St 405. V Ljubljani, četrtek dne 13. aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulid §. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Ako opazujemo volilno pravico, ki se je začela po razpustu državnega zbora po celi Avstriji, vidimo, da mnogo starih parlamentarcev ne bo več kandidiralo, da so se mnogi odpovedali boju in se hočejo yec ali manj odtegniti javnemu življenju, lo je značilen pojav. Sicer je skoro gotovo, da bo ta ali oni poslanec, ki je takoj po razpustu državnega zbora izjavil, da ne bo več kandidiral m da ga bo volilni boj, zaupnice volilcev, prošnje prijateljev ali neizogibni politični položaj spravil zopet na mesto kandidata. Gotovo se bo to zgodilo in se je tudi že zgodilo, toda značilno je vendar, da je zadnji politični boj utrudil mnogo bojevnikov za ljudske pravice tako, da hočejo prepustiti nadaljni boj drugim novim močem, Ali je vzrok temu neuspeh, ki se tako rad pojavi vkljub mnogemu trudu? Ali je vzrok temu bojazen pred even-tuelnim volilnim porazom? Ali strah pred javnostjo in odgovornostjo? Mogoče je eno, mogoče drugo. Toda zdi se nam, da leži mnogo vzroka tudi v tem, da je kandidat in poslanec dandanes mnogo manj, nego je bil nekdaj, vkljub temu, da zadnja volilna reforma določa poslancem dijete po 20 K na dan in da imajo razne druge ugodnosti. Kaj je bil kandidat, oziroma poslanec nekdaj in kaj sedaj?! Kandidat je latinska beseda in pomeni moža v beli obleki. V beli obleki so namreč hodili po Rimu oni, ki so hoteli biti izvoljeni. Bela obleka je namreč imela pomeniti njih čisti značaj in neomadeževano življenje. Pred volitvami so hodili kandidati beli po ulicah in pred njimi so hodili sužnji, ki so na ves glas hvalili njih dobre lastnosti in čednosti. Kandidati so na ulicah s prijaznim obrazom ustavljali znance in neznance in so skušali na tak način pridobiti njih naklonjenost. Ali so jim delali tudi kake posebne obljube in kaj so jim obetali, nam ni znano, skoraj gotovo pa so tudi v starih časih kandidati morali na očividen in javen način pridobivati srca in glasove državljanov prav tako, kakor dandanes. Od onih časov nam je ostalo ime kandidat. Pri nas moremo govoriti o kandidatih šele od 1. 1848. ko je bila dana ustava in so morali narodi voliti svoje zastopnike v državni zbor. Takoj se je razvnel boj med kandidati in za kandidate. Vsak narod je hotel poslati v državni zbor svoje najboljše može, kajti šele ti so se mogli z uspehom boriti za narodne pravice. Toda narodi so takrat imeli še premalo zamozavesti in so premalo poznali svoje ljudi. Tudi je manjkalo vodilnih mož, ki bi bili stopili na tako važna mesta. Zato ni čuda, da takoj v začetku parlamentarnega življenja niso Slovenci v državnem zboru imeli takih mož, kakršnih so potrebovali. Ljudstvo je bilo premalo izobraženo, ni se zavedalo svojih državljanskih pravic, saj srno imeli le en časopis „Novice" in poslancem ni bilo težko vršiti svojo dolžnost, Toda pozneje se je začtl oni ustavni boj, ki se je končal s tabori 1. 1870. Takrat je imelo ljudstvo šele zvedeti pomen ustave, šele po tem gibanju je med narodom poslanec dobil svoj pomen. In narod je tudi s spoštovanjem gledal na svoje zastopnike. Bolj ko se je širil politični boj, bolj se je širila politična izotrazba in bolj je tudi narod vedel, kaj more zahtevati od kandidatov, oziroma poslancev. Poslanska čast je bila zvezana z vedno večjo odgovornostjo. Tudi je bil poslanec vsled strankarskega časopisja boljinbolj prepuščen javnim napadom in ugled poslancev je padel. Mnogokrat so ljudje mislili, da morejo vse zahtevati, oziroma doseči od kandidata, oziroma poslanca. In res je moral kandidat vse obljubiti, ako je hotel biti izvoljen — in od druge strani je šel proti njemu napad. To je bilo usodno. Masa je željna navdušenja in parad; treba ji je bilo govoriti o visokoletečih besedah —-na Dunaju pa se je dalo kaj doseči le s previdnim taktičnim delom. In tako je šel parlamentarizem do naših dni, ko kandidat in poslanec nista več kar sta bila. Strank je čimdalje več, boj med strankami čimdalje hujši, vlada pazi na vsak trenutek, da ta boj porabi zase in ni čuda, da v tem boju pogine mnogo dobrih namenov in da se temu boju izogne mnogo mož, ki bi bili dobri zastopniki ljudstva. Boj za kandidate in med kandidati je važen, ker bistri misli in jasni razmere, toda resnica je, da v tem boju podležejo pogosto možje, ki imajo namen vestno vršiti poslansko dolžnost. Ni čuda torej, da se v takih časih resni in marljivi parlamentarci skušajo izogniti novim bojem, ker se je pogosto napačno ali premalo ceni njih delo. Nevarnost pa je pri tem, da bodo nad ljudstvom in parlamentom zavladale vladne, klerikalne in one kričeče stranke, ki znajo s pritiskom, s cerkvijo, z vero, s prižnico in spovednico ali z bahajočim bobnanjem vplivati na one široke mase, ki danes odločujejo pri volitvi poslancev. Te nahujskane mase znajo pogosto premalo ceniti delo naprednih poslancev. Bila bi nevarnost, da počasi mase zopet obvlada klerikalizem, zato je treba čimveč politične izobrazbe. Na vprašanje, koga bomo volili, svetuje češki „Čas“ : „Iz dobrih naj- boljše". To geslo je na vsak način lepo in pravo. Pri nas se ga ne bomo držali, prišla bo klerikalna stranka s svojimi kandidati in bo podila kmete na volišča. Hočeš, nočeš, moraš! V imenu vere, v imenu discipline, v imenu stranke! Brez pomisleka! Kdor je gledal zadnje državnozborske volitve pri nas, ve, kako se voli in kako je s kandidati. To je zloraba parlamentarizma, ki se da odpraviti le s prosveto širokih mas, ki bodo vedele, kako in zakaj naj volijo svoje kandidate. P. Iz slovenskih krajev. Iz Novega mesta. Klerikalni novomeški petelin Matko Malovič je bil v torek, dne 11. t. m. pred tukajšnjem sodiščem obsojen na 14 dnevni ričet s trdim ležiščem in postom in sicer radi razžaljenja javne straže, kakor smo že svoječasno poročali. Malovič je namreč prišel takoj drugega dne po storjenem činu na vse zgodaj zjutraj k stražniku in ga prosil, naj opusti ovadbo. Obljubljal je stražniku zato obilne pijače. Ker pa se stražnik nikakor ni hotel piemotiti, se je Malovič skušal nad njim maščevati in vložil proti njemu ovadbo, češ da nekoč v službi ni naznanil par hazardnih igralcev. Toda Malovič se je pred sodiščem pošteno urezal. Sodišče ga je brez pardona obsodilo kakor je zaslužil. In tako bo moral ta slavni klerikalni agitator v kratkem za dobo 14 dni v ječo na ričet. Slovanski jug. f Dr. Dragutin Neumann. V torek ob 11. dopoldne je umrl v Zagrebu predsednik hrvaškega sabora, dr. Dragutin Neumann. Ponoči se je kljub nevarni bolezni še enkrat podvrgel težki operaciji, za katero je pa že naslednjega