d.3 P°iS“r,SS°i - Cena 60 lir TRST, nedelja, 15. oktobra 1967 Leto XXIII. • Št. 244 (6828) tti; » Dome( zola 1 Lon? »vi; H' Gre«' Sterf me, J* SCO, & Gospodarska in nacionalna škoda uci a Danes objavljamo regulacij-načrt ustanove za industrij-“ao pristanišče, iz katerega so razvidna štiri nova področja, za katera je ta ustanova zahte-ala v Rimu izdanje zakona "a njihovo vključitev v območ-r industrijskega pristanišča. načrta je razvidno, da na-jnerava industrijsko pristani-razširiti svoje območje naj-,ee v dolinski občini. Področ-Je v dolinski občini, ki naj bi razlastili odnosno odkupili, ri 1,650.000 kv. m; področje .. °sapski dolini v miljski ob-meri 680.000 kv. m; pod-0cje na Dolgi kroni, ki je del-■nila i r!u-v d°linski delno v miljski nnurti * °lni> meri 480.000 kv. m, in na. mi- u°?r°eje v tržaški občini na »quetf 330 0OOSkv.Pmntale°na ^ Kot smo že v našem uvod-;1 v ^ afau preteklo nedeljo ugoto-i izH* n, bo razširitev inriustrijske-i, j*j fa Pristanišča najbolj prizade-mew a slovensko dolinsko občino, aJ bo industrijsko pristanišče e|alo do vasi Boljunec. - .. .? izjavah predsednika indu-jrijskega pristanišča dr. Fran-pil, m tajnika združenih PSI-t»Dl pittonija, potrebuje in-ustrijsko pristanišče še orne-Jena štiri področja za name-uev novih industrijskih obra-p,v,'. Ka področju, ki sega do eijunca, bodo zgradili tovar-J ip Grandi Motori, ki bo zgra-«na na ravninskem delu med f*-°rmačnikom (Sv. Rok) in jpijuncem. Ostali del tega področja pa naj bi bil na raz-P01ago za bodočo graditev fnanjših industrijskih objektov, , bodo nujno zrastli ob veli-*'51 Podjetju Grandi Motori, stri va §radrtev raznih infra-^tur, se pravi nove široke ‘S ipSte. do Grandi Motori in že-p ta l^e proge. Področje v o-dolini skupno s pod-■ c!ik»: i^Jem Pri Orehu, ki je že last industrijskega pristanišča, naj ' bilo namenjeno za bodočo sjadnjo velike tovarne alumi-,_la; ta tovarna bi potrebova-tudi področje na Dolgi kro- losk^ Psdi enil » ri.— i reko ncoz spofl* iesaf ostjo lica 0C1 a ni) )VO inals Lel je n za tudi obhal si ive». *u Eden" la 1 tarf m bi • ala P? '• Področje na hribu Sv. Pan-aia y. ?r h na pa b° na razpolago za riške ‘ ladnj° naprav za predelavo 1 ki bodo -- -1-*- '—*-*■ —- ; na e v c, 11 listo ■ np(t p» , 1 ooao v občo korist vse-nJe,na j tržaškega gospodarstva. Ce ). da ZVZampmr. lin nnn 1.,, v. 3, a med ;li v amemo 330.000 kv. m na >u Sv. Pantaleona, ki je v n0[t' von, • i °bčini in ki leži med [J ti H®mi industrijskimi podjet-; tpi>' j- italcementi, Esso Standard rp^feJ.ezarne Italsider, na kate-■,nesla' ^ bo zrastlo podjetje zapre-a IvS em*av° mestnih odpadkov, u-‘ Koci*' l„ov‘m°, da bodo vse ostale slikal .^ziastitve, 2.800.000 kv. m, v A ri^lnski in miljski občini. To-I ^na teh površinah je sedaj » Cv°. da bodo zgradili samo ^ zrnati110 Grandi Motori, ki bo ” cu pa na Področju pri Boljun-lik'«es je, da je graditev te ve-^ skp tovarne izredne gospodar-, tlarcfVaŽnost' za tržaško gospo Ut# stvo V(?’ ostaja Pa vendar dej ftrijsko aS listo lej'vi jbso^ 10 vab' se^ stru^ važnosti za tržaško gospo-ostaja 1 da je ustanova za indu-to Pristanišče izkoristila Priložnost, da lahko razlasti Hkor^0 tohko zemljišča, ko- tru j amvC ,ga Potrebuje za tovarno, rin,?ah mnogo več, in zlasti v azU*u občini, kier ne bodo občini, kjer ne bodo samo jusarskih zem- pak« PovKi5larleč tudi precejšnje rsine obdelovalne zemlje. M9'! hiora teh pomembnih dogodkih \y Verin« < kot ie šln že v številnih SO SV' -est, ta»- ^»-"pSejino ZW£il v v. — je šlo že v številnih ž preteklosti, za katere imamo ši>_. ne izkušnje, za veliko t Prebivalstvu; pa ne samo temveč vsem ljudem prizadetem pod- fo^ Xethu _ isih,j roeiCe'otnem za&K lahv’ ^ konkretnem primeru ■ele 't lahv° S°vorimo o škodi, ki jo lem S 1 p razdelimo na štiri dele: ie v’ ho' tedvsem gre za neposred-9 ¥ojl zeiYlPnzadete. Gre za lastnike ir° ! Sehrsi’ za kmete, ki vidijo pred pfi' žel,. v skladu z načrtom de- edi) 1 -u v ,Fazvoju kmetijstva, ved-ireibj ziVr,„efj° perspektivo v inten-dustr Greettl obdelovanju zemlje, be »la njih interese in potre-takn unimo’ da je razlastitev gosP Obsežnega in med drugim .ni- VeSadarsko'kmetijsko zanimi-vn"f iti5,... Področja neutemeljena, 4 1 io nJ°. tudi zahtevamo revizi- taSK« Predloženih načrtov. TSKSTt COTK O. S jAfo/ttt m Sthrt ‘‘sV- - & fj 2. S tem vzporedno je vprašanje dolinske občinske uprave. Po zakonu bo morala prevzeti velika bremena, in kot je znano iz vsedržavnih polemik o krajevnih financah, ne bo dobila za to ustreznih sredstev. Iz do sedaj znanih in objavljenih podatkov torej veliko podjetje, ki naj bi bilo zgrajeno izključno na področju dolinske občine, ne bo občanom prineslo nobene koristi, temveč bo zanje predstavljalo škodo. 3. Z gradnjo obsežnega industrijskega podjetja v dolinski občini se nekako objektivno (če ne že načrtno) napoveduje tudi sprememba narodnostne sestave te občine. Tudi pri tem obstajajo resna vprašanja notra njih političnih odnosov strukture prebivalstva, zaposlitve in s tem tudi različne možnosti. 4. Končno je z vsem tem povezano vprašanje celotne skupnosti Slovencev, ki prebivamo v Italiji, ki bo s tako obsežnim posegom, kot je napovedana gradnja «Grandi Motori« in o-stalih predvidenih industrijskih objektov, izgubila dobršen del svojega neposrednega gospodarskega, socialnega in splošnega vpliva. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je, naša zahteva po reviziji in ponovni proučitvi celotnega kompleksa štirih razlastitvenih področij povsem utemeljena. Ugotoviti moramo, da Ustanova industrijskega pristanišča ni razpravljala s prizadetimi, ko je v Rimu zahtevala zakonsko utemeljitev za tako obsežno razširitev svojega območja. Gre za pobude, ki so življenjske važnosti za slovensko narodno skupnost na Tržaškem in pri katerih morajo izreči svojo besedo neposredno prizadeti, dolinska občina, kmetijske organizacije in vse organizacije slovenske manjšine. ....................................................................................................................................................................... IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllUllJIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlinillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll ZELO RESNO STANJE NA DEMILITARIZIRANEM PODROČJU Američani zaostrujejo vojno v Vietnamu Sistematično bombardiranje Hajfonga Noč in dan bombardirajo vasi in skupine hiš v demilitariziranem pasu - Močan napad osvobodilnih sil na področju Kon Tien HANOJ 14. — Tuji opazovalci v Hanoju menijo na podlagi informacij, ki so jih dobili iz Hajfonga in na podlagi slik, ki iih ie objavil tisk, da je letalska ofenziva, ki jo Američani več kot šest tednov vodijo proti Hajfongu, mnogo ostrejša, kakor javlja ameriško poveljstvo in kakor priznavajo sami severni Vietnamci. Slike kažejo, da so bila hudo prizadeta nekatera predmestja in nekatere četrti zahodno od tega pristanišča. Številne hiše so bile porušene do tal. Povsod se vidijo posledice bombardiranja. Od 8. oktobra dalje so začela a-meriška letala napadati področja Hajfonga ponoči. Protiletalska reakcija v Hanoju pa je izredno močna. Evakuacija prebivalstva se nadaljuje. Prepričani so, da bodo Američani začeli v takem obsegu bombardirati tudi Hanoj, kjer se tudi nadaljuje evakuacija prebivalstva. V današnjih zgodnjih jutranjih urah so enote osvobodilne vojske napadle ameriške položaje južno od demilitariziranega pasu na sektorju Kon Tien. Osvobodilne sile so skoraj tri ure močno obstreljevale ameriške položaje. Nastopilo je ameriško letalstvo in topništvo in osvobodilne sile so se nato umaknile. Američani so imeli 23 mrtvih in okoli 50 ranjenih. Niso znane izgube osvobodilnih sil. Včeraj so ameriška letala izvršila 154 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirala so mnoga področja blizu Hanoja in Hajfonga. Predsednik Hošiminh je poslal kongresu ((junakov in zaslužnih borcev ljudskih osvobodilnih sil Južnega Vietnama« poslanico, v kateri poudarja, da bo »moral odpor vsega našega ljudstva proti Američanom premagati številne težave in preizkušnje, toda naše ljudstvo bo prav gotovo premagalo ameriške napadalce in kliko njihovih hlapcev z osvoboditvijo juga in obrambo severa ter z napredovanjem k mirni združitvi domovine«. Hošiminh poziva borce, naj ne podcenjujejo sovražni- ka m naj ((razvijajo močne točke ter premagajo šibke točke.« Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je stanje na demilitariziranem področju sedaj zelo resno. ((Ameriški napadalci, pravi poročilo, podnevi in ponoči napadajo z letali «B-52» in z drugimi sredstvi ter s topovi vasi skupine hiš na demilitariziranem področju in ob njegovi meji. Sporočilo pravi tudi, da so Američani v zadnjem času znatno povečali pehoto, motorizirane sile, topništvo in zgradili nadaljnje utrdbe ob južnem delu področja. Bombardiranje in povečanje sil kažeta vedno jasneje ameriški namen Američanov, da razširijo vojno in da pripravijo nove korake za njeno stopnjevanje. Američani morajo prenašati vso odgovornost za posledice teh napadalnih sil. V Hanoju so tudi javili, da sta bili sestreljeni dve ameriški letali nad Severnim Vietnamom. V San Franciscu je skupina 55 oseb uvedla na sodniji postopek, da jim davčni urad vrne tisti del njihovih davkov, ki so služili za financiranje vietnamske vojne. Te osebe pripadajo organizaciji ((šola za mir«, ki jo je ustanovila pevka Poan Beaz. Njihova zahteva Koncert godbe ((Mestne milice« iz Ljubljane, ki je bil najavljen za danes popoldne v Kulturnem domu, odpade, ker ni bilo mogoče pravočasno dobiti ustreznih dovoljenj. se naslanja na sklepe mednarodnega sodišča v Nuembergu, ki pravi, da državljani neke države ne smejo ostati neaktivni spričo kršitve mednarodnega prava. Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč ljudstvu Vietnama je sklenil v zvezi z 21. oktobrom mednarodnim dnem solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva seznaniti jugoslovansko javnost s pozivom stockholmske konference o Vietnamu. Stockholmska konferenca se je pridružila pozivu ameriških sil miru in pozvala vse narode, da 21. oktobra z manifestacijami in z drugimi protestni mi akcijami nastopijo proti vojni v Vietnamu in podprejo ljud- stvo Vietnama v njegovi borbi. Manifestacije naj istočasno podprejo poziv stockholmske konference, ki sodi, da je za mimo rešitev vprašanja potrebno brezpogojno prenehati bombardiranje in vsa druga sovražna dejanja proti Severnemu Vietnamu, u-makniti ameriške čete in likvidirati vsa vojaška oporišča v Južnem Vietnamu in prepustiti ljudstvu Vietnama, da samo odloča o svoji usodi. ((Enaindvajseti oktober, naj pokaže Johnsonovi vla di, da raste število narodov na svetu, ki zahtevajo, da preneha nepravična in umazana vojna«, se poudarja na koncu poziva stockholmske konference. liimiiiiiiiuitimiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiHiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nov atentat na Južnem Tirolskem Močna eksplozija pred karabinjersko vojašnico BOČEN, 14. — Preteklo noč je pred vojašnico karabinjerjev v Schludemsu (Sluderno) v občini Vintschgau (Val Venosta) blizu Merana nastala močna eksplozija. Poslopje je na osamljenem področju ob cesti. Karabinjerskj poveljnik, ki stanuje v vojašnici skupno z ženo in s tremi otroki, je sporočil, da so se ob eni in pol ponoči stresli vsi zidovi zaradi izredno močne eksplozije. Hkrati so številni predmeti in deli zidov leteli vse naokoli. Eksplozivni naboj je bil postavljen prav pred vrati poslopja. Eksplozijo so slišali vsi prebivalci bližnjega kraja. Karabinjerji in agen ti javne varnosti so začeli takoj pregledovati vse bližnje področje. Do sedaj niso mogli še ugotoviti, za kakšen eksplozivni na- boj je šlo. Verjetno je tudi, da je šlo za močno bombo, ki jo je kdo odvrgel izza bližnjega grmovja. Aretirana vohunka FIRENCE, 14. — Obrambna informacijska služba je aretirala neko tujo državljanko, ki jo obtožujejo, da je vohunila za madžarsko vohunsko službo. Prijavili so jo sodni oblasti zaradi poskusa vojaškega vohunstva in ker je imela dokumente na ime druge osebe. Gre za 27-letno žensko, ki je priznala, kar jo dolžijo, in so jo zaradi tega pridržali v zaporu. Razprava bo verjetno pri zaprtih vratih in deloma tudi javno. Izjave dr. Inzka o pravicah koroških Slovencev DUNAJ, 14. — Predsednik nacionalnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je izjavil dopisniku Tanjuga na Dunaju, da razlike v pogledu s slovensko manjšino in zvezno vlado na Dunaju izhajajo predvsem iz dejstva, da še niso popolnoma rešena nekatera osnovna vprašanja iz državne pogodbe, m to predvsem vprašanje šolstva, uporabe uradnega jezika in dvojezičnih napisov. Položaj slovenske manjšine se je po besedah dr. Inzka v zadnjih sedmih letih izboljšal. Predstavniki deželne vlade na Koroškem skušajo ■po mirni poti vplivati na prebivalstvo in se zavzemajo za Jskre-no in odprto sodelovanje med o-bema narodoma. To ozračje omogoča konkretne razgovore in pogajanja o še nerešenih vprašanjih. Inzko je ocenil kot pozitivne koristne napore vseh neposredno zainteresiranih činiteijev za rešitev spornih in nerešenih vprašanj iz državne pogodbe, in dodal, da so koroški Slovenci sedaj na najboljši poti, da ustvarijo vse potrebne pogoje za rešitev manjšinskih vprašanj na Koroškem. Glede odnosov z zvezno vlado na Dunaju pa je predstavnik nacionalnega sveta koroških Slovencev izrazil prepričanje, da je nastopil čas, ko se pri orouče-vanju manjšinskih vprašanj ino-ra preiti do razgovorov za konkretne rešitve. Zvezna vlada je o uporabi uradnega jezika izdelala dva osnutka, enega pa so izdelali koroški Slovenci in ga poslali pristojnim organom v proučevanje. Toda položaj manjšine se v tem pogledu tudi v zadnjih sedmih letih odkar je zvezna vlada izdelala prvi osnutek, ni spremenil,« Za nemoteno kulturno sodelovanje Danes bi bila morala nastopati v Kulturnem domu godba ((Mestne milice« iz Ljubljane. Koncerta ne bo, ker bi morali imeti člani tega ansambla ob vstopu v Italijo posebni delovni vizum, ki ga ni bilo mogoče pravočasno oskrbeti. Ob tem se odpira veliko vprašanje, kaj so dolžne narediti manjšinske kulturne organizacije, ki žele imeti v gosteh kak jugoslovanski ansambel? Tu ne mislimo samo na prireditve v slovenskem Ku'turnem domu, temveč na vse prireditve, ki jih orčanizirajo slovenska prosvetna' društva v Italiji. čeprav je Italija žc od nekdaj uporabljala dvojno, oziroma trojno merilo za Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, je zadnje Sase prišlo do nesporazumov, ki očitno ne prispevajo k stvari demokracije in pravičnosti. Oglejmo si zakonske predpise, ki urejajo nastope tujih ansamblov v Italiji. 1. Organizator mora zaprositi za tuj ansambel s kompletnim spiskom nastopajočih z navedbo kraja in datuma rojstva, dovoljenje za nastop na ministrstvo za turizem in pri reditve. 2. Organizator mora zaprositi za tuj ansambel dovoljenje na zunanje ministrstvo. 3. Organizator mora zaprositi za tuji ansambel dovoljenje na notranje ministrstvo. 4. Organizator mora zaprositi za nastop tujega ansambla dovoljenje na posebni urad za nastavitve gledaliških uslužbencev v Rimu. 5. Prepis prošnje s kompletnim seznamom mora organizator poslati na lokalno kvesturo. 6. Prepis prošnje mora poslati tudi na posebni urad prefekture. Ko je organizator vse to naredil in ko so vse prošnje rešene, bi moral organizator še oskrbeti delovni vizum vsakemu posameznemu članu gostujočega ansambla. In tu so bila potrebna pojasnila. Po zakonu D.P.R. (Dekret predsednika republike) 24. 9. 1963 št. 2053 mora delodajalec (v našem primeru je organizator delodajalec?) oskrbeti delovni vizum za uslužbenca, ki ga je zaposlil, potem ko mu je posebni urad za nastavitve gledaliških uslužbencev v Rimu izdal ustrezno dovoljenje zadelo. Na podlagi tega dovoljenja, ki je zopet vezano na posebne prošnje, pogodbo itd., izdajo i-talij anske konzularne oblasti u-službencu delovni vizum, s katerim lahko pride v Italijo in na podlagi katerega dobi dovoljenje za bivanje. Posebni u-rad za nastavitve gledaliških uslužbencev v Rimu je v zvezi s prošnjami za dovoljenje za nastop tujih ansamblov izjavil, da «skupine, pravno ustanovljene, niso podvržene zahtevam D.P.R 24. 9. 1963 št. 2053 in zato niso delodajalci dolžni skrbeti za njih nastavitev po uradu za nastavitve«. O tem se je pojavilo vprašanje, kako o-skrbeti delovni vizum tujim ansamblom, če ni potrebno delovno dovoljenje. Poleg tega se je zgodilo da italijanske konzularne oblasti v Zagrebu niso nekaterim jugoslovanskim ansamblom, ki so odpotovali v Italijo (ne v Trst!) hotele izdati delovnega vizuma, češ da je nepotreben, če torej ljubljanska Opera gostuje v Reg-gio Emilii ali pa Drama SNG iz Ljubljane gostuje v Milanu v Piccolo Teatro, delovni vizum za posamezne člane ni potreben! Toda notranje ministrstvo je za Trst posebej odredilo po lokalni kvesturi, da «člani ansamblov, pravno ustanovljeni, čeprav niso primorani oskrbeti si znano dovoljenje za delo, ki ga izda posebni urad za nastavitve gledaliških delavcev, zato da lahko izvršujejo svoje umetniško delo, si morajo na podlagi italijansko-jugoslovan-skega sporazuma oskrbeti u-strezni vstopni vizum, ki ga je mogoče preventivno zaprositi po diplomatskih poteh in v nujnih primerih tudi telegraf, sko«. Kdo preventivno zaprosi za vizum? Kakšni so umetniški ansambli, pravno ustanovljeni? So samo gledališča, Opere in orkestri, ali tudi amaterske skupine, folklorni ansambli, godbe, lutkovni ansambli, zbori itd.? Je mar italijansko-jugoslovanski sporazum v oviro nemotenemu izživljanju manjšine? * h mir v Sredozniilju POSVETOVANJA V NEW YORKU Srednji vzho1 <**’W'*k CvmOH F Na pobudo italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti je bil v Bologni konec septembra sestanek predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij iz nekaterih sredozemskih držav. Na sestanku so neformalno, vendar koristno in plodno izmenjali misli o stanju in problemih na sredozemskem območju. Za sklicanje tega sestanka, ki so se ga udeležili poleg gostiteljev tudi zastopniki združene socialistične stranke Francije, ljudskih front iz Portugalske in Španije, združene demokratične levice iz Grčije, gibanja ljudskih sil iz Maroka, BAAS iz Sirije, arabske socialistične unije in ZAR, FLN iz Alžirije ter Socialistične zveze Jugoslavije, niso opravili posebne agitacije pa tudi priprave so bile zelo skromne. Kljub temu je izmenjava misli potekala neposredno in je pripeljala ob koncu brez težav do skupnih ocen sedanjega vznemirljivega razvoja ter nevarnosti pred novim poslabšanjem na sredozemskem območju. Tako prvo kot drugo omogoča sklep, da so javnost in politične organizacije sredozemskih držav resno vznemirjene; da čutijo potrebo za dogovore in posvete o tem, kaj bi bilo možno ter nujno storiti, da se sredozemske vode umirijo, države in narodi v Sredozemlju pa osvobode imperialističnih pritiskov in groženj blokovske hladne vojne, ki se seveda pridružuje tem pritiskom. V Bologni niso imeli namena, da bi izoblikovali popolne in končne ocene, ali da bi izdelali osnovo za trajno delovanje Razen kratkega sporočila za tisk niso pripravili in tudi ne obravnavali nobenega drugega dokumenta, saj udeleženci niso želeli prejudicirati ocen ter sklepov novih in širših posvetov. V Bologni namreč niso bili zastopani vsi in morda niti ne večina tistih sil, skupin in gibanj, ki bi mogla in morala dati svoj prispevek za izdelavo sklepov za konkretnejše ukrepe. Tako n.pr. ni bilo med udeleženci zastopnikov nobene komunistične partije iz sredozemskih držav, ni bilo predstavnikov iz Libije, Libanona, Albanije, Turčije, Tunizije, s Cipra, dalje predstavnikov socialdemokratskih strank ali drugih skupin, s katerimi je ob takih priložnostih mogoče računati. Sklicatelj sestanka se je odločil, da v tem obdobju skliče predstavnike omejenega števila držav oziroma gibanj, s tem pa so vnaprej omejili pomen sestanka v Boiogni ter doseg njegovih razprav v okviru širših in stalnih naporov za združevanje na sredozemskem območju. Spričo takih okoliščin so udeleženci sestanka svojo nalogo pojasnili kot začetek ali spodbujanje vrste podobnih posvetov; ti naj bi v prihodnje zajeli vse tiste sile, ki imajo na sredozemskem območju podobna splošna čustva in si prizadevajo doseči podobne rešitve. Morda se bo sčasoma za največji prispevek posvetovanja v Bologni izkazalo to, da so sprejeli misel, kako nujno potrebno je združevanje vseh socialističnih in demokratičnih, ljudskih in nacionalnih skupin ter sil, ki v sedanjih okoliščinah imajo ali pa bi mogle imeti interes do tega, da se sredozemsko območje znebi kopičenja jedrskega orožja in tujih oporišč; da se znebi prisotnosti instrumentov sile in pritiska (kot so šesto brodovje in kakršne koli tuje vojaške sile) in da razvoj v Sredozemlju usmerijo k postopnemu in uravnoteženemu vojaškemu pa tudi političnemu dezangažiranju, in sicer z namenom, da se to območje spremeni v območje sodelovanja in varnosti. Razpravam v Bologni je bilo izhodišče to, da so afriško-arabske in nekatere druge sredozemske države že na takih postojankah, pa tudi to, da obstajajo v evropskih sredozemskih državah možnosti in tendence, da se te pozicije sprejmejo in podrobno obdelajo. Tokovi medevrop-skega zbliževanja imajo v evropskih sredozemskih državah nekatere svojih pomembnih nosilcev, kot je Francija, vtem ko se druge države, Italija ah Turčija, postopoma vključujejo v te tokove. To nam upravičeno vsiljuje misel, da lahko napori za pomiritev v Sredozemlju računajo na širok krog interesov tudi v evropskih državah. Gospodarsko-trgovinsko so južne obale Sredozemlja nenavadno pomemben partner za razvite evropske države, ki imajo v sredozemski kotlini eno najvažnejših in v nekaterih primerih tudi poglavitno in edino prometno zvezo z zunanjim svetom. Tudi to bi morali imeti za potrditev domneve, da bi pri spreminjanju Sredozemlja v območje miru lahko našle svoj interes najširše nacionalne in ljudske skupine in sile, kakršnega imajo socialistične in progresivne sile. Sestanek v Bologni