spet vpoklicana v reprezentanco. Šprint se je odvijal v soparnem ozračju, ki je bilo še toliko bolj neznosno, če vemo, da so se tekmovalke v Turin spu- stile iz hladnega hribovitega Pragelata, kjer bo danes štafetna tekma. Bogatčeva je z 80 osvojenimi točkami za 2. mesto v šprintu hkrati še utrdila svoje vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zdaj ima pred Rusinjo Ektovo (v Turinu 9. v zasledovalni vožnji in 6. v šprintu) 120 točk prednosti, do konca pa manjkata le še dve preizkušnji zadnje pokalne tekme v Grčiji. Končna zmaga ji skoraj ne more uiti. Niki Hrovatin 2. v Tržiču Skupina mladih rolkarjev ŠD Mladina je v Sloveniji uspešno nastopila na 16. mednarodnem tekmovanju Tržič 2008 za Poletni pokal Cockta. Med starejšimi dečki (4,5 km ravninske proge z dvema vzponoma) je Niki Hrovatin zasedle odlično 2. mesto, Nicola Iona pa je bil v isti kategoriji deseti. Med mlajšimi mladinci (6,5 km) je Rudi Balzano pristal na 10. mestu Giulio Ferluga pa je bil triindvajseti, medtem ko je bil Federico Ferluga med mlajšimi dečki šestnajsti. Katarina Kariž tekme ni dokončala. V Tržiču so nastopili tekmovalci iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Slovaške. Absolutni zmagovalec je bil prav Slovak Martin Belčičik. BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Finalista sta Gaja in Zarja! Balinarji Gaje so končno pokazali zobe, saj so v povratnem srečanju z Makom pokazali vsega, česa so sposobni in se povsem zasluženo uvrstili v letošnji vzhod-nokraški finale zamejskega balinarskega prvenstva. V četrtek, ob 18.30 se bodo v Domu pristaniških delavcev pomerili z največjem presenečenjem prvenstva, to je z ba-zovsko Zarjo, ki si je priborila nastop v finalu na račun Krasa. Po gladkem porazu v Štandrežu si Ga-brielli in soigralci pred domačo publiko niso smeli dovoliti spodrsljaja. Zbrali so vse svoje najboljše igralce in sodeč po ugotovitvi, da je bilo med njimi kar šest balinarjev, ki so sposobni z boljšim ali slabšim izkupičkom zadeti kroglo, je bilo jasno, da bo Maku trda predla, še posebno ker je nastopil brez najboljšega igralca Crapiza. Uvodoma je Bonin med posamezniki zlahka s 13:5 ugnal neugodnega Devetaka. Na drugi stezi je bil kapetan Calzi v bližanju in obveznem zbijanju s 23:20 boljši od neizkušenega Moruccia, ki se poredkoma sooča s to zvrstjo. Končno zmago Gaje je pod streho pospravila dvojica v postavi Žagar - Calzi z rezultatom 13:3. Za vstop v finale so tako odločali trije poskusi v 70-centimetrski krog in isto toliko poskusov na balina. Domače slavje sta tu potrdila še Calzi, ki je zadel ba-linčka in Žagar, ki je pravilno približal kroglo. Gostje pa so bili vedno neuspešni. Te dni je veselo tudi v Bazovici. Ba-zovci se sklicujejo na tradicijo, saj si srčno želijo, da bi se ponovila lanska slika, ko je predstavnik B skupine (Mak) postal zamejski prvak. Čeprav so tudi v balinanju krogle okrogle in se lahko zgodi marsikaj (glej lanski poraz favorizirane Gaje) pa je skoraj nemogoče, da bi se kaj takega ponovilo tudi letos, saj res si ne moremo predstavljati kako lahko Gaja drugič zaporedoma zapravi naslov prvaka. Četrtkov obračun med Zarjo in Krasom je bil izenačen. Šibka točka Kraseve ekipe je bila letos igra posameznikov, saj so od 16 možnih točk odnesli le tri. Tudi tokrat ni bilo nič boljše, saj je moral Tence priznati premoč (8:13) vedno nevarnega Hrovatina. Soigralec Skupek tokrat ni imel težkega dela (19:16) z Vrše-jem, kateremu se je oddolžil za poraz na domačih tleh. V naslednjih dveh odločilnih srečanjih, je bilo jasno, da je usoda Krasa odvisna od trojke. Gostje so nastopili s štirimi igralci (tudi rezerva), ki so v promocijskem prvenstvu branili barve Zarje, to se pravi, da bi morali zelo dobro poznati ba-zovsko stezo. Očitno pa jih je izdala prevelika obremenjenost, saj sta oba bližalca, prej Milič in Živec, kasneje pa tudi Kante, zatajili po vsej črti in kljub solidni predstavi Do-ljaka, so imeli Križmančič in soigralca (Zoch in Pečar) prosto pot do zmage pri končnem izidu 13:3. Kljub porazu pa so lahko zdesetkani Krasovci več kot zadovoljni, saj jim je na račun solidnega Sokola uspelo obdržati status prvoligaša. (Z.S.) KOŠARKA Pozitiven test za Radensko Bor Radenska je v prvi prijateljski tekmi v novi sezoni na Stadionu 1. maja izgubil proti ekipi B2-lige Calligaris iz kraja Corno di Rosazzo s končnim izidom 76:106 (13:26, 28:43, 45:67). Gostje so po napredovanju iz C1-lige sestavili odlično postavo samih izkušenih mož, med katerimi je bil proti Boru najboljši Jan Budin. Varovanci trenerja Mure so zlasti v napadu igrali dokaj povezano, nasprotnik pa je bil vidno močnejši pod košema. V Borovih vrstah sta počivala Marzio