umrl. Dr. Neumann je bil ljubljenec slavnega hrvaškega škofa dr. Stro6mayerja. Nastopil je že zgodaj politično karijero in se pred vsem trudil za združitev Hrvatov in Srbov v Slavoniji. Bil je voditelj Hrvatov v Slavoniji in ustanovil edini hrvaški časopis v Slavoniji »Narodna obrana". Dr. Neumann je bil vedno navdušen pristaš koalicije. Lansko leto pa je njega in njegove slavonske tovariše nenadoma pridobil ban Tomašič zase, nakar je bil Neumann izvoljen predsednikom hrvaškega sabora. Albanci napredujejo. Vesti, da bo albanska vstaja udušena že tekom 14 dni, so se sedaj izkazale kot nekoliko prezgodnje. Vse kaže, da Turki niti od daleč niso pričakovali tako hudega odpora in tako hudih porazov. Albanci so se dosedaj namreč nalašč pred redno turško vojsko umikali v hribe in gorovje, od koder so potem s podvojeno močjo napadali turške čete. Danes je vilajet Skadarlija že popolnoma v vstaških rokah. Vstaši so turško vojsko potisnili popolnoma na črnogorsko mejo. Samo ena zmaga Albancev bi še bila potrebna in Turki bi bili primorani iskati zavetišče v Črni gori. Sploh so Turki zadnje dni doživeli na večih krajih, zlasti pri Di-nošiji in Tuziji, strahovite poraze. — Središče boja je sedaj skadrska okolica, ki se nahaja v rokah Albancev. Skader sam je neprestano v nevarnosti, ker nima nobene zveze s provinco in je od vseh strani obkoljen od Albancev. Turki sicer pričakujejo, da se bo z imenovanjem Torgut oefket paše vrhovnim komandantom turške ekspedicije v Albanijo obrnila sreča na njih stran, a vse kaže, da je njegovo ime novanje povzročilo še hujši odpor. Sedaj je zgrabil za orožje že tudi najmočnejši albanski rod, rod Miriditov in prešel takoj v ofenzivo. Turke kakor Albance pričakujejo torej še hudi dnevi. Avstrija In albanska vstaja. Nedvomno je, da Avstrija z velikim interesom zasleduje dogodke v Albaniji. A ravno sedanji dogodki so jasen dokaz, da je Avstrija s svojo izventurško politiko zgubila na Balkanu ves vpliv in stopila na njegovo mesto Italija. Italijanska zunanja politika vidi v italijanski interesni sferi edino možnost, izvršiti svoj nacijonalni program. Valonsko pristanišče na albanskem obrežju tvori temelj nove faze v italijanski politiki. Pristanišče ni samo velike strategične važnosti. Valono leži namreč ravno nasproti ital. pristanišču Brindisi. Če pride torej tudi Valona v italijansko oblast, bo postalo Jadransko morje — mare clausum — (zaprto morje), kar postane lahko še uso-depolno za Trst in Reko. Seveda Avstrija vidi svojo rešitev samo v zatiranju Slovanov, zlasti pa v raznih »veleizdajalskih" procesih. Splošni pregled. Češki jubilej. Dne 11. t. m. je minilo petdeset let, odkar je češki deželni zbor sklenil, da naprosi cesarja, da se da slavnostno kronati za češkega kralja. Cesar je tudi obljubil, da se to zgodi. Zadnja taka obljuba je bila 1. 1871 — toda ni se zgodilo. Španska vstaja. V Canillas se je naenkrat pojavila republikanska vstaja. Udeležila se je večina meščanstva, ki je napadla vojašnico. Nastal je kratek boj, po katerem so se množice spustile v beg in je zavladal zopet mir. Socijalno demokratična zmaga. Za vodjo nemških socijalnih demokratov, za Singerjem, ki je letos umrl, je dobil pri volitvi soc. demokratični kan-pidat Pavel Biichner od 73.390 glasov ogromno večino 69.872 glasov. Boj za Brno. V Brnu so našteli 112.114 duš, vmed temi 79.786 Nemcev, 40097 Čehov. Leta 1900 je bilo 104 814 prebivalcev, med temi 66.384 Nemcev, 36.400 Čehov. Številke ne odgovarjajo razmeram, ker se je češko prebivalstvo zelo pomnožilo. Čehi zahtevajo v Brnu drugo češko univerzo. Odkrita zarota v Avstriji. V Stanislavu so baje prišli na sled veliki zaroti pod imenom Syczynski, ime onega dijaka, ki je umoril grofa Po-tockega. V zaroti je mnogo dijakov. Med vojaštvom so našli letake, izdane od te družbe. Volilna reforma na Ogrskem. Kakor poročajo listi, je Khuen dal ministrstvu notranjih del nalogo, da naj napravi zakonski načrt za splošno volilno pravico. Število volilcev bi bilo okoli 2,200000. V severni Kitajski se je baje pojavila splošna vstaja proti princu regentu. Stoletnica praškega konservatorija se bode slovesno praznovala od*15.—17. maja t. 1. z velikimi sve” čanostmi, ki bodo privabile v Prago glasbenike s celega sveta. IfNesreča pri slavnosti. V Bombaju je pri neki slavnosti nasti nastal požar in^je zgorelo*200 ljudi. * “^Ovacije za Selmo Kurz. Na Du~ naju je v dvorni operi nastal velik boj za znano pevko Selmo Kurz. Sel-ma Kurz ima največjo gažo, namreč 100-000 K V zadnji dobi je ravnatelj njeno ulogo v Rožnem kavalirju dal neki drugi pevki, za kar je bila Selma Kurz užaljena. V gledališču so nastale demonstracije. DNEVNE VESTI. Občinski volilni red In deželni odbor. Dne 17. decembra 1910. izšel je novi občinski volilni red za mesto Ljubljano kakor tudi za kmečke občine. Te dni razposlal pa je deželni odbor na vsa županstva okrožnico, v kateri naroča županstvom, da se je posluževati pri sestavi volilnih imenikov le takih tiskovin, katere je sestavil deželni odbor in katere je dobiti le v zadružni tiskarni. Toraj po preteku pol leta šele, odkar je stopil novi zakon v veljavo, zljubilo se je deželnemu odboru, oziroma dotičnemu referentu sestaviti obrazce tiskovin za nove volitve. Medtem so pa že nekatera županstva sestavila imenike po starih tiskovinah, ter nastane vprašanje, kdo bo sestavil sedaj imenike, ko so šele sedaj dobiti novi volilni imeniki. Seveda se to ni moglo prej zgoditi, ker primanjkuje deželnemu odboru uradnikov, bo izgovor, nasprotno pa jih je toliko, da se hodijo drug od drugega dolgčas prodajat. Dalje pravi ta okrožnica, da mora c. kr. davčni urad županstvu napraviti brezplačno seznam volilcev. Ako deželni odbor stoji na tem stališču kakor omenja dotična okrožnica, potem naj le deželni odbor poseže v svoj žep, ter naj plača c. kr. davčnega uradnika kateri bode moral biti nalašč za to nastavljen, da bi sestavljal volilne imenike. Seveda misli deželni odbor pri tem, da davčni uradniki tako postopajo kakor oni deželnega odbora. No, pa vsaj država ne bo, in to prav gn» tovo ne, deželnemu odboru kravja dekla ako bi tudi vsi klerikalni advo-katje radi tega nastopili pri finančnem ministrstvu, ali pa celo pri upravnem sodišču, kakor se to zahteva v okrožnici Sicer pa je dotična okrožnica take vsebine, da je iz nje že naprej razvidno, da je moral isto sestaviti le kak jurist deželnega od-bora.v Štefe laže, da se kar kadi. Na nedeljskem shodu je Štefe trdil, da je laž, da bi bila klerikalna stranka kriva, da pridejo tudi Nemci na magistrat. Kaj takega se upa trditi samo Štefe, ki je sleparil in goljufal in ki še korajže nima, da bi