Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na cel poli, in velji po posti za eelo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr.. za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarni c i sprejemana na leto 3 gold. 60 kr. , za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXII. V Ljubljani 29. prosenca 1869. List 5. (fcešaik pri Jaslio&h. Dete Jezus. Za grešnika sem se z neba Ponižal, učlovečil, Al on ne mara za Boga, Ki bi ga rad osrečil. Jest solze točim , mraz terpim Na zvezku terde slame, Objeti serčno ga želim ; On ne ozre se name. — Grešnik. Li smem, o Dete! bližati Se grešnik jaslim Tvojim , — To noč nebeških milosti Boš milo solzim mojim? Dete Jezus. Oj pridi, pridi! se ne boj! Zaupno se približaj; Tud zate rojen sem necoj, Skesaj se in ponižaj! Grešnik. Prerad bi bližal se, al glej! — Prehudo sem te žalil, življenje celo sem skorej Te križal, in ne hvalil. Dete Jezus. Ce tudi tvoji grehi so Kakor škerlat rudeči, Ne boj se bližati zato: Je milost moja veči. — Grešnik. Al jest zgubljena ovca sem Že skorej mnoge leta; Se milosti nadjati smem, Ki Dete jo obeta? Dete Jezus. Zaupaj le terdno necoj V neskončno milost mojo , Plačnik bom jest za ves dolg tvoj. Bom rešil dušo tvojo. Grešnik. O blagor zdaj mi! naj doni Ti slava tisučerna, Ki smiliš revne se stvari, Ljubezen neizmerna I Prisegam tukaj ti zvesto Pri jaslih, Dete milo! Da serce moje Te ne bo Nikoli več žalilo. Dete Jezus. (»j, stori to; — obdajal mir Bo sladki strce tvoje, Jest bodem dobri tvoj pastir, Te vdružil spet med svoje; Ko tu zaprt- se ti oko, Bom drago mi lastnino. Dušico, k sebi vzel v nebo Na rajsko ženitnino. Svetemu Štefean. Rados lav. O mladeneč prečastiti, Štefan , vnetega serca, Žive vere, plemeniti, Polni svetega Duh A! Sprejmi, prosim, pesem mojo, Ki jo v slavo ti darim, In pomagaj s prošnjo svojo, Da kot ti za raj gorim. Zvest, junaškega poguma, Ves za Jezusa goreč , SkažeŠ se, ko Judov truma Tebi žuga, neboječ ; Serčno zmote dokazuješ Jim, peljan ko si pred zbor, Terdovratniin oČituješ Božjega sinu umor. Al namesto greh spoznati, Se serdijo nad teboj, Zunaj mesta te kamnjati Sklenejo brezserčni koj; — Duša tvoja pa slovesno V zboru se v nebo ozre, Veličastvo zdaj nebesno Tvojim se očem odpre. Glejte! raj zdaj solnČno-clati Mojim je očem odkrit, Ob desnici Božji stati Vitli Jezusa se svit j Ljud pa strašni glas zažene, In ušesa si maši, Tebe zgrabi, 'z mesta krene. Kani nje zbirati hiti. — Duša za BogA goreča Ne boji ločiti se, Ve, da tam je čaka sreča, Mtdi k Ženinu ko gre: ,,Ti pokazal si že raj mi, Zdaj, o Jezus, moj Gospod! — Le še mojo dušo sprejmi G«>r, ko kličeš me od tt»d." Že se vsuje kamnje na-te, Ti v ljubezni klečijoč Prosiš milosti za brate Terdovratne, še rekoč: „Ne prištevaj v greh jim te?a, O Gospod!" in divji vriš, Vdarec kainnja se razlega: Ti pa v Bogu v tem zaspiS. Tak končal si zmagovito, Pervi Jeznsov mučen'c! Sel k Zveličarjn v častito Mesto, kjer prejel si ven'c. Sprosi meni dar serčnosti, Sprosi tvojega duha, Kdaj da v raju vsih sladkosti Prejmem ven'c od Jezusa. Rado« lav. Spomini miadoztni škofa Hrnie-a iz zirasne dobe prekucife francoske. (Dalje.) Prigodki iz vojske v Vendee. Mi ga v zgodovini večjega nasprotja, kakor med Vandejci in njihovimi tlačivci. Na eni strani vidimo vse, kar blaži in povzdiguje človeško natoro, na drugi to, kar jo skruni in tlači. Krepostni in pošteni ljud se bojuje za svoje altarje in svoj dom, in da si neskušen v bojevanji, vendar premaguje mogočne čete, in po dobljeni zmagi vrača njim neusmiljenosti s prijazno miloto. Na drugi strani pa se odkriva prav temna plat francoske prekucije. Narodni zbor, razserden zavoljo vspešne hranitve kmetov vandejskih, je I. 17'J3 povelje dal, da se ima pokončati ves okraj, vasi požigati, možje, kolikor se jih najde, se imajo pomoriti, žene pa otroci odpeljati v središe Francoskega. Cele čete jih je šlo skoz naše mesto Kennes v pregnanstvo, in