Krizman in Davide Monti-colo, pri Cornu pa Londero in Vecchiet. Za Bor so v prvi peterki začeli Crevatin, Gia-comi, Babich, Kralj in Visciano, igrali pa so tudi Bole, Furigo, Štokelj, Nadlišek, Devčič in Pertot. Prihodnja trening tekma čaka borovce v torek ob 20.30 pri Briščikih proti Jadranu. JADRANJE M. Ugrin 23. V petek se je zaključilo državno prvenstvo mladincev razreda optimist. Prvenstvo je priredil Jadralni klub Mario Ca-riello v kraju Termoli. Organizatorji so izpeljali vseh predvidenih devet plovov. Regata je bila v znamenju rahlega vetra in močnega morskega toka. Najbolje se je izkazal Michele Benamati (Riva del Garda). Na odličnem drugem mestu je pristala Tržačanka Giulia Lantier (SVBG). Nastopil je tudi Ma-tia Ugrin (Sirena), ki si je možnosti za visoko uvrstitev zapravil s povprečnim jadranjem v prvih dveh plovih. Prvi dan je zasedal 50. mesto, v nadaljevanju je nekoliko popravil slab vtis in na koncu pristal na 23. mestu. □ Obvestila KK BOR in ŠD BREG sporočata, da se bodo treningi košarke za združeno ekipo under 14 (letnika 1995 in 1996) pričeli v torek, 9. septembra na Stadionu 1. maja ob 16.30. Ekipa bo trenirala na Stadionu 1. maja ob torkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00. Trenerji so Christian Briščik, Robi Jakomin in Borut Sila. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bodo letos potekali tudi tečaji pom-pon plesa za mladinke (12-16 let) in članice (od 16. leta dalje). Treningi bodo v telovadnici pri Banih ob torkih in petkih od 18.30 do 20.00 za mladinke in od 20.00 do 21.30 za članice. Prvo srečanje bo v torek 16.septembra. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 - 2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. AŠD ZARJA-GAJA 97 - NOGOMETNI ODSEK obvešča, da bodo začeli treningi za najmlajše (od letnik 1998 do 2002) v ponedeljek, 8. septembra ob 16.30 v športnem centru v Bazovici. Za vse informacije pokličite na 340-7286859 ali na 040-226806. ŠD VESNA - Nogometna šola vabi vse dečke in deklice, ki radi brcajo žogo in so rojeni od januarja 1998 do decembra 2003, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite na 3389344927, 3386400523 ali na 040220497. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO-VEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 od jutri, 8. septembra potekala s sledečimi urniki: minimotorika (200405) ob sredah 16.00-17.00 v telovadnici F. Bevk na Opičinah, motorika (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.1517.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.1518.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.30-17.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 389-8003486 - Mara. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na predstavitev dejavnosti za Športno leto 2008/09, v prostorih Zadružne Kraške Banke na Opčinah jutri, 8.sep-tembra, ob 20. uri. Na predstavitvi bo tudi možen vpis novih članov in potrditev lanskih članov. ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira tečaj aerobike, ki bo potekal v ponedeljkih (na Opčinah) in v četrtkih (pri Banih) od 20.15 do 21.30. Tečaj bo vodila prof. Petra Krizmančič. Prvo srečanje bo v ponedeljek 15.septembra na Opčinah, ob 20.15. Informacije na tel. št.: 346-1862697 Petra ali na info@cheer-dancemillenium.com. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Kon-tovelu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 338-5000643 (Martina). AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel jutri, 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Re-pentaborski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 3391224161 (vaditeljica Mara). 24 + Nedelja, 7. septembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Drobci - Alpe Jadran 2008: Kraški siri »Moisir« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarni film: Za te zahvalit 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Nan.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Speciale Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.30 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN v Belgiji 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.45 Aktualno: Regata storica di Vene-zia 19.00 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Variete: Supervarieta 21.30 Nan.: Fidati di me 23.25 Nočni dnevnik, sledi Speciale Tg1 V^ Rai Due 6.30 Aktualno: Si, viaggiare 6.40 Aktualno: L'avvocato risponde 6.50 Aktualno: Inconscio e magia: voglia di dolcezza 7.00 Nan: Girlfriends 7.40 Nan.: Joey 9.05 Šport: Paraolimpiadi 10.00 Avtomobilizem: VN v Belgiji 11.30 Film: Io e la figlia del presidente (kom., ZDA'98, i. D. Coleman) 