tožil za take očitke. Vsak človek v Ljubljani ve, da so klerikalci sprejeli v deželnem zboru volilno reformo, po kateri pride pet Nemcev v občinski svet. Trobojna za- »ICHEL ZEVACO: LISTEK. ost vzdihljaj Roman iz starih Benetek. Okna palače so bila ugasla. Na pobrežju se je Bemb® vznemirjen 111 razburjen naslanjal ob priklepni kamen ter čakal nepremičen kakor mrtev kip, V palači se je Imperija po odhodu tistega, ki so ga klicali mojster Pavlo, za hip vrnila k oknu, odpirajočemu se na Kanal. — Še vedno je tu! je zamrmrala. In ob pogledu na kardinala ki je nepremično slonel v svoji senci, kakor prežeča zver, se je oglašala v njegovih prsih mrzla groza. Imperija je čutila, da si ne more pomagati. Koga liaj prosi, da ji pomaga in jo varuje Bemba? ... Ali Foskarija ? Altierija? Saj so "bili sami sokrivci, in Bembo bi jih bil oplašil, kakor je oplašil njo. Vzela je plamenico ter krenila v tisti del palače, kjer je prebivala Bianka. Dekličino stanovanje je bilo popolnoma ločeno od ostalih prostorov. Ena sama vrata so ga vezala z njimi, in ključ teh vrat je imela Imperija vedno pri sebi. V tem zatišju so živele z Bianko samo še tri mlade ženske, izmed katerih sta bili dve služabnici, ena pa je opravljala posel, ki ga danes vrše dame- družabnice. . , . Ko je Imperija vstopila, s svojo plamenico v roki, je skrbno zaklenila vrata za seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi se moral Bembo vsak trenotek pojaviti pred njo, pieteč ji m zahtevajoč svoj plen. V stanovanju svoje hčerke se je pomirila. Vrata so bila močna, in z zunanjim svetom je bil edini stik po oknih, ki so ležala zelo visoko. Odprla je druga vrata; zdaj je stala Deklica še ni ležala, nego se je s kratkočasila z*godbo. Zapazivša mater, ji je stekla naproti. da bediš tako pozno po-kakor vsak večer, v Biankini sobi. svojo družabnico vred Imperija jo je strastno cbjela in stisnila k sebi. — Ali se nič ne bojiš trudnosti, noči, draga Bianka? — Nadejala sem se še vašega poseta, ljuba mamica. — Torej se ne jeziš več name? In nisi več žalostna? — Ali vam morem dolgo kaj zameriti, mamica? . . - Ah, če bi me hoteli poslušati, kako naglo bi obedve zapustili to mesto! . . . Imperijino čelo se je stemnilo. — Da, da, je zajecljala, kmalu . . . kmalu, dete moje! V tem trenotku pa se je raztreščilo okno, šipe so se razletele na vse strani, dva človeka sta planila v sobo, nato še dva, in za njima več drugih. Imperija je s krikom groze zgrabila svojo hčer ter planila z njo proti vratom, kričeča imena svojih služabnikov, hoteča jih priklicati na pomoč; toda obstala je v popadu silne groze: vrata so bila zapahnjena in zaklenjena od zunaj! Vsa besna se je obrnila in zavihtela bodalo. Toda še tisti hip so jo krepke roke prijele, zvezali jo in ji vtaknile klopčič v usta. — Na pomoč mati! Na pomoč! je zaupila Bianka. Strašen prizor se je razigral pred očmi kurtizane. Ljudje s krinkami na obrazih, podobni duhovom pekla, so se polastili njene hčere. Na glavo so ji dali šerpo ter jo zavezali okrog njenih ust; nato so jo vzdignili ter se odpravili, kakor so bili prišli, nazaj skozi razbito okno. Imperija je zamolklo zaječala ter se onesvestila. Ko se ji vrnila zavest, je videla služabnice svoje hčerke, ki so jo bile razvezale in so se zdaj trudile okrog nje. Prizor je bil izginil. Strašni dogodek je trajal samo par hipov. — Moja hči! Moja hči! je zarjula Imperija. Planila je proti oknu, zagledala lestvico, po kateri so bili roparji prišli do okna, ter se spustila do tal. Kričala in trepetala je tako, da jo je bilo strah pogledati. Kakor blazna je tekla okrog svoje palače. Služabniki, prebujeni po njenem kričanju, so pritekli z bakljami v rokah. Ničesar! . . . Vse je bilo izginilo. Imperija je pomolela krčevita stisnjene pesti proti nebu. Strašna kletev ji je ušla izza penastih ustnic. Nato je zakričala z glasom srditega sovraštva: — Bembo! . . . In zopet se je zgrudila kakor mrtva. Ko je Roland ob znožju lestvice sprejel v svoje naročje Bianko, ki je bila vsa brez uma od strahu, ji je zamrmral: — Ne bojte se ničesar, dete moje. Obljubil sem vam bil, da vas otmem: zdaj izpolnjujem to obljubo. Bianka je spoznala nežni in tolažeči glas, ki ji je govoril na uho. — A kaj je z mojo materjo! . . . To je bil prvi vzklik tega prelestnega otroka, ki je v tem pretresljivem trenotku pozabljal sam nase in mislil na mater, jedva pomirjen po Rolandovih besedah. Roland je vzdrhtel. — Zaupajte mi. Ne bojte se žalega, niti zase, niti za svojo mater. Postavil je bil deklico na tla, prijel jo pod pozduho, tako, da jo je podpiral, in jo je potegnil s seboj. Bianka, polna burnih čuvstev, ki so vznemirjala njeno mlado, čisto dušo, je šla v brezmejnem zaupanju s tem neznancem. Odvedel jo je v gondolo ter jo spravil pod šator. — Do skorajšnjega svidenja! je dejal. — Oh, ne zapustite me! je poprosila ona, sklepaje roke. — Treba je, je dejal Roland. Toda kmalu se vidiva. Dotlej pa vas zaupam temu-le možu, Zaupajte tudi vi njemu, kakor zaupate meni ... in kakor bi zaupali lastnemu očetu. — Moj oče! je zamrmrala Bianka. In ob luči svetilke, ki je razsvetljevala šator, se je ustavil njen pogled na orjaku, ki jo je gledal z vzbučenimi očmi, dočim so mu lica drgetala od ganjenosti . . . V tem trenotku pa se je gondola jela naglo premikati. Roland je bil skočil v sosednjo barko. Na njegovo znamenje se je spustila ta barka za' prvo, ki je odnašala Bianko . . . Nabrežja so bila zapuščena: Rolandovi tovariši so bili po-izginili v noč. Na ovinkn Kanala je Roland začul glasno, obupno kričanje, nato ime, kakor da bi ga zarjula blazna usta : ime Bembo. (Dalj?.) stava klerikalne stranke je že zdavnaj umazana kot sta umazana Kregar in Štefe, ki sta kradla, sleparila in goljufala. Najboljše bi bilo za klerikalno stranko, da si dajo napraviti za strankino zastavo bandero, na čegar eni strani naj bo dr. Šušteršič, z žlindro, na drugi strani Kregar in Stefe z dolgimi prsti. Spodaj na obeh straneh pa naj bo še naslikan kupec gnoja kot simbol klerikalnih značajev in klerikalne pameti. Koliko so vredne klerikalne obljube. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so klerikalci volilcem v Ljubljani obljubovali vse možne in nemožne stvari. Od tistkrat pa ni bilo ničesar več slišati o klerikalcih v Ljubljani. Koliko so bile vredne take klerikalne obljube, naj priča samo en slučaj. V Trnovem je dobil tako obljubo delavec — volilec. Njegova žena je bila vsled klerikalne gostobesedne obljube presrečna, tako počaščena, da je hodila pripovedovat to dragocenost vsem svojim znankam in da je mož moral voliti Kregarja, če je tudi majal z glavo. »Te obljube nam bodo še enkrat pomagale* je odločila žena, vsa zaverovana v čudodelnost klerikalnih obljub. Mož je potem dalje garal in umil na jetiki. V najsilnejši bedi je žena s svojimi otroci šla v »Ljudsko posojilnico" k dr. Šušteršiču in ga hotela opozoriti na dane obljube Pred dr. Šušteršičevimi vratmi pa jo je ustavil neznan človek ki je moral biti v dr. Šušteršičevi službi. Žena ni prišla pred dr. Šušteršiča, kajti ko je Kregar pri državnozborskih volitvah nesramno propadel, je menda izšlo povelje, naj se ljudi, katerim se je ke-daj kaj obljubilo, ne spušča pred Njegovo obližje. Kako se gospodari z ljudskim denarjem pri klerikalnih zadrugah. Gospodarstvo pri mnogih klerikalnih zadrugah je tako korenito zavoženo, kakor ne bi nihče verjel. Z ljudskim denarjem zidajo sedaj klerikalci po celem Slovenskem dragocene »Ljudske domove", V milijone že gredo izdatki za te zgradbe. Niti obresti, niti amortizacije ne plačujejo gospodje za te stavbe. Človek bi mislil, da je pri klerikalcih sam ljubi red, ker vsak pameten človek misli, da tisti, ki prebiva v stekleni hiši, ne bo metal kamenja na mimoidoče. Za danes molčimo o velikanskem neredu, ki so ga povzročili klerikalci pri »Ljudski posojilnici”, kjer bodo morali ubogi slovenski kmetje plačevati s svojim žuljev polnim denarjem klerikalno lahkomjselnost, zapravljivost in nadutost I Če imajo klerikalci kaj možatosti, naj plačajo vse izgube iz svojih žepov, ne pa da kradejo deželni denar iz vseučiliškega in drugih fondov! Srečni Ljubljančani. Klerikalci bodo sedaj, kakor poročajo, pričeli boj zoper korupcijo v bodočem ljubljanskem občinskem svetu. Res zlata doba nam zasije! Samo to bi radi vedeli, kako si predstavljajo naši dragi klerikalci boj zoper korupcijo. Morda na ta način, da bodo podirali naprednim gostilničarjem vinske kleti, oddajali vsa mizarska dela mizarju Ro-jini, pasarska pasarju Kregarju, ki je vsled klerikalnih sleparij ravno sedaj v preiskavi. Res! Ljubljano pričakujejo srečni dnovi, če zavladajo klerikalci. Toda že sedaj lahko povemo javno svoje mnenje, da se bodo klerikalcem nad Ljubljano vedno mastne sline samo cedile, Ljnbljana pa ostane napredna. Občinski svetovalci S. L. S. smatrajo za eno največjih nalog bojevati se v bodočem ljubljanskem občinskem svetu, kakor pravijo, zoper korupcijo. Tako je baje zaukazal nr. Šušteršič, ki pravi, da je skrajno sramotno, ako se občinski svetovalec, ki MALI LISTEK. Letošnja opera. (Dalje.) Če abstrahiramo od vseh naših bivših primadon g. Skalovo, ki bi se edina mogla skušati z gdč. Nadasovo, moramo priznati odkrito, da je najboljša, kar smo jih imeli. Tudi g. Nordgartova je imela svoje vrline, ' vendar jo prekaša gdč. Nadasova s tem, da združuje čustovanje teksta tesneje z petjem, dasi ji to ne povzroča nikakih diferenc v izvedbi pevskega parta, kar je opažati pri večini vseh pevcev. Žal nam bode vsem, ako nas zapusti, sevede ne onim, ki udrihajo po vsaki stvari o kateri ne razumelo besedice. . Cilka Šmidov a. Manj tuje nam je to ime, kot ono gospice Na-dasove. Večkrat pogledamo Slovenci v Prago in tam smo tudi videli že davno gdč. Šmidovo. Dvomili smo, da bi si jo mogli kedaj pridobiti, slovela je kot najboljša koioraturka Prage. Kakor se vršei v človeškem življenju preobrati, zgodilo se je tudi v usodi naše koloraturke. Če tudi so jej morda grenili kedaj življenje, vzeti jej niso mogli glasu, in to jej naj bode v ponos in zavest, da je izšla iz boja kot sedi v občinskem svetu, poteguje zato, da sam dobi vsa dela, ki se oddajajo v občinskem svetu. Res krasna ideja! Toda žalibog, da je dr. Šušteršič dal najhujšo klofuto s tem ravno svojemu somišljeniku mizarjn Rojini, ki je kot Laschanov svetovalec takoj vporabil priliko, da si je prikomandiral delo za izdelovanje novih klopi za ljubljanski občinski svet. lin oddal si je delo celo kar brez vsakega razpisa. Kako mislijo klerikalci voditi ta boj zoper korupcijo, so javno pokazali s tem, da so poslali mizarja Rojino v občinski svet. Gospodje obrtniki: tak je boj zoper korupcijo, boj na papirju in v besedah — in v praksi. Dejstva namreč jasno dokazujejo, da klerikalci še nikdar niso imeli srca za druge 6brtnike, kakor ravno za one, ki jim delajo ravno brezpogojno tlako, in tako bi se godilo tudi v bodočem ljubljanskem občinskem svetu, če bi zavladali klerikalci. Kregarjev lestenec v dvorani deželnega dvorca nam najboljše izpričuje, kako si predstavljajo klerikalci boj zoper korupcijo. Klerikalec je terorist, pa naj si vlada kjer hoče! vOdgovor »Slovencu" in župniku Iv. Šašlju. »Slovenec" izrablja včeraj prav po nepotrebnem neko zadevo med našim glavnim urednikom in župnikom Šašljem v Adlešičih in pravi, da naš glavni urednik svoj čas ni bil tako hud nasprotnik klerikalcev kot je danes. Župnik Šašelj bi lahko sam izpovedal, da se naš glavni urednik nikdar ni strinjal z njim in da sta večkrat prav živahno debatirala o klerikalizmu in da se nikdar nista zjedi-nila v nazorih, ker je bil naš glavni urednik vedno trdnejši v nazorih kot Peganov koncipijent Adlešič, ki se je med naprednjaki delal vedno zelo naprednega, med klerikalci pa ultra-klerikalca, o čemu se bo še govorilo, ako ta mlečnozobnež, o katerem imamo dovolj gradiva iz Prage in drugod, ne preneha služiti svojim sedanjim gospodarjem s tem, da jim daje neresnične informacije o našem glavnem uredniku, povemo mu, med drugim to, zakaj ni bil sprejet v napredno akad. društvo »Adrija" v Pragi. — Javljamo »Slovencu" in župniku Iv. Šašlju tudi to, da je dal naš glavni urednik radi včerajšnje notice v »Slovencu" Ciril-Metodovi družbi 20 K. Klerikalci se upajo agitirati s Podgoršekom! Kako slaba prede klerikalcem za volitve je razvidno iz tega, da sedaj na široko in debelo razkladajo PodgorŠekovo afero, ki že več let počiva v arhivu državnega pravd-ništva in mestnega magistrata. Govoriti o kupčiji s človeškim mesom se upajo ljudje, ki so merodajen faktor v tistem sistemu, ki je uprizoril vnebo-vpijoče svinjarije v Čenstohovskem samostanu. Menihi so tamkaj spovedovali, vsak dan mašo brali, obhajali in sploh opravljali službo božjo. Ljudje so hodili v velikanskih trumah v Čenstohov na Božjo pot. A ko so se menihi potegnili nazaj v kloŠterske sobane pa so uganjali naj bolj brezvestno, najostudnejše bogo-skrunstvo. S priležnicami, ki so jih po kmetih kupovali za denar, z mladimi kmečkimi puncami, ki so jih dobili v samostan po sovodstvu so v samostanu živeli tako razkošno, da so napravili iz nedolžnih deklet čisto navadne vlačuge. Vmes je morala poseči v to pregrešno samostansko življenje oblast, da je zatrla take pojave nečloveških instinktov. To ni bil nesrečen slučaj, to je bil znak sistema. In za tak sistem