se je glede programa omejil na to, da je poudaril tiste elemente, ki jih je bilo j v sedanjem obdobju mogoče ugotoviti in ki bi lahko spodbudili napore za širše dogovore in posvete. Med poglavitnimi in neformalnimi sklepi so udeleženci v tem duhu sprejeli predlog, da se neposredno lotijo pripravljanja terena za prihodnje, bolj vsestranske posvete. Tedaj bi napravili jasnejše in končne ocene in sklepe o oblikah, okvirih in konkretnih smotrih končnih ukrepov. Kot je bilo mogoče tudi pričakovati, so se v začetku posvetov pokazale tendence, da bi stanje in razvoj v Sredozemlju ocenjevali prvenstveno in tudi izključno po napadu na Srednjem vzhodu in po položaju, ki ga je ustvaril vojaški udar v Grčiji. Niti za hip ni bilo sporno, da je takojšnja pravična odprava posledic napada na Srednjem vzhodu prvenstveno naloga vsake progresivne sredozemske politike, ki mora prav tako nujno upoštevati tudi uničujoče učinke vojaškega udara v Grčiji. Sprejeto je bilo stališče, da gre tu za bistveno poslabšanje vsega sredozemskega položaja spričo vpliva in pritiskov imperialističnih in blokovskih sil. Poudarjeno je bilo tu- di, da so nujro potrebni napori, če naj se spremenijo in zboljšajo razmere na širšem sredozemskem območju. To bi olajšalo razplet kriz na ožjih območjih ter hkrati omogočilo, da bi prehiteli krize na nekaterih drugih točkah, saj so te možne vse dotlej, dokler traja sedanje stanje latentne napetosti v vsem bazenu. V ozadju večine dosedanjih razprav je bilo mogoče opaziti kot posledico napada na Srednjem vzhodu krizo zaupanja v sposobnost malih in neodvisnih držav, da se uspešno upro pritiskom in naskokom imperialističnih sil. Posledica resnih vojaških in delnih političnih uspehov napada in zarote na Srednjem vzhodu je ta, da manjše države raziskujejo lastne notranje slabosti, napake in nepripravljenost obrambne politike žrtev napada neuspeh slednjih si prizadevajo pojasniti prvenstveno z materialno premočjo napadalca z neustreznim sodelovanjem tretjih, večjih sil od zunaj. Pri razpravah v Bologni so zato morali poudariti pomen ustreznih posvetov za pravilnejšo orientacijo neodvisnih in malih sredozemskih držav, ki se v sedanjih okoliščinah lahko uprejo različnim pritiskom in preizkušnjam predvsem kot neodvisne in z neodvisnih postojank, s pogojem seveda, da na področju svoje notranje in obrambne politike iščejo in odkrijejo poglavitne izvire moči ter sredstev odpora, ker bi to omogočilo ustrezne oblike mednarodne podpore in pomoči. Razprave o pritiskih NATO in o nevarnostih novih blokovskih spopadov v Sredozemlju so pripeljale udeležence sestanka v Bologni do tega, da so razjasnili škodljivost koncepcij, da je potrebno sredozemsko pomiritev doseči s spremembo sedanjega vojaškega ravnotežja v Sredozemlju, ker bi to konec koncev pripeljalo tudi do novih medblokovskih nasprotij in do blokovske polarizacije sil v tem delu sveta. Ob koncu so namesto tega poudarili, da je krepitev neodvisne usmeritve bistveni pogoj za pomiritev. Le-to je mogoče tudi v Sredozemlju iskati in ustvarjati predvsem na podlagi odstranitve vseh tujih in domačih eksplozivnih elementov, na podlagi u-ravnoteženega vojaškega in političnega dezangažiranja tega območja, v znamenju uveljavljanja neodvisne politike in krepitve zaupanja v lastne sile in možnosti, ki jih nedavni neuspehi na Srednjem vzhodu ne ogrožajo, marveč samo opozarjajo, kakšen pomen ima njihova pravočasna in popolna ocenitev. J. D. pred varnostnim svetom namiznoteniški tvrnir m slovenskih športnih iger London skuša prepričati Izrael, naj bi umaknil svoje ' čete? • Včeraj nov spopad med Izraelci in Jordanci NEW YORK, 14. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes omenil možnost, da se bo varnostni svet v kratkem sestal, da bi razpravljal o Srednjem vzhodu. Na vprašanje časnikarjev je izjavil, da bo po njegovem mnenju stanje jasnejše v ponedeljek po razgovorih med predstavniki ZDA in ZAR. Pripomnil je, da so se ti že pogovarjali m da so člani varnostnega sveta že diskutirali številne formule, že dva tedna skušajo čla- ni varnostnega sveta, predvsem pa ...........ril ................. delegati štirih velikih, najti formulo, ki naj omogoči sporazum v varnostnem svetu. Da bi dali članom varnostnega sveta več časa za nadaljevanje posvetovanj, je glavna skupščina odložila za en teden razpravo o Srednjem vzhodu, ki bi se morala začeti v ponedeljek. Domnevajo, da se bodo pona-deljskih razgovorov med predstavniki ZDA in ZAR udeležili predstavnik Goldberg in zunanji minister ZAR Riad. U Tant je na zadevno vprašanje odgovoril, da ni mnenja, da se bo Sovjetska zveza udeležila razgovorov, dodal pa je, da če bi se to zgodilo, bodo stiki v Washdngtonu. Goldberg se je o Srednjem vzhodu pogovarjal pred dnevi s sovjetskim poslanikom Dobrininom. Kakor piše londonski «Daily Mati«, skuša zunanji minister Brown prepričati izraelsko vlado, naj umakne svoje čete z vzhodnega brega Sueškega prekopa. Izraelski poslanik v Londona A-haron Remez je imel te dni dva razgovora z Brownom in ta je baje skušal prepričati izreč'sko vlado, naj umakne svoje čete m naj ne prejudicira prihodnosti Jtruza-lema z njegovo priključitvijo. List pa dodaja, da izraelska vlada ne misli prepustiti nadzorstva nad tem mestom in se noče umaknit' z brega Sueškega preKopa, dokler ne doseže pravice plovbe po tern prekopu. List pravi, da so s.-danji razgovori Browna z Remez,-m praktično uvod v razgovore, ki jih bo imel Harold Beeley prihodnji teden v Kairu. izraelske države ter svobodna plovba po mednarodnih poteh in peši-ljatev posebnega predstavnika U Tanta na Srednji vzhod Kljub britanskemu in izraelskemu zanikanju pa prevladuje v londonskih diplomatskih krogih vtis, da bi Velika Britanija sprejela vsak sporazum, ki bi omogočil, da se čim prej znova odpre Sueški prekop za plovbo, ker Velika Britanija zgubi 200 milijonov šterlingov letno na svoji plačilni bilanci. V Londonu menijo, da bo Belley sprožil v Kairu vse plati krize na Srednjem vzhodu. Amanski radio je danes javil, da so izraelske čete začele davi streljati na jordansko vas Šejk Moha med in da je bilo ranjenih sedem civilistov. Uničena so bila tri po slopja. Jordanska vlada je na svo ji današnji seji sklenila, da bo po zvala svojega predstavnika v OZN Britanska vlada namreč ne skuša samo obnoviti diplomatske odnose z ZAR, temveč skuša tudi najti podlago za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. Tako v Londonu kakor v Tel Avi-vu pa so zanikali, da ie sploh bilo govora o morebitnem umiku izraelskih čet. V Londonu pravijo, da se Velika Britanija drži Erow-novih predlogov v skupščini OZN, ki so: umik izraelskih čet, toda tudi priznanje obstoja in 'arnosd naj obvesti tajnika U Tanta o tem incidentu ter naj ga opozori na dejstvo, da Izrael ne spoštuje u stavitve ognja. Kakor je sporočil jordanski vo jaški predstavnik so Izraelci streljali iz tankov in jordanske sile so odgovorile. Streljanje je trajalo 50 minut. Čez nekaj časa so Izraelci začeli znova streljati na istem področju. Izraelski vojaški predstavnik pa je obtožil jordanske sile, da so začele streljati na izraelsko stran. V Beogradu sejem «Moda na svetu» BEOGRAD, 14. — V Beogradu so danes odprli mednarodni sejem ob. lačila «Moda na svetu«, na katerem je udeleženih 273 domačih in 174 tujih podjetij iz 18 držav s svojimi najnovejšimi izdelki. Pri otvoritvi sejma so sporočili tudi sklepe strokovnih žirij, ki so razdelile kolajne in priznanja najbolj uspelim modelom. Tradicionalno zlato košuto so med drugim prejeli tovarna Pletenina Angora v Ljubljani, tovarna obutve Jadran - Ciciban iz Mirna pri Gorici, tovarna usnjene galanterije Toko iz Domžal. Najvišje priznanje proizvajalcem pohištva zlati ključ je bil dodeljen tovarni pohištva Meblo iz Nove Gorice. Sejem bo odprt do 20. oktobra. Člani: EDI in BORIS KOŠUTA (Dom Rojan) za prvo mest« Mladinci: COTIČ (Doberdob) in MEZGEC (Cankar) v finali Sergij Tavčar (Opčine) tretji med mladinci Mladinski namiznoteniški turnir športnih iger v namiznem tenisu je popolnoma uspel. Tako organizacijsko kot glede kvalitete in tudi 2:0 (21:11 zaradi številne udeležbe. Skratka, tudi kvalitetno dobrim srečanjem. Seveda ni manjkalo presenečenj. Predvsem tretje Tavčarjevo mesto je presenetilo vse Sergij Tavčar je bil namreč glavni favorit tega mladinskega turnirja. Povsem nepričakovano je tako prišel v finale mladi predstavnik Cankarja Ervin Mez-gec, ki se bo v finalnem srečanju spoprijel z Doberdobcem Borisom Cotičem, ki je tudi veliki favorit za končno zmago. Boris Cotič je namreč avtoritarno premagal vse svoje nasprotnike, in škoda, da je drugi predstavnik Doberdoba Lucijan Černič izgubil za p. L, kajti na sprotno bi po vsej verjetnosti prisostvovali doberdobskemu finalu Čemic-Cotič. Med najboljšimi je vidno presenetil Peter Ukmar (Sokol) zaradi izredne nadarjenosti za to panogo in zaradi prisebnega sloga: bil je edini ping-pongaš, ki je igral z japonsko držo. Na splošno je bila kvaliteta presenetljivo visoka in predvsem srečanje med Sergijem Tavčarjem in Borisom Cotičem je navdušilo gledalce. Skratka, res nismo vedeli, da lahko računamo tudi na mlade, zelo dobre namiznoteniške igralce. sinoči smo bili priča zanimivim in IZIDI MLADINCI 1. kolo Ervin Mezgec (Cankar) - Sandi Pertot (Barkovlje) 2:0 (21:13, 21:10) Ivan Verč (Cankar - Darko Marc (Zarja) 2:0 (21:19, 21:14) Igor Sancin (Opčine) - Igor Grilanc (Kras) 2:0 (21:12, 21:10) Igor Guštin (Kras) Igor Slavec (Breg) 2:0 p f. Pavel Furlan (Škamperle) - Lucijan Černič (Doberdob) 2:0 p. f. Edi Danev (Opčine) - Iztok Kodrič (Breg) 2:1 (17:21, 24:22, 23:21) Igor Zadnik (Sokol) Ladi Budin (Kras) 2:0 p f. Ljubo Jančar (Cankar) . Črtomir šiškovič (Breg) 2:1 (19:21, 21:13, 21:17) Dario Nanut (Kras) - Aleksander Pertot (Škamperle) 2:0 p. f. Boris Cotič (Doberdob) - Peter Ukmar (Sokol) 2:0 (22:20, 21:17) Luciano Milič (Kras) - Robert Franco (Sokol) 2:0 p. f. Adrijan Tomažič (Cankar) - Stane Sosič (Škamperle) 2:0 p. f. Marjan Spetič (Škamperle) . Edi Škrk (Kras) 2:0 p. f. 22 TEKEM PRVEGA KOLA DOBLJENIH P. F. Presenečenje: samo polovico igralcev za zeleno mizo PREDSEDNIK VLADE JE VČERAJ PRISPEL V VIDEM 9inb imrtta Dolg socialnoskrbstvenih ustanov bolnišnicam bo prevzela država To je obljubil Moro na otvoritvi neke bolnišnice v Milanu - Danes bo obiskal Pordenon MILAN, 14. — Predsednik vlade Aldo Moro je danes prispel v Milan, da odpre neko stanovanjsko četrt ter novo bolnišnico »San Car-lo Borromeo«. Najprej si je že na velesejmu ogledal drugo mednarodno razstavo opreme za trgovino in turizem. Od tu je odšel k otvoritvi stanovanjske četrti «Achille Grandi«. Prerezal Je tradicionalni trak ter si ogledal eno od 224 nov'h stanovanj. Njegov tretji cilj Je bil, kot omenjeno, bolnišnica v Ul. S. Giusto. Med drugimi ga je tu pričakal tudi milanski kardinal Co-lombo. Po otvoritvi si je Moro tudi ogledal nekatere prostore nove bolnišnice. V prvih popoldanskih urah je z letalom odpotoval v Videm. Kjerkoli se Je ustavil, Je imel Moro tudi krajše govore. Najpomembnejši je bil govor v bolnišnici in sicer tisti del, kjer Je obljubil, da bo država prevzela dolg, ki ga imajo socialnoskrbstvene usta nove pn bolnišnicah, in sicer vse dolgove do 31. dec. 1967. Pouda ril je, da gre za zelo veliko Ste vilo, ki ga ni maral niti navesti. Dolg bo vlada postavila v državni proračun nekoliko let. Spričo takš nega napora, ki si ga naklada država, pa je nujna tudi boljša organizacija in znatna štednja. Moro je izrekel upanje, da se bo s tem «svet bolnišnic« pomiril m da bodo tako zdravniki kot o-sebje bolnišnic še z večjo vnemo opravljali svojo visoko nalogo pomoči. Tudi v Vidmu Je prebivalstvo predsednika vlade lepo sprejelo. V palači prefekture so ga pričakali kali najvišji predstavniki oblasti: vladni komisar za Furlanijo-Julij-sko krajino dr. Cappellini, podtajnik v notranjem ministrstvu Cec-cherini, predsednik pokrajine Bar-tulo, predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik deželnega sveta de Rlnaldini, videmski nadškof Zaffonato ter številni parlamentarci iz dežele. Moro je iz palače prefekture odšel na sedež KD. kjer ga je sprejel pokrajinski politični tajnik Toros. V svojem nagovoru je predsedniku vlade nanizal glavne probleme dežele Zlasti spada semkaj sistem komunikacij, ki naj Furlanijo reši izolacije od ostalih delov države m od držav srednjevzhodne Evrope. Furlanski parlamentarec se je zlasti zavzel za hitro pomoč pri realizaciji nove ceste Videm-Trbiž ter za dvoj- IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllMIIllllliHMIIMMHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIII Ernesto Guevara ne verjame v smrt brata BUENOS AIRES, 14. - Roberto Guevara je ob svojem povratku iz Bolivije v Buenos Aires izjavil, da Je prepričan, da je njegov brat Ernesto živ. Dodal je, da nima nobenih dokazov, toda tudi če tega ne more dokazati, Je prepričan, da je njegov brat živ Se preden Je prišel v Buenos Aires, je v Tu-cumanu v Argentini izjavil, da truplo, ki so ga pokazali časnikarjem v Vallegrande, ni truplo njegovega brata Ernesta. Dodal je, da Je prepričan, da je «trditev o smrti Ernesta farsa, ki jo bo bolivijska vlada težko še dalje vzdrževala« Ernesto Je sporočil, da ni mogel videti trupla partizana, ki Je bil ubit v nedeljo. Dodal pa je: «Ne morem reči, da Je truplo, ki so ga pokazali časnikarjem, truplo mojega brata, kakor tudi slike ne predstavljajo mojega brata. Mislim, da lah. ko celo rečem, da ne gre za mojega brata, ker me je bolivijska vlada skušala ovirati, takoj ko sem prišel v Bolivijo.« Roberto Guevara Je izjavil, da na-slanja to svoje mnenje na dejstvo, da «se ne pokoplje mrlič m se potem zopet izkoplje in zažge«. Pripomnil je: »Seveda je bil to edini način, da je bolivijska vlada lahko nadaljevala svojo farso, ki Jo je bi. la pripravila.« Povedal je, da je prišel v sredo z letalom v Santa Cruz de la Sier ra v Boliviji in da se je sestal s poveljnikom osme divizije, ki poveljuje vojakom proti partizanom. Ta mu je rekel, da je njegov brat padel v spopadu z vojaki in da mu dovoljenje za ogled trupla lahko da samo general Ovando v La Pa zu. Tedaj je šel v La Paz in 0-vando ga je prijazno sprejel. Svetoval pa mu je, naj ne gre v Vallegrande, ker da bi lahko tam kajšnji prebivalci povzročili nerede, češ da nasprotujejo partizanom Tudi Ernestov stric German Guevara je Izjavil, da Je prepričan, da njegov nečak ni umrl. Argentinski poslanik v La Pazu Je sporočil, da so izročili argentinskim izvedencem, ki so prišli v La Paz, prst ene roke Ernesta Guevara, da proučijo prstne odtise. ni tir na pontebski železnici. Predsednik republike Saragat je danes v Alessandriji odprl dve šoli. V občinski sejni dvorani je imel kratek govor, nato pa je odšel v Arquato Scrivio. Prebivalstvo ga je povsod toplo pozdravljalo. Politični tajnik KD Rumor Je danes z letalom prispel v New York. Njegov obisk v ZDA bo trajal do 22. oktobra. Torosu je Moro na kratko odgovoril, kmalu nato pa se je udeležil v palači Delgado, sedežu pokrajinske uprave, sestanka z deželnimi odborniki in predsednikom Berzantijem ter s pokrajinskimi in občinskimi predstavniki Vidma, Gorice in Pordenona. Berzanti je Mo-ru ponovil nekatere probleme, ki jih je navedel že Toros, posebej pa Se problem postavitve protosin-hrotrona v Doberdobu in vojaških služnosti. S sestanka se je Moro vmii na prefekturo. Jutri bo obiskal Pordenon. Nad sto mrtvih zaradi povodnji v Argentini BUENOS AIRES, 14. — Zaradi povodnji, ki Je prizadela področje Buenos Airesa, je zgubilo življenje okoli 100 ljudi. Nad 100 tisoč ljudi je brez strehe in so Jih začasno sprejeli v Sole, cerkve, bolnišnice in druge kraje. Gmotna škoda se začasno ceni na več kot tri milijarde in pol pe-zosov (okoli šest milijard lir). Voda se Je začela polagoma odtekati. Na prizadetem področju velja še vedno Izjemno stanje. Predsednik republike je sklical Izredno sejo vlade, da pripravijo vse potrebne ukrepe. Opazovalci pravijo, da Je ta nesreča najhujša, kar jih Je doživela Argentin- v svoji zgodovini. JOHANNESBURG, 14. - Pri dveh nesrečah v rudnikih blizu Carleton-ville zahodno od Johannesburga je zgubilo življenje 14 rudarjev. Prva nesreča se je zgodila, ko je v rudniku nastala eksplozija. Tedaj Je zgubilo življenje devet rudarjev Nekaj ur pozneje je nova eksplozija ubila pet rudarjev v drugem rovu. CARIGRAD, 14. — V nekem kraju zahodne Turčije se je v avtobusu polnem potnikov prevrnil z mostu. pri čemer je zgubilo življenje 21 potnikov, 13 pa jih je bilo ranjenih Ranjene so prepeljali v bližnje bolnišnice. Presenetljiv začetek članskega turnirja: v predkolu in v prvem kolu sploh ni prišlo do iger, zaradi česar se je 22 udeležencev u-vrstilo v nadaljnji del tekmovanja z rezultatom 2:0 p. f. ČLANI II. kolo Mario Gergolet (Doberdob) - Ma. rij Lavrenčič (Doberdob) 2:0 (24:15, 21:19) Flavij Posega (Škamperle) - Zorko Tavčar (Barkovlje) 2:0 (21:5, 21:9) ~ -- Edi Kušuta (Dom Rojan) Da- mjan Pertot (Sokol) 2:0 (21:1, 21:5) Luci: jano Cavo (Sokol) Franko Rebula (Doberdob) 2:0 p. f. Lucijan Pelizzo (Doberdob) - Mihael Škrk (Kras) 2:0 (21:10, 21:18) Ivan Radovič (Sokol) - Boris Sima neta (Kras) 2:0 (21:9, 21:9) Lucijan Kovačič (Škamperle) -Bruno Križman (Opčine) 2:0 (21:11, 21:17) Boris Košuta (Dom Rojan) . Borut Kodrič (Breg) 2:0 (21:12, 21:8) NAM,im mm «COPPA ITALIA« V prvem kolu Bor premagal Rovereto 2:1 III. kolo Edi Bole (Opčine) . Mario Gergolet (Doberdob) 2:0 (21:18, 21:6) Fiavi) Posega (Škamperle) - Emil Bole (Opčine) 2:0 (21:10, 21:19) Edi Košuta (Doni Rojan - Iztok Furlan (Barkovlje) 2:0 (21:5, 21:1) Igor Orel (Škamperle) - Luciano Cavo (Sokol) 2:1 (9:21. 21:19, 21:10) Ivan Radovič (Sokol) Lucijan Borovci so v prvem kolu za namiznoteniško Coppa Italia z lahkoto premagali svojo prvo oviro. Za nasprotnike so. -imaji- Unione Spor-tiva Aurora ROmcrtorki so jih premagali z 8:1. Edino tekmo za Bor Je izgubil Adrijan Tavčar. Izidi Cavallieri — Tavčar (17:21, 21:16, 21:19) Edi Košuta — Tavaglia (21:10, 21:4) Edi Bole — Toresani (21:13, 21:15) Edi Košuta — Cavallieri (21:17, 21:16) Tavčar A. — Toresani (21:15, 21:15) i Edi Bole — Tavaglia (21:9, 21:9) 2:0 2:0 2:0 2:0 Edi Košuta — Toresani Edi Bole — Cavallieri (21:16, 19:21, 21:10) Tavčar A. — Tavaglia (21:15. 21:15) 2. kolo i jan Caharija (Sokol) Ervin Mezgec (Cankar) - Valter 21-J* .. , .. , . » ---- - - 1 Sergij Tavčar (Opčine) Jože n Kobal (Kras) 2:0 (21:13, 21:10) Savo Ušaj (Sokol) - Ivan Verč (Cankar) 2:0 (21:13, 21:8) Igor Sancin (Opčine) - Valter Marži (Zarja) 2:0 p. f. Igor Guštin (Kras) . Pavel Furlan (Škamperle) 2:0 (21:15, 21:12) Rudi Košuta (Dom Rojan) . Darko Grgič (Zarja) 2:0 p. f. Edi Danev (Opčine) Marjo Furlan (Škamperle) 2:0 (21:13, 23:21) Drago Ukmar (Kontovel) - Igor Zadnik (Sokol) 2:0 (21:13, 21:17) Ljubo Jančar (Cankar) . Bruno Milič (Kras) 2:0 p. f. Hadrijan Caharija (Sokol) - Darjo Nanut (Kras) 2:0 (21:14, 21:14) Pavel Ugrin (Dom Rojan) . Janko Grgič (Zarja) 2:0 p. f. Boris Cotič (Doberdob) - Duško Udovič (Škamperle) 2:0 p. f. Jože Peterlin (Opčine) - Janko Furlan (Barkovlje) 2:0 p. f. Stane Sosič (Škamperle) ■ Ravel Kodrič (Breg) 2:0 p. f. Sergij Tavčar (Opčine) - Marjan Spetič (Škamperle) 2:0 (21:9, 21:11) 3. kolo Ervin Mezgec (Cankar) . Savo Ušaj (Sokol) 2:0 (21:9, 21:16) Igor Guštin (Kras) - Rudi Košuta (Dom Rojan) 2:1 (21:12, 22:24, 22:20) Drago Ukmar (Kontovel) - Edi Danev (Opčine) 2:0 (21:18, 21:17) Hadrijan Caharija (Sokol) - Ljubo Jančar (Cankar) 2:0 (21:7, 21:16) Boris Cotič (Doberdob) . Pavel Ugrin (Dom Rojan) 2:0 (21:0, 21:16) Jože Peterlin (Opčine) Luciano Milič (Kras) 2:0 (21:9, 21:14) Sergij Tavčar (Opčine) - Stane Sosič (Škamperle) 2:0 (21:14, 21:13) terlin (Opčine) 2:0 (21:5, 21:6) Polfinale Ervin Mezgec (Cankar) - Draf ------------------------- 21:1' Ukmar (Kontovel) 2:0 (21:12, 21:1 Boris Cotič (Doberdob) - Seffl Tavčar (Opčine) 2:0 (21:14, 21:1’ Finale za 3. mesto Sergij Tavčar (Opčine) - Dra( Ukmar (Kontovel) 2:0 (21:17, 21:" Finale V finale sta se uvrstila BORIS COTIC (Doberdob) 1 ERVIN MEZGEC (Cankar) CASTELLANIA, 14. - MicM Dancelli je danes zmagal v dir* ki so jo imenovali po pokojne^ asu Faustu Coppiju. Vrstni red r’ cilju je naslednji: 1. MICHELE DANCELLI (Viti* dello), ki je prevozil 185 km v. i hitrosti1 urah 49”, s povprečno 38,408 km; 2. Luciano Galbo z zaost. Id 3. Vladimiro Panizza 25” 4. Giampaolo Cucchietti 5. Franco Bitossi 30” , 6. Bocci, 7. Bodrero, 8. GraziO" 9. Passuello, 10. I. Massignan, *; Fantinato, 12. Cribiori, 13. Manciji 14. Mazzanti, 15. De Pra vsi z e tossijevim časom. jrii Četrtfinale Ervin Mezgec (Cankar - Igor Sancin (Opčine) 2:0 (21:9, 21:8) Drago Ukmar (Kontovel) - Igor Guštin (Kras) 2:0 (21:16, 21:19) Boris Cotič (Doberdob) . Hadri- ■iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii**1 DANES POPOLDNE V VIDMU Deželni derby C lig« Udinese-Triestina A A SKUPINA CWG 2:0 z.f. 2:1 i. 2:0 DRSANJE NA KOTALKAH Adrijan Tavčar (Škamperle) Lucijan Kovačič (Škamperle) 2:0 (21:18, 21:17) Catonar Franko (Sokol) - Ivo Sosič (Opčine) 2:0 (21:10, 21:15) Četrtfinale 1. Edi Bole (Opčine) - Flavij Posega (Škamperle) 2:0 (21:11, 21:16) Edi Košuta (Dom Rojan) - Igor Orel (Škamperle) 2:0 (21:12, 21:12) Adrijan Tavčar (Škamperle) - I-van Radovič (Sokol) 2:1 (21:15, 19:21, 21:19) Boris Košuta (Dom Rojan) -Franko Cattoner (Sokol) 2:0 (21:19, 21:9) Polfinale Edi Košuta (Dom Rojan) . Edi Bole (Opčine) 2:1 (21:9, 18:21, 21:17) Boris Košuta (Dom Rojan) - A. Tavčar (Škamperle) 2:1 (14:21) 21:17, 21:14) Edi in Boris Košuta se bosta pa tegovala za prvo mesto, Edi Bole Ta ' in Adrijan Tavčar pa za tretje. Nadaljnji spored V PONEDELJEK, 16. OKT. ob 20. uri moške in mešane dvojice V TOREK, 17. OKTOBRA ob 20. uri članice HOKEJ V polfinalni tekmi za Coppa Italia v hokeju na kotalkah je tržaški Ferroviario premagal Laverdo Breganza 6:2. Za Ferroviario sta bila uspešna Gregor! (3) in Spessot (2), medtem ko je bdi en zadetek avtogol. Tržaški vratar Mora je ubranil kar štiri sedemmetrovke. BOLOGNA, 14. — Članica Pejo iz Brescie Marisa Danesl je danes izboljšala v drsanju na kotalkah po cesti kar 20 svetovnih rekordov, in sicer na 500, 1.000, 1.500, 3.000, 5.000, 10.000, 15.000, 20.000, 25.000, 30.000 m, na četrt, pol in 1 milja na 3, 5, 10 in 15 milj ter v polurnem in enournem drsanju. (5. kolo) UDINESE — TRIESTINA Ghetti ALESSANDRIA — SAVONA Bravi BIELLESE - COMO Trinchieri BOLZANO - PRO PATRIA Reggiani ENTELLA - TREVIGLIESE Marchetti LEGNANO - PAVIA Beretta MARZOTTO - PIACENZA Cattivello MESTRINA - RAPALLO Cantelli MONFALCONE - SOLBIATESE Levrero VERBANIA - TREVISO Magnani iiiiiiiifiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii DANES, 15. T. M. NA STADIONU «PRVI MAJ» Atletski peteroboj za naše najmlajše Danes, 15. t.m., bo na stadionu «Prvi maj« atletski peteroboj za otroke. Začetek ob 14.30. Pravilnik je naslednji: Tekmovanje Se bo odvijalo na stadionu «1. maj« v Trstu (v dvorani). Tekmovalo se bo v peteroboju in sicer: met odbojkarske žoge na cilj (2 meta), skok v višino (največ dva poskusa), tek na 20 m, skok v daljino z mesta (2 skoka), tek z raznimi ovirami (približno 40 m) Tekmovalci bodo razdeljeni v na slednje kategorije: Mlajši (rojeni 1. 