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Eat Parade 14.00 Film: Il rumore dei ricordi (dram., It, '99, r. P. Poeti, i. E. S. Ricci) 17.10 Šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Nan.: Friends 19.45 Risanke 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 22.40 Nan.: The Dead Zone 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: E' domenica papa' 9.15 Glasb.odd.: Il Gran Concerto 9.45 Film: W le donne (kom., It, '70, i. Little Tony) 11.15 Film: Toto' ye ye (kom., It, '67, r. D. DAnza, i. Toto) 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.50 Aktualno: Okkupati 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Film: Bonny e Clyde all'italiana (kom., It, '82, r. S. Vanzina, i. P. Vil-laggio) 16.05 Nan.: Arsenio Lupin 17.00 Atletika 18.10 90° minuto Serie B 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Aktualno: Blu notte 23.10 Deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Tatami 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 te mari ( ZDA, '03, r. T. Johnson, i. P. Gilmore) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Film: Amici ahrarara (kom., It, '01, r. F. Amurrri, i. M. Cavallari) 21.05 Film: Tifosi (kom., It, '99, r. N. Pa-renti, i. D. Abatantuono) Nan.: Commissario Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Sei forte maestro Dokumentarec Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Rin Tin Tin Film: Cleopatra (zgod., ZDA'63, i. E. Taylor) 23.35 Nan.: Heroes 0.35 Nan.: The Black Donnellys 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il Commissario Cordier (i. P. Mondy) 21.30 Film: Dante's Peak - La furia della montagna (akc., ZDA '97, r. R. Donaldson, i. P. Brosnan) 23.50 Film: Tutti a casa (kom., It, '60, r. L. Comencini, i. A. Sordi) LA 9.20 9.35 10.25 12.30 13.00 14.00 16.15 17.35 20.00 20.35 21.30 23.20 0.40 1.15 La 7 Aktualno: La Settimana Dok.: Alessandria dimenticata Film: I raggi mortali del Dr. Mabu-se (krim., Nem, '62, i. C. Lee) Dnevnik Motociklizem Nan.: L'ispettore Barnaby Motociklizem: Superbike Film: Il tulipano nero (pust., It, '64, r. C. Jaque, i. A. Delon) Dnevnik in športne vesti Dok.: Austin Stevens Aktualno: Vivo per miracolo Nan.: Two Twisted Dnevnik in športne vesti Film: Allonsanfan (dram., It, '74, i. M. Mastroianni) Canale 5 ^ Tele 4 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.35 15.35 17.40 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Gli anni dei ricordi (kom., ZDA'96, i. W. Ryder) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Everwood Film: Amore a prima vista (kom., ZDA, '94, i. M. Tomei) Film: Top Gun (pust., ZDA, '86, i. K. McGillis) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Supershow 21.10 Nan: Distretto di polizia 8 23.00 Film: Footsteps (tril., ZDA, '03, r. J. Badham, i. C. Bergen) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 7.00 Nan.: Le nuove avventure di Flip- 7.45 per Risanke 10.50 Nan.: Raven 11.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 11.50 Grand Prix 13.00 Nan.: La vita secondo Jim 13.55 Film: Mysterious Island (pust., ZDA'05, i. P. Steward) 17.00 Film: Sinbad - La leggenda dei set- 12.10 14.10 16.50 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 23.20 13.45 14.00 14.10 14.50 15.20 17.20 18.00 18.45 19.00 19.20 19.50 20.20 20.50 21.30 22.15 23.50 12.00 18.00 18.15 19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 22.00 22.20 Med valovi Film: Dvajset tisoč milj pod morjem Odbojka (M) Policijski orkester Dok. serija: Azijske poti pod nebom Literarna nad.: Lilije Paraolimpijske igre Nad.: Rim Na utrip srca Koper dežel- Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK ne vesti Euronews Odmev Športna oddaja Srečanje z... Prijatelji, ostanimo prijatelji (Program v slovenskem jeziku) Števerjan 22.00 , 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik Šport, sledi Biker explorer Vesolje je ... Istra in ... Srečanje v skupnostih Italijanov City folk Odbojka: Slovenija - Portugalska Piranski glasbeni večeri i Tv Primorka 23.25 Videostrani Duhovna misel (pon.) Rally za svetovno prvenstvo Settimana Friuli (pon.) Pravljica Razgledovanja (pon.) Predvolilna oddaja Spoznajmo jih (pon.) Tedenski pregled (pon.) Polka in Majolka 6.45 17.30 Risanke 8.05 Dokumentarec o naravi 9.30 Glasba: Le sinfonie di Mozart 11.35 Aktualno: A casa dell'autore 12.00 Sveta maša 12.55 Dokumentarec o naravi 13.40 Carnia, terra d'emozioni 14.00 Camper magazine 14.25 Campagna amica 14.50 Film: La lettera accusatrice (i. L. Young) 16.00 Nan.: Detective per amore 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedr 21.