javne nravnosti naj voli ljubljansko ženstvo! Nikdar, nikdar! Ravno ženske naj se vzbude iz mrtvila, v katerega jih je hotel zazibati klerikalizem, vsaka naj bo bla-govestnica pravega krščanskega živ- zmagovalka. In danes se naslaja Ljubljana ob njeni tehniki glasu, ob njeni bravuri in zvonečnosti. Kakor tresenje nebroj zvončkov se ti zdijo koloratu-re, mileče se in nagajajoče, polne še mladostnega življenja in veselja. Težko je preračunati trud v dosego take tehnike, kot jo obseduje gdč. Šmidovain prejme naj ob tej priliki tudi moje skromno priznanje. Občudovali smo njen glas v Daliborju, hitre pasaže v duetu z gdč. Nadasovo v I. dejanju, pri katerem sta si stali druga ob drugi kot tekmovalki v umetnosti. Njen zvonek glas, ki je bolj italijanske barve, nam je donel v visočini vedno čist in krepak, in v visokem d, pač najvišjem tonu letošnjega celega opernega reportoirja, je pokazala, da se ne ustraši glede obsega glasu nikogar. Težak spev pastirja v Tannhau-serju, kjer ne zakriva orkester niti za trenotek eventualnih pevskih hib, je izvedla v obče priznanje. Kot Museta v Boheme nam je imponirala, bodisi v igri kot v petju, povsod in vedno je bila na mestu. Kot naivno dekletce v Janko in Metka, razposajeno in neu-tešljivo je pač po zaslugi delila z gdč. Thalerjevo dokaze priznanja. Njen strah pred duhovi in vetrom, njeno veselje in otroška žalost, vse je bilo ljubko in izrazno. Kot sodrugo Agate v Ca-rostrelcu smo jo videli zopet v svo- ljenja, ki ga klerikalizem ubije, in zaduši, kamor veje njegov otrovnl duh ! Pregnali smo iz Ljubljane Podgorška, pregnati moramo še klerikalne Podgorške! Neverojetno narodno izdajstvo klerikalcev. V zadnji seji deželnega odbora so se klerikalci zopet postavili. Sklenili so namreč kupiti glavo zagrizenega sovražnika Slovencev, za-sramovalca slovenskega jezika, slovenskega naroda, Anastazija Gruna! Sedaj pa povrh še »Slovenec" hvali to izdajstvo klerikalnih poslancev in hvali tudi Gruna kot »znamenitega pesnika!" Če pomislimo, kako so klerikalci svojčas agitirali zoper Prešernov in Trubarjev spomenik, potem res tem narodnim izdajicam opravičeno pljunemo v obraz. Druzega ta rimsko - luteranska banda ne zasluži ! Proti terorizmu ! Na belo nedeljo — bela Ljubljana! Klerikalci mnogo zaupajo svojemu terorizmu, pa tudi s tem mora biti enkrat konec! Posebno naj ljubljanski davkoplačevalci z glasovnicami v rokah napravijo konec terorizmu klerikalnega časopisja! Noben trgovec in obrtnik ne more želeti, da bi ta terorizem ohranil. Enkrat ogrize .enega, drugič drugega, vsem skupaj pa je pisava klerikalnega časopisja silno škodljiva za gospodarski razvoj Ljubljane, ki potrebuje mirnega razvoja, ne pa klerikalnih kričačev. Na belo nedeljo — bela Ljubljana! Črnuhi, ki jo hočejo omadeževati, jo morajo dobiti na belo nedeljo po — grbi! »Slovenca" usiljujejo klerikalci na čudne načine. Če ga ne morejo utihotapiti v stanovanje skozi vrata, pa ga vržejo skozi okno. Somišljenike opozarjamo samo na ono številko te umazane farovške cunje, v kateri je lani na nesramen način napadala našo odlično in vzvišeno „Družbo sv, Cirila in Metoda", opozarjamo somišljenike, da so klerikalci po škofovem naročilu uprizorili v postnem času nečuveno gonjo zoper »Jutro" in drugo časopisje. Spovednice, prižnice sploh cerkev se je izrabljala v politično agitacijo za ljubljanske volitve. Sedaj so kl?rikalcem tudi že v cerkvi vrvi popokale in pomagati si drugače ne vedo, kakor, da pošiljajo po hišah »Slovenca" zastonj! Naprednjaki! Ven z umazano farovško cunjo! Niti zastonj ga ne sme nobena poštena slovenska hiša v Ljubljani sprejeti. Sedaj v »Slovencu" ni druzega kot laž, obrekovanje in psovanje. Za postni čas in za Vstajenje Kristusa jako primerno opravilo klerikalcev. Zato pa proč s .Slovencem!" Posebno radi se zaletavajo klerikalci v tržnega nadzornika g. Ribnikarja. Ker taki ljudje, kot sta Kregar in Stefe, ki spadata v kriminal, ker sta goljufala in sleparila, poštenim in neomadeževanim ljudem ne morejo z resnico do živega, pa si pomagajo z izmišljotinami in podlimi zavijanji. G. Ribnikarju očita »Slovenec" da nima izpitov, dasi ima vse izpife in popolno kvalifikacijo za tržnega nadzornika. Tudi je g. Ribnikar dobil službo na magistratu potom javnega razpisa. Da je dobil on kot 2 leti po študijah in praksi starejši mesto, je bilo čisto pravilno. To naj je »Slovencu" enkrat za vedno povedano, da ne bo lagal o tem, da je Ribnikar prišel na magistrat s protekdjo. Eno pa je gotovo, da se klerikalne obljube, ki so jih delali kratkovidnim in naivnim ljudem, ne bodo izpolnile. G. Ribnikar se namreč klerikalcev čisto nič ne boji. Tudi ko bi prišli na magistrat z dvetretjinsko večino, bi se jih ne bal in bi ne zapustil mesta. Ker pa bodo klerikalci v bodočem občinskem svetu le malenkostna manjšina, se jih pa sploh jem rajonu, čuli njeno zvonenje glasu in izražanje lahkoverstva v pesmi med natikanjem iz stene padle podobe dela. Gotovo je, da nas je zadovoljila kot operna koioraturka v vsakem oziru izredno, seveda se težko privadi človek na lahke, brezsmiselne operete in njih zahteve, če mu je v mislih le cilj resnične umetnosti kot pevec. Manj srečo kot pevka, imela je pač gdč. Šmidova s kostumi; naj bi upoštevala to v prihodnje, in se ne delala po sili starejšo kot je, kajti to se obče ne strinja z ženskimi običaji. Rezika Thalerjeva. Znano nam je to grlo, vsaj je vzraslo iz naših krajev, zvonečnost njenega glasu kot operetna pevka, je vzbudila veliko priznanja ; redkejše se nam prikaže v opernih partijah, dasi tudi na tem polju pri dobrem vežbanju ne bi zaostajala za drugimi. Letos smo jo videli le v Janko in Metka. Lepa partija, pisana kakor nalašč za gdč. Thalerjevo. Razposajenost in veselost, pre-šernost ter dobrodušnost so itak lastnosti naše pevke in v tej partiji je prišla tudi v tem oziru popolnoma do veljave. Res veseli bi bili lahko, ako bi se nam pokazala še večkrat kot o-perna pevka, konkurirala bi lahko z uspehom z marsikatero tujo sopranistko, a žal jo vleče temperament bolj k veseli opereti, kar pri resnih o- nihče ne boji! Da se klerikalci tako zaganjajo v Ribnikarja, je samo dokaz, kako se ga boje. Oni vedo, da je on zmožen v politiki jim pošteno mešati štrene. Na trgu pa mu tudi zahrbtna in zlobno zavita špijonska obrekovanja ne morejo odvzeti kvalifikacije, ki »i jo je tekom par let pridobil v svoji službi. Neki stari in strastni ptičar lovi po Orlovi ulici pri g. Kolniku in drugih ptičarjih glasove za klerikalce s pretvezo, da bo Šušteršič izposloval dovoljenje za ptičji lov. Zlasti trobi okolu, da dr. Tavčar tega ne more izposlovat^ ker je naprednjak. Za danes