1957 in 1958) in starejši (rojeni 1. 1965 in 1956) Deč ki ln deklice bodo nastopili ločeno. Končna lestvica bo sestavljena na podlagi uvrstitev v vsaki od pe- 10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Danes tekmovanje v krosu Start bo na Opiinah • Zbor ob 15. uri Tekmovanje v krosu 10. jubilejnih SŠI bo danes na Opčinah. Udeleženci bodo nastopili ločeni v kategorijah naraščajnikov in članov. Prvi bodo morali preteči približno 1000 metrov, drugi pa okrog 2000. Proga je speljana po kraškem terenu, ne manjka pa tudi lepih travnatih delov. Zbor sodnikov in tekmovalcev ob 15. eri v Prosvetnem domu, kjtr se bodo tekači tudi preoblekli. tih panog Prvi v vsaki panogi dobi 30 točk, drugi 29. tretji 28. itd. Zmaga kdoi zbere največ točk Letvica v skoku v višino se bo dvigala tako: Mlajše deklice - 30, 40, 50. 55, 60, 65, 70 cm Itd. Starejše deklice in mlajši dečki - 40, 50, 60, 65, 70, 75, 80 cm Itd. Starejši dečki: 50, 60. 70, 75. 80, 85, 90 cm itd. Tek z ovirami Do .'sebovai pred Vidoma, hojo po gredi, hojo čez kanvas. tek čez nizke zapreke, ure skok čez kozo, obvezni prehod ood klopmi, preval, prehod čez šved sko mizo itd. =a= =r=m (4. kolo) ATALANTA - INTER Angonese BOLOGNA - JUVENTUS Lo Bello BRESCIA — SPAL Monti CAGLIARI - NAPOLI Motta MILAN - MANTOVA Picasso ROMA - FIORENTINA Genel TORINO - SAMPDORIA Torelli VARESE - L.R. VICENZA Gonella (6. kolo) BARI - PALERMO Acernese CATANZARO - PIŠA Piantoni GENOA - VENEZIA Giunti LIVORNO - LAZIO De Robt-io NOVARA - PERUGIA Lattanzi PADOVA - MESSINA Sgherri POTENZA - LECCO Pieroni RECGIANA - FOGGIA Branzoni REGGINA - MODENA Valagussa VERONA - CATAN1A Gussoni PRVENSTVO D LIGE Vittorio Veneto v gosleh Ponzia*1* 10. SSI Danes dopoldne tri odbojkarske tekme članskega turnirja Danes, 15. t. m. se bo nadaljeval članski odbojkarski turnir 10. slovenskih športnih iger. Na sporedu so tri tekme, ki bodo v dopoldanskih urah na stadionu «Pr. vi maj« m sicer: ob 9.30 Cankar A - Breg A (sodnik Dougan) ob 10. uri Kras • Vesna (sodnik Lovriha) ob 10.30 Škamperle A Sokol (sodnik Morpurgo) Danes od 15. uri bo PonžiJJJ sprejela na občinskem stadij «Pino Grezar« v goste enajstem, Vittorla Veneta. Ta tekma bo. okviru 4. kola nogometnega pP^ stva D lige. DOMAČI NOGOMET Danes. 15. oktobra II. AMATERSKA KAT. Ob 15. uri v Nabrežini VESNA - S. CANCIANO * • • Ob 15. uri v Standrežu JUVENTINA - POCENIA « * * Ob 15. uri v Marianu MARIANO - ROSANDRA Juniorsko prvenstvo j Ob 8.30 na Igrišču pri Sv. LIBKRTAS - BREG Ob 10. uri v Ločniku JUVENTINA - LOČNIH Prijateljski nogomet Ob 11. url v Boljuncu PRIMOREC' - COOP SOČI, 14. — Mladi atleti Sovje* ske zveze vodijo po prvem dnf' dvoboja z Italijani 62:33. člani ml* dinske reprezentance SZ so os'” jili 7 prvih mest. Italijani pa ° biU z Ardizzonijem na 3000 m 1®, Dionisijem v skoku s palico d** krat prvi. Ob 14. url v Boljuncu BREG — CAMPANELLE T. m CURTIS W. CASEVVITZ CcetauiM dolžno bi sti ali (21:11 ože P 1:6) DTtf !, 21:1 Serfl . 21:lT Dr«: 7, 21:1 3i Mich®1' v dirt :ojnetf red & (Vit« im « litrostf t. 10" 5razi<* :ian’ k Wan(* si z * Sovje' l dne*1 ,ni toV o os»'f pa ■, m IB; 30 dv* J & n* s. Jonzi*jJ stadij ijsteri«; a b0,vt i prv^ to :iaC' Zavil je z avtom v drevored, kakih sto metrov od glavnega poslopja kaznilnice. Globoko je vzdihnil in še nekoliko posedel, preden je izstopil, ter šel s togim korakom proti vhodu. Pozdravil je stražnika in se predstavil: «Jaz sem Lambrecht in sem prišel po sina.* »Ah, da, Lambrecht?* je prijazno odvrnil stražar. «Opoldne ga bodo izpustili. Izpolnjuje še zadnje formalnosti.* »Razumem. Hvala!* «Vi niste od tu, gospod Lambrecht?* »Nemec sem, živim pa že mnogo let v Ameriki.* _ »Se vam pozna po izgovarjavi, čeprav govorite perfektno angleško. Izvolite v čakalnico.* »Ne, počakal ga bom v avtu. Prosim, obvestite, da sem tu.» «Da, gospod.* »Hvala lepa!* Policist mu je odzdravil in gledal za njegovo visoko, vitko postavo. Karl Lambrecht je sedel v avto in si z rokama zakril obraz, da bi skril sramoto in ponižanje, ki sta ga dušila. Nato se je zravnal, pripravljen na srečanje s sinom. V trenutku se je na nekaj spomnil, pripognil se je in iz omarice opremne plošče potegnil samokres in si ga vtaknil v žep suknjiča. Roke so se mu tresle, ko je to storil, in sam sebi se je čudil, da mu je sedaj, ko je prišel pričakovani trenutek, srce nemirno u-fripalo in mrzel pot mu je orosil čelo. čez nekaj minut bo sam s svojim sinom na stari, prašni cesti, ki vodi mimo polja v mesto. Pogledal je sivo poslopje in si mislil, v katerem nadstropju je Hans prebil tri leta zapora. Bledo novembrsko sonce je predrlo nizke oblake in razsvetlilo gole vrhove dreves. Okolica je postala še jnračnejša in mrka. Ura je bila še pol enih, a Hansa še ni bilo. Očeta je stisnila bridkost. «Zakaj ga ni tako dolgo? Če le ni storil mpet kaj kaznivega, da ni mogel oditi. Ne bi se čudil, saj je Hans v svojem kratkem življenju povzročil toliko neprijetnosti in slabih dejanj. Imel je šestnajst let, ko je kradel avtomobile, pijanče-VaL jemal denar starim gospem, se niso mogle braniti, in konč-n° je ponoči v družbi svojih' so-drugov izvršil neverjetno drznost, Veliko tatvino v drogeriji v Main Streetu.* Karl Lambrecht je zardel ob spominu na to sinovo dejanje. Pred očmi so mu zaplesale, k°t na filmskem platnu, strašne Ure, ki jih je preživel naslednje tedne. Dnevniki so posebno poudarjali dejstvo, da so bili vsi fantje iz dobrih, uglednih družin, nato zasliševanja, zadrege pred znanci, tolažilne besede prijateljev. Kolikokrat je Hans ušel z doma! V koliko sleparij je bil zapleten! Nešteto. In potem bolezen Herte, srečne žene in nesrečne matere. Njeno srce ni preneslo u-darcev, ki jih ji je kruto zadajal s'n, brez usmiljenja, brez kesanja... Lambrecht je stisnil čeljust in *°Pet se ga je polastila jeza. Če m živel v Ameriki tisoč let, ne bi mogel pozabiti kodeksa časti, ki fu ga njegovi starši naučili lju-'ti. Lambrechtova družina je bita v Leipzigu zelo spoštovana in Ugledna, in ko se je Karl izselil v Ameriko, je nesel s seboj v svo-Jem srcu vse nauke svojega oče-,a m jih zvesto čuval. Kmalu se Je Privadil v ljubkem kraju Mil-'vankee, kjer je bil z vsemi pre-'valci v prijateljskih odnosih. V fužinskem krogu pa je obdržal ®Vropske šege in navade, pred-sem je g0jii čut dostojanstva, Podobnosti in pravičnosti, kar je J.*? zanj nepogrešljivo v člove-m in socialnih odnosih. Besed: sramota, nečast, nekorektnost ni 1 o v njegovem slovarju, in ko je Pfsel Hans na svet, ga je spre-jel z drhtečo pobožnostjo, priprav-l°n na težke dolžnosti očeta, v , vesti si, da b0 z leti žel sadove lubezni in discipline. Toda vse se ,e zrušilo in ga potopilo v morju obupa. Spomin na Hansa otro-a je ostal le medel sen. j lambrechtova roka je segla v j?P jopiča in potipala revolver. e bi bilo težko, le miren mora stati, miren, resen, brez sovra-8tva. brez jeze. Končno je zaslišal škripanje at in neki glas, ki je rekel: “ojdi, fant, tvoj oče te čaka v °nem avtu!* Lambrecht je gledal Hansa, ki ve jo bližal z drsajočimi koraki, I r°ki je nesel star kovček iz ®Penke in zdel se mu je čisto tuj °vek, s katerim nima nič skupka- Neznanec v karirastem ^Uknjiču in v preširokih hlačah. • r' leta pač marsikaj spremeni-!?.’ tudi mladeniča pri komaj šti-"ndvajsetih letih. Hans je bil plavolas, sinje, ble- de oči so bile brez izraza in za- .r|e' ozke ustnice. Ko je pri-je do avta, se je nagnil k oknu Jdadno rekel: »čemu si prišel? °oem govoriti s teboj!* * Prisedi za trenutek!* ‘"usti me v miru!* ‘"stopi |» »Poslušaj me! Končno sem zunaj in ne sprejmem od nikogar ukazov. Še preveč sem jih slišal tam notri. Ne pozabi, da sem polnoleten.* Karla se je polaščala globoka utrujenost. Ni spoznal niti več glasu svojega sina, tako je bil oster in hripav. «Vstopi!» je ponovil. »Daj mi kovček, spremim te v mesto Ni nobenih prevoznih sredstev in peš ne moreš iti.* Hans se je še hip obotavljal, nato 'e sedel v avto in postavil kovček medse in očeta. «Prav!» je zamrmral, «a samo do mesta. Torej?. . Kaj hočeš?* Lambrecht je položil roke na volan in se ozrl v sina. Moj bog! Kako se je spremenil! Oči so se izmikale očetovemu pogledu, obraz je imel sivkast zaradi pomanjkanja svežega zraka, nos koničast in ob ustih dve grenki gubi. Nepričakovan val usmiljenja ga je prevzel. Bil je še vedno njegov otrok, prestal je trdo kazen... morda bi ga ne smel ponovno kaznovati, temveč mu pomagati in ga razumeti. Bal se je, da bo bruhnil v jok in se je s silo premagoval. «Tvoja mati je umrla lansko leto,* je izdavil s tihim glasom. «Vem, prejel sem pismo.* Tudi Lambrecht je takrat prejel pismo. Pisal mu ga je ravnatelj kaznilnice, rekoč: »Obnaša- nje vašega sina je dobro, ničesar mu nimamo očitati, zato ga bomo izpustili ob določenem času. Vendar pa ne morem garantirati glede njegove rehabilitacije. Hans je zaprtega značaja, ne pokaže svojih čustev. Če si dovolim svoje osebno mnenje, bi rekel, da bi se fant spravil na pravo pot z dolgim in potrpežljivim ravnanjem, kar bi mogli storiti samo vi, njegov oče. Z drugimi besedami.: Hans potrebuje lju- bezni in iskrenosti, kar mu lahko nudi samo njegov dom.* «Da, ravnatelj je imel prav. Dal mu bom ves čas na razpolago, da bi našel samega sebe,* je pomislil Karl. »Potrpežljiv bom z njim, obdal ga bom s toplino in ljubeznijo.* Pred seboj je videl prihodnost svojega «novega» sina in spregovoril: «Hans, poslušaj!* »Pojdimo" vendar;* ga je prekinil mladenič. »Imam malo časa, moram na vlak.* «Ne, ne, poslušaj,* je naglo rekel Karl. «Prej me poslušaj! Vem, da te moja trgovina s pivom ne zanima. To si mi tisočkrat ponovil in te tudi ne silim v to.* «Hudič je postal menih,* je med zobmi zamrmral Hans. »Glavno je, da prideš z menoj v Milwankee,» je nadaljeval Karl. «Potem, ko bomo doma...* «Me boš pretepel, kot si to storil, ko sem imel osemnajst let.* «Ne, Hans! Preteklost je mrtva in pokopana. Pomagal ti bom u-stvariti novo življenje. Poznam nekoga, Nemec je kot jaz, in prodaja avtomobile. Vprašal ga bom in prepričan sem, da te sprejme v službo. Saj si inteligenten fant in v kratkem si boš pridobil dobro stališče. Naravno, da v začetku tvoj zaslužek ne bo visok.* «Koliko?» «Deset dolarjev na dan, nič manj.* «Komaj za cigarete,* je odgovoril Hans. «Toliko za začetek. Pomisli, da sem jaz prejemal po en dolar na dan, ko sem prišel v Ameriko.* «Oh, nehaj! Prekleto!* je zavpil Hans. »Ali res misliš, da se mi ljubi zlomiti si hrbet ob priklanjanju pred bogatimi, ki si kuDijo Cadillac?* Lambrecht se je obvladoval, čeprav je razumel, da se je grad njegovih upanj pričel rušiti. «Kaj pa misliš storiti?* je obupano /prašal. «Kaj te to briga?* «Seveda me.» »Če ti povem, te bo zadela kap.* »Ne boj se, sem kar dobro zavarovan. Povej mi!* Hans ga je z nezaupanjem pogledal: «Kdo mi je porok, da potem ne boš vohunil za mano?* Karl je začutil, da mu gre na bruhanje, take govorice ni bil vajen. »Nikoli nisem v svojem življenju storil tako nizkotnega dejanja,* je odgovoril. «Ne bom ga niti sedaj.* »Dobro... Ko sem bil v pobolj-ševalnici, sem se počutil kot riba brez vode in zgubljal dragocen čas med smrkavci. Tu v kaznilnici pa je bilo nekaj povsem drugega.* Pogledal je proti poslopju jetnišnice in s ponosom nadaljeval: »V taki pravi ječi se človek marsikaj nauči, najdeš prijatelje, se navadiš, kako ravnati z ,ber-to' . . .» »Berta?* je hladno vprašal Karl in obvladoval trepet svojega glasu. «Da, samokres.* »Kaj ste imeli v ječi orožje?* »Tu pa tam že, a to ni važno.* «Nadaljuj! Kaj si se še poseb nega naučil?* Hansove mrzle oči so vzplamtele v čudnem blesku. Obliznil si je suhe ustnice, preden je spre- govoril: «Vem, kako se vlomi v kako banko, kako si prilastiš ovitek s plačami kakega podjetja, kako blokiraš oklopni kamion... To so podvigi v velikem stilu, ki ti prineso na tisoče dolarjev. Samo tako prideš do nekaj resnega, za kar se tveganje splača. Po toliki .smoli’ sem končno našel prave ljudi.* «Kaj so kriminalci in vlomilci pravi ljudje?* Hans se je zaničljivo nasmehnil. «S tvojega vidika ne. Jaz pa gledam stvar drugače, tisti ljudje so pravi profesionalci. Sedaj pa mi ne začenjaj s pridigami. Jaz sem tak kot oni in oni se popolnoma strinjajo z mojim mišljenjem in mojimi željami.* «In katere so tvoje želje?* «Pridobiti mnogo denarja, imeti lepe žene in luksuzne apartmaje. Tvoje ušivo življenje me ni nikoli zanimalo.* «Pa si že pripravljen pričeti z delom?* «Da, imam prijatelje, ki so bili odpuščeni pred menoj iz ječe in me že čakajo v drugem mestu.* Karl se ni mogel več premagovati. Odprl je vrata, vzel sinov kovček in ga zagnal na travo. «Ven!» je ukazal. Hans se je zarežal: «Z veseljem! Toda prej ena reč.» Segel je z roko v predalček opremne plošče in izvlekel prazno. «Kam za hudiča?...* «Si to iskal?* je vprašal oče in mu pokazal revolver. «Sem ga že sam vzel iz predala. In sedaj ven, nočem umazati sedeža s krvjo.* Zapletal se mu je jezik. Sedaj je bilo vse kot prej, ko je prišel po sina in je imel pripravljen svoj načrt. Srd ga je dušil v grlu in [segal do možgan. «Heraus!» je zavpil, kot da je pozabil izraziti se v angleščini. »Verstehst du?» Hans ga je gledal in oči so se mu razširile od strahu. «Kaj ti je?* je plašno vprašal in stopil iz avta. Lambrecht je dvignil roko in pomeril, Hans je kriknil in začel bežati, toda prvi strel ga je zadel, preden se je utegnil skriti za drevo, in padel je na kolena. Karl je skočil iz avta in pohitel k sinu. Fant se je obrnil na hrbet in začudeno pogledal očeta: «Papa...» je zastokal. «Zakaj?... Zaka!?...» «Za tvoje dobro,* je mrzlo odgovoril Lambrecht. Nato je še dvakrat ustrelil in odvrgel samokres ter šel naproti policajem, ki so pritekli iz jetnišnice. Brez odpora je voljno šel z njimi. Pri truplu sta ostala dva stražnika. «Neverjetno,» je menil prvi. «Tako ugledna oseba! Kaj za vraga se mu je zgodilo?* Njegov tovariš pa je zmajal z glavo: «Evropejci imajo vročo kri. Ta mož je Nemec. Veš, oni imajo svoje ideje glede časti, maščevanja, povračila itd. Mislim, da se je ta zadeva morala oprati samo s smrtjo. Oče je hotel izvršiti svojo dolžnost...* «Dolžnost?... Zakaj pa je potem jokal?* «Spoznal je, da če bi bil dober oče, bi moral storiti svojo dolžnost že mnogo prej, ko je bil sin še otrok... Kaj me gledaš z odprtimi usti? To je edina razlaga, ki mi je prišla sedaj na misel. Sicer pa nisem noben psihoanalitik.* Iz dveh tržaških uprizoritev Cankarjevih del Zgoraj prizor iz uprizoritve farse «Pohujšanje v dolini šentflorjanski* (1953), spodaj prizor iz «Hlapcev» (uprizoritev 1. 1948) Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii PRAV ZA PREMIERO «HLAPCEV* V LJUBLJANSKI DRAMI Pri DZS je izšla prva knjiga Cankarjevih dramatskih spisov Izreden pomen opomb urednika Dušana Moravca itr- Morda je sicer naključje. Dejstvo pa je, da smo prav na dan slavnostne predstave Cankarjevih Hlapcev v ljubljanski Drami ob začetku slovenskega jubilejnega gledališkega leta, dobili na knjižni trg prvo knjigo Cankarjevih dramatskih spisov. In sicer kot tretji zvezek Cankarjevega zbranega dela, ki ga izdaja Državna založba Slovenije. Nedvomno je to pomembno dejstvo. Prvič je že izhajanje te zbirke v redakciji glavnega urednika Antona Ocvirka dogodek v slovenskem založništvu, ki je vreden pozornosti. Doslej Cankarjevega zbranega dela v taki obliki, kot ga bomo dobili v prihodnjih letih, nismo imeli. Izdaja, predvidena na 30 knjig, bo vsekakor najobsežnejša in najbolj temeljita izdaja Cankarjevega dela, saj bo prinesla vsa Cankarjeva dela od leposlovnih in publicističnih del, do pisem, polemičnih spisov in korespondence ter še bibliografijo. Razen tega bo urejena po novih vidikih, predvsem po tematiki in deloma po kronologiji, tako da bodo okoli pomembnejših in najbolj znanih del nekako nanizani tisti spisi, ki so ostali bolj skriti v revijah in časnikih. Tako bosta prvi dve knjigi obsegali poezijo, nadaljnje tri dramatiko. Sledilo bo sedemnajst knjig proze ter dve knjigi kritik in polemik. Politični spisi bodo napolnili eno knjigo, korespondenca štiri, medtem ko bo zadnja knjiga posvečena bibliografiji. Ni pa odveč omeniti, da je izdaja pripravljena drugače kot dosedanja tudi v pogledu pristopa do snovi, ker bo izrazito teamsko delo. Glavni urednik je zbral okoli sebe vrsto literarnih zgodovinarjev mlajše generacije, tako da bodo pri urejanju >n izdelavi opomb k..... . X l sodelovali številni slovenski literarni zgodovinarji. Govorimo torej lahko o velikem delu, ki je toliko pomembnejše, ker gre končno vendarle za znanstveno izdajo, tako po zamisli kot po obsegu, pri kateri bo polovica celotnega obsega odpadla na opombe in glose urednikov. Izid prve knjige Cankarjevih dramatskih spisov pa je vreden posebne omembe, ker smo to knjigo dobili v času, ko proslavljamo stoletnico slovenskega gledališča. Brez Cankarja, ki je in ostane največji slovenski dramatik, pa si slovenske dramatike ne moremo predstavljati. Ni pa brez pomena poudariti, da smo v izdajanju Cankarjevega zbranega dela dobili v kratkem času dve knjigi in da jih bomo do konca leta dobili še dve, kakor je bilo predvideno. Izid Cankarjeve dramatike pa ima še poseben pomen. Pomen leži v značaju in konceptu izdaje in značaju uredniških opomb. Že sam značaj znanstveno kritične izdaje je razveseljivo dejstvo, saj je moralo po osvoboditvi preteči dvajset let, da smo prišli do nje. Značaj opomb v knjigah Cankarjeve dramatike pa ima še svoj poseben pomen, kot je to izrecno poudaril glavni urednik Antor. Ocvirk ob izidu knjige na posebni tiskovni konferenci. Cankarjeve dramatske spise ureja Dušan Moravec, ki je v prvo, sedaj izšlo knjigo uvrstil troje Cankarjevih dramskih tekstov iz prvega obdobja Cankarjevega odrskega ustvarjanja: mladostne Romantične duše, prvo natisnjeno Cankarjevo dramo Jakob Ruda in komedijo Za narodov blagor. Teksti sami na sebi niso v tej izdaji nič posebnega, saj jih pozna oziroma mora poznati vsakdo, ki hoče ve- ljati za kulturnega Slovenca. Pomembnejši je drugi del, opombe, ki obsegajo skoraj polovico celotne knjige. Te opombe niso toliko opombe k samemu besedilu, temveč že cele razprave, ki v nekem logičnem redu obravnavajo vse tri tekste od njihovega začetka do konca. Tako najdemo v zvezi z Romantičnimi dušami najprej u-rednikova razglabljanja in ugotovitve glede nastanka drame, nato podatke o rokopisnem gradivu, razpravljanje o knjižni izdaji in krstni predstavi. Glede Jakoba Rude je urednik svoje opombe razdelil še na več poglavij. Tako govori v prvem delu o nastanku drame, v drugem o rokopisnem gradivu, v nadaljnjem o krstni predstavi. Četrto poglavje je posvečeno vsem oko/nostim v zvezi s prvo knjižno izdajo Jakoba Rude, naslednje o prvi reprizi, zadnje pa o zagrebški uprizoritvi drame v decembru 1900. O komediji Za narodov blagor je urednik svoje opombe razvrstil tako pod več naslovov, ki obravnavajo nastanek komedije, rokopisno gradivo, boj za knjigo in krstno predstavo, prvo knjižno izdajo, odmeve zunaj Ljubljane, drugi boj za predstavo, krstno predstavo v Pragi leta 1905, tretji boj za ljubljansko premiero ter končno ljubljansko premiero decembra leta 1906 V tem povsem novem konceptu opomb spremljamo torej delo od zasnove, nastanka, do knjižne izdaje, uprizoritve in odmevov nanje. Zato te opombe niso samo zbiri najrazličnejših podatkov, samo ponav-ijenje tega, kar o delu že vemo. Opombe predstavljajo bolj poskus prikaza nastanka in usode Cankarjevih del, odnosa pisatelja do okolja in tedanje slovenske družbe do njega. Seveda Moravec v svojih izvajanjih, ki se mestoma bero kot izredno zanimiv tekst, navaja dejstva in ostaja vseskozi dokumentaren, ne da bi se spuščal v podrobnejšo oceno in zaključke. Toda take, kot so, so te opombe živa podoba vsega, kar je pomembnega in zanimivega okoli Cankarjevih dramatskih tekstov, in glede na način urednikovega prikaza izredno zanimive. Ne vemo, kako bo strokovna kritika ocenila novi značaj opomb k Cankarjevim dramatskim spisom. Nestrokovnjak pa bo vsaj pri tej knjigi ugotovil, da dajejo opombe v taki obliki, kot so napisane, slovenskemu človeku docela nov pogled na Cankarjeve odrske tekste, odkrivajo pobude nastanka in usode teh del ter bogate znanje o kulturnih ter družbeno po litičnih razmerah v Sloveniji v tedanjem času. Skratka, povprečnemu a za Cankarja in slovensko kulturo interesiranemu slovenskemu človeku povedo prav toliko kot teksti sami. To pa veliko pomeni. Sl. Ru. Glasbeno delo v na Slovenskem obdobju protestantizma V svoji zbirki Razprave m eseji je Slovenska matica v Ljubljani izdala knjigo z zgornjim naslovom, ki jo je napisal Andrej Rijavec. Čeprav je knjiga namenjena predvsem tistim, ki se vsaj kolikor toliko ukvarjajo z muzikologijo, bo vendar v njej našel marsikatero zanimivo poglavje kateri koli bralec, ki ga zanima slovenska kulturna zgodovina sploh. Tu objavljamo odlomek iz te knjige, ki bo lahko marsikomu pobuda, da bo knjigo začel brati. Mladega Trubarja najdemo v začetku leta 1524 kot deškega pevca v zboru tržaške stolnice. Tržaški škof Bonomo, ki je bil dotlej