Mladinska politična šola
Leločnja mladinska poletna poli-tiine Sola, ki je trajala od 6. do 9. sep-temtira, je bila v Mariboru, v Mudent-skem naselju. Pripiavjlo jo je vodslvo slovenske mladine, in sicer v obliki plenarnih zasedan} ter sekctjskih razprav. V sekdjah so se mladind pogovarjali o MDA, frontnosti ZSMS, mirovnem gibanju, informi-ranju, stripu, mladlnskih klubih in kooperativah, samopomod, SLO in DS ler telesni kulturi. Na plenarnih zasedanjih pa so nizpruvljali o ra-zvojnih moinostih Slovenije do leta 2000 ter o uresniievanju smernic, sprejetih na 11. kongresu ZSMS pred slabima dvema letoma v Novem mestu.
Najbolj množična udeležba med sekcijskimi razpravami je bila na sekciji o frontnosti ZSMS. To je eden najbolj perečih problemov, saj je or-ganiziranost mladine toga in ZSMS ni odprta za vse mlade. Seveda pa se odprtosti ZSMS ne da doseči kar naenkrat, temveč je to dolg proces demokratizacije tako znotraj ZSMS kot v odnosih do drugih struktur. Precej je bilo tudi govora o samo-stojnosli ZSMS, ki ni popolna, saj tnnoge druge DPO vsiljujejo mladini svoje odločitve in ji ne dovolijo, da bi samostojno odločala. To je prišlo do izraza leios, ko so mladinci v repuhli-ški skupščini samostojno odločali in glasovali proli i/voliivi lovariša Sini-
goja za predsednika IS skupščine SRS. Mnogim to ni bilo všeč in mla-dinci (republiško vodstvo) so čutili posledice. Vmešavanje v »notranje z.adeve« prihaja do izraza sedaj, ko se mladinci pripravljajo na volitve svojega novega vodstva, pa jim po-nekod hočejo tudi vsiliti kandidate. Na razpravi so bila omenjena imena, kot npr. Novo mesto, Zasavje in še nekalera druga, kar dokazuje, da so mladi odločni in govorijo naravnost, odkrito in konkretno, ne pa splošno in abstraktno.
Sekcija o MDA je prišla do zak-Ijučka, da bodo naslednje leto mo-rafe akcije nuditi mladim popolnoma nekaj drugega, sicer lahko MDA od-pišemo. Mladina odhaja z akcjj ne-zadovoljna z življenjem in delom na njih, 60 c; letošnjih vodstev MDA pa je izjavilo, da jih drugo leto več ne bo. Ce k temu dodamo, da so bile pohvalne besede izrečene le o tabo-rih (delovna tabora Trebče in Bo-hinj. mirovni tabor v Ljubljani, stro-kovni labori), potem vemo, v kateri smeri je potrebno delati. Naj pove-mo, da nekateri moščanski mladinci že razmišljajo o taki možnosti in bi želeli naslednje leto izvesti svojo bo-kalno delovno akcijo v obliki tabora. Novost so bile razprave o klubih in stripu. Pri problemaiiki mladinskih klubov je ob teoriji o kooperativah vznikla misel. da bi mladi tako vzdr-
ževali (finančno) svojo kulturo sami ter dokazali obstoječim kulturnim ustanovam, da se lahko kulturna ustanova preživlja sama in ne leži na plečih družbe. Pozitivno so se izražali ostripir, kot omediju informiranja in izražanja, ki nima takega prostora v družbi, kot mu gre. Zavzeli so se za večji predor stripa !er tudi izdali bil-ten o šoli v stripu, kar je med udele-ženci izzvalo ugoden odmev.
Na plenarnih zasedanjih je bilo najbolj »vroče« med razpravo o ka-drovski politiki znotrajZSMS. Mladi so se kritično dotaknili kadrovske politike, ki jo vodijo republiško vod-sivo in vodstva občinskih konferenc, saj je v tej politiki najmanj upošte-vano dosedanje delo nekih kandida-tov. Zavzeli so se za radikalne spre-membe, mnogi udeleženci pa so za-htcvali problemsko konferenco o kadrovski politiki.
Ker je bila ta razprava zadnja na MPPŠ, so se udeleženci razšlj v ne-kakšnem naelektrenem ozračju in z vrenjem v glavah, kar pa je po svoje pozitivno, saj jih usmerja v nadaljnje razmišljanje ter spreminjanje obsto-ječe prakse. Upajmo, da ne bodo ostali pri besedah in kritiki, temveč da bodo res stanje premaknili na bolje. Vsi drugj pa ne stojmo ob stra-ni, ne mečimo jim polen pod nogc, temveč jim pomagajmo.
BORIS KONONENKO