zamolčimo ime tega ptička, ker nočemo žaliti njegovega delodajalca, kajti drugače se mu v resnici lahko pripeti, da bo res samo ptiče lovil. Srečo je pa ptičar na vsak način imel, ker ni naletel na g. Kolnika, ki bi mu gotovo pokvaril vse veselje dO' Su-steršičevega lova in s krepkimi limanicami pokazal pot, kamor spada. Učiteljski dobrotniki. Najbolji odgovor na gnusne »Slovenčeve" napade na »učiteljski konvikt" in na napredno učiteljstvo dajo učiteljski prijatelji in dobrotniki, ki prav zadnji čas, ko preži »Slovenec" po denarju in drugim premoženju, ki ga ima napredno učiteljstvo v svoji gospodarski organizaciji, darujejo prav znatne svote za »učiteljski konvikt". Darovali so: Mestna občina ljubljanska 500 K; županstvo na Viču 50 K; tvrdka Grubauer v Linču 610 K; učiteljska hranilnica in posojilnica 100 K; posojilnica za Loški porok, Drago, Travo in sosedstvo 20 K; posojilnica v Framu 10 K; kmetska posojilnica ljubljanske okolice 50 K; okrajna posojilnica v Litiji 20 K; posojilnica v Černomlju 25 K; tvrdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani 75'77 K; tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani 62 K. Vsem tem učiteljskim blagim dobrotnikom in zvestim prijateljem bodi izrečena tem potom za te velikodušne darove najtoplejša zahvala. Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj priredi danes, v četrtek, dne 13. aprila javni društveni shod ob 8. uri zvečer pri »Novem svetu" na Marije Terezije cesti, na katerem bo pojasnil društveni predsednik gosp. prof. Reisner pomen obč. volitev ter nezmožnost naših nasprotnikov. Društveniki, volilci in volilke vsi na krov, da se res prepričate, kaj je vaša sveta dolžnost narodno naprednega mišljenja, za ohranitev čiste slovenske, napredne bele Ljubljane v protest klerikalne nakane vsled novega občtnskega volilnega reda. Brivnice bodo v Ljubljani na velikonočno nedeljo odprte dopoldne, na velikonočni ponedeljek pa ves dan zaprte, na kar že sedaj opozarjamo ljubljansko občinstvo. Hudoben petelin pred sodiščem. Ne smete si ta naslov tako tolmačiti, kot da je kak poreden petelin stal morda zunaj pred sodiščem, pa tudi ne, da je stal kot obtošenec neposredno pred gospodi sodniki. Tudi si nikar ne mislite, da bi v resnem času Velikega tedna s tem petelinom pred sodiščem zbijali le kake šale. Stvar je namreč zelo resna in bi le želeli, da si jo vzamejo k srcu vsi tisti, ki imajo med svojimi kokoši tudi kakega, posebno pa še takega hudobnega petelina, kot je ta le Vahov iž Rožne doline. Ta vražji moški zastopnik naše domače perutnine je i-mel namreč strašno jezo na otroke; da, celo njih že odrasle pestunje je ta zlodej okavsal in očavsal. Posebno piko je imel na 31etnega Zakoškovega otroka ter krščenico Debeljakovo. Ne le da ju je večkrat okavsal, ampak ta perah ne more priti na površje. Upamo pa sigurno, da se bode odzvala našemu povabilu, in nam bode dana prilika pri priložnosti, občudovati njeno zmožnost tudi v operah. Roza Peršlova. Začetnica, ki varira med sopranom in altom. Rekel bi nekak mezzosopran, ki pa razpolaga z precejšnim obsegom, kar pri tem glasu navadno ni. Njen materijal je še v pevsko tehničnih povojih, in bi prišel na površje še-le po vežbanju. Da bi dosegla gotove uspehe na opernem polju, nam je priča izvedba partij, dasi majhnih, v Janko in Metka. Modulacija in zvok je lep, seveda ni prost začetniških napak, kar se pa dogaja še pri drugačnih pevcih, ki hočejo veljati že za mojstre. Svetovali bi ji, da se naj, za slučaj posvetitve gledišču, vežba v petju pri jednem naših izbornih učiteljev in lahko ji garantiramo, da ne bode brez uspeha. Mara Peršlova. Kdo ne pozna oni globoki alt, ki se ti zdi, gro-zan, pripovedajoč nesrečo in pogubo z svojo temoto že v naprej? Menda ga ni v Ljubljani človeka, ki bi ne poznal našega, če ga smemo tako imenovati (rodom je gdč. Peršlova Čehinja) najboljšega alta. Izvežbal jo je g. prof. Hubad, a še pred dovršitvijo njegove šole podala se je na naše gledišče. Poznamo jo že dolgo in žal nam je, da se nam prikaže ravno ona, petelinji hudodelc je šel pa je še dekli krila trgal s svojim ostrim kljunom. Ker lastnik tega bojevitega petelina ni maral nič slišati, da bi ga še pred Veliko nočjo poslal v deveto deželo, petelin sam pa le ni odnehal od svojega kavsanja, je bil njegov lastnik izročen kazenskemu sodniku. Ta pa ni mogel verjeti, da bi bil petelin, ki se prišteva vendar h krotkim domačim živalim, tudi res tako hudoben, da bi bilo treba zanj umeriti § 391 k. z., je gospodarja in petelina o-prostil. Javni obtožitelj pa, ki se mora že bolje poznati na kavsarije takih petelinov, se je pritožil zoper to o-prostitev. Včeraj so 4 gospodje visokega senata na vse pretege trančirali tega petelina. In so po temeljitem raziskovanju hudobnosti tega petelina izrekli obsodbo: Lastnik petelina je kriv v s m i sl u § 391, ker petelina ni zavaroval pred kavsanjem in se obsodi na 5 K globe ali 12 ur zapora. Medtem ko se je ta obsodba izrekla v razpravni dvorani, se je zuuaj na hodniku izvršila še druga krvava obsodba ; obsojeni lastnik petelina je sklenil, da tega kokošjega poredneža za Veliko noč — zakolje. Škoda, da ta petelin ni bil kot zadnjič pes Kastor kot priča zaslišan. Državni pravdnik bi moral pred očmi gospodov sodnikov doprinesti dokaz, da je petelin kot njegov obtoženec res tako hudoben, kakor ga toži. — Ja, petelini ki kav-sajo tudi odrasla dekleta, so res hudobni in ne zaslužijo drugega, kakor bo poskusil ta hudobui peteliu lz Rožne doline. Velik manifestačni ljudski shod sklicuje »Izvrševalni odbor" narodno-napredne stranke na velikonočni ponedeljek ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano »Mestnega doma“. Govorili bodo deželni odbornik gosp. dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec g! dr. Karel Triller ter člana »Izvrševal-nega odbora" gg. Jožef Reisner in Adolf Ribnikar. Dolžnost Ljubljančanov je, da se tega shoda v velikem številu udeleže, da bo že ta manifestacija pokazala kako krepko in močno stopa narodno-na-predna stranka v boj za belo Ljubljano! Na velikonočni pone-: deljek vsi na shod! : Občinska kriza v Sp. Šiški. Prišlo je, oziroma dozdevno gospodarska kriza v Sp. Šiški se razvija tako, kot smo že naprej vedeli. Klerikalni župan Pogačnik in njegov namestnik nemško - klerikalec Zelenka sta odstopila na povelje klerikalno-nemške zveze v glavnem taboru v Ljubljani, edino le v ta namen, da dični slovensko-klerikalni-nemško-pro-testantovski in židovski bratci izrabijo vsled odstopa povzročeno krizo za svoje spletkarije; deloma za nove kravje kupčije pri vodovodni zadrugi, kar je pa glavno: nove volitve v občinski