v dvomi službi na Dunaju in zato najbrž navajen dvorskega bleska in tudi strožjih kriterijev glede glasbene reprodukcije, ne bi bil sprejel Primoža Trubarja v svojo škofovsko kapelo, ki naj bi prispevala k sijaju njegove nove rezidence, če ne bi bil Trubar pevsko zadovoljeval. Svoje glasbeno znanje je moral zlasti teoretično dobro utrditi, ko je pozimi leta 1527 pred svojim vpisom na univerzo (spomladi 1528) v šoli pri sv. Štefanu na Dunaju en semester obiskoval višje študije, ki so med predmeti kvadrivija zajemale tudi glasbo. Iz tega sledi, da si je Trubar v svoji mladosti pridobil toliko glasbene izobrazbe, kolikor so jo prihodnjim klerikom lahko nudile pevske šole: ni obvladal le enoglasnega koralnega in večglasnega figuralnega petja, ampak tudi v glasbeni teoriji, skratka — bil je zmožen vseh zvrsti pevske reprodukcije, ki jo je zahtevala glasbena praksa v cerkvi. čeprav ni bil umetnostno neposredno zainteresiran, ker ga je skrb za uveljavljanje reformacije odvračala od tega, da bi se mu tak interes lahko razvil, pa to ne pomeni, da so mu bili estetski užitki tuji. V takem primeru gotovo ne bi bil izjavil, da je «vedno občutil v sebi posebno veselje, ljubezen in resnobo do pridiganja«, ko so v Ljubljani v špitalski cerkvi petero-glasno peli ob spremljavi inštrumentov. Seveda pa je bil estetski moment drugotne vrednosti glede na vlogo, ki jo je Trubar, podobno kot že Luter, pripisoval glasbi v službi širjenja reformacijskih idej. Kakor mu je bila likovna umetnost upoštevanja vredno sredstvo za pospeševanje njegovih verskih nazorov samo v obliki likovne propagande, tako je tudi v okviru glasbene u-metnosti poudarjal pomen enoglasnega nabožnega petja v domačem jeziku za uveljavitev novega verskega gibanja. Tako beremo že v slovenskem predgovoru h Katekizmu iz leta 1550 med drugim naslednje: «Natu vas, zvejste, brumne farmoštre, pridigarje, šulmastre, inu starine inu vse tiste, kir znajo brati per sodnim dnevi opominam ter prosim, de vi v cerkvi, v šuli, doma inu kir vkupe pridete, te preproste vučite le-te štuke naše prave krščanske vere, nim naprej berite inu pujte vsak prazni, de ti mladi ter stari je bodo umejli inu prov zastopili, se pravi, naj bi se novi nauk med starimi in mladimi utrdil med drugim tudi s petjem, in to ne samo v cerkvi, ampak tudi drugod, v šoli in doma. V Lutrovih oziroma Trubarjevih naziranjih o glasbi je treba iskati korenine bistvenih značilnosti in usmerjenosti glasbenih prizadevanj v protestantskem o-kviru na Slovenskem. Le ta so morala prehoditi dolgo pot, preden so v zadnjih desetletjih 16. stoletja dosegla rezultate, ki bi jih lahko označili kot umetni- Zelo stara cerkev sv. Silvestra (sedaj protestantska) v Starem mestu je spet popravljena in bo od danes dalje zopet odprta za bogoslužje ške. Pa tudi do takih uspehov je prišlo samo tam, kjer se je protestantizem za dalj časa usidral, se pravi, v posameznih večjih in močnejših novoverskih postojankah. Samo tu, še zlasti zato, ker so bile na razpolago tehnične možnosti — šolani pevci, kantorji, organisti in drugi poklicni instrumentalisti, so se sčasoma idejnim vodilom lahko priključila tudi umetnostna. Razvejano in kakovostno glasbeno delo, kot ga moremo na primer ugotoviti v ljubljanskem protestantskem okviru v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih 16. stoletja v zvezi z glasbenimi prizadevanji špitalske cerkve in stanovske šole, ki sta bili matici protestantske glasbene kulture na ožjem slovenskem o-zemlju, je bilo samo rezultat dolgoletnega uveljavljanja reformacije in izgraditve protestantske cerkvene in šolske organizacije. šele slednji sta omogočili načrtno glasbeno delo, delo, ki je prekoračilo meje enoglasnega množičnega petja, tako da je zajelo tudi figuralno večglasje ter vključilo še raznovrstno instrumentalno reprodukcijo. Pot do uspehov v glasbeni reprodukciji in produkciji v protestantskem okviru na Slovenskem je bila torej zelo težavna. Njene razvojne etape odsevajo stopnjo uveljavitve in utrditve reformacije, ali i drugimi besedami: oblike in rezultati protestantskih glasbenih prizadevanj so šli roko v roki s širjenjem in zakoreninjenjem protestantskega gibanja, čeprav se ni nikoli opustilo enoglasnega petja, ki je kot najneposrednejši odsev tujih in domačih naziranj o vlogi glasbe vedno obdržalo svojo aktualnost. Razvoj je šel v smeri popestritve in obogatitve glasbene prakse, kjer so to objektivni pogoji dovoljevali. Kdaj se je na Slovenskem prvič oglasila protestantska pesem, se zaradi pomanjkanja virov ne da ugotoviti. Tudi ne vemo, kdaj in kje se je na slovenskem ozemlju najprej zanesla kakšna nemška protestantska pesmarica in katera je bila — morda Achtlie-derbuch (1524), Geystliche ge-sangk Buchleyn (1524) Johanna Waltherja ali katera izmed mnogih, ki so le-tema sledile. Vendar pa gotovo drži, da so bile med knjigami, ki so v dvajsetih, tridesetih letih 16. stoletja in seveda tudi kasneje prihajale v slovenske dežele, tudi pesmarice. Prvi stik s protestantsko cerkveno pesmijo so verjetno doživeli dijaki, ki so študirali na nemških univerzah. Ti so jo skupaj z vojaki, trgovci in drugimi zanesli v slovenske dežele. Gotovo so jo poznali tudi v posameznih protestantskih krožkih, ki so bila prva središča novoverskih i-dej. čeprav je prvi znani meščanski krožek nastal leta 1523 v Trstu, je z glasbenega stališča veliko bolj zanimiv ljubljanski, ki je zaživel verjetno okoli leta 1529, ko je prišel v Ljubljano v službo deželnih stanov prizadevni Matija Klombner. Protestanti so hoteli torej tudi z glasbenim, pevskim aktiviranjem vernikov uveljaviti svoje nauke. Za dosego takih ciljev pa so bile nujno potrebne pesmarice. Kaže, da se je tega Trubar zavedal že od samega začetka, saj je že v katekizem iz leta 1550 vključil nekaj pesmi v menzuralni notaciji. Vključitev pesmi je razvidna tudi iz samega naslova dela: «Catechismus In del Windischen Sprach sambt einer kilrtzen Ausslegung in ge-sangweiss«. Medtem ko so v prvem delu knjige verski nauki, zlasti tisti, po katerih se je nova vera razlikovala od stare, pa obsega drugi del razen litanij, dveh kolekt in pridige, še šest pesmi z melodijami. Te v vezani besedi obnavljajo nauke, ki so bili razloženi v prvem delu knjige, tako da bi se jih verniki laže naučili. Zato pravi Trubar na začetku drugega dela: «Se-qwntvr nvnc breues totius Ca-techismi expositiones numerose seu rhytmice, a quodam Christi exule, digestae«. Zategadelj so se slovenskih protestantskih pesmaric skozi celo 16. stoletje v naslovu držale besede «Ta celi Ka-techismus«. Trubar se je tudi tukaj naslonil na svoje vzornike, ker so tudi nemški reformatorji katekizmu dodajali take pesmi. Zopet se torej ponovi osnovni motiv protestantskega širjen ia nabožnega petja: ljudje naj pojo, da si bodo laže zapomnili verske nauke. V Rothenburgu (1548-1553) se je moral Trubar dodobra seznaniti z vlogo sre-dnjskega petja, saj je pridigal in opravljal nemško protestantsko mašo v špitalski cerkvi. Zato je ob katekizmu, ki obsega prvi del knjige, pripravil tudi drugi del, ki je s pridigo, kolek-tama, litanijami in pesmimi nudil najpotrebnejši material za protestantsko bogoslužje, kot je to določal Agendbiichlein Veita Dietricha, na katerega se je Trubar očitno naslonil. Se pravi, da prva slovenska knjiga ni bila zgolj katekizem, ampak je obenem pomenila začetek protestantskih pevskih prizadevanj kakor tudi zarodek okvira, v katerem se je kasneje razvijala protestantska vokalna in instrumentalna cerkvena reprodukcija na Slovenskem. Prlrararamilk 4 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.9, najnižja 15j8, ob 19. uri 17.8 stopinje, zračni tlak iOzl.2 raste, vlaga 78 odst., veter jug 4 km na uro, nebo jasno, megleno, morje mirno, temperatura morja 2l stopinj. Tržaški ur vili k Danes, NEDELJA, 15. oktobra Terezija Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.21. Dolžina dneva 11.01. Luna vzide ob 16.30 in zatone ob 3.02. Jutri, PONEDELJEK, 16. oktobra Jadviga Ki Slov. skupnost preklicala upravni in politični sporazum z levo sredino Sklepi Sveta Slovenske skupnosti in stališče KD in PSU do razlastitev JUTRI ZOPET SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE KD in PSU trdita, da so izbrati lokacijo za tovarno izključno iz tehničnih razlogov - Nujno vprašanje dr. Pincherla tržaškemu županu Kakor je že kazal zadnji razvoj dogodkov, je napovedana razširitev industrijskega pristanišča za nadaljnje 3 milijone kv. m površine (o čemer pišemo tudi na uvodnem mestu na 1. strani) povzročila politične zapletljaje. Tako je svet Slovenske skupnosti na svoji seji v petek sprejel resolucijo, v kateri Izjavlja, da ni več vezan na politični in upravni sporazum, sklenjen 17. januarja 1967, ter naroča svojim izvoljenim predstavnikom v odboru devinsko-nabrežinske občine in v pokrajinskem odboru, naj takoj podajo ostavko na župansko in na odborniška mesta, svetovalec Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu pa naj se umakne iz večine. Pri tem svet Slovenske skupnosti obžaluje, da sta jo stranki leve sredine s kršitvijo bistvenih točk sporazuma prisilili k temu težkemu koraku, ker meni, da je prav leva sredina najbolj poklicana, da pravično rešuje življenjska vprašanja slovenske narodne manjšine, kot je v začetku zagotavljala in pripravila potrebno o-zračje. Svet Slovenske skupnosti ponovno poudarja, da ni proti industrializaciji, če služi krajevnemu gospodarstvu in domačemu prebivalstvu in hkrati ne škoduje ostalim gospodarskim panogam ter ljudem, ki se z njimi ukvarjajo. Zaradi tega vztraja, da se tovarna Fiat Grandi Motor! zgradi pri Orehu ter je odločno proti vsaki nepotrebni in samovoljni razširitvi Industrijskega pristanišča. Nadalje je svet Slovenske skupnosti prepričan, da dosedanji način delovanja Ustanove za industrijsko pristanišče bistveno škoduje ne samo gospodarskim, temveč tudi socialnim in narodnim pravicam ter koristim slovenskega prebivalstva, ker ogroža temelje obstoja slovenske narodne manjšine kljub zaščitam, ki jih predvideva ustava, londonski sporazum in listina o človeških pravicah. Na svoji prejšnji seji, ki je bila 3. oktobra pa je svet Slovenske skupnosti sprejel resolucijo, v kateri med drugim poudarja, da napovedana razširitev industrijskega pristanišča krši določila in duha sporazumov, ki so jih podpisale stranke leve sredine In Slovenska skupnost. (Glej besedilo v uvodniku Primorskega dnevnika 8. okt,). Novi načrt za razširitev področja EPIT predstavlja nepopravljivo škodo za slovensko manjšino in veliko gospodarsko škodo za prebivalstvo dolinske občine. Razen tega je svet Slovenske skupnosti tudi ugotovil, da ni bilo izpolnjeno določilo sporazuma glede ustanovitve slovenskega industrijskega zavoda v Rojanu. O stališču in odločitvah Slovenske skupnosti sta seveda razpravljali vodstvi Krščanske demokracije in PSU. Tržaški krogi KD in PSU ocenjujejo zaskrbljenost Slov. skupnosti kot neutemeljeno. Ti krogi trdijo, da so izbiro lokacije za podjetje IRI-FUT odločali izključno vzroki tehničnega značaja, ker področje pri Orehu ni bilo primerno in bi pripravljalna dela, zlasti kar se tiče temeljev, zahtevala večja sredstva in več časa, kot določajo sklepi CIPE za Trst. Študije, ki sta Jih opravila prof. Cestelli Guidi in krajevna tehnična komisija pri KD in PSU so dokazale, da ni mogoče graditi pri Orehu o-menjene tovarne. Novo lokacijo so zbrali po krepkih pogajanjih in so se izogibali drugih izbir, kakor na primer področja na Krasu, ki je v deželnem načrtu določeno za turistični razvoj in mora biti vsekakor pokrajinsko zaščiteno. V omenjenih krogih KD in PSU se sklicujejo tudi na prizadevanja, da bi tovarna Grandi Motori bila na področju tržaške pokrajine, ter poudarjajo, da bi druga lokacija lahko povzročila veliko škodo splošnemu gospodarstvu ter italijanskim in slovenskim delavcem. Tržaški krogi KD in PSU tudi pripominjajo, da se zahteva po razširitvi območja industrijskega pristanišča nanaša, razen izgradnje tovarne Grandi Motori, tudi na druga področja v tržaški in miljskl občini, da bi preskrbeli instrumente za ekonomski razvoj zainteresiranih področij. Glede zahtevanega obsega površine zemljišč na področju dolinske občine, ki naj bi bilo večje kot je potrebno za podjetje IRI-FIAT, pa poudarjajo, da je to potrebno za zravnanje zemljišč, za ceste in železnico, ki jih bo novi obrat potreboval. Ustanova za industrijsko pristanišče, zatrjujejo še omenjeni krogi KD in PSU, bo lahko razpolagala s temi površinami, kakor določa zakon, samo za indu- strijske obrate, medtem ko vsaka pobuda glede urbanizacije in naselij spada v pristojnost prizadetih občinskih uprav. Glede zaskrbljenosti kmetovalcev v dolinski občini pa omenjeni krogi poudarjajo, da bo pridobivanje zemljišč s strani pristojnih oblasti strogo pravično. O sklepih sveta Slov. skupnosti bodo v prihodnjih dneh še razpravljali politični tajništvi KD in PSU, nato pa bodo o novem položaju razpravljali izvršni organi teh strank. Občinski svetovalec PSIUP Bruno Pincherle je poslal tržaškemu županu nujno pismeno vprašanje, v katerem zahteva, naj mu pojasni vzroke, zaradi katerih je bil dolinski župan do sedaj izključen iz sestankov glede izgradnje tovarne Grandi Motori v dolinski občini. Dr. Bruno Pincherle poudarja, da to, kar se je že v preteklosti zgodilo na škodo slovenskih kmetov glede določitve in razširitve razla- odškodnin, zahteva prisotnost njihovega kvalificiranega predstavništva že v začetku takih pogajanj. Sporočilo tajništva hm malih posestnikov Tajništvo Zveze malih posestnikov je v zvezi z napovedanimi razlastitvami v dolinski, tržaški in miljski občini za razširitev industrijskega pristanišča, na svoji zadnji seji odobrilo naslednje sporočilo: Tajništvo ZMP se zaveda nevarnosti ponovnega napada na obstoj slovenskih kmetov in ugotavlja, da je proti tej nevarnosti nujno potreben takojšen skupen nastop vseh kmetov ter vseh slovenskih naprednih organizacij. Zato predlaga čimprejšnji skupen sestanek Nadaljevanje razprave o osnutkih za osebje in ureditev uradov Stalež predvideva skupno 1570 uslužbencev Jutri bo pristojna deželna komi- Ginaldi omenil določeno razliko sija ponovno začela razpravo o za konskih osnutkih o pravnem in o gmotnem poiožaju osebja ter o u-reditvi deželnih uradov. O teh važnih ukrepih sta v preteklih dneh poročala v komisiji svetovalec Ginaldi in svetovalec Dulci. Svetovalec Ginaldi je rekel, da se zakonski osnutek o osebju lahko razdeli na dva velika dela: prvi del se tiče pravega statusa deželnih uradnikov, drugi pa prehodnih predpisov. Ti predpisi pa se zopet delijo na dva dela in se tičejo osebja, ki ga premestijo iz državnih in drugih javnih služb v deželno, ter osebja, ki ga zaposlijo popolnoma na novo. Kar se tiče statusa, se v glavnem ravna po tistem, ki velja za državne civilne uradnike. Glavne razlike pa se tičejo skrčenja števila kvalifikacij in karier ter višje kvalifikacije na ravnanju med osebjem, ki ga dobi dežela iz državnih uradov, in med na novo zaposlenim osebjem. Norme, ki se tičejo tega osebja, priznavajo za napredovanje tudi službo izven staleža, ohranitev kvalifikacij ter uvrstitev v določeno kariero tudi brez predpisanega spri-C0V3l3 Svetovalec Dulci je poročal o zakonskem osnutku o ureditvi upravnih uradov in uradov deželnega sveta. V svojem govoru je primerjal našo zakonodajo z zakonodajo drugih dežel s posebnim statutom. Svetovalec Dulci je omenil razdelitev deželnih uradov v ravnateljstva, službe, odseke in oddelke in je dejal, da v ravnateljstvih in službah odločajo, medtem ko v sek cijah in oddelkih pripravljajo vse dokumentarno gradivo. Dulci je rekel, da je treba združiti nekatere arhiv in odborov obeh kmečkih organizacij: -----------—... , ZMP in KZ, da bi proučili polo- ščemh zemljišč, kakor tudi glede 1 žaj in zavzeli skupno stališče. , -h i7vriilnih "mestih ' No-1 službe, kot so arhiv in protokol, vodilnih m lzv^0hsti“daN?z tako da so popolnoma odvisni od drugo brez ustrez- vost je tudi v ene kariere v „ nega študijskega naslova. Prav tako je novost ustanovitev komisije za napredovanje ter disciplinskega sveta. V svojem poročilu je svetovalec NllllllllllllllllllltlIUII||||lllll|||llll||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||HllMII||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>l»IIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIHI> PREDVIDEVANJA PETLETNEGA DEŽELNEGA NAČRTA Do leta 1970 predvidenih skoraj 9 milijonov turističnih nočitev Leta 1965 je kosmati dohodek na tem področju dosegel 26 milijard lir, do leta 1970 pa naj bi dal 7 milijard več Strokovnjaki, ki so sodelovali pri merjavi z letom 1965, ko je znašal sestavi petletnega razvojnega načr- skupen obseg zaposlenosti 2,9 milita za Furlanijo-Julijsko krajino, so j jona delovnih dni. na podlagi najnovejših premikov na področju domačega m inozemskega turizma prišli do zaključka, da se bo število nočitev na področju dežele do leta 1970 povzpelo na 8,8 milijona enot, in to brez čistega tranzitnega turizma, v okviru katerega se posamezni potniki ne ustavijo čez noč na našem področju. Za primerjavo naj navedemo, da so v letu 1965, za katerega je bila že izdelana podrobnejša analiza turističnega prometa, v okvjijj naše, dežele, zabeležili na teth področju 6.900.0000 nočitev, in sicer okoli 4.100.000 pri domačih (Italijanih) preostalih 2,800.000 bo fek0. Kljub navedenemu razvoju, bodo turistične zmogljivosti Furlanije-Julijske krajine tudi v letu 1970 razmeroma slabo izkoriščene. Glede tega nekoliko izstopata le dve področji intenzivnega turističnega delovanja, in sicer področje ob Li-gnanu in Gradežu (kjer so leta 1965 zabeležili 62,5% vsega turističnega prometa v deželi) ter tržaška pokrajina (24,3%). Toda tudi na teh dveh področjih dosega turistično življMije fhed*W&)m le sezonske konice, strnjene v razmeroma kratkih časovnih dobah, medtem ko so sicer 'razpoložljive zmogljivosti sla- izgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri nesreči se je Martini pobil po tilniku, desni roki in stegnu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Prosvetno društvo FR. PREŠEREN v Boljuncu priredi danes ob 16. uri na dvorišču Rada Žerjala — rojstne hiše Frana Venturinija — kulturno prireditev. Sodelujejo pevski zbori prosvetnega društva Slovenec iz Boršta, dramska skupina z Nušičevo enodejanko «ANALFABET» in mešani zbor Fr. Prešeren. Vabljeni! deželnega vodstva. Od skupnega števila 1570 oseb, ki jih predvideva organik, jih odpade 411 na odborništvo za kmetijstvo in 615 na obrobne urade. Zatem je poročevalec obravnaval število uradnikov, dodeljenih vsem posameznim uradom predsedstva odbora in vsem odborništvom ter rekel, da bodo v prihodnosti lahko še kaj menjali na podlagi tega, kakor bo pokazala potreba. Kar se tiče službe zemljiških knjig, je Dulci izrekel željo, da bi ta služba, ki se tiče sedaj samo sedmih občin, lahko bila raztegnjena na vso deželo Kar se tiče službe skrbništva, je rekel, da ne bi smelo biti samo: stojno, marveč da bi moralo biti vključeno v ravnateljstvo upravnih služb odborništva za finance. Svetovalec je zaključil svoje ugotovitve s tem, da je odbornik za osebje opravil zelo važno delo ter da bo organik zelo zadovoljiv in da bo omogočil učinkovito in naglo u-pravljanje. Nabiranje abonmajev za Slovensko gledališče Na letošnjem jesenskem posvetovanju zastopnikov prosvetnih društev je bil prvič sprejet sklep, da bodo prosvetna društva nabirala abonente za Slovensko gledališče. Nekatera društva so že oddala nabrane abonmaje, druga še nabirajo. Predsedniki društev ugotavljajo, da ni bila javnost dovolj obveščena, da si lahko naroči abonma pri domačem društvu. Več starih abonentov je namreč naročilo abonma direktno pri Slovenskem gledališču, ko bi ga lahko dobili pri domačem društvu. Letos so društva prvič prevzela to izredno važno in hvale vredno nalogo, ki je prinesla tudi nekaj organizacijskih pomanjkljivosti. Cenjeno občinstvo obveščamo, da društva še vedno sprejemajo naročnino abonmajev ter vabimo vse. ki se še niso odločili, da si poskrbijo abonma, katerega cena ni pretirana (nedeljski in okoliški 5000 in 3000 lir). Z naročnino abonmaja za 8 predstav (5 v izvedbi Slovenskega gledališča in 3 z gostovanji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in baleta reške Opere) bomo z majhnim stroškom deležni osem dobrih predstav, obenem pa bomo s svojo prisotnostjo podprli naše gledališče. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL bo v ponedeljek, 16. t. m. od 20. do 22. ure vpisovalo v sedežu društva stare in nove abonente za Slovensko gledališče Vabimo vaščane, da se polnoštevilno prijavijo. Gledališča Seja Mladinske konzulte Trčenje motorja v avto ristih. Konec leta 1965 je turistični potencial naše dežele obsegal 93.000 postelj: do leta 1970 bo po mnenju sestavljavcev petletnega načrta ta potencial narastel za nadaljnjih 25.000 postelj. To bo zahtevalo precejšnje investicije: strokovnjaki so izračunali, da bo vsako novo ležišče na razpolago turistom zahtevalo povprečno po 2,05 milijona lir svežega kapitala (pri čemer bo stalo vsako novo ležišče v hotelu 45% več kakor pa novo ležišče v drugih manj zahtevnih turističnih objektih). Področje turizma bo do leta 1970 zahtevalo približno 52 milijard lir novih investicij, in sicer bodo ta sredstva namenjena izključno razširitvi današnjega potenciala, znatne druge investicije pa bodo potrebne za to, da bi se kakovost turističnih storitev v okviru danih razsežnosti postopno izbolj-šala- Koliko bo pa turizem v letu 1970 vrgel takratnemu deželnemu gospodarstvu? Leta 1965 je kosmati dohodek na tem področju dosegel 26 milijard lir. Strokovnjaki so na podlagi izhodiščne ugotovitve in verjetnostnega razvoja v prihodnjih letih prišli do zaključka, da bo v letu 1970 turizem vrgel 7 milijard Ur več kakor v letu 1965, to se pravi, da bo to področje zagotovilo deželnemu gospodarstvu kosmati dohodek v višini 33 milijard lir, m sicer pri neizpremenjeni vrednosti lire iz 1965. Kakor rečeno, ta predvidevanja ne obsegajo tranzitnega turizma in turizma, ki ga ni mogoče ugotavljati z običajnimi statističnimi pokazatelji. Prizadevanja turističnih delavcev in pomožnega osebja se bodo v prihodnjih letih stopnjevala, produktivnost njihovega dela pa bo hkrati tudi zaradi novih investicij občutno narastla. Na podlagi hipo-' teze, da bo vsaka delovna moč zaposlena v turizmu v tem času o-pravila povprečno po 250 delovnih dni na leto, bo skupna zaposlenost na tem področju v letu 1970 dosegla 3,6 milijona delovnih dni, kar predstavlja občuten napredek v pri- adi tega so se sestavljavci deželnega načrta pri svojem delu držali predvsem pravila, naj se v prihodnjih letih pred. vsem izboljšajo že obstoječe turistične zmogljivosti, in šele nato naj se skupen obseg turističnih storitev poveča. Med turističnimi središči, katerim bo posvečena posebna pozornost, so predvsem Gradež, Oglej in Lignano, dalje področje Kamije ter področje okoli Trbiža. Dežela namerava v prihodnje valorizirati ne le naravnih lepot in zanimivosti posameznih področij, ampak tudi umetnostne privlačnosti, zgodovinske spomenike in tipične zgradbe, ter urediti vrsto zaščitnih parkov, pri čemer bo razvila potrebno sodelovanje zlasti z deželnim podjetjem za gospodarstvo. Sprejemni izpiti za šolo modernih jezikov Na vogalu Ul. Caravaggio in San Pelagio pri Sv. Ivanu se je včeraj pripetila cestna nesreča, pri kateri se je lažje poškodoval 56-letni Angel’ inamo iz Ul. Caravaggio 16. Inamo se je proti Ul. delle Docce peljal na motorju TS 12055. na o-menjenem vogalu pa je prišlo do trčenja z avtom «voikswagen» TS 74740, ki ga je šofiral 25-letni Aldo Rosati iz Ul. D'Alviano 86. Zaradi sunka se je Inamo prevrnil z motorja in se pobil po levi rami, desni roki in levem gležnju. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh. Tržaška občina sporoča, da je sklicana za 20. uro 19. oktobra v novinarskem krožku na Korzu 12 seja Mladinske konzulte. Na dnevnem redu je sporočilo odbornika za mladino o prireditvah «Trst 68». Obravnavalo se bo tudi vprašanje dokončnega statuta združenja ter izvolitev novega predsedstva in izvršnega odbora. Vsem, ki so na kateri koli način prispevali k slovesnosti najine poroke se najtoplejše zahvaljujeva. Posebna zahvala pevskemu zboru «Lipa», Slovenski prosvetni zvezi in vaščanom. Aleksandra in Anton Kalc Bazovica, 15.X.1967 ............................................. POZIV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Vse prebivalstvo mora podpreti borbo delavcev v Italcementi Solidarnost vsedržavnih sindikalnih vodstev, parlamentarcev in strank z delavci, ki branijo sindikalne svoboščine v podjetju VERDI Danes »Georgijci« Pr: blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za izredni nastop georgijskega baleta, ki bo danes popoldne ob 17. uri. V torek orkester S. Cecilia V torek, 17. t.m. bo v gledališču Verdi izredni koncert stalnega orkestra državne akademije S. Cecilia. Kot znano, gre za najpomembnejši italijanski orkestralni ansambel na področju simfonične glasbe. Orkester bo dirigiral stalni dirigent S. Cecilie Femando Previtali, program pa bo obsegal: Spontini *— «Le vestali«, uvertura; Beethoven 5 simfonija; Ghedini «Architettu-re», koncert za orkester; Ravel — «Ma mere l’Oye»; Verdi janske večernice«. BALETNA ŠOLA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU «Sieili- Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da je vpisovanje v baletno šol* Kf H Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra in decembra. Vpisovanje od 23. oktobra dalje od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Nazionale 14.00 21.30 «11 dottor Ziva-go» Omar Shariff, Rod Steiger, Ju-lie Christin. Excelsior 15.30 «Un uomo per tutte le stagioni« Technicolor. Wendy Hiller, Led McKern, Robert Shaw, Orson VVelles, Susannah York. Režija Fred Zimnemann. Fenice 14.30 «Colpo su colpo« Technicolor. Frank Sinatra, Peter Vau-gham, Deren Nesbitt, Nadia Gray Režija Sidney Y. Furie. Eden 14.00 «11 piu grande colpo del secolo« Technicolor. Kriminalka. Grattacielo 14.00 «Le dolci signore« Technicolor. (Jrsula Andress, Virna Lisi, Claudine Auger. Jean Pierre Cassel. Frank Wolf. Hiti (Ulica San Franccsco štev. 10) 14.00 «L’avventuriero» Technicolor Anthony Quinn, Rosanna Schiaffi-no, Richard Johnson, Rita Hay-vvorth. Režija Terence Young. Alabarda 15.00 «La donna di sabbia« Nagrajen v Cannesu. Režija Eiyi Okada. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14,30 «L’ombra Zorro« Technicolor-scope. Frank Latimore. Moderno 14.00 «Due assi nella mani-ca» Technicolor. Tony Curtis, Virna Lisi, George Scott Zadnji dan. Cristallo 15.30 «Una donna sposata« Crnobeli film, Mickey Machel. Prepovedano mladini pod 18, letom. Capitol 15.30 «La Bibbia« Technicolor. Film De Laurentis. Michael Parks, Peter OToole. Ava Gard- Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 8. do 15. leta. Vpisovanje otrok vsak dan v uradnih urah na sedežu SKGZ, Ul. Geppa 9. Ravnateljstvo šole za moderne je-zike za prevajalce in tolmače konferenc na tržaški univerzi sprejema prošnje za sprejemne izpite do četrtka ob 11. uri. Prošnjam je treba priložiti 500 lir prispevka. Izpiti bodo 20. oktobra ob 9. uri na sedežu v Ul. Universita št. 1 v tretjem nadstropju. Kandidati morajo prinesti s seboj osebne dokumente. Informacije daje tajništvo šole, ki je odprto vsak dan od 9. do 11. ure. ■n,um.....milil...u....iiiiii....................................iiihiiiiiiiiiimiiiiihiimii NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Sestanek med odbornikoma in šolskimi ravnatelji Razpravljali so o vprašanjih šol, za katere mora skrbeti pokrajina Na pobudo pokrajinskih odbornikov za šolstvo Foschija in za javna dela Visintinija je bil na sede žu pokrajinske uprave sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih tehničnih in znanstvenih šol, za katere mora skrbeti pokrajinska uprava. Razprava se je vrtela o-krog perspektiv, ki jih na tem področju daje zakon 641 iz letošn.tega julija o šolskih gradnjah. Sestanka so se poleg dveh odbornikov udeležili ravnatelji znanstvenega liceja «Oberdan» prof-. Viola, tehničnega zavoda «Da Vinci« prof. Giraldi, znanstvenega liceja «Ga lilei* prof. Cozzi, slovenskega znanstvenega liceja prof. Abramova, tehnične pomorske šole prot. Lhe-rubini, ženskega tehničnega zavoda prof. Blasi in slovenske trgovske akademije prof. Turina. V obširni razpravi so bila obrav- navana predvsem vprašanja šole v zvezi s stalnim povečanjem števila dijakov, o potrebah tehničnih zavodov ter o potrebi po gradnji novih šolskih poslopij. Odbornika sta prosila ravnatelje šol, naj sestavijo podrobna poročila o potrebah po tehničnih in znanstvenih napravah v posameznih šolah, da bo pokrajinska uprava lah ko določila globalno rešitev pro biemov. Ta sestanek je predstavljal prvo srečanje med ravnatelji šol in pokrajinskimi upravitelji. Pokrajinska uprava namerava s poniočjo šolskih ravnateljev reševati vsa šolska vprašanja v sodelovanju prizadetimi. Zato so na sestanku sklenili, da se bodo od časa do ča sa šolski ravnatelji in pokrajinski odborniki sestajali ter vzdrževali med seboj stalne stike v občo ko list. V nedeljo v Kopru partizansko srečanje Ob obletnici ustanovitve I. in II. Prekomorske brigade bo v nedeljo, 22. oktobra, v Kopru partizansko srečanje nekdanjih borcev o-beh brigad. Kdor ni morda dobil vabila zaradi nepopolnih naslovov naj oprosti in naj se vsekakor udeleži srečanja. Srečanje se bo uradno začelo ob 10. uri z otvoritvenim zborovanjem v dvorani Mestnega gledališča (Ver-dijeva 17), na katerem bo imel slavnostni govor predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS dr. Franca Hočevar. Nastopili bodo pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, moški pevski zbor iz Kopra, Janez Vrhunc, član Mestnega gledališča iz Ljubljane ter godba na pihala iz Kopra, po svečanosti pa bo skupno kosilo v hotelu Triglav. Bivši borci I. in II. Prekomorske brigade s Tržaškega in Goriškega se bodo prav gotovo udeležili srečanja s svojimi tovariši. Slaščičarski vajenec z vespetto v avto Včeraj zjutraj se Je v Ul. Baia- Vodstvo tržaške tovarne družbe Italcementi se je že večkrat izkazalo po svoji protidelavski in nedemokratični miselnosti, kar je značilno povsod za to monopolistično podjetje Višek je vodstvo doseglo a svojim ravnanjem proti notranji komisiji, zaradi česar je nastal hud spor, v katerega je v posredovalni vlogi posegel tudi deželni odhomlK Dal Mas, kot smo v preteklih Inch že dvakrat poročali. Sedaj pa so vse tri sindikalne organizacije delavcev gradbene in podobnih strok FILLEA-CGIL, FIL CA-CISL in FeNEAL-CCdL izdale lepake in letake, v katerih seznanjajo prebivalstvo s hudim proti-slndikatnim ravnanjem družbe I-talcementi, katero ostro obsojajo. Sindikalne organizacije sporočajo, da se delavci tovarne cementa v industrijskem pristanišču že od meseca maja borijo v obrambo predstavništva notranje komisije in za spoštovanje človeškega dostojanstva na delovnih mestih. Ravnateljstvo je z novo represalijo brez odpovedi odpustilo nekega člana notranje komisije in s tem zakrivilo novo hudo dejanje. Proti sedanjim napadom na sindikalne svoboščine v Italcementi, do katerih pa bi lahko prišlo kasneje tudi v drugih podjetjih, se morajo upreti delavci vseh strok enotno in solidarno, pri čemer Jih mora podpreti vse prebivalstvo. Sindikati sporočajo, da so izrazili proti temu protisindlkalnemu in nedemokratičnemu ravnanju družbe Italcementi solidarnost pokrajinska in vsedržavna tajništva CG IL. CISL in UIL, poslanci Corrado Belci, Marija Bernetič, Giacomo Bologna in senator Vittorio Vidall, pokrajinska tajništva Krščanske demokracije, KPI, združenih PSI-PSDI, PRI in PSIUP ter katoliško združenje italijanskih delavcev (AC LI). Da bi Trst izrazil svojo solidarnost z vietnamskim ljudstvom, ki se bori za svojo svobodo in z ameriškimi študenti, ki zahtevajo mir za vietnamsko mučeniško deželo, bo pokrajinski odbor priredil v soboto. 21. t.m. javno manifestacijo s sprevodom od Trga Garibaldi do Trga sv Antona. Odbor poziva vse demokratične in miroljubne organizacije, mladino in ženske organizacije, kakor tudi vse meščane, da aktivno sodelujejo pri tej pobudi. SPDT vabi na zaključni Jesenski Izlet v planine 22 t.m., ko bomo o-biskail Blegaš. ves odet v tople Jesenske barve. Med potjo se bomo u-stavill v znan: bolnišnici Franja, ob povratku pa bomo v veseli družbi pokusili znamenite žlikrofe v Idriji Vpisovanje na Prosvetni zvezi Ul Geppa 9 monti pripetila prometna nesreča, Katere žrtev je postal 16-letni slaščičarski vajenec Rudolf Martini iz Prebenega, Križpotje št, 77. Mladi vajenec se je peljal na svoji «vespetti» po prej omenjeni ulici. Bi! je namenjen v Ul. I. Svevo. Ko je privozil do stavbe št. 64/2, ga je presenetil 47-letnt Bruno Gior-gi iz Ul. Campanelle 257, ki Je s parkirnega prostora na desni zavil s svojim avtom TS 63308 proti sredini cestišča, ker Je tudi sam bil namenjen v Ul. I. Svevo. V zadnjem trenutku je Martini zavozil proti levi, vendar manever V soboto manifestacija za mir v Vietnamu Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama je obravnaval na svoji seji 12, oktobra težki po ložaj, ki še vedno vlada v Vietnamu, kjer se ameriška agresija stopnjuje ter spravlja v nevarnost mir na vsem svetu Odbor Je z zadovoljstvom sprejel vest o svetovni manifestaciji za mir, ki sovpada z manifestacijo, ki jo bo priredil »Mobilizacijski odbor ameriških mu ni popolnoma uspel Dregnil študentov« («Student Mobillsation je v stranico Uiorgijevega avta, Committee«) 21. oktobra v ZDA. Prihod sovjetske gospodarske delegacije Drevi bo dopotovala v naše mesto sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi podtajnik za prehrambeno industrijo Mikhail Poljakov. Sovjetski strokovnjaki se mudijo v Italiji od pretekle sobote, kjer si na povabilo italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino ogledujejo nekatere vidnejše indu strijske obrate s področja embalaže in prehrane, ter da navežejo stike s predstavniki prizadetih poslovnih krogov v Italiji. Jutri si bo sovjetsko odposlanstvo ogledalo čistilnico Stock, pivovarno Dre-her ter obrat za praženje kave Illycaffe’ v žaveljskem industrijskem pristanišču. Deželna uprava bo priredila na čast sovjetskim gostom kosilo, katerega se bosta u-deležila tudi predsednik dr. Ber-zanti ter odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero. V torek bodo sovjetski strokovnjaki odšli v Gradež, kjer si bodo ogle dati tovarno za ribje konserve Sa-fica, in nato še v Gorico, kjer bodo obiskali tovarno karamel ((Giulia«. ner. Garibaldi 14.30 «Missione spectale« Technicolor. Lady Chaplin, Ken Clark, Daniela Bianchi Aurora 15.00 «Da uomo a uomo« — Technicolor. Lee' Van "Citer. Impero 15.00 «Un uomo una donna« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astoria 14.00 «Adios Gringo« Technicolor-scope. VVestern. G. Gemma. Zadnji dan. Astra 15.00 »Ritardo dei magnifioi sette« Technicolor. Yul Brinner. Vittorio Veneto 15.00 «Caprice, la ce-nere che scotta« Technicolor. Do ris Day, Richard Harris. Ideale 14.00 «Domani lassu avral« Technicolor. Richard Harrison, Juhe Andrevvs. Abbazia 14.30 «Notte ragazzi« Technicolor Marisa Mell. Darovi in prispevki Baletno izobraževanje je eno izmed pomembnih sredstev za telesni in duševni razvoj otrok. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Slovenski dijaški dom v Trstu nudil gojencem in drugim možnost baletnega izobraževanja v svojih prostorih. V ta namen vpisuje svoje gojence in druge, ki se za to zanimajo, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Ul. Ginna-stica 72 ali Čampo S. Luigi 11 nepreklicno še jutri, 16. oktobra. Vpisujemo v začetni in nadaljevalni tečaj. Baletne vaje bodo dvakrat vsak teden. Prva baletna vaja bo v torek dne 17. oktobra ob 17. uri. Starši, pohitite z vpisom, ker lahko sprejmemo le določeno število otrok! RAVNATELJSTVO Ljudska prosveta v sredo iin petek od 16. do 18. ure na sedežu društva. Vsa pojasnila dobijo interesenti ob vpisu. Od ponedeljka 16. oktobra bodo prostori Slovenskega kluba odprti od 18. ure dalje. TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS SESLJAN - tel. 20269 VELIKA IZBIRA SODOBNEGA POHIŠTVA Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah! Mali oglasi Ko ika u 'Obroi ičeva Jjih ; Na i a) ’ k na pošn Nmi ‘ na b) ’ ftaini pivši fa st fiih m ] sdo A n; fiivši pprav pst\ pono. c) ’ lrhve llOZG eti,; ia u ®čas 'ogle 'a it ■ovai 'ki u astic •anaj pro\ trstu Za ‘ovni ■aziiji nem tajn to ji: ensi * Pf n sc lavi j :or ' lovi 2eria talij Naš Prim piko s jela' pkih pamc R ii slove totti! lat .Teje Fis! 'lači ih 'kla< ’ ta »CITROEN« — mehanična delavnic* Samaritani tn Mtceo in prodaja o* domestnih delov. Ul. C. Rittmayez **• PROFESOR v Rimu sam, Išče pošteno žensko v starosti od 40 do t® let za gospodinjstvo — Primerna pl*' ča — Popolna zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponudbe pisati na pravo lista Ul. S Francesco 20 po® «RESNO». V počastitev spomina pok. Vere Vrčon vd. Kokošar darujeta družini Rustja 5.000 lir za Dijaško matico Za baletno šolo v Barkovljah daruje Hilarij Cej iz Ricmanj v.OOn lir 200-LITRSKE SODE po 3000 lir, * enim dnom po 1200 lir proda®-Domjo, Opekarna (Mattonaia). TIPKARICA sprejme delo na dom ■" Tel. 731-971. OBRTNIK zidar specializiran za vsakovrstne obloge parnih kotlov in P8-6i. Izvršuje dela z jamstvom v It* liji in inozemstvu. Tel. 52788 od ure dalje. SLOVENSKI dijaški dom v Trs®| sprejme kuharico. Plača po sindiktjjj nih predpisih. Zglasiti se vsak da® v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo Luigi 11. SRBSKO-hrvatsko in slovensko ** vorečim otrokom od 1. novembra <•*’ Ije dajem učne ure za klavir na or hovem domu. Ponudbe pošljite ** naslov: LIH Gabrovšek, Ljubija#®' Koritnikova 21 Krožek tržaškega tiska priredi prihodnjo soboto in nedeljo dvodnevni izlet z avtobusom v Firence na o-gled bienala antikvaričnih umetnin Pristojbina znaša 13,000 lir na osebo (za člane krožka 12.000 lir). Spanje v Firencah, v dvoposteljnih so bah. Za enoposteljno sobo dodatek 500 lir na osebo. Včeraj-danes Nesreča na delu Na delu se Je včeraj popoldne ponesrečil 54-letni delavec Giovan-ni Nesich s Trga Giarizzole 21, u-službenec gradbenega podjetja «Ric-cesi«. Ko je na gradbišču v Ul. Doda prenašal železne drogove, je spodrsnil, Izgubil ravnotežje in padel, pri čemer so mu drogovi padli na prsi in povzročili zlome reber in rane po hrbtu. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na pljučno kirurškem oddelku zdraviti dva tedna. ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 14. oktobra 1967 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 75-letni Eugenio Hu lovez, 86-letna Giuseppina Vascotto. 72-letna Giustiina Miklavec vd. Vec-chiet. 78-letna Giuseppe Brezlch, 76-letna Maria Pezzetta por, Gotz, 83-letni Anacleto Quaia. OKLICI: gradbeni asistent Bruno Soligo in šivilja Giuliana Bosser, mehanik Leonardo Angelica in trg. pomočnica Ersilia Possefa, mehanik Domemco Susca in gospodinja Elvl ra Mafaida Zampieri pek Guerrino Tomasin In gospodinja Nada Kodela, trgovec Vito Digaeta in gospodinja Anita De Marco, uradnik Aldo Francih in gospodinja Emma Maraš, šofer Sebastlano Squicciarini n uradnica Anna Raseni, elektromehanik Gualtlero Krajner in rrizerka Adriana Gratton, komercialist Paolo Con-zina in uradnica Elda Biasizzo, mehanik Adriano Bressan in delavka Fiorlna Guidohn, kolavdator /inicio Posar in uradnica Gilberta Cremese, mehanik Mario Anglleco in oanstka Luciana Ianatti, tehnični risar Helmut Josef Sommer in Franca Mlceli, čevljar Ello Pisani in gospodinja Rosa Zerulo, uradnik Romano Violin In gospodinja Elvira Soresi, pleskar Diego Eros Parisato in gospodinja Etni-lia Pribac, kuhar Sergio Zucca In sobarica Maria Marchesan. pismonoša Fulvlo Fortuni in gospodinja Laura Martino, uradnik Giorgio Berger in učiteljica Donatella GineVlt, železničar Glancarlo Bellina tn gospod, nja Maria Antonletta Tschek, urad nik Giorgio Ukmar in gospodinja Xenia Danev, mehanik Luigi Caso in gospodinja Ellsabetta lamec. L A tt V A U A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in so spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono DANO vd. MOŽINA Posebna zahvala preč. g. župniku, godbi in pevskemu zboru iz Trebč, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoči družini Malalan in Busletta, brat Stanko z družino, nečakinja Sonja z družino in drugo sorodstvo. Trst, Koper, Buenos Aires, 15. oktobra 1967 Z A tl V A L A Prisrčno se zahvaljujem o vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage JOSIPINE HUSU roj. VERŠA Posebna zahvala msgr Škerlju, škofijskemu vikarju za Slovence, msgr. Francu Šibeniku, msgr. Miliču, msgr. Silvaniju, duhovnikom in sobratom patra Franca Husu, pevskemu zboru in godbi s Proseka, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na ka teri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Družine HUSU. CONESTABO, MACCHI in ANGELINI Prosek, Rim, Melbourne 15. oktobra 1967 Prispevajte .ca DIJAŠKO MATICO! dnevna služba lekarn (od (3 do 16 ure) Barbo-Carntel. Trg Garibaldi 4; Gluštl. Ul. Bonoinea 93 (Greta); Godina AlFIGEA, Ul. Ginnastica 6: G Papa Ul. Felluga 46 (Sv, Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 301 AlPAlabarda, Ul delHstrla 7; Al Galeno, Ul. S, Cillino 36 (Sv Ivan); de Leileriburg, Trg S Glovannl 5: Mizzan, Trg Venezla 2. ZA HVALA Družina in sorodniki po kojnega RENATA BENČINE se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki so na kakršen koli nafin počastili njegov spomin. Posebna zahvala vsem oblastem in mestnim stražnikom. Trst, 15. oktobra 1967 t A tl V A L A Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mater, sestro in nono JOŽEFO PACCHIONI Posebna zahvala pevskemu zboru «Vesna«, darovalcenj cvetja in vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoče družine Sirk, Mariottu, Pacchioni In Kend* Sv. Križ, 15. oktobra 1967 lepnnravljena socialna krivica K° je anglo-ameriška voja-uprava imenovala s 1. ok-™rom 1945 profesorje za pokanje na slovenskih sred-la, žo'an na Tržaškem, je iz-ala tri vrste imenovanj: , a* Vse tiste, ki so bili stalil ?a. italijanskih šolah, je na r °3njo dodeliia slovenskim z ,etni pravicami, ki bi jih ime-,na italijanskih. Vse tiste, ki so dosegli L„;n“st v profesorski stroki v r S; Jugoslaviji, je imenovala L,st£lre na slovenskih sredin šolah in jih v ekonom-L/J pogledih in v pogledih na- L. ovanja izenačila s stalni-t: r 'n Ta imenovanja je izdal br'avePrk0SVetni urad v°jaške ^italijanskih srednjih šopi'vši E e’ ki je bil nekako minili''0 prosvet;e za zasedeno c> Vse ■biverzit, filozofski ali kaki drugi fakul- končali na Ly Vse druge, ki so kon univerzitetni študij, bodisi uozofski ali kaki drugi fa -s ali ki so bili še študentje ;ač„Univerzi, je imenovala za L, Pe in jih v ekonomskih Siedih izenačila z začetniki !“ italijanskih šoiah. Ta ime- tld nja je izdal bivši višii šol‘ IasfUrad (S°vraintendenza sco-L„Ica),. katerega naslednik je |p asnie Šolsko skrbništvo trstuV6dit0rat° agli Studi) v Lga učitelje na slovenskih os-fa,.n1*n šolah ni bilo v začetku L’* v imenovanju, če izzvza-L.„? tiste, ki so bili že prej L nd italijanskih šolah in na prošnjo dodelili sloji; skim. V šolskem letu 1947-r" Pa so začelj prejemati tisti, Ls.° bili stalni v bivši Jugo-L V' Podobna imenovanja kanov pr°tes_orji pod b) in nji-pe 1 mesečni prejemki so bili ltaii-Ceni z onimi za stalne na J Janških osnovnih šolah. roj začetku ni anglo-ameriška uprava zavarovala za ^bier starosti in onemoglosti *ogar, ki ga je na novo sprest za poučevanje na slovenja,/' T?