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana 22.45 Info. program: L'ape regina 23.05 Nan.: Police Rescue 0.45 Kultura: Voci dal Ghetto (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Nedeljska maša 11.00 Izvirn(n)i 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Denis Novato s prijatelji 14.25 Nad.: Fina gospa 15.15 Glasbeni dvoboj 15.45 Šport: Olimpijske igre 16.30 Dok. odd.: Po premoru 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Narečna popevka 22.00 Intervju: Tone Pavček 22.50 Ars 360 23.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Deset božjih zapovedi (r. Kryzstof Kieslowski) 0.55 Dnevnik zamejske tv (t Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni infokanal 9.30 Tv prodaja 10.10 50 let televizije 10.35 Poletna potepanja 11.05 Z glasbo in plesom RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh in dobro voljo; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Vsaka vas ima svoj glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napo-vednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasveti; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Naša mladost; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski poletni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 12.10 Tema dneva Ljubljana-Peking; 12.40 Olimpijski pregled; 13.10 Pregled novic; 14.40 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 (Ne)Olimpijski Peking; 17.40 Olimpijski pregled; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 23.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na trenutke se vam bo zdelo, da je ves svet proti vam, že naslednji hip pa vas bo pozornost drugih ljudi prepričala o nasprotnem. Zadnje čase niste najbolj zadovoljni z odnosi. m^l BIK 21.4.-20.5.: Kljub napornemu delavniku boste našli trenutke za smeh in sprostitev. Delu sami ne boste kos. Sprejmite priložnost za timsko sodelovanje. Skupaj boste učinkoviti! jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnje tednu boste odlično razpoloženi. Uživali boste na delovnem mestu in doma. Mimogrede boste našli priložnost za praznovanje, zabavo in smeh. Ljubezen: dobro! VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Za vas bo v «« prihodnjih dneh najbolj bogat in dragocen čas, ki ga boste preživeli s svojimi najbližjimi. Začutili boste globoke medsebojne vezi, ki ne bodo potrebovale veliko besed. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu nad vami bdi dobra vila. Resnici na ljubo še vam ni čisto jasno, s čim ste si pridobili tolikšno spoštovanje in podporo sodelavcev. Marsikomu ste za zgled. DEVICA 24.8.-22.9.: Na pri-^^ hodnost gledate polni upanja in načrtov. čeprav v tem hipu vsi niso uresničljivi, pa se vam bo prizadevanje obrestovalo. Poskušajte le bolj skopo določiti svoje prioritete. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ vami je prijeten in razgiban teden. Imeli boste kup opravkov, pred večerom si boste težko privoščili čas za počitek. Privoščite si nekoliko več spanja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pri sprejemanju odločitev boste v prihodnjem obdobju precej negotovi. Vzemite si čas. Pod pritiskom časa boste še teže našli pravo pot. Bolj kot na razum se zanašajte na intuicijo. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Znašli ste se v razburljivem obdobju. Po glavi se vam plete ogromno idej in domislic. Ker boste zelo odločni, boste lahko uresničili marsikatere sanje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste zagrizli v ponujene izzive. Čeprav vam bodo v veselje in boste deležni podpore sodelavcev, vas bodo počasi izčrpavali. Ljubezen: nalijte si čistega vina! VODNAR 21.1.-19.2.: V naporih, ki ste se jim včasih raje izognili, začenjajte prepoznavati smisel. Življenje pogosto poskrbi za to, da nas prisili sprejeti tudi tisto, kar odklanjamo. Denar: lepe priložnosti! RIBI 20.2.-20.3.: Prisluhnite svojemu počutju, če želite skrbeti za dobro fizično in psihično kondicijo. Vse ima svoj smisel in namen, tudi boleča hrbtenica ali preprosta lakota in žeja. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. septembra 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.50 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 16.50 16.50 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.20 23.30 0.45 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate Film: Toto, Peppino e la malafem- mina (kom., It, '56, r. C. Mastro- cinque, i. P. De Filippo, Toto) Vremenska napoved in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 5 17.10 Nan.: Cotti e mangiati Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Variete: Miss Italia - Le prefinali Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: La Botola Nan.: Fidati di me Dnevnik Dok.: E