ki je izšla v večini iz rok našega mojstra, tako redkokedaj. Ena sama vloga v celi seziji! Ono vložko v o-pereti Mamzelle Nitouche pač ne moremo imenovati nastop operne pevke. Tudi ni imela v edini svoji vlogi kot mati v Janko in Metka prilike, pokazati svoj glas v popolnem elementu. Storila je to v lanskem Trubadurju. Ne smemo tudi zabiti njenega interpretiranja pevske vloge igralsko, kar izvede vedno v popolno zadovoljnost in priznati jej moramo, da ve spojiti trenotke čustev medsebojno izborno. Že lansko leto se nam je grozilo, da izgubimo to domačo pevko in letos, kakor se čuje odide v resnici. Sicer ji privoščimo od srca, da bode i-mela priliko, kar je stotero drugim nedoseglivo, da se izvežba nadalje na konzervatoriju, žal nam je le, da uas zapusti s tem korakom gotovo za vedno. Ustvarila nam je mnogo lepih podob in veseli bodemo, če se bode kedaj kot dovršena umetnica spomnila na slovenski oder in nas posetila. Kaj naj pripomnim k zaključku ženskega osobja ? Z njim smemo biti pač povsem zadovoljni; žal, da nam inožki personal ki naj se obravnava v naslednjem ni bil po volji. Ne- vtikamo se v zadeve nikogar, vendar vesel bi bil, če bi videl vsaj še nekaj sezij te operne ženske moči skupal, kot so bile ravno minulo sezijo. (Dalje.) zastop naj bi jim prinesle novo nadvlado v slovensko-napredni Šiški. In zato smo v ponedeljek grajali nastop opozicije pri nedeljskem javnem ljudskem shodu, kjer se je na vse pretege kadilo z hvalospevi na klerikalni deželni odbor. Kaj je ta deželni odbor storil za to občino ? Na račun občine je dovolil 65.000 K. posojila pri kranjski hranilnici za popolnoma privatno vodovodno podjetje, ki obstoji iz R a j-ho vce v judo v, ter slovenskih klerikalcev. To je zasluga dež. odbora naše slovenske dežele ! Pa o tem se še obširneje pomenimo z gospodo pri dež. odboru. Za danes bi le še to omenili: Prvi korak slovensko-klerikalue nemške zveze v tej krizi je ta: Bivšemu županu Pogačniku so naročili da naj pripravi večino odbora k odstopu Pogačnik je te dni letal v potu svojega obraza okrog od hiše do hiše, celo v bolnici ležečemu odborniku Kuntara ni prizanesel. Razen Burgerja, ki je že preje odstopil ter veleposestnika Kneza, ki je le kot virilist v obč. zastopu in ki je prostovoljno odstopil, so vsled spletkarij Pogačnikove misije odstopili: V I. razredu: Bolaffijo Viktor, Zajec Anton. V 11. razredu: Zajec Alojzij, Borštner Ivan, Stele Jernej. V III. razredu: Kuntara Anton, Schigsch Emil. Vi rilisti: Kosler Peter, Knez Ivan, Vodnik Josip, Jančigaj Fr. pooblaščenec za Perhauc Marijo, Snoj Anton, Rotar Simon, Rosner M. Odstopilo je torej poleg župana in podžupana še 8 odbornikov ter 8 virilistov. V kratkem se imenuje gerent ki bo vodil posle za časa krize do novih občinskih volitev. Razpoloženje v Šiški vsled teh klerikalnih manevrov je tako, da kar najresnejše odsvetujemo, da bi s e gerentom Imenoval kateri tistih, ki so pri vodovodni zadrugi koiičkaj interesirani. Naprednjaki in sploh vse, kar čuti protiklerikalno, pripravljeno orožje v roke, pripravite se na boj, zmaga mora biti na naši strani! Anonimne ovadbe. Neki Trošt iz Slapa je bil v prepiru s svojo sosedo.Sklenil je jo ovaditi radi nekega po njegovem mnenju nepoštenega dejanja v zadevi nekih računov. Da bi ta ovadba bolj držala in bi nihče ne slutil, da je on nje povzročitelj, je pustil s svinčnikom spisano ovadbo po nekem drugem prepisati s črnilom, za podpis pa je naprosil neko žensko. Ker pa dotična jn hotela podpisati, je ovadbo kar brez podpisa odposlal na. sodišče v Vipavi. Ovadba se je končala s pripombo, da mora pristojna oblast v ovadbi navedeno zadevo natanko preiskati, sicer bi se morali tisti, ki o tej stvari kaj vedo, obrniti še na višio instanco. Sodnik v Vipavi, ko to ovadbo v roke dobi, je takoj osumil Trošta kot pisca. Namesto da bi se o v ovadbi omenjeni zadevi prepričal, je to ovadbo oddal državnemu pravd-ništvu s pripombo, da je Trošt pisec te ovadbe. Državno pravdništvo je odredilo zaslišanje Trošta kot pričo, sodnik v Vipavi je Trošta res povabil kot pričo, a postopal je z njim že takoj izpočetka kot z osumljencem. Irošt se je zbal in ko mu je sodnik se zagrozil, da bo zaprt, če ne pove resnice, je sodnik s to napačno metodo dosegel ravno nasprotno, Trošt je lzstrahu izp o ve d a 1 n e r e sn i -c.°- Vi,led postopanja sodnika se Trošt f11 smatral kot pričo, ki mora resnico izpovedati, marveč smatral se je kot obdolženca, ki se lahko tudi z neresnico zagovarja. Izpovedba je bila torej ? a g o v o r obdolženca, ne pa izpovedbapriče. Sodnik v Vipavi pa je Trošta sttiatral kot pričo. Proti Troštu se je Uvedlu sodnijsko preganjanje radi krivega pričevanja. In tako je Trošt prišel kot obtoženec pred deželno sodišče, ki ga je pa oprostilo. Senat se je namreč prilagodil stališču zagovornika dr. Sabotija, ki je dokazal, da Trošt ni bil zaslišan kot priča, marveč kot obdolženec. Že zadnjič smo z ozirom na ta slučaj na kratko omenili, Kakšno čud-Oo stališče je pri tem zavzemal dr. Pajnič, kot zastopnik državnega Pfavdništva. Trdil je, da je vsaka anonimna ovadba nečastna, ne glede na to, ali Je resnična ali ne. On je zavzemal tudi stališče, da treba pri aijonimnih ovadbah v prvi vrsti zarediti pisca ovadbe. Te-V11! nasproti smo že takrat pripomnili, a. je bilo to stališče dr. Pajniča , J e g o v a najnovejša i z n a j d-ai kajti znano je, da so politični in narodni nasprotniki napravili že marsikatero anonimno ovadbo proti naprednim Slovencem, ni pa znano, da bi bilo državno pravdništvo najpreje stikalo po anonimnih piscih takih ovadb. Stališče dr. Pajniča je v slučaju Trošta ne-glede na verjetnost v njegovi ovadbi označene vsebine med pravniki povzročil splošno zanimanje. Več kot o slučaju samem se je razpravljalo o načelu, ki ga dr. Pajnič zavzema z ozirom ravno na ta slučaj, namreč: Pri takih ovadbah je treba najpreje zasledovati pisca, če se ga zaloti, se ga tira kot pričo pred sodnika in se z grožnjo, da bo zaprt, če ne izpove resnice, nekako prisili h — krivemu pričevanju. To je gotovo čisto zagrešena metoda. In drugi del dr. Pajniče-vega načela je: Vsaka anonimna ovadba je nečastna ... Kaj pravi zakon k temu stališču ? § 87 k. p. r. določa: Ako ovadbe prihajajoče od osebe, ki svojega imena ni povedala, ali ki je popolnoma neznana, obsegajo določene, kaznjivo dejanje verjetno oznamujoče okolnosti, je treba sicer te okol-nosti pozvedovati; vendar se je pri tem tako ravnati, da ne bode nikake-ga hrupa in da bode poštenje obdolženih oseb kolikorkoli mogoče malo trpelo. Da bi se moralo zasledovati najpreje pis ca take ovadbe, o tem ta § nič ne govori. Sicer pa