^ah. Zavarovani so bili ■? tisti, ki so bili kot stalni E’ *talijanskih šolah dodeljeni L inskim. Da pa ne bi eko-som? . stalni na slovenskih Dr . imeli višjih mesečnih ianctrniiov od stalnih na itali-Plaču šolah> so vpisovali na hih ne sPiske ekonomsko stal-6>dad&dT?glj$e ,za-- Pokojninski b. ,au- Ti odtegljaji pa se niso olagaii sklad, kakor se je pozneje izvedelo pri intervencijah tedanjih sindikatov slovenskih šol na Prosvetnem uradu, ampak v neki poseben fond (fondo ac-cantonato) pri tržaških oblasteh, za katerega nihče ne ve, kaj je bilo in kaj je z njim. V takem položaju so bili ekonomsko stalni do 1. oktobra 1955 Tedaj jim je italijanska uprava po prevzemu Tržaškega ozemlja to stalnost odvzela in jih imenovala za navadne začetnike v službi in z začetniško mesečno plačo, čeprav so nekateri med njimi med tem dosegli že visoko stopnjo v napredovanju. S tem trenutkom so prenehali odtegljali za pokojninski sklad in nastali novi za po-ldržavni socialni zavarovalni zavod INPS, pri katerem so že bili redno zavarovani od 1. oktobra 1950 vsi začasni slovenski šolniki. Kasneje se je vsem tem omogočilo s posebnim zakonom, da se lahko zavarujejo sami za leta nazaj vse tja do leta 1945. Ta zakon pa je prenehal veljati en dan pred prehodom ekonomsko stalnih v začasne, to je 30. septembra 1955. Vsi ekonomsko stalni so Dili prepričani, da bodo njihovi prejšnji odtegljaji za socialno zavarovanje, ki so bili višji od odtegljajev za nestalne, avtomatično prešli iz prej imenovanega fonda v novo zavarovalno ustanovo, pa so se hudo zmotili. Uprava je začela plačevati postavke za socialno zavarovanje z osebnimi odtegljaji vred v socialno ustanovo IN PS šele od 1. oktobra 1955 dalje in se ni zmenila za zavarovanje za nazaj. Zato se je zadeva predala Sindikatu slovenske šole v Trstu. Na njegovo zahtevo, da nova uprava zavaruje vse ekonomsko stalne glede na njihove mesečne odtegljaje za socia’no zavarovanje od 1. oktobra 1945 do 1. oktobra 1955, jih je uprava zavarovala samo od 1. oktobra 1950 dalje. Sindikat je nato odposlal vlogo na osrednji urad zavarovalne ustanove v Rimu, v kateri je prosil, da se podaljša veljavnost zakona za odkup zavarovalnih let za nazaj vsem ekonomsko stalnim, ker se niso mogli poslužiti dobrin tega zakona zgolj iz razloga, ker so postali zavarovanci pri tej u- v državni pokojninski i stanovi en dan kasneje, kakor Kinu «iki$» fkosek Predvaja danes, 15. t.m. ob 16. uri technicolor film: D0PPI0 BERSAGLIO (DVOJNI CILJ) Igrajo: Y. Brynner, Britt Ekland, Cuve Revill, Anton Oiff-ring, Mora Lister in Lloyd Nolan človek, ključ zarote, ki ima za dobiček dvakratno smrt. (Glejte ga od začetka) mm na ti smam- predvaja danes, 15. t.m., ob 15. uri Technicolor film: LA GRANDE CORSA Igrajo: JACK LEMMON TONY CURTIS in NATALIE WOOD nonedeljek. 16. t.m., ob 18.30 ponovitev filma: LA GRANDE CORSA ftf/VO PROSEK-KONTOVEL Podvaja danes, 15. oktobra ob 16. uri mojstrski film v barvali: H papavero e anche un fiore (MAK JE TUDI CVETLICA) ^ raznih vlogah igrajo: o. Sliarif, Y. Brynner, A. Dickinson, M. Mastrolani, S. Berger. R. IIaywort, T. Hmvart, A. Nazzari, B. Sullivan, N. Tiller pa je zakon veljal. V tem se do danes ni uspelo in vprašanje je ostalo odprto in nerešeno. Zaradi tega niso bivši ekonomsko stalni zavarovani za čas od 1. oktobra 1945 do 1. oktobra 1950, to je za celih pet let, pri nobeni socialni ustanovi, čeprav so jim odtegovali vsak mesec za sociallno zavarovanje, in nihče ne ve, kaj bo s temi njihovimi službenimi leti pri odmeri pokojnine. Na strani 621 v reviji «Vita italiana» piše, da «je italijanska vlada, odkar je prevzela upravo nad Tržaško pokrajino, z vso natančnostjo začela uveljavljati posebni statut. V nekih primerih kakor npr. v slovenskih šolah so določila posebnega statuta postala državni zakon, v drugih primerih zopet je izdal generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje uredbe in dal navodila pokrajinskim uradom za spoštovanje in izpolnjevanje določil». S prav tako natančnostjo pa se je začelo spreminjati to, kar je anglo-ameriška vojaška u-prava pozitivnega ustvarila v slovenskih šolah. Ena izmed teh sprememb je bila postavitev ekonomsko stalnega učnega osebja v nestalno. To osebje je čez noč izgubilo okoli 25 tisoč lir na mesečnih dohodkih in doživelo to krivico pri socialnem zavarovanju, ki še vedno kriči po popravku. Up DVE LEPI PRIDOBITVI V Piranu so včeraj odprli nov hotel in telovadnico V novem štirinadstropnem hotelu je 50 sob, 8 apartmajev in skupno 136 ležišč - Nova telovadnica • še en člen v izgradnji velikega športnega parka Ukrepi proti širjenju afriške svinjske kuge Odbornik za higieno in zdravstvo je te dni odgovoril na pismeno vprašanje občinskega svetovalca Marija Grbca glede ukrepov proti širjenju afriške svinjske kuge in prepovedi uporabe hotelskih ostankov za prehrano prašičev Odbornik pravi, da pokrajinski veterinar ni ukrenil nič drugega kot to, da je razposlal brzojavko z navodili ministrstva za zdravstvo glede borbe proti afriški svinjski kugi. Glede odpadkov ni bilo nobenih zapletljajev, ker so jih restavracije in hoteli izročali Ustanovi za mestno čistočo, ki jih je sežigala ali odlagala na smetišču pri Trebčah. Glede naprav za prekuhavanje in sterilizacijo odpadkov, da bi jih živinorejci lahko uporabljali, pa odbornik pravi, da občina nima zadostnih sredstev. Odbornik za javna dela pa je odgovoril na pismeno vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Marij Grbec glede pokritega trga v Ul. Car-ducci. Nočna policijska akcija Tudi včeraj ponoči so agenti tržaške kvesture v okviru posebnega delovanja za preprečevanje tatvin in raznih zločinov, patruljirali po mestnih ulicah. Med to posebno službo so policisti naprtili nekaj glob zaradi prekrškov cestnega zakonika. en Piran ima zdaj dve lepi novi pri. dobitvi; včeraj je bila namreč svečana otvoritev novega hotela «Piran» ter nove telovadnice. Novi hotel so zgradili ob obali v Piranu na mestu stare telovadnice zraven hotela «Sidro», ki so jo porušili. Svečanosti so se udeležili župani obalnih občin in predstavniki raznih gostinskih obratov na Koprskem. Novi hotel, v katerem je 50 sob, 8 apartmajev in skupno 136 ležišč, je po načrtu arhitekta Marjana Petkovška zgradilo podjetje «Sidro», ki ima zraven stari hotel in restavracijo. Poslopje je štirinadstropno, spredaj pa so uredili plažo za goste. Zamisel o gradnji novega gostinskega objekta je bila zelo posrečena zaradi izredne lokacije tik ob morju. Podjetje je odkupilo staro telovadnico za 70 milijonov din, občina je dodala še 33 milijonov din, in tako so na šport nem parku lahko zgradili moderno televadnico, zraven prejšnjega hotela pa novi hotel. Izgradnja no- | tletiko. ■m.milili.. ODGOVORI ODBORNIKA ZA JAVNA DELA MOCCHIJA Načrt za obnovitev glavne ribarnice in tržišča v Ul. Carducci že pripravljen Dela za obnovo glavne ribarnice bodo stala nad 15 milijonov lir; dela za obnovitev pokritega trga pa 20 milijonov lir vega hotela je stala 376 milijonov dinarjev, ureditev plaže pa 30 milijonov dinarjev. Hotel je sodobno opremljen in spada v B kategorijo. V pritličju starega dela hotela, kjer je bila prej restavracija, bodo uredili zajtrkovalnico, restavracija pa bo prav blizu, in sicer tam, kjer je bila prej samopostrežna restavracija. V pritličju novega hotela bodo tudi uredili trgovino s predmeti, ki jih potrebuje turist. Stara telovadnica ni mogla zadostovati za redno šolsko telesno vzgojo petih šol. V polni izrabi dvanajstih ur se je namreč razvrstilo v njej 300 šolarjev. Zaradi tega so občani in svet za šolstvo ter svet za telesno vzgojo ugodno sprejeli predlog podjetja «Sidro» za odkup stare telovadnice, da bi zgradili tam hotelski obrat. Zgraditev telovadnice predstavlja nadaljnji člen v izgradnji športnega parka z nogometnim igriščem, z igriščem za košarko, rokomet ter lahko a- 19. OKTOBRA V PALAČI COSTANZI Otvoritev zanimive razstave združenja Arte Viva v Trstu Razstavili bodo dela z raznih torišč umetni, ške dejavnosti - Med razstavljavci tudi Palčič 19. oktobra bodo v palači »Costama« odprli umetnostno razstavo s posebnimi kulturnimi značilnostmi in smotri. Gre namreč za razstavo združenja «Arte Viva.), ki deluje v Trstu in deželi od leta 1962 z manifestacijami, s katerimi je seznanjalo občinstvo z najbolj perečimi vprašanji v zvezi z glasbo, upodabljajočo umetnostjo, arhitek-1 turo in gledališčem. S tem je združenje skrbelo za vedno sveže informacije o najbolj sodobnih mednarodnih tokovih in težnjah ter za predstave, predvajanja in razstave, ki so nepristransko prikazovale do. sežke raznih kultur in osebnosti od Stockhausena do Beria, od Bus-sottija do Castiglionija in Boule-za, od Fontane do Vedove, Marija in Sanguinettija. Dejavnost Arte Viva je zbudila veliko zanimanje zlasti med mladino ter dosegla sodelovanje mnogih ustanov. Omogočila je s tem tudi uresničenje raznih predstav v gledališču Verdi, na tržaški RAI-TV Občinski tehnični urad je že pripravil celoten načrt za obnovitev glavne ribarnice in pokritega tržišča v Ul. Carducci. To je sporočil odbornik za javna dela Attilio Moc-chi v svojem odgovoru komunistični svetovalki Jelki Grbčevi in mi-sovcu Wondrichu, na vprašanji, ki sta mu jih postavila v tej zvezi. Kar zadeva ribarnico, bodo predvideni izdatki znašali 15 milijonov in 300.000 lir. Ta izdatek je že vključen v proračun za prihodnje finančno poslovno dobo. Obnovili bodo omet, zamenjali bodo napeljavo za slano vodo, obnovili bodo sanitarne naprave za ribiče in poskrbeli za osteklitev ostrešja nad glavnim vhodom. O vprašanju gnezdenja golobov v notranjosti ribarnice pa je odgovoril pristojni odbornik za ekonomat De Gioia, da je to nevšečnost mogoče odpraviti le tako, da golobe polovijo, ker se je pokazalo, da je vsak drug sistem neučinkovit. Za glavno tržišče na Carduccijevi ulici predvideva finančni načrt za prihodnje obdobje izdatek 20 milijonov lir. Predvidena dela — je pojasnil odbornik Mocchi — vključujejo pleskanje, obnovitev tlaka in popolno revizijo vseh zapiralnih naprav z napravami na električno delovanje. Istočasno bodo tudi zamenjali dvigalo za blago (4 milijone Ur) in namestiU notranje zvočnike. miimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiuiiiiuuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiii 80 LET ZAVEDNE KRAŠKE ŽENE Lep življenjski jubilej Marije Košuta-Tretjakove v Se danes, ob vsaki pomembni priložnosti, obleče svojo dragoceno narodno nošo, ki jo skrbno čuva Odbornik za javna dela se je i patrov klaretincev v Rimu. V osvo-nato dotaknil še drugih^ vprašanj, Ibodilni borbi so sodelovale tudi njene hčere, saj je bila vsa družina Husu zelo zavedna. Dve sestri sta se v povojnih letih izselili z družinama v Avstralijo, toda sedaj, ko je mati hudo zbolela, sta prišli domov, tako da se je od umirajoče matere poslovila vsa številna družina. Na pogrebu sta sodelovala tudi domači pevski zbor in godba. V pogrebnem sprevodu so godci igrali žalostinke, pevski zbor pa se je od pokojnice poslovil s pesmijo pred hišo žalosti, v cerkvi in pri odprtem grobu. Naj ji bo lahka domača gruda, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. M. M. In spet se bomo ustavili p n neki značilnosti, ki smo jo v zvezi s Križem že večkrat poudarili. Gre za naše stare korenine, ki jih je v Križu več kot v kateri koli drugi naši vasi. V petek je slavila svoj 80. rojstni dan Marija Košuta vd. Tretjak. Osemdeset let sicer že ni več neka izredna starost, toda kdor pozna slavljenko, bo priznal, da za njo to velja, kajti če jo srečamo na cesti, če se povabimo k njej na dom, nas bo presenetil njen izredno mladosten videz. Toda ne le zunanji videz, vsa njena živahnost, svežost, dejavnost, vse nam priča, da imamo pred seboj veliko mlajšo žensko. Toda dokumenti so tu in ti zgovorno pričajo, da se je Marija rodila pred 80 leti v Križu, in sicer na dan 13. oktobra 1887. Rodila se je v kmečki družini. 1 vse svoje življenje prebila v napornem delu, doživela nekaj zadoščenj, še veliko več težav. Pomislimo le, da je leta in leta nosila iz Križa v Trst mleko, da je morala nato še delati na poljih, hkrati pa skrbeti in opravljati vse, kar mora opravljati gospodinja pri številni družini, skratka vsako njeno zadoščenje je bilo zelo drago plačano. Slavljenka se je iz družine Pro-cesjevih, kot so jim rekli po domače, leta 1906 omožila k Blbčevim, kot so rekli po domače družini Tretjakovih, kjer je v sinu Ivanu naša slavljenka našla svojega življenjskega tovariša. Današnja slavljenka je bila in je še vedno zelo zavedna ženska. Kako odločna je bila še v svojih mlajših letih, nam priča primer iz dobe, ko se je fašizem polaščai oblasti. Ko so fasisti priredili svojo zadnjo burko, ki so ji rekli volitve, Je na volišču, kjer je oddala svoj glas slavljenka Marija Tretjak, neki fašist zahteval od nje, da naj mu pokaže volilno glasovnico, da bi videl, za koga je glasovala. Toda Marija mu je ni hotela dati, pač pa je nasilneža tako brcnila, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Logično, da so temu sledile ustrezne posledice. Toda kdo pri nas ni doživljal v dobi fašizma posledice zaradi svoje zavednosti in doslednosti. Marija Bibčeva je o-stala vedno dosledna. To Je dokazovala tudi na svoj poseben način, ker se je vse življenje, tudi dandanes, vedno, ob vsaki slovesnosti, ob vsakem domačem prazniku o-blekla v svojo staro slovensko narodno nošo, ki Jo skrbno hrani. Ko se je danes ob njenem lepem jubileju spominjamo, ji želimo še veliko, veliko zdravih in srečnih let. M. M. ki so v njegovi pristojnosti. Dela pri gradnji podzemnih stranišč na Nabrežju Nazario Sauro napredujejo in morali so okrepiti stene z novo cementno zmesjo, da se prepreči pronicanje morske vode. Pomanjkljivo kanalizacijo v Ul. Baia-monti bodo popravili z namestitvijo novih cevi. Dela so bila že oddana za 2 milijona lir. Posebno številna so bila vprašanja glede raznih cest. Komunistu Calabriji je odbornik Mocchi sporočil, da je obnovitev cestišča in kanalizacije v Ul. Pondares predvidena v načrtu, ki ga bo še treba financirati. Načrt vključuje tudi stopnišče med ulicama Pondares in Capitolina. Za Ulico Cologna je bilo poskrbljeno za zakrpanje njenega zgornjega dela, radikalni načrt z razširitvijo ceste pa trenutno ni izvedljiv, ker bi strošek znašal okrog 125 milijonov lir. Ureditev cestišča na občinski cesti, ki povezuje Sv. Križ z obalno cesto, je v veliki meri dokončana. Prav tako je bilo urejeno cestišče v Ul. Pindemonte, okrepitev razsvetljave pa je tudi že v načrtu. Pločnike v Ul. degli Artisti — Ul. Donota bodo uredili, ko bodo porušili nekatera stara poslopja INPS. V kratkem bodo uredili odsek ceste, ki je ostal prost po po-maknitvi poslopja pri izhodišču fi-lobusne proge št. 5 v Rojanu. Obnovitev tlaka v Ul. Romagna je bila že vključena v program od-borništva za javna dela, v Ul. Mon-colano pa zaradi znatne strmine ni mogoče opraviti dokončnih del, pač j pa bodo izravnali cestišče. Komunistki Burlo je odbornik Mocchi ] sporočil, da bodo kmalu uredili ce-i sto med Ul. San Marco in Sprehajališčem Sv. Andreja, liberalcu Ce-coviniju pa je sporočil, da je bila ureditev pločnikov na področju Sv. Vida že izvršena v Ul. Segantini, Navali, Montecucco, Besenghi in v zgornjem delu Ul. Veronese. Druge ulice bodo vključene prihodnje skupine del. Za povezavo Ul. Udine in Ul. Tor San Piero je misovec Morelli predlagal zgraditev stopnišča. Odbornik Mocchi je odgovoril, da bi to bilo zelo drago in zato trenutno ni predvideno v programu. Obnovitev asfalta pred glavnim vhodom v železniško postajo bo prišla na vrsto, ko se bo teren po nedavnih delih popolnoma utrdil SMRTNA KOSAJ Smrt zavedne matere Josipinc Husu V torek popoldne so na Proseku položili k zadnjemu počitku Josl-pino Husu. Velika množica pogrebcev in neverjetno veliko vencev ter cvetja, vse to priča, kako je bila pokojnica med domačini priljubljena. Pokojna Josiplna se je rodila pred 72 leti na Proseku v kmečki družini Verša. Njen mož, prav tako domačin Franc Husu je bil v dobi Avstroogrske leta 1914 poklican k vojakom in poslali so ga v Pulj k mornarici. Pokojnica Je zato istega leta odšla k svojemu zaročencu v Pulj in se tam poročila. Vojna se je po dolgih letih vendarle končala in zakonca Husu sta zaživela normalno življenje, ki sicer ni bilo bogato, zato pa polno zadoščenj, seveda v okviru skromnih zahtev in želja, ki so značilne za naše preproste ljudi. V zakonskem življenju se je prav tako že pokojnemu Francu in sedaj umrli Joslplni rodilo osem otrok, od katerih je še sedem živih. Sin Karel je leta 1944 padel kot partizan v bitki pri Komnu, v partizanih sta se borila še dva sinova, eden je bil v nacističnih taboriščih, en sin, Franc, pa se je posvetu duhovniškemu poklicu in je sedaj v redu ter v Kultumo-umetniškem krožku. Kulturna maniefstacija, s katero Arte Viva otvarja sezono 1967-68 je naletela na sodelovanje mestnega muzeja Revoltella in tržaškega županstva, ki je dalo na razpolago palačo Costanzi. Predvsem pa je naletela na sodelovanje številnih u. metnikov iz dežele, ki so prepričani o tem, da je treba poskusiti z umetniško manifestacijo nove vrste. Vsi eksponati, ki bodo razstavljeni v palači Costanzi, so bili u-stvarjeni namenoma za to razstavo. Gre za vrsto individualnih teženj, ki pa imajo nekak skupni imenovalec. Pri tem je važen tudi kriterij razstavljanja predmetov, ki bodo ta. ko nameščeni in osvetljeni, da pri. dejo bolj do izraza. Organizatorji menijo, da življenjskost umetnosti, to je Arte Viva, obstaja tudi v tem, da se ne sprejmejo razne umetnostne težnje in avantgardne osebnosti kar tako z zaprtimi očmi, čeprav je po drugi strani očitno, da sloni celota na semantični zanimivosti in privlačnosti posameznih eksponatov, ki so delo posameznih umetnikov. Na to zamisel in pobudo Arte Viva so pristali naslednji umetniki: Getulio Alviani, Marina Apollonio, Lilian Caraian, Bruno Chersicla, Enzo Cogno, Lauro Cri-sman, Costantino Dardi, Carlo Hol. lesch, Carlo de Incontrera, Rolando Mascarin, Klavdij Palčič, Miela Rei-na, Luciano Semerani, Gigetta Se-merani Tamaro, Marcello Siard in Anna Tamaro. Tematike in iskanje, znamenja, vprašanja oblike in tehnike v arhitekturi, v glasbi, v slikarstvu, v kiparstvu in v industrijskem risanju (industrial design) so prikazani tako, da pridejo do izraza nasprotja in z njimi vsa življenjskost, čeprav bo včasih vse že skoraj merilo na nekakšno navidezno neskladnost. Pritožbe Šempolajcev Skupina šempolajcev je vložila pismeno vlogo s številnimi podpisi na vodstvo podjetja SIP (prej TEL VE), v kateri opozarja omenjeno podjetje na javni telefon v gostilni Gruden. Občani pravijo, da je telefon postavljen takoj za vhodnimi vrati, kar moti ljudi, ki morajo telefonirati. Prav tako motijo, čeprav upravičeno, gostje v lokalu. Zaradi tega je treba dobiti nov prostor in urediti telefonsko kabino. Prav tako so šempolajci naslovili pismo s številnimi poapisi na inšpektorat za motorizacijo in v vednost avtoousnemu podjetju La Carsica. Vaščani se pritožujejo, da avtobusna siuzoa ni zadostno povezana s prihodi in odhodi vlakov z obeh nabrežinskih postaj, da na avtobusnih postajališčih ni voznih redov in čakalnic, da potniki, ki ne potujejo direktno v Trst, morajo precej časa čakati na zveze in imajo večje stroške, ker morajo kupiti dve vozni karti. Zaradi tega naprošajo, naj bi uvedli tedenske abonmaje za delavce, da bi določili novo postajališče v šempolaju pri občinski hiši in da bi uvedli tudi progo Praprot — šempolaj. SFBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo II FRANKO PAHOR ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST UL. IMBR1ANI, 9 DREV. MIRAM ARE. ’*> AVT0M0BILIS1 dobra preproga za avto se imenuje N!!!! «JUMBO» dobra prevleka za avto se imenuje «NOVOLAN» dobra varnostna ključavnica za avto se imenuje «BLOSTER» dober prtljažnik za avto se imenuje «FAPA» dobra pnevmatična hupa za avto se imenuje «FIAMM» dober varnostni pas za avto se imenuje «KLIPPAN» Vse to dobite po zmernih cenah pri: AUT0F0RNITURE ZAi NCHI TRST — UL. CORONEO 4 — TEL. 29-684 Informacije v slovenščini in hrvaščinil mlltMOSKIHtO, lekorr gorivo ta ogrevanje KEROSHELL Petrolej za ogrevan ie doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 - 812-316 LA NAMA dl FURLAN GIUSEPPE Kio Pri mano. 2 TRST ZA FINO GOSPO, ZA ZAHTEVNEGA GOSPODA, ZA VSAKOGAR, IN ZA VSAKRŠNO PRILOŽNOST, pri: , 5 LIIME/v t',/ ■ MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE VIA CARDUCCI, 4 - TEL. 31.1.88 - TRIESTE Officine bortolin PORDENONE Cas. post. 17 - Porcia - Tel. 22930 - (Italia) INSTALACIJE ZA VERIŽNO IN AVTOMATSKO POLNJENJE STEKLENIC - PRALNICE STEKLENIC - STROJI ZA POLNJENJE - STROJI ZA ZAMAŠITEV - STROJI ZA ETIKETIRANJE - ELEKTRONSKI RAZDELJEVALEC ZAMAŠKOV IZ STANJOLA ALI ALUMINIJA Z NAVOJI ZA VINO, PIVO, MINERALNE VODE ITD. — STROJI ZA POSTAVLJANJE ZAMAŠKOV IZ STANJOLA ALI ALUMINIJA Z NAVOJI ZA VINO, PIVO, MINERALNE VODE ITD. — »TROJI ZA KVAŠENJE - TRANSPORTNI TRAKOVI ZA STEKLENICE - MEHANIČNE MIZE ZA OPREMLJANJE — PREMIČNI BOKSI ZA ODCEJANJE STEKLENIC NEDELJA, 15. OKTOBRA PONEDELJEK, 16. OKTOBRA Radio Trst A Koper 7.30, 12.30, 15 00, 19.15 Poročila • 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje - 9.35 Južnoameriški ritmi - 10.00 Prenos RL -10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi . 11.20 Tri skladbe za orgle 1130 Današnji pevci - 11.50 in 13.00 Glasba po željah -12.35 Zunanjepolitični pregled -13.30 Sosedni kraji in ljudje -14.00 Glasba po željah - 15.20 Prenos RL - 18.30 Nedelja na športnih igriščih - 19.00 športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 113.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja 9.10 Nabožna oddaja - 11.15 Debussyjeve skladbe - 11.40 Roditeljski krožek 12.00 Kontrapunkt . 13.15 Glasbena igra «Tisočak» - 14.30 Lahka Tlasba - 15.10 Neapeljske pesmi -15.30 in 17.00 Popoldne z Mino -16.00 Nogomet od minute do minute - 17.50 Simf. koncert - 20.25 Glasbeni variete - 21.15 športna nedelja - 21 30 Tenorist L. Kosma. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila -3.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 1100 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 13.45 Kvartet Cetra - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Glasbeni sprehod - 17.00 športna nedelja -20.00 Verdijev «Don Carlosa -21.00 Detektivka - 22.00 Glasbeno-govor-ni spored III. program 10.00 Cirri in elementi - 10.30 Skladbe za orgle - 11.15 Operni koncert - 12.20 Dvoržak in Salomon - 13.00 Velike interpretacije . 