la chiamano estate Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.20 Dok.: Tesori in fondo al mare 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.15 Paraolimpijske igre 9.45 Aktualno: Sorgente di vita 10.15 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.40 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.10 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.10 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 22.40 Nan.: The Dead Zone 23.40 Dok.: Scalo 76 speciale 1.20 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Il padre della sposa (kom., ZDA, '50, r.V. Minelli, i. S. Tracy) 10.35 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne cesti 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna od.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Giardini e misteri 18.10 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - Krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Aktualno: RT - Era ieri Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Charlie's Angels Nan.: Febbre d'amore Nan.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: Hunter Nan.: Carabinieri Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Angelica e il gran sultano (pust., Fr., '67, i. M. Mercier) 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad: I segreti del vulcano 23.20 Film: Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto (kom., It, '74, r. L. Wertmuller, i. G. Giannini, M. Melato) 1.00 Pregled tiska Canale 5 8.00 8.50 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: My life Nan.: Una mamma per amica Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Veline Film: La guerra dei mondi (fant., ZDA'05, r. S. Spielberg, i. T, Criu-se) 23.30 Aktualno: Matrix 1.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved O Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.55 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.15 Nan.: Grey's Anatomy 23.10 Nan.: Nip/Tuck 0.15 Nan.: Californiacation La 7 10.30 Nan: Mai dire si' 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 1.00 Dnevnik 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Duello nella Sila (pust., It, '62, r. U. Lenzi, i. F. Lamas) 16.05 Nan.: Il ritorno di missione im- possibile 17.05 Nan.: Streghe 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.30 Dok.: Big Game 21.10 Film:Robin Hood principe dei ladri (pust., ZDA, '91, i. K. Costner) 23.40 Dok.: Report From Ground Zero Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 0.17 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 9.55 Nan.: Detective per amore 11.30 Camper magazine 12.45 Aktualno: Viva le vacanze! 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Dokumentarec o naravi 15.00 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.25 Koncert: Mozartove simfonije 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.05 A casa dell'artista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Inf. odd.: Incontri al cafe de la Ver-siliana 22.30 Triestina vs. Avellino 0.55 Klasična glasba (t Slovenija 1 6.40 7.00 7.05 9.15 9.40 9.55 10.35 11.05 12.00 13.00 13.15 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.35 17.00 17.30 18.25 18.40 18.55 19.55 22.00 23.00 23.25 Zrcalo tedna (pon.) 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Žogarija - ko igra se in ustvarja mu-larija Iz popotne torbe (pon.) Risana nanizanka Nad.: Čarodejev vajenec Serija: Zemlja in naprej (Pon.) Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Narečna popevka (pon.) Poročila Dober dan, Koroška Risana nan.: Pajkolina in prijatelji Martina in ptičje strašilo Lutk. nan.: Bisergora Igrana nan.: Podstrešje Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 1.05 Dok. serija: Osupljivi planet Žrebanje 3x3 Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Volitve 2008: soočenje parlamentarnih strank Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved Pisave Samospevi z Ano Pusar ar. rM> / ^[d LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Aktualno: Le vite degli altri - J L 0.45 50 let televizije (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.40 Sobotno popoldne (pon.) 15.05 Posebna ponudba (pon.) 15.50 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja (pon.) 16.40 Osmi dan (pon.) 17.25 Slovenski magazin (pon.) 18.00 Regionalni program: Slovenija da- 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Nan.: Dr. Who 20.00 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem (pon.) 