g. dr. Pajnič, vzemimo drug slučaj. Vam mora biti znano, da je pred več leti na Dolenjsketi bilo na več krajih mnogo požigov, da so neznani zlikovci že naprej pisali na prebivalstva zagroženih okrajev grozilna pisma itd. Neka družba gre nekoč v tem času čez Gorjance. Ker so bili to izletniki, ki je skoro vsak zase zasledoval kako raziskavo v Gorjancih in niso mogli ves čas skupno potovati, so se domenili, da' pridejo ta in ta čas gotovo v Metliki vsi skupaj, od koder potujejo ob Kolpi naprej. Ko eden teh izletnikov zaostane že daleč za družbo, naleti pred nekim brlogom na pogovor dveh zlikovcev, kakor se jih še danes vedno klati po Gorjancih. Da tudi mi ne zaidemo predaleč: Vsebina dotičnega pogovora recimo je bila ta, da mislijo tisto noč napasti neko orožniško postajo, drugi oddelek neko pošto, a tretji zažgati neki večji kraj. Ali so se ti načrti izvršili ali ne, zelo verjetno je bilo, da se izvrše. Neprostovoljni in nezasačeni poslušalec tega pogovora je potem, ko je dospel do bližnjih človeških bivališč, napravil ter izročil o tem kar je slišal ovadbo na pristojno oblast. Ker pa ni maral radi ovadbe imeti z oblastmi vsaj dokler je na potovanju nišesar opraviti, ovadbe ni podpisal. Ali je bilo to od dotičnega izletnika nečastno da je o tem kar je neprostovoljno od dveh hudodelcev slišal, obvestil oblasti, da so bile opozorjene na pretečo nevarnost? Kaj pravite Vi na to g. dr. Pajnič? Velja tudi tu Vaše načelo ali ne ? Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Sasanov na smrtni postelji. Carigrad, 12. aprila. Zdravstveno stanje ruskega zunanjega ministra Sasa-nova je naravnost obupno. V najboljših zdravniških krogih se zatrjuje, da je njegova bolezen popolnoma neo zdravljiva, in da je pričakovati vsak čas katastrofe. Radi tega je vprašanje nasledstva Sasanova že na dnevnem redu ruske vlade. Splošno se domneva, da bo naslednikom Sasanova imenovan dosedanji ruski poslanik v Carigradu, Čarikov, ki že te dni odpotuje v Carigrad. V slučaju, če bo Čarikov imenovan ruskim zunanjim ministrom, si bo prizadeval pred vsem, da se uresniči ideja balkanske zveze. Odlikovanje admirala Montecuccu-lija. Dunaj, 12. aprila. Cesar je odlikoval admirala Montecucculija z najvišjim avstrijskim redom, redom zlatega runa. Pogajanja med nemškimi svobodomisleci in krščanskimi socijalcl. Dunaj, 12. aprila. Danes so se zopet vršila med nemškimi svobodomisleci in krščanskimi socijalci pogajanja glede novih državnozborskih volitev. Posvetovanja niso imela nika-kega uspeha. Vendar pa se je posameznim krščansko socijalnim provincialnim organizacijam naročilo, da smejo svojevoljno sklepati kompromise z drugimi strankami, kakor jim bo pač ugajalo. Nezaupnica Maliku. Gradec, 12. aprila. Občinski svet v Lipnici, v največjem volilnem okraju dosedanjega nemškega kričača Malika, je odklonil zopetno kandidaturo poslanca Malika. Češke stranke in nove volitve. Praga, 12. aprila. Češki krščanski socijalci so sklenili, da ne bodo ni- kjer postavili svojih kandidatov za bodoče državnozborske volitve. Mla-dočehi pa ne bodo nikjer postavili svojih kandidatov v kmečkih okrajih, ampak takoj pri prvih volitvah gla-sovaii za agrarce. Zatiranje Poljakov na Pruskem. Berlin, 12. aprila. Pruska vlada je odredila pri nebroj Poljakih hišne preiskave. Aretiranih je že dosedaj nad 100 najodličnejših Poljakov, ki so obdolženi radi poljske propagande. Med poljskim prebivalstvom vlada radi teh persekucij velikansko razburjenje. Vstaja v Albaniji. Carigrad, 12. aprila. Črnogorska vlada odločno dementira vse vesti, da bi dobivali Malisori podporo od črnogorske vlade. V Carigradu su proti Crnigori skrajno razburjeni. V kratkem odide zopet v Albanijo devet bataljonov carigradske garnicije. Vinčarski nemiri v južni Franciji. Pariz, 12. aprila. Med vinčarji v okraju Marne je prišlo do popolne revolucije. Okoličani so se zbrali v velikem številu in napadli neko tvornico. Razbili so vsa okna in razlili okoli 20.000 litrov šampanjca. Vlada je morala odposlati v okraj Marne dragonce, ki so jih po hudem boju za barikadami razpršili. Lastnik in glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Za »Družbo sv. Cirila in Jfletoila”. Izkaz daril, poslanih našemu upravništvu. Gosp. Milan Plut, lastnik in gl. urednik „Jutra“ 20 K. Mali oglasi Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri itvečer. Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik v Spodnji ŠiSki. Prazne fikutljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte. U 30/15—1 D Ctt N N &> u X) E o N O U co N N rt CD OD W O -♦—* ^ ^ RJ 3 m M cu "O cx 03 C K/} OJ S? bJD cd ca so S? J=S 53 3 rt O PL, CO W)*3 n o c-3 v- ^ rs c/d O o > CJ “Ja u o o. D. O cu> •“S § Pozor! Edina v Ljubljani. c Laška kuhinja Pozor! Edina v Ljubljani. Vsak dan sveže ribe z Jadranskega morja raznih vrst. ------------- Kosilo za abonente od 50 vin. dalje. ———— Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka Specialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). Sardoni alla marinaja. Danes špecij ali teta od 7. dalje: Brodetto di pešce (juha iz morskih rib), trippe (vampi), polenta con baccala alla paruigiana, (risoto di scampi) riž na suho z raki, razne ribe, ostrige, golaš in druge špecijalitete. „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje -v 2=La,sledJ=iji±L to~ba.tea,rn a.Vi - Južui kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Bl«ž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pielil er, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuclis, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska;ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. prrNar.Momu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničntk, Židovska ulica. Klelnstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta, liemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstrlš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Kupujte Izvod samo 4 vinarje. Cognac Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana- Več izurjenih pomočnikov sprejme takoj R. GEYER, ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Zidna opek najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbni tvrdki Filip Supančie Šubieova uliea štev. 5. Vinotoč Mestni trg 13 (ustanovljen leta 1856.) priporoča za praznike svoja izborna namizna vina. Liter po 88 h, 96 h in K 1*28. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ..Ilustrovani JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. tednik n ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1 *80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana. mmfffrrffT Tovarniška znamka „IKO“. U •s 5 > OJ o cx