14.30 Brahmsov sekstet in Fau-rejev kvartet - 15.30 Pressburger: «11 mattatoio« - 16.25 Mahlerjeve skladbe - 17.30 Sličice iz Francije - 18.30 Izredna lahka glasba -18.45 Teden aktualnosti - 19.15 Koncert . 20.30 Moralne vrednote preporoda - 21.00 Klub poslušalcev. Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 M Marinc: «Kuka-vica», igra za otroke - 8.50 Skladbe za mladino 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši... - Miha Klinar: Samo boj - 10.25 Pesmi borbe - 10.45 Lepe melodije . 11.00 Turistični napotki - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.15 Melodije - 13.40 Nedeljska reportaža - 14.00 Lahka glasba - 14.30 B. Miklavc: Pismo iz nebes (humoreska) 15.05 športno popoldne - 17.05 Znamenite arije s slavnimi pevci - 17.30 M. Druon: Tistou z zelenimi palci (rad. igra) - 18.47 Chopin na ljubljanskih koncertih - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.115 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 9.55 Maša . 11.20 Kmetijska oddaja - 15.30 športno popoldne -17.10 Program za mladino - 18.10 Enciklopedija morja - 19.00 Dnev-nek - 19.10 Polčas nogometne tekme - 19.55 šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik . 21.00 A. Barbato in I. Ferilli: «Caravaggio» - 22.15 Športna nedelja - 23.10. Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «41. vzporednik« - 22.05 Prihodnji program - 22.15 Film «Scatola a sorpresa«. Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila . 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Dussek: Sonata - 10.00 Godalni orkester - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «Beli očnjak«, 3. nadaljevanje - 11.45 Rin-garaja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 m 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Popevke - 15.30 «Vzgojitelj v zadregi«, veseloigra - 16.35 Revija orkestrov - 17.30 Prijatelji zborovskega petja 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Zabavala vas bosta - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 Iz slov. folklore - 21.00 Vaški ansambli . 21.30 Modemi ritmi - 22.00 Nedelja v športu -22.10 Sodobna glasba - 22.25 Vokalni ansambli - 22.45 Jazz. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar ■ 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih - 12.00 Saksofonist Papetti -12.10 Pomenek s poslušalkami -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije . 17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Zabavali vas bodo - 18.00 Zbor «Ermes Grion« - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Iz Debussyjevega in Marti nujevega opusa - 19.25 Misli in nazori - 19.35 Glasovi in slogi 20.00 Šport - 20.35 Trii in kvartet - 20.50 Alojz Rebula: »Avtomobil) 21.05 Tamburaših ansambli 21.30 Orkestri - 22.00 Pol ure po pevk - 22.30 Violist S. Zalokar 22.50 Glasba za lahko noč. 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 Športni pregled. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Casa-massima - 13.15 Sličice iz Istre -14.30 Jazz. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Kitare - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 113.50 Zvoki m barve - 14.15 Za oddih in razvedrilo ■ 14.45 Popevke - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.15 Pesmi - 17.40 Duo Cesare-Zanettovich - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Jazz . 22.10 Orkester Riddle. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Zvočni trak - 14.40 Ital. popevke - 16.00 Oddaja za bolnike -16.30 Simf. glasba s plošč - 17.20 Roman - 17.35 Iz Leharjeve »Vesele vdove«« - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Sestanek petih - 21.05 G. Puccini - 22.10 Neapeljske pesmi. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester . 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja -13.00 športni pregled - 14.04 Juke box - 14.35 Glasbena paleta - 15.15 Violinist M. Elman 16.35 Popoldanski spored . 20.00 Operni pregled - 20.50 New York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja. III. program 10.00 Nabožna glasba - 10.35 Beethoven in Kabalevski - 11.15 Lisztov Prometej - 12.20 Štiri skladbe Prokofjeva - 12.40 Debus-sy, Dva nokturna - 14.30 Umotvori - 14.50 Boccherini in Roussel -15.30 Granados: Goyescas - 17.10 Hindemithova sonata, opus 37 17.20 Francoščina - 17.45 Bizetovs. simf. štev. 1 - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.50 Z zagrebškega fe stivala sodobne glasbe - 20.00 So dobni glasbeniki - 20.55 Brechto va drama: «L’interrogatorio di Lucullo««. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.3( Poročila . 7.25 Informativna od daja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.1( Ansambli in orkestri - 9.45 Mia dinski pevski festival - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični na potki 11.15 Igramo za razvedrilo - 12.00 Na današnji dan - 12.li Drobne skladbe . 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slovenske narodne - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Razpoloženjska glasba - 15.40 Zbor Slava Klavora - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Sopranistka V. de los Angeles in basist B. Hristov -18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali« -18.35 Mladinska oddaja - 19.00 Lahki noč, otroci! - 19.15 Glasbene raz glednice - 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Orkester Slovenske filharmonije - v odmoru: «Kulturne diagonale« - 22.10 Radi ste jih po slušali - 23.05 Jože Olaj: Pesmi. Ital. televizija 17.30 Dnevnik . 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novost) - 19.30 Četrt ure neapeljske pesmi - 19.45 šport in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Romeo in Julija« - 23.00 Pojdimo v kino -23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik . 21.15 Tedenski športni pregled - 22.00 Simf. koncert (prenos iz Kopenhagna) -22.35 Zbiratelji in antikvariati na razstavi v Firencah. JUG. TELEVIZIJA OD 15. DO 21. X. 1967 NEDELJA, 15. oktobra 9.30, 20.00 in 22.05 Poročila 9.35 Večni ledeniki — film 9.55 Kmetijska oddaja . 10.45 Ansambel Jožeta Privška • 11.10 Kaleidoskop -11.30 Stekleni oblaki — film -14.25 jn 15.30 Nogometno srečanje Avstrija-SZ - 16.15 šahovski komentar - 16.45 Dežurna ulica -19.10 Dolgo, vroče poletje — film - 20.50 Finska za UNICEF - 21.50 Struški večeri poezije. 19.30 S festivala lov m ribolov -19.55 in 21.00 Glasgow: nogomet Celtic-Racing . 21.55 Umetno srce - 22.45 Jazz festival v Ljubljani -23.15 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki. PONEDELJEK, 16. oktobra 9.40. 11.40 in 14.50 TV v šoU -10.35 in 15.50 Ruščina . 11.00 Osnove splošne izobražbe - 16.10 Angleščina • 16.55, 20.00 in 22.30 Poročila - 17.00 Oddaja za otroke -17.25 Risanke - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik - 18.20 Slogovna rast slov jezika - 18.40 Ce otrok ne uspeva v šoli . 19.00 Urbanizacija naselij - 19.15 Športni pregled - 19.40 S kamero po svetu - 20.40 M. Gorki: Jegor Buličov -22.00 Tema z variacijami. CEIRTEK, 19. oktobra 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -10.35, 11.00 in 15.45 Angleščina -17.05, 20.15 in 23.05 Poročila - 17.10 Tiktak - 17.25 Otroški žumal -17.55 Obzornik - 18.15 Kaleidoskop - 18.35 Dežurna ulica — humor, oddaja - 19.25 Koncert Beograjske filharmonije . 20.30 Aktualni razgovori - 21.10 Rezerviran čas -21.20 A. Popovič: Jelena Cetkovlč - 22.40 Gost našega studia. TOREK, 17. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.30 Izgubljena punčka — češki film - 18.50 Svet na zaslonu - 19.30 Obzornik - 20.10 Ital. film . 22.10 Kulturna panorama. SREDA, 18. oktobra 17.00 in 20.45 Poročila - 17.05 Glodalček Miško - 17.25 Popotovanje po Aziji 17.55 Obzornik -18.15 Ne črno, ne belo 19.00 Beli kroki - 19.15 Kulturna reportaža PETEK, 20. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 In 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05, 20.00 in 22.45 Poročila - 17.10 Vaša križanka - 17.55 Obzornik -18.15 Koncert za mladi svet - 19.05 Kultura industrijske oblike - 19.40 Aktualna tema 20.30 Ob obletnici osvoboditve Beograda - 21.15 Preverjeno, min ni — jug. film 23.05 Predolimpijske igre v Me hi ki. SOBOTA, 21 oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.00 Velika šolska ura - 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik . 18.15 M. Twain: Tom Sawyer - 19.15 Taras Buljba — balet - 20.00 in 22.15 Dnevnik - 20.40 Ljubezen, oh lju bežen — humor, oddaja 214(’ Nekaj novega, nekaj starega 21.55 Voz — film. Goriško-beneški dnevnik I S SEJE OBČINSKEGA SVETA V PETEK ZVEČER Obsežno odkupovanje slovenske zemlje za izgradnjo industrijske cone v Gorici Urejevanje trga pred stolnico ■ Tečaji ortopedske telovadbe Poleg interpelacij in vprašanj, o katerih smo poročali včeraj, je bilo na seji občinskega sveta v Gorici v petek zvečer govora tudi o zadevah, ki se tičejo drugih delovnih področij. Predsednik Can 1350, za zemljo odmaknjeno od ce- r leten, drugi pa enoleten. Začetek ste pa po 600 lir kv. meter. pouka ob 8.30. V kratkem bodo Ob zaključku javne seje so spre- začeli delovati tudi večerni tečaji, jeli predlog odbornika Sfiligoja, da Jutri v Tržiču deželni shod KPI OBVESTILO KMEČKE ZVEZE V GORICI V okviru priprav na vsedržavna shod o varnosti in zdravju delavcev v tovarnah, ki bo 21. in 22. oktobra v Genovi, in na vsedržavno konferenco delavcev komunistov bo jutri, v ponedeljek ob 18. uri v dvorani Roma v Tržiču deželni shod KPI, na katerem bo govoril poslanec Mauro Tognoni po- j Urejevanje lastninski! pravic kmečkih nepremični® Z Postopek za dosego otroških doklad Ul občina vztraja v tožbi proti državni finančni upravi, ki nasprotuje dussi je v uvodu poročal o sklepih ; občini, da bi bila oproščena pla- občinskega odbora, ki zadevajo in- čevanja vesticijo 120 milijonov lir v izgradnjo občinskega vodovoda (oddaja del na dražbi), ter odkup zemljišč, kjer bodo zgradili nove vodovodne naDrave. Daljša diskusija se je razvila o-koli predloga občinskega odbora, da za 25 milijonov lir odkupi cerkveno poslopje in zemljo na Trgu sv. Hilarija, da bi mogli prostor pred stolnico razširiti ter ga urbanistično urediti n.'o.,j0 registrskega davka na j športno igrišče pri šoli za umetnostno obrt na Trgu Medaglie d’o-ro. Na tajni seji so nato obravnavali personalna vprašanja. Začetek dnevnih tečajev za trgovinske uslužbence Tajništvo Ustanove za strokovno Liberalec For- ’ usposabljanje trgovinskih uslužben-nasir je predlagal, naj bi občinski j cev (ENALC) sporoča, da bodo ju tehnični urad izdelal podroben na- j trV v ponedeljek 16. *— črt za to cono, iz katerega bi bilo mogoče razvideti, kakšno rešitev namerava poiskati. Odbornik Lupieri mu je odgovoril, da občinski tehnični urad pripravlja izdelavo tega načrta ter je v teku postopek za odkup nekaterih drugih hiš v tem predelu, da bi jih mogli podreti ter prostor razširiti. Pri tem pa imajo vezane roke, ker je ustanova za spomeniško varstvo zaščitila neko dvoriščno poslopje z značilnim stebriščem. Vsekakor bo občina pri urejevanju tega področja zgradila stebričasto ograjo, da bi bilo področje tudi v estetskem pogledu zaokrožena celota. Predlog so nato odobrili. * Svetovalci so soglašali s predlogom, da izplačajo 1.2 milijona lir za tečaje ortopedske telovadne. Gre t.m. začeli z dnevnimi tečaji za tajnike, strojepiske in stenografiste ter za redne uradnike. Prvi tečaj je dve- Kar se tiče dopolnilnih tečajev za vajence se bodo tudi pričeli s 16. oktobrom ter bodo delovali po naslednjem redu: V ponedeljek: jestvinarji 2. in 3. stopnje; ter slaščičarji 1., 2. in 3. stopnje. V torek: jestvinarji 1. stopnje. V sredo: splošni prodajalci 1., 2. in 3. stopnje; dalje prodajalci oblačilne trgovine 1. stopnje in uslužbenci javnih lokalov 1. in 2. stopnje. V četrtek: oblačilna trgovine 2. Kmečka zveza obvešča kmete, da plačno, ker je dežela primat v 28. novembra 1967 zapade veljav- nekaj denarja. . pra l'r::70*r' ‘.'""r ! nost zakona št. 1610 z dne 14.11. Živinozdravnik dr. Tomba je ' ,so tetok v wsS^to zborari Ta zb™ 1962- ki predvideva: »Olajšanje za! komur na razpolago, ki bi želeji J 15 ureditev lastninske pravice nad! metno oploditi svoja goveda. _ ^ . kmetijskimi zemljišči in zgradba- kn »a nnldič« na telefonsko 1. tajnik v poslanski rovanje, ki je javnega značaja, var bi deželni odbor KPI voditelje sekcij, člane notranjih komisij, sindikaliste ter upravitelje krajevnih organov oblasti kakor tudi vse tiste, ki se zanimajo za razmere, v ka-tarih delavci ustvarjajo. Kriza v SoIvay Načelniki političnih skupin v občinskem svetu v Tržiču bodo v torek dopoldne odpotovali v Trst, kjer jih bosta predsednik deželne-. . , . . . ga odbora Berzanti in minister za m 3. stopnje ter splosna trgovina industrijo Marpiliero sprejela ob 9. 1. stopnje. Jutri bodo za približno tri dneve zaprli Ul. Nizza, ker bodo popravljali cestne kanale. Ves ta čas ne bo mogoče s Korza zaviti v omenjeno ulico. uri v deželni palači. Predstavniki političnih strank Tržiča bodo deželnima voditeljema prikazali svojo zaskrbljenost zavoljo grde usode, ki se napoveduje kemičnemu obratu SOLVAY in s tem vsemu trži-škemu gospodarstvu. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Ko je prišel eksekutor zaradi dražbe ni več našel zaplenjenega avtomobila mi.» Zakon je še posebno važen za vse tiste kmete, ki iz raznih razlogov še niso pravno uredili vseh prepisov svojih posestev tako, da so nanje vknjiženi njihovi prejšnji lastniki ali celo dediči. Prav ta zakon pa nudi možnost, da si današnji lastniki, brez nobenih stroškov ali davčnih bremen, uredijo svojo lastninsko pravico, če pravočasno začnejo pravni postopek za te prepise. Kdor še ni poskrbel za to ureditev naj se zglasi na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, v teku tega meseca. Obenem pa obvešča vse kmete, ki imajo pravico do otroških doklad, da se čimprej zglasijo na sedežu Zveze in prinesejo s seboj, če tega še niso napravili, družinski list izstavljen za družinske doklade. Zborovanje sindikata električarjev ko ga pokliče na telefonsko vilko 87-157. Križanec nagrajen na ptičji razstavi je: zor rist nan del: K bi; Izmed 600 ptičev, kolikor j® so razstavljenih na šesti deželni , stavi v Tržiču, ki jo je org^d rala ptičja zveza iz Ronk, je % 8 sodišče prisodilo prvo nagrado f merku Luigija Scatta iz Loi®j PO) Nagrajeni prič je proizvod idlielj nja med kanarčkom in vene*« skim kardinalinom. Njegov l»stt Je bo prejel posebno zlato me<^ J deželne uprave. Pripomnimo J' naj. da je ptičereja Scattov k°nJ%el uslužben pa je pri prometni F Grozila mu je dvakratna obsodba zaradi kraje kolesa Na zadnjem zasedanju goričkega ustavilo sodni postopek proti nje- povzroča težave v zrelih letih. V za deset tečajev, ki so se začeli že okrožnega sodišča so med drugi- mu zaradi aplikacije amnestije. Ob- raznih otroških vrtcih, sirotiščih, USpo- mi obravnavali tudi zadevo 44-let-sobljeni profesor telovadbe. Teča nega barista Aurelija Leopardija iz lani ter jih vodi strokovno ji so brezplačni ter obiskovalca j Gorice, Tržaška cesta št. 13, ki (povečini so to otroci z ukrivi ieno |se nahaja trenutno v videmskih hrbtenico) pregleda ortoped Peres- ' zaporih zaradi drugih prekrškov, son. | Leopardi se je moral zagovarjati _ ... . . , ! 'TO 1«orli i»1awo v*aVvv**ol*>rt «Mi) Jas .Plaj is? hm .Pra Pos "Je, Gorica VERDI. 14.30: «La notte č fa! rubare«, C. Spaak m G. M<» italijanski barvni film. CORSO. 14.30: Bella di gi°I?"""‘ Catherine Deneuve in Jean®;-"" francoski barvni film, Pr" j ft dan mladini pod 18. leto«1,;, MODERNISSIMO. 14.45: «D°n! vanni in Sicilia«, Lando Ji ca in Stefania Careddu, 1^%I ski čmobeli film, prepel fraj mladini pod 18. letom. -Jj-iv: CENTRALE. 15.30: «VogliO sarle tutte«, Elvis Prešle/. eov, Shelley Habares, ameriški "*»), maskopski film v barvah J*«* VITTORIA. 15.30- «20.000 doli«11 sette«. J. Wilson in Aurot« tista. Italijanski barvni fiW' ,* Iršič AZZURRO. 14—22: «0. K. C(\ t)aS ry», N Connery in D. Bi8, Kinemaskopski film v »1^ EXCELSIOR. 14-22: «Penelop #ti magnifica ladra«, N. Wood Bonnen, v kinemaskopu i® triu vah rRINCIPE. 14-22: «Bella di ^ no«, C Deneuve in J Sorel- •'J ni film S. MICHELE. 14—22: «Texas f DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Jej prta lekarna D’UD1NE — \ batta 18 — tel. 21-24. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči r j prta v Tržiču lekarna «ALl^ LUTE« dr. Fabbris, Ul Cosuli^ tel. 72480. V RONKAH Danes ves dan in ponoči J^i prta v Ronkah lekarna dr ^ TITI, Vermegliano, Drevored baldi 3 - tel 75046 DEŽURNA CVETLIČAR^ Danes, 15. oktobra je v j REICtf^ 53-"* Konfekcija MO N C AR 0 GORICA — Verdijev korzo 113/1^ NAJNOVEJŠE PRVOVRSTNE KONFEKCIJE ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE Bogata izbira najmodernejših krojev najboljše kak^ vosti v vseh modnih barvah po nizkih cen®*1 dinarje^ (Ugodna menjava . GENIALNOST IN IZNAJDLJIVOST SE OBNESETA CELO V JEČI Kaznjenci so s patentiranimi idejami »u večkrat zaslužili težke milijone 1 električnimi pastmi je jetnik uničil vse podgane v Sing-Singu - Z «mačjim cirkusom» iz tesnih celic v širni svet - Tudi vezilni stroj je izumil arestant v času, ko so ga pitali z ričetom 1 v, ^ Vseb časih so bili in so ■,a je %»avzaPrav še, posamezniki, ki ii želel]?0 81 Pridobili veliko bogastvo, eda. JJ 50 znali izkoristiti kako nsko " .°br° zamisel. Cesto zadostu-L S?®° ^®žna misel, da bi do-re*a kaka za človeštvo koli natna' lznajdba. Odločilna d ni njena dokončna iz-• I marveč zamisel sama. b aravnost za ironijo usode i mogli označiti okolnost, da iželni 11 j ° 0sebe. ki so nemalokrat bi-orgatfg v zaporu zaradi kakega hu-k, je 11 88 zločina, imele tako izred-grado f Zamisel in ki so potem s k0«*toi^10^0 kaznilniškega ravnajo'1 h Ja ^ Paznikov kot bogata-ve" e | ?aPustili kaznilnico, ko se °V«S> i£k“, 2?doba v- n>eJ'- iimo takih premožnih iz- kon«HPwteljev sv°jega časa je bil letni ?iSqf0r Rollins, ki je bU leta rt96 zarad: i . °bsojen zaradi roparskega napa-j Jsojen na šest let ječe in 0restajal kazen nas*",], sestajal kazen v sloviti ied n (So mlnici Sing-Sing. Rollinsu ,Vpri!afadi njegovega vzornega ?L, igli1 din 6nja v kaznilnici kmalu nu-iPt&poLTZne olaj®ave in so ga za-i ražnji. 11 nied drugim v kaznilni-Lj, P1 skladišču. Tam je moral dvsem skrbeti za snago, a italnk* log01*1 kmalu poverili tudi na-ttnniitiMi' da bi skrbel posebno za °%se 08nje Podganje zalege, ki v tistih letih nenavadno ve j do večala, zaradi česar so jao & Na’e te živali prava nadloga. bicš^Jtait„ danji cestni ropar je bil ---■ fli...0 Pred zelo težko nalogo, znane, da so itne med glo-au se nadvse previdno MJ-on'lVahabale vsem zastrupljenim “ jim jih Rollins Sre6^razSal- Tedne in tedne je Črne ? ŽivaliSiJa1, kako bi mogel tem m do živega. In nekega i?u je šinila u W1naiK ,Podgane’ zna: to »JjŽ!^ljsointellgentne L iriit&a (rti. JC 5mlm v giavo sijaj-o QeJa. Sestavil je posebno ie nnHMnn kn sft ift tok ‘v sk°znjo ubil električni t>0 ’ . , §a je napeljal v past. Um j^otrajnih poskusih se Ptavif- nazadnje posrečilo na-11 Past, podobno načeti za mast in kaj kmalu kakim ducatom teh elek- i fat . Mostje ean »J:..... ieSfj **Am ZANIMIVOSTI «Dofl "••iiiiii •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinii 0 «$LJUb^lovanski filmski igralec ,repo<-f amardžič, ki je bil na- •ttvaiu na beneškem filmskem fe-)glio SJlilm ’ bo'nastopil v angleškem 'resieljaovai !fadora», ki se bo navdi-■iški ^oati. >ah. Vo ®lavni vlogi bo nasto- dolia^i anessa Redgrave. UfUra. oCe Hayley Mills, >W. ^ «Lolit» anglosaške ki- kacJHci grfbje> Je vedno trdil, da aosti ,„PtPe niso nikoli v nevar- s«^ia?,PoMedic kajenja' Tc> hstnie* kadi cigarete. Ko se je t,!