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga: Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi 22.50 Dok.: Skrivnostni kraji 23.50 Film: Asteroid Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 14.55 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 Dnevni program Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Euronews Biker Explorer Piranski glasbeni večeri City Folk Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Fanzine Potopis Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - Tv Dnevnik Primorska kronika Športna mreža Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Predvolilna oddaja 18.35 Epp 18.40 Planet polka 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: Super pokal Nova Gorica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, Poti Evrope; 12.00 Obogatimo naše medsebojne odnose; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Kazulo Is-higuro: Ostanki dneva (24. del); 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 7.40-10.00 prvi šolski dan; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Ime tedna: predstavitev kandidatov; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Slovenski koncert; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ SLOV I K □®w(§ffü§ko OsotaiciwsiDmo fcmaaMjj • • SLOV I K Stran Pripravila Tmedia brezplačna št. 800.129.452 WWW.SLOVIK.ORG RAZPIS ZA ŠTUDIJSKI PROGRAM - ŠOLSKO LETO 2008-2009 MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM ZA KAKOVOSTNO KADROVSKO RAST MultidistipNnami program: naložba za tvojo prihodnost MNENJE MNENJE □ SLOVIKU V raziskovalnem in pedagoškem delu se že leta ukvarjam z manjšinsko problematiko, z tradicionalnimi manjšinami v Sloveniji in slovenskimi manjšinami v sosednimi državami. Sodelovanje s SLOVIKOM me je izredno pozitivno presenetilo, predvsem njihovo ukvarjanje z mladimi in usmerjanje v širšo družbeno problematiko. Delo Slovika je usmerjeno ustvarjanju kohenzivnosti znotraj manjšine, istočasno tudi v odpiranje do drugih in drugačnih, do problemov, ki se aktualiziralo v sodobnem času, kot so migracijski in integracijski procesi, multikulturalizem, transnacionalnost in podobno, predvsem v združevanje tistega, čemur v antropologiji rečemo space in place. Na predavanju, ki sem ga imela v mesecu aprilu letošnjega leta, je sodelovala skupina mlajših slušateljev, v glavnem študentov, različnih družboslovnih in naravoslovnih fakultet. Koncentrirano in angažirano spremljanje predavanja, z iskrivimi vprašanji in zanimanjem za posredovano snov, uporabljeno literaturo, zanimanje za izkušnje iz neposrednega raziskovalnega dela, so prvi vtisi, ki so jih name pustili. Organizacija samega predavanja je bila brezhibna, natančna, pravočasno sem bila konzultirana, vsaj pol leta prej je termin bil že določen, kar je za vsakega profesorja izredno dragoceno. doc. dr. Karmen Medica Fakulteta za humanistične študije Koper Slovikovega multidisicplinarnega tečaja sem se prvič udeležil pred tremi leti z željo, da bi poleg študija na tržaški fakulteti, bil soočen s slovensko, pa tudi »našo zamejsko« sedanjostjo ter tematikami, ki so del našega vsakdana, a vseeno potrebne tehtne razlage in razmisleka. O politiki, zgodovini in ekonomiji sem že marsikaj prebral, vseeno pa sem rade volje prisluhnil predavateljem, ki so razkrili nemalokaj nezapisanega. Pričakovanj je bilo res veliko, odziv pa je bil enkraten. Tečaj se je izkazal kot zelo kakovosten, podajanje tem ter odnos predavateljev pa na zelo visoki ravni. Med tečajniki se je razvilo prijetno vzdušje, ki je hkrati pozivalo k nadaljnemu sodelovanju med predavanji; tako smo se hkrati dopolnjevali ter omogočili preda- vateljem, da so razjasnili marsikateri dvom in vprašanje. Poleg kakovostnim predavanj smo se kot tečajniki udeležili gostovanj pri podjetijih, kjer so nam razkrili marsikatero »skrivnost«, imeli pa smo tudi možnost udeležbe tečaja ma-nagementa na IED C-eju na Bledu, seveda v angleščini ter s predavatelji svetovnega slovesa. Tečaj bi torej svetoval vsakomur, ki radovedno zre v svet in se zaveda, da znanja in izkušenj nikoli ni dovolj, še manj pa preveč. Slovik magister vitae... Boštjan Romano p/üjnijüvj/i i a hJii iùï\*mi\ jjj ïiiûhj jJuv^jjJíJ 8 úüt Zmed z vzpoKtnv.jcniTi iáJmwT imdntjú ■Vjp.L'r'tf-rr.- ia naCintujnjr, «TfOnriW^Q rrt tivapnft pílhMLrVHJfl lUhUlM^t Lvi.'i'gD in- «iejivYjef^Ekrgn <ü¿£/ijíi OSQGERT ■...............§ mip I: CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA www.zkb.it Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je odprti ciklični študijski program. Vsak ciklus traja eno šolsko leto. Celoten ciklus se zaključi v dveh letih. Komu je program namenjen? V program se lahko vključijo slovenski univerzitetni študenti in mladi do 30.leta starosti, ki so že dosegli univerzitetno diplomo. Število mest je omejeno. Program sestavljajo štirje sklopi: 1. del programa: seminarska dejavnost • trajanje: od septembra 2008 do maja 2009 (60 ur predavanj, obiski podjetij); • lokacija: KB Center v Gorici in sedež SDZPI v Trstu; • potrdilo o obiskovanju tečaja. 