*rbi atajijn* nekega dne dvignil z na-2ne ij *tl 2a, ’ se je zaradi raztreseno-1 ood , tnu ig 1 v neka vrata. Pri tem lU in n-, blPa dregnila v usta in ^evrtala nebo. la V orel. & tričnih pasti popolnoma uničil v skladiščih kaznilnice Sing-Sing vse podgane. Tedanji kaz-nilniški ravnatelj je brž, ko je zvedel za to koristno kaznjen-čevo iznajdbo, poskrbel, da je patentni urad registriral to, za tiste čase izredno iznajdbo. Poleg tega je poskrbel s svojimi zvezami, da so to Rollin-sovo električno past nabavila vsa žitna skladišča v newyor-škem pristanišču. In tako je bil potem, ko je prestal svojo šestletno kazen, nekdanji razbojnik Hektor Rollins bogat človek. Se zanimivejša je zgodba o VVilliamu Langfilsu, ameriškem strojevodji, ki je nekako pred petdesetimi leti zaradi nepazljivosti povzročil trčenje dveh vlakov, in je bilo pri tej nesreči več ljudi ob življenje. Zaradi tega je bil Langfils obsojen na deset let ječe. Langfils, dobro vol j en in mehak mož, je v zaporu hudo trpel, vendar pa je bil tudi on vzoren jetnik. Zaradi tega so mu dovolili opravljati razna dela v kaznilnici. In tako je prišel kot kurjač v kaznilniške kletne prostore v Omahi. V teh prostorih je bilo več mačk, ki so jih imeli tam, da so lovile miši. S temi mačkami se je Langfils kmalu spoprijateljil. Čas si je krajšal tako, da je učil «svoje mačke« kot jih je imenoval, raznih umetnij. Najbrž je imel ta nekdanji strojevodja poseben talent za dresiranje živali, ki ga ima le redkokdo, kajti po enem letu je pripravil svoje «gojenke» tako daleč, da so mogle izvajati že precejšen program in so se njih umetnijam vsi, ki so jih videli, zelo čudili. Seveda je Langfilsa to še bolj spodbudilo, da si je izmišljal še druge težje in bolj zamotane vaje. In tako je nastopil Langfils s svojimi štirinožnimi umetnicami na notranji 'prireditvi] ki so jo imeli za božič v kaznilnici in kateri so prisostvovali poleg kaznilniških uslužbencev tudi člani njih družin in še drugi povabljenci. Langfilsova točka je žela burno odobravanje in kmalu zatem so o Langfilsovem «mačjem cirkusu« govorili po vsem mestu. Ko je po prestani kazni Langfils zapuščal kaznilnico, mu je ravnatelj ob slovesu poleg izrečenih voščil za njegovo nadaljnje življenje, podaril tudi vse mačke, ki so sestavljale njegov «cirkuški ansambel«. To je bilo za Langfilsa neprecenljivo bogastvo. Ze dva tedna zatem je bil Langfils član neke potujoče skupine, ki je z raznimi točkami nastopala po nekaterih ameriških mestih. Za nastop svojega ((mačjega ansambla« je Langfils prejemal 5000 dolarjev na teden. Pozneje se je njegova mačja družina močno pomnožila in z njo je nastopal po varietejih v vseh večjih mestih sveta. Po desetih letih nastopanja si je pridobil tako veliko premoženje, da se je lahko vrnil v svoje rojstno mesto, kjer je odtlej živel v miru in udobju. Zanimivo je vedeti, da je vezilni stroj izumil pravzaprav neki kaznjenec. To je bil Edward Cowper, ki je bil obsojen zaradi umora na dolgoletno ječo. Zaprt je bil v kaznilnici Sherborne na Angleškem. V tem majhnem mestu so bile že takrat velike svi-loprejnice. Zaradi pomanjkanja delavcev je ravnatelj ene teh sviloprejnic zaprosil kaz-nilniško vodstvo, da bi mu odstopilo kot pomožne delavce nekaj kaznjencev. In tako je prišel v skupino teh delavcev tudi Cowper. čeprav je bil po poklicu zidar, so ga predilni stroji, ki jih je videl v predilnici, tako prevzeli, da je o njih mislil tudi tedaj, ko ni bil tam. Prišlo mu je na misel, da bi bilo imenitno, če bi imeli tudi tak stroj, ki bi vezel na blago vzorce v različnih barvah. O tem je dolgo razmišljal, in ko se mu je zdelo, da je zamisel dovolj dozorela, je to zaupal tovarniškemu ravnatelju. Ta se je nad to idejo tako navdušil, da je dal Cowperju na razpolago tehnika in tehniškega risarja. Vsi trije so razmeroma kmalu izdelali načrte za vezilni stroj in ko so napravili prvi stroj, so videli, da izvrstno dela. Covvper je dal ta vezilni stroj v Londonu patentirati in ko je tik pred prvo svetovno vojno zapustil kaznilnico, je bil bogataš. S. A. Juliette Mayniel (Kirke) in Bekim Fehmiu (Odisej) v prizoru iz Homerjeve Odiseje ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiri*viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii«iiiiiiiiiiii*iiii>iiix>1IK*>i|i>iiiii|i|'i>'l>i|>i|i>>iii>iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiia>rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiaiMiiiiMi«u V JUGOSLAVIJI SNEMAJO PRVI FILM ZA BARVNO TELEVIZIJO V < Ce pojde vse prav, bomo leta 1970 podoživljali slavno Homerjevo Odisej o Prve prizore so snemali na jadranski obali, sedaj pa so se preselili v okolico Zagreba Prizor kaže Odiseja, kako počiva s svojimi tovariši na neki obali Na jugoslovanski obali Jadranskega morja med Zadrom in Splitom je bil do nedavnega velik promet s starimi ladjami, ki imajo tipično grško obliko, ali bolj natančno povedano, mikensko. Gre za ladje, .ki so jih..zgradili po mikenskem vzorcu iz telč-' vizijskih potreb. V Jugoslaviji je namreč začel režiser Fran-co ;'Rosši š snemanjem1 velike-' ga barvnega filma za italijansko televizijo Odiseja po Homerju. Televizijska priredba Homerjevega dela bo prvi italijanski televizijski film v barvah in bo po svoji veličastnosti in stroških celo prekosil Manzonijeva ((Zaročenca«, za katerega je RAI-TV porabil nad 600 milijonov lir. Film bo zelo drag, ker bodo zelo natančni pri obnovi okolja in ker bo v barvah. Po drugi strani pa namerava uprava televizije nadoknaditi nekaj izdatkov s tem, da se je povezala s tujimi televizijskimi postajami to je s francosko in nemško. Izdelavi filma se je pridružil tudi filmski producent Dino de Laurentiis inv njegovih filmskih študijih bodo uresničili notranje prizore. Da bo film važen, potrjuje tudi izbira igralcev, ki nastopajo v glavnih vlogah. Protagonist, t.j. bradati, Odisej, i oblečen v živalske kože, je ju- j goslovanski igralec Bekim Feh- | miu, za katerega menijo, da ! flirta s Shirley MacLaine in | ki je dosegel velik uspeh na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu s filmom ((Nabiralci perja«. V vlogi Penelope, ki je simbol ženske zvestobe, bomo videli grško igralko Irene Papas, ki je že znana v Italiji, saj je nastopila v raznih filmih, ter v «Zorbi» in ((Vsakemu svoje«. V vlogah Kirke, t. j. zapeljive čarovnice in Ka-lipso bosta nastopili francoski igralki Juliette Mayniel, ki živi z Vittoriom Gassmanom, in Kira Bester. Med Italijankami nastopa Nicoletta Machiavelli v vlogi Nausikae. Vlogo lepe in zapeljive Helene so dodelili Rossani Schiaffino in izbira je vsekakor posrečena, saj ni moškega, ki ne bi mu ta zrela lepotica ugajala. Za popoln uspeh takšnega filma je važna izbira prizorišča. Zdi se, da so v Jugoslaviji našli skoraj vse naravne scene. Tako predstavljajo kamnite in peščene istrske obale obale grške celine in otoka Itake, v gozdovih okrog Zagreba kamor se je že preselila filmska ekipa pa je primerno prizorišče za Kalipso. V Jugoslaviji pa ni belih in ožganih plaž za epizodo Feakov. Zaradi tega bo morala iti skupina v Severno Afriko, na katere obali bodo snemali nekaj prizorov. Za obnovo okolja se je morala televizija obrniti na nekega tehnika, ki je izdelal načrte za mikenske ladje po modelih, ki so se ohranili iz pre- teklosti. Medtem pa so zgradili celo vas na podlagi Homerjevih opisov, da bo vse bolj prepričljivo. Precej truda je stala zgraditev akropole v Itaki, ki so jo postavili na Kornatih. Tudi palača Kirke je zahtevala mnogo truda. Televizijsko obdelavo 24 pesnitev Homerjeve Odiseje sta poskrbela Mario Prosperi in Vittorio Bonicelli. Predvideva se osem nadaljevanj;"..-.T" " i Vsa snov bo razdeljena na_ tri dele: prvi in drugi del bo-piSta vsebovana v ^vihj-^tirihl nadaljevanjih oddaj in se bosta tikala potovanja Odisejevega sina Telemaka ter pripovedi Odisejevih potovanj, ko se izkrca na otoku Feakov. Tretji del bo vseboval osta- la štiri nadaljevanja in bo pripovedoval o povratku Odiseja na Itako ter o pokolu nadležnih Penelopinih snubcev. Kot smo dejali, bo ves film v barvah in ga bosta oddajali tudi nemška in francoska televizija, in sicer mnogo prej kot italijanska. Skoraj gotovo bo, Odiseja prvi barvni film, ki ga bo oddajala italijanska televizija. Zdi se, da so se ‘predstavniki' RAI razdelili v dva tabora: nekateri bi bili radi oddajali film v barvah, dhigrtpa ,Bh trdili dk je to še prezgodaj in bi hoteli, da se izdela v belo črni tehniki, češ da je barvna televizija pri nas šele stvar bodočnosti. Kot vidimo so zmagali zagovorniki barv. llliliililiiimiiiiliiiiinillilllilliiiiliiiiliiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiilililil KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 lr j 6 7 e 9 10 L 11 U 12 13 v* 15 16 vT ■ 18 ■ 19 20” 21 ■ 22 23 U 25 26 ■ 27” r □ 28 29 ■ 30 ■ 31” d ■ [ 32 ■ 33 34 ■ 35 !fT 37 38 ■ 39 40 41 L 2 ■ 43 44 ■ 45 i,6 ■ 47 ■ 48 49 50 n 51 S 52 r 'I 53 r VODORAVNO: 1. slovensko mesto ob Jadranskem morju, 6. vnetje sluznice, 11. cirkuški umetnik, 12. črnilnik, 14. začetek hitrostne tekme, 15. čebelji samec, 16. trenje, 17. določena barva, 18. največje pristanišče v severnem Jadranu, 19. ribiško mestece na Du gem otoku, 20. ime francoskega pisatelja Francea, 22. sladkovodna riba, 24. kemični znak za ma-zurij, 25. priimek dveh velikih nemških pisateljev, 27. pesnik, 28. poželenje, strast, 30 kemični znak za tantal, 31. izrastek na glavi, 32. večstanovanjska zgradba, 33. rojstno mesto italijanskega pesnika Alfierija v pokrajini Alessan-drii, 35. predlog, 37. sodobni slovenski književnik (Lojze), 39. gora v Julijcih, na katero je speljana žičnica, 42. ime italijanske pevke Pavone, 43. klic, poziv, 45. eno od petih velikih jezer med ZDA in Kanado, 46 nordijski izraz za smuči, 47. povabljenec na svatbi, 48. grška boginja umetnosti in modrosti, 49. nepalski planinec, ki se je z Novozelandcem Hillary-jem leta 1953 povzpel na vrh Mont Everesta (Norka.v), 51. slovensko ime za kenguruja, 52. francoski pozitivistični estet in umetnostni zgodovinar (Hippolyte, 1823 1893), 53. najboljši slovenski orodni telovadec (Miro). NAVPIČNO: 1. izrit kupček zemlje, 2. trava druge košnje, 3. morski ropar, 4. Estonec, 5. ozek Konec polotoka, 6. milijonsko mesto v centralnem delu japonskega otoka Honšu, 7. pripadnik staroslovanskega rodu, 8. slovenski tednik za razvedrilo, 9. največja zvezda v ozvezdju Škorpijona, 10. površinska eruptivna kamenina, imenovana tudi liparit, 11. država v Indijski uniji, 12. rastlinsko steblo. 13. simbol trpljenja, smrti, 15. čudovita alpska dolina pod Triglavom, 18. pod, 19. Zenonova filozofska šola, 21. tekoča prikuha. 23. največje mesto v Dalmaciji, 26. svetovanje, 28. mineralna voda, 29. travnik ob vodi, 32. v obliki opeke stisnjen premog za kurivo, 34. tanka in redka tkanina, 35. nekdanji sezonski delavec na kmetih, 36. svetovno morje, 37. dodelitev imena, 38. mesto na Koroškem, 40. učitelj retorike, govornik, 41. vrsta palme, ki uspeva na Sundskem otočju, 44. jadranski otok, 47. moški potomec, 48. angleško svetlo pivo, 50. kemični znak za silicij, 51. avtomobilska oznaka Koprivnice. KKŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. obla, 5. pak-tant, 12. tiara, 14. Germinal, 15. akvatinta, 17. Sava, 18. vi, 19. Amor, 20. Klek, 21. Anna, 24. Pjotr, 27. Iza, 28. Isere, 30. vrag, 32. ar, 33. urar, 34. obad, 36. GB, 38. ogib, 40. James. 42. oro, 44. ujeda, 46. Alva, 48. rada, 50. Rene, 52. Ir, 53. Ines, 54. Ellesmere, 57. Vittorio, 50. teren, 60. oksigan, 61. Lola. HORO SKOP Veljaven od 15. do 21. oktobra OVEN (od 21. 3. do />, 20. 4.) V ljubezni f \ boste doživeli hudo l j razočaranje in vaši 'v J dnevi bodo grenki. ' Toda vse to boste premagali. Na delu se bo uresničil neki vaš načrt, ki je doslej še precej nejasen. Predvsem pa bodite vztrajni. Jejte lahko hrano in pazite se pred ogrci. Bodite previdni. BIK (od 21. 4. do f X 20. 5.) V ljubezen-/ skih zadevah nima- te prav nič prav. J Ljubljeni ste in va-ša ljubosumnost je popolnoma neutemeljena. Preveč ste živčni, zaradi česar se vam to pozna tudi pri delu in vam je zato v škodo. Zdravja ste sicer dobrega. Preden sodite druge, poglejte globoko vase. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezni boste imeli velike uspehe. Toda glejte, da boste znali ohraniti to, kar ste si z velikim trudom pridobili. Kar se dela tiče, bo teden naravnost sijajen. Zdravje bo na splošno dobro, le paziti se boste morali, da vas ne bo bolelo grlo. Bodite stvarni. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Oseba, ki jo ljubite, preživlja lažjo krizo. Zato bodite ji v oporo in tolažite jo, saj se vam bo to bogato poplačalo. Na delu ne bo ta teden nič novega. Zdravje bo zadovoljivo, vendar se pazite pred hrano, ki ni sveža. Naložite pravilno in dobro svoje prihranke. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zakaj vztrajno dvorite osebi, ki vas ne mara? S tem se le ponižujete. Poglejte raje bolje o-koli sebe in videli boste, da tudi druge osebe zaslužijo vašo pozornost. Na delu nadaljujte po izbrani poti. Zdravje bo precej dobro. Bodite pravični do svojih bližnjih. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko slučajno srečanje vam bo odprlo zelo vesele in ugodne čustvene perspektive. Glejte, da ne zamudite prilike. Na delu bodo cenili vašo razumnost in iznajdljivost. Pazite na svoj krvni pritisk, da ne bo iz-nenadenja. Omejite se pri nepotrebnih stroških. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah pazite se pred ljudmi, ki hlinijo nasproti vam čustva, popolnoma izmišljena. V z delom pojdete na neko potovanje, od katerega boste imeli obilo zadoščenja. Glede zdravja boste imeli manjše motnje pri preosnovi. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. 11.) Vzne mirjenje v ljubezni ni upravičeno: ose ba, ki jo ljubite, vam vroče vrača ču stva. Kar se dela tiče, ne verjemite tistim, ki vam prišepe-tavajo, da morate uporabljati komolce, če hočete napredova ti. Zdravje bo le bolj slabo, a se bo izboljšalo. TI ki so zvezi © STRELEC (od 22 11. do 20. 12.) V lju bežni imate srečo ta ko rekoč pred nosom. Glejte, da ne izgubite priložnosti, kajti kar je zamujeno, tega nikdar več ne nadoknadite. Na delu ne bo nobenih sprememb Zdravje se vam bo precej izboljšalo. Bodite previdni pri vožnji z avtomobilom. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Preve-k 1 rite svoja čustva z i j osebo, ki jo imate radi- Bol-ie Je- da si '----' boste na jasnem, ka kor da bi trpeli v negotovosti Na delu boste lahko popravili neko svojo prejšnjo napako Ker imate trebušne motnje, si pokrite trebuh s primernim volnenim pasom. Zvezda* razen torka in barski program telefon 21-239 RESTAVRACIJA Lipa Šempeter pri Novi Gorici Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Q Hotel LEV Ljubljana ^VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» S£dpbno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavama ■ Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne ln konferenčne dvorane Čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice /£> K0 KOMPAS KOPER - IZOLA — PORTOROŽ - POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE A RETTA U L T R A T H IN med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo « L A CLESSI DR A * Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje IM FORT Prodaja na veliko in drobno tPT ',e,ika izl ra zlatnine po tovarniških cenah! b\r(lnl izreden popust — Garancija — hotel iif/Vrir/ Otočec ob HrKi - Telefoni: 068 - 21-512. 21 321 Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping M veleblagovnica MHHM LJUBLJANA OBIŠČITE NAJVKČJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI TRGOVSKA HIŠA — «N AMAi V LJUBLJANI NASPROTI HOTELA «S L O N* - V A M NUDI: V pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje. : A LJUBLJANA . usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjt ne denarnice, etuije, pasove. V II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, pl* šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, jopice, krila) — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcij1 ((KONFEKCIJA ELITA« V ČOPOVI ULICI ŠTEV ‘ LETOŠNJI MODELI - MODNI VZORCI, LEPE BARVfi IZBIRA ZA VSAK OKUS — SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA. 10% popust pri nakupu za tuj'a plačilna sredstva! duc^tmi 'ftOtarn'. [ta* v-aU ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela »PLANINSKI OREL» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom B O V E C VLJUDNO VAS VABIMO V PARK HOTEL na Bledu NA NOVO REKONSTRUIRAN Udobne sobe * kopalnicami, tuši in VVC z razgledom na Jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru - Nočni lokali, aperitiv bar - PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALJ NA WEEK-END V NAŠ HOTELI hc€EUTRAL- RIVIERAportorc HK5I MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA «GRIL BAR* Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOC NOVA RESTAVRACIJA ŠTERK AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114 VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETI NA ŽARU GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefon 15 ‘JjuLbOM, a« '»•i V svojih obratih nudi vse gostinske usluge KAVARNA REST A VRAČI J A JADRAN ln gostišča LOVEC • Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomo-potni-kimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telcxi: 341 23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 ___ u Turisti, izletniki ■ največjo ml MARKET KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI • PREHRAMBENO BLAGO • BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE • SPOMINKI • BIFE • MENJALNICA • 10°,o POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM- BENF.GA BLAGA S TUJO VALUTO • ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE PORTOROŽ REHRANA T" EMO C E L J VI l/RA^ I I I rl * I ZA NOVO MISS 4 " f tl I st «EM0-5» va peč na olje v dom - v vsak prostor! I le Pr o na ka Us EMO-5 BOGATO NAGRAJUJE POTROŠNIKE Žrebanja bodo konec oktobra in konec novembra Nagrade: PRALNI STROJI, HLADILNIKI. ŠIVALNI STROJI, FOTOAPARATI ITI). L ki Ho Cs bi ali da da do si dri ko no na Gu bri str ILJA ERENBURG iJiJIlililljijj;jjijjlittil!!!!!!!! ::H31 SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki is knjige « Ljudje, leta, življenje») Vladimir Majakovski Toda Majakovski je preklinjal Ameriko, ne da bi se sramoval, da bi bil videti sentimentalen, priznal je svojo ljubezen do Pariza. Odkod takšno prostislovje? Saj je bila «Lef» revija, ki je izhajala nekaj let, Majakovski pa velik pesnik. V pesmih deklarativnega značaja se je norčeval iz spoštovalcev Puškina in obiskovalcev Louvra, sam pa se je navduševal tudi nad kiticami «Gnjegina» in starim slikarstvom. Majakovski je takoj doumel, da je oktobrska revolucija spremenila tek zgodovine, toda posameznosti bodočega življenja je videl pogojno- ne na sliki temveč na lepaku. Nam je danes težko navdušiti se nad higiensko idilo zadnjega prizora »Stenice'). Umetnost preteklosti Majakovskemu ni bila tako tuja, kolikor obsojena na izumiranje. Njegovo ikonoborstvo je bilo prisega in podvig. Ni se bojeval samo s tem ali onim kritikom, ne samo s pisci čustvenih, melodramatičnih romanc, temveč tudi s samim seboj. Majakovski je pisal: »Rad bi, da bi me razumeli v moji deželi, če me pa ne razumejo, bom šel po svoji domovini ob strani, kot dež, ki pada poševno,« in prečrtai je te vrstice, sodeč, da so preveč čustvene. Domovina pa ga je razumela, razumela je prav tako tudi prečrtane verze... Spominjam se Majakovskega iz jeseni 1928. leta — takrat je preživel več kot mesec dni v Parizu. Pogosto sva se srečavala. Videval sem ga potrtega v malem baru »Coupole«. Naročal je whisky «White hors« (Beli konj), pil je malo, toda napisal je pesem: «Lep je konj «white hors«, bela griva, beli rep...« Nekoč je rekel: «Mar vi mislite, da je to lahko? Lahko bi pisal lepše pesmi od vseh njih...« Do konca je bil vdan svoji ideji. Veliko so pisali in komentirali, zakaj je bil storil samomor — nekateri so našli vzrok v neuspehu razstave njegovih književnih del, nekateri v napadih rappovcev, nekateri v ljubezni. Ne maram ugibanj: ne morem pristopiti k življenju človeka, ki sem ga poznal tako, kot pristopiš k načrtu romana.. Rad bi povedal samo to: ljudje pogosto pozabljajo, da je pesnik obdarjen s tenkim občutjem in zato je tudi pesnik. Vladimir Vladimirovič je sebi pravil »vol«, celo «violina», o svojih pesmih je govoril, da so «nilski konji«, na nekem zborovanju je rekel o sebi, da ima «slonovo kožo«, ki je ne more prestreliti nobena krogla. Toda v bistvu je Majakovski živel tudi brez navadne človeške kože... Po krščanski legendi je pagan, ki je postal apostol, začel dušiti kipe bogov in boginj. Kipi so bili čudoviti, toda apostol je imel moč, da je v sebi zadušil estetski občutek. Majakovski ni rušil samo umetnosti preteklosti, temveč tudi samega sebe. V tem je veličina njegovega podviga, v tem je tudi ključ do razumevanja njegove tragedije. V Petrogradu je živel književnik Andrej Levinson, ki so ga smatrali za strokovnjaka za koreografijo. 1918. leta je Levinson v reviji ((Življenje umetnosti« objavil paskvil proti Majakovskemu. Takrat so mu odgovorili številni umetniki, med njimi tudi Lunačarski. Kasneje je Andrej Levinson odpotoval v Pariz. Ko je prispela vest o tragični smrti Majakovskega, je v listu «Les nauvelles litteraires« objavil odvraten, klevetniški članek. Skupaj z nekaterimi francoskimi pisatelji sem sestavil pismo uredništvu lista, v katerem smo izrazili svoje negodovanje. Pismo so podpisali vsi resnejši francoski pisatelji najrazličnejših nazorov — ne spominjam se, da bi kdo zavrnil podpis. Odnesel sem pismo uredniku Mauricu Martinu du Gardu. (Bil je neugleden, majčken pisatelj, niti malo podoben velikemu pisatelju Rogeru Martinu du Gardu). Urednik je čisto mirno prebral zelo ostro pismo in rekel: ((Zaprosil vas bom, če boste vnesli samo en popravek.« Odgovoril sem, da besedila ni mogoče ublažiti. «Tega tudi ne za htevam. če bi vi morda pristali, da bi v stavek «mi z indigna-cijo ugotavljamo, da je književni list...« dodali dve besedici ((najuglednejši književni list«. Pomenilo je torej, da je pristal na to, da smo mu primazali klofuto, samo prosil nas je, naj poudarimo, da ima tako široko lice. Majakovski bi zagotovo lepo pisal o tem. Nenavadna je bila usoda Majakovskega na svetu. Pred kratkim so mi o njem pripovedovali pisatelji iz črne Afrike — prispel je tudi tja. Majakovski gre okrog sveta. Seveda je njegove verze težko prevajati in marsikaj Je v tisti obliki, ki jo je Majakovski lansiral kot obliko prihodnosti, postalo oblika preteklosti. Toda kot človek in pesnik je Majakovski kot prej ves mlad. Niti Aragon niti Pablo Neruda, niti Eluard niti Tu-win niti Nezval niso nikoli posnemali Majakovskega, toda vsi se imajo za marsikaj zahvaliti Majakovskemu; ni jih naučil oblike graditve verza, temveč drznosti izbora. Treba je znati razlikovati sodobnost od aktualnosti, duh novatorstva od teh ali onih novosti, ki postanejo čez četrt stoletja staromodne. Pred nekaj meseci mi je neki pesnik rekel, da po zapletenih rimah Majakovskega ni treba uporabljati rim iz glagolskih oblik. To je seveda naivno. Pesnik lahko poje tudi v rimah iz glagolskih oblik ali pa sploh brez ritne. 1940. leta je devetdeset odstotkov pesnikov pesnilo a la Majakovski — stopničasto. Zdaj imajo druge vzore — mode se spreminjajo. Majakovskega so toikli po glavi s knjigami Aleksandra Puškina, Nekrasova, Bloka. Ali ima smisel danec tolči mlade pesnike s knjigami Majakovskega? (Nadaljevanje sledi) 1 Holci «Krn» Tolmi< (i se Ha, ki Ub: ga 'ki: ko, Hit GU tL uil Moderniziran) notel B I rije 54 ležišč V vseh telefon, kopalnica, delni ni VVC Centralna kurji vsakem nadstropju dr prostor Velika restavra kvalitetno kuhinjo. SpeCi na žaru Soške postrvi na Aperitiv bar Atrpi stilno opremljena grajsk iz 17 stoletja Lepo ure|( Ob torkih bar z mednar artističnim programom UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 b, H., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna 800 lir vnstf ^ četrtletna 2 250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din •)*>! VI rol/rwM rvpi MornHm hortlH « I inhlioni _ COl '1.0'TII/. l llWn ' ft,. SFRJ: ADJT, DZS, Ljubljana, Stari trg J/l., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca, trgovski 150, finančno- lpravni 250, osmrtnice'150Tir - Mali itfui^bosedtT”- *Otrlasl**v gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih nokrajln Italije pri «Societ6 Pubbllcitb Itahana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ‘