2. del programa: tečaj poslovne angleščine 3. del programa: dva meseca delovne prakse v konzorciranih podjetjih in ustanovah 4. del programa: Discover Management Program na poslovni šoli IEDC Bled • devetdnevni poletni seminar managementa (julij 2009); • potrdilo o obiskovanju tečaja (5 kreditnih točk). Kaj pa vsebina? Program sestavljajo predavanja iz splošne kulture, managementa, podjetništva, komunikacije in nastopanja. O predavateljih Na Multidisciplinarnem programu predavajo predavatelji iz univerzitetnih sredin in poslovnih šol ter podjetniki iz prakse. Novost! Uvod v letošnji program predstavlja predmet Osnove managementa, ki ga bo izvedla Fakulteta za Management iz Univerze na Primorskem: po obiskovanju programa je omogočeno izvajanje izpita na Fakulteti za Management in pridobitev 6 kreditnih točk. info@slovik.org Preprosto. Posel. www.kbl909.it CILJ PROGRAMA: > dopolnitev znanja iz univerzitetnega študija različnih usmeritev s programom, ki ponuja veščine vodenja, komunikacije, nastopanja in ki usposablja študente za razumevanje ekonomskega, socialnega, pravnega in kulturnega okolja, v katerih delujejo organizacije; > posredovanje osnovnih spretnosti in znanj iz področja managementa; > ponuditi obiskovalcem programa možnost izpopolnjevanja znanja in splošne kulture s poglabljanjem aktualnih tematik družbenega življenja. Prijavni obrazci in vse dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.slovik.org Termin za prijave: 20.9.2008 GEA College 4.4- (k v KOČEVJE ^ . O ČRNOMELJ N. MESTO 18/30 o ^^ ZAGREB 18/33 O ^NAPOVED ZA DANES LIZBONA MADRID O 17/25 O 18/28 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Zjutraj bo zmerno do spremenljivo oblačno, čez dan se bo vreme poslabšalo. Več oblačnosti bo v gorah, kjer se bodo pojavile nevihte, ki se bodo proti večeru razširile na celotno območje. Dopoldne bo še sončno, popoldne pa spremenljivo, na zahodu pretežno oblačno. Padavine, deloma nevihte, se bodo popoldne začele pojavljati v zahodni, zvečer pa tudi v osrednji Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, v krajih z vetrom do 21, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C. C Danes bodo nad našo deželo pritekali topli in kar stabilni jugozahodni tokovi. Od jutri popoldne pa bo ozračje spet bolj labilno, ker nas bo dosegla atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.31 Dolžina dneva 12.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 22.56 A Nad Britanskim otočjem in Severnim morjem je ciklon-sko območje. Hladna fronta je zajela Alpe in bo v noči na ponedeljek dosegla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo postopoma oslabela in do popoldneva ponehala, prav tako bodo ponehale vremensko pogojene težave. pno n-. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 12.40 najvišje 15 cm. Jutri: ob 1.00 najnižje -25 cm, ob 8.56 najvišje 16 cm, ob 14.40 najvišje 5, ob 18.49 najvišje 12 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........27 2000 m...........13 1000 m ..........21 2500 m...........10 1500 m...........16 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7. 0 w CELOVEC O 15/23 TOLMEČ O 9/24 TRBIŽ O 8/23 o 10/22 KRANJSKA G. O GRADEC 15/24 o 14/23 S. GRADEC VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 ČEDAD O 16/27 O TRŽIČ 12/23 O KRANJ CELJE 16/24 O MARIBOR 016/24 PTUJ O M. SOBOTA O 16/24 a GORICA O i ono O N. GORICA 1fi/-57 O LJUBLJANA 15/24 POSTOJNA O 14/22 KOČEVJE N. MESTO 16/23 ZAGREB 18/25 O _ o ČRNOMELJ REKA 12/27 f NAPOVED ZAJUTRI ^Na območju celotne dežele bo vreme lepo in pretežno Jutri bodo padavine dopoldne ponehale, čez dan se b^ jasno. Zjutraj bo ob obali pihal burin, čez dan pa šibak do delno zjasnilo. Popoldne pa bodo nastale krajevne plohe. V zmeren severozahodnik. torek in sredo bo precej jasno. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER D opis iz pariza Vrtoglavi (vsako)letni ples Konec počitnic: evforija nove sezone. Avgusta se je Pariz izpraznil in razen turističnih točk so bile četrti tihe in mirne. Toda ko jesen potrka na vrata, vse zaživi in vsako leto je v tem času toliko dogodkov, da sploh ne veš kam. Predstave, koncerti, razstave, sejmi, forumi, praznovanja, festivali ter dnevi posvečeni temu in onemu. Če naštejem le nekatere: 16. september je dan Romov, 27. september dan proti zemeljskim minam, 28.september dan slepih, 10. in 11. oktober sta dneva artritisa, od 1.do 7 oktobra bienala smeti itd. Glede praznikov naj omenim »Fete de l'humanité« (praznik človeštva) v organizaciji komunistične stranke, ki nudi seminarje, stojnice in koncerte. Dalje je na programu že tradicionalno praznovanje boga Ganeše, ki ga organizira indijska skupnost in ki privabi Parižane ter turiste. Potem bo konec meseca potekala »Technoparade« in seveda ne moremo mimo Jesenskega festivala, ki nudi številne predstave in je tokrat podprl mlade japonske kreatorje. Letos pa so poleg tradicionalnega še številne novosti, ker Francija predseduje Evropski skupnosti in se torej na mednarodni sceni mora pokazati kot moderna in živa prestolnica. Na programu so »Semaine des cultures étrangeres« (Teden tujih kultur), »Portugal, les mots vagabonds« (Portugalska, potepuške potujoče besede), »Le gout des villes, l'Europe des cultures« (okus mest, Evropa kultur) itd. Evropski predznak bodo imeli tudi nekateri vsakoletni festivali in sejmi; na primer, sejem izobrazbe je letos »Salon européen de l'éducation«. Seveda ne gre le za spremembo imena, ampak tudi vsebine: predstavljeni bodo izobraževalni sistemi držav članic in možnosti študija v le-teh. Vsi ti dogodki so tudi priložnost, da se spozna kulturo ter zgodovino sosednih držav. Seveda pa se jesenski programi ne omejujejo na zanimivosti, kulturo in zabavo. Konec počitnic: ponovno stari problemi. V septembru se spet soočimo s težavami, ki smo jih pustili pred počitnicami. V prvem planu so brezposelnost, po-mankanje stanovanj, kupna moč itd. Tudi v Franciji so v zadnjem letu cene narasle kot kvas in nič dobrega ne kaže. Sarkozy sicer še vedno obljublja to in ono, toda večina mu ne verjame več. Eh ja! Predsednik ni preslepil Francozov z mediatizacijo in roza kroniko (za slednjo je bilo več zanimanja v Italiji). Glede problematik so predvi- deni forumi in za tiste, ki bodo potekali pred Hotel de Ville (pariška občina) so postavili 2000 m2 velik šotor. V slednjem se bo najprej vršil forum za invalide oziroma osebe z omejeno mobilnostjo, saj v Parizu obstaja še veliko arhitektonskih pregrad; na primer, večina postaj metroja je polna stopnišč in torej neprimerna za invalidske vozičke. Sledil bo forum, posvečen starejšim, kjer bodo potekala predavanja o zdravju in raznih aktivnostih za sive zimske dni; v velemestu si kaj kmalu osamljen. Dalje bo forum društev, ki z neštetimi aktivnostmi predstavljajo srce mesta (skoraj bolj kot uradne institucije) in nazadnje bo še forum socialne ekonomije in solidarnosti, ki bo v glavnem obravnaval brezposelnost, saj ta kljub obljubam ostaja velik problem. In ko smo na začetku šolskega leta, je ponovno prišlo v ospredje šolstvo: neprimerni programi, premalo profesorjev, natrpani razredi itd. Zadnje čase so mediji posvetili še nekaj pozornosti dijakom-igralcem filma «Entre le murs» (dobitnik na festivalu v Cannesu), ki bo konec meseca izšel v ki-nodvoranah. Spomini filmanja in nagrajevanja v Cannes-u, vrnitev k vsakdanu, želje za bodočnost... Neki profesor je glede njihove zgodbe rekel: »Il faut des reves pour avancer«, sanje so potrebne. Jana Radovič (T) first êç last Minute nef WELLNESS HOTELI SKOZI CELO LETO Od €84 na osebo Hribi, terme, zdravilišča in morje - tematski paketi, vikend paketi in posebne ponudbe,... vse za vaše dobro počutje (3 dni/ 2 noči) VSE PONUDBE NAJBOLJŠIH ITALIJANSKIH T0UR OPERATERJEV NA ENEM MESTU Od € 519 na osebo Mediteran, Kanarski otoki, Egipt, Kapverdski otoki, Karibi, Indijski ocean,... - odhodi z vseh večjih letališč severne Italije (8 dni/7 noči, let., HB) HRVAŠKA IN ČRNA GORA Od € 138 na osebo Krajša in tedenska bivanja, wellness hoteli -podaljšajte poletje z nami (3 dni/2 noči) križarjenja po Sredozemlju, čezoceanska križarjenja, križarjenja po Karibih, Aziji in po evropskih rekah -Costa Crociere, MSC,Top Cruises, Giver, PRAVA AGENCIJA ZA VSA VASA POTOVANJA info@lastminutecenter.it • www.iastminutecenter.it TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst, tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936 • VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, 33100 Videm, Tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656 MEDITERAN IN EGIPT S POLETI IZ LJUBLJANE Od € 429 na osebo Grčija, Turčija, Tunizija, Djerba, Sharm el Sheikh in Hugrada - znižana cena parkiranja, direktni leti, izbrani hoteli,... (8 dni/7 noči, let. Al) VODENA POTOVANJA z odhodi iz Ljubljane s slovensko govorečim vodnikom ali iz Italije z italijansko govorečim vodnikom m LETALSKE KARTE, TRAJEKTNE KARTE, REZERVACIJE HOTELOV, KNJIGA ŽELJA ZA MLADOPOROČENCE, DARILNI BONI - in vse kar potrebujete za vaša potovanja in počitnice. OBIŠČITE NAŠO INTERNETNO STRAN www.lastminutecenter.it IN PREVERITE AKTUALNE PONUDBE