ker so se večkrat ustavili za nekaj časa, so jih dali v stanovanje raznim družinam. Poslali so bili k nam revno ženo, njeni hčeri in ker-šenico, da so se mogli kaka dva dni nekoliko spočiti. Namenjeni so bili, če prav pomnim, v Caen v stari pro-vincii normandijski. V resnici so bili revni; preden so zapustili domovje, so morali še viditi, kako so jim zažgali hišo, v kteri so tako dolgo stanovali, in toliko veselih ur preživeli, ktera je pa sedaj do tal pogorela; vidili so, kako so jim polje poraandrali in pokončali. Oče je zbežal k četam vandejskim, berž ko ne se jim je za vselej ločil. Dobrotna žena je bila stara kakih 40 let ali malo manj, poprej berhka pa zdrava, zdaj pa od strahu in žalosti vsa zdelana. Hčerima, kterih je imela ena 10, druga 18 let in bila veči od matere , se je brala na obrazu domača poštena izreja — bili ste srainožljivi in pobožni, vendar serčni in polni nežne ljubezni do svoje matere. Ko je žena zvedila osodo, ktera jih čaka, je poslala hlapca z nekoliko denarji, da naj gre po stranskih potih v Nantes, ter jih tam počaka, kedar bi prišla „peklenska naselba", ktera bi doveršila povelje, namreč pregnati jih iz domovja in pokončati premoženje. Ko je derhal končala svojo reč v njeni hiši, in so jih peljali v Nantes, je iskala svojega hlapca; pa čez nekaj dni ga je bila premamila skušnjava; tajil je, da je kaj prejel, in žugal, da ju bo pri gosposki naznanil, če bi kaj povedale. V tem nesrečnem trenutku se oberne uboga žena do dekle, rekoč: „Zdaj, preljuba, me boš morala zapustiti, nimam dalje s čim za službo tvojo te plačevati. Močna si in lahko dobiš dovoljenje v Nantes-u ostati, da se ohraniš. Hčerima in meni pa je pripravljena žalostna osoda, dalje pojdemo, prepustivši se previdnosti Božji. „Ne tako", pravi ubogo dekle, „kar bom zaslužila, naj bo vseh nas", in tako je bilo. Spomnim se, da je zvesta keršenica celo tista dva dni, ko so bili pri nas, iskala dela, da bi si kaj zaslužila in družini tako na daljni poti pripomogla. Moja mati so jih milovali in spoštovali, ter so storili, kar so mogli, da so jim pomagali. Se žalostneje je bilo, ker je bilo tedaj ravno 14 vojakov pri nas vsta-novljenih, ravno tistih, ki so v Vandeji tiste gerdobije počenjali. Prav veseli so pripovedovali grozovite svoje djanja, tako da so morali slušati ubogi pregnani Van-dejei te v serce skeleče pripovedke, ki so jim na novo rane sekale. M.aznfivi „Fort9chrittler/i" in pa po-z Ig ar Ji. *) Ognjeno sovraštvo zoper Rim in katoličanstvo jemlje zbeganemu napredovanju (fortschritt) tudi poslednji občutek za pravnost in nravnost (čednost). Tako je prišlo, da jih ni več groza kar očitno sočutje s potuhnjenimi morivci razodevati, naj bolj zaverženira hudo-delnikoin venec politiških mučencev krog čela ovijati, jih popisovati za „žertve papeške kervižejnosti." Do naj ^lobokejši stopnje zaverženosti se je pogreznil ta tako imenovani naprej —, naprej, kterega se morata sramovati olika in človeštvo, dokler res to ostaneta. Ze leta in leta punt podkopujc rimsko deržavo, naj pra-virniši posest sv. Cerkve. Poslanci (emisarji) italijanskega prckucijstva so napravili v Rimu prave jame za potuhnjene morije in zakletvo (spelunken des meuchel-mordes und der versclivvorung), in sežejo po vsakem po- * j Ta spis, iz „Volksztg»-.-4 \ Haltimori, naj pokaže, kaj se misli v svobodni Ameriki o lažnjivem napredovanji. Vr. močku, če je še tako zaveržen, da bi prebivavce v ro-govilstvo spravili, strahovali, k izdajstvu in odpadu zapeljali. Tolovaji in zavdajavci se najemajo, da bi po naj bolj zaničljivih in potuhnjenih potih s sveta spravili papeževo vojaštvo, sinove Cerkve, ki so prihiteli iz vsih strani sveta branit dedino sv. Petra. Ako bi kdo hotel poznamnjati vse pomočke, po kterih so že desetletja segali, bi bilo treba razviti tako nagnjusno podobo hudobij in ostudnost, kakoršne zgodovina gotovo še ne pozna. Bodalo, strup, razpokalice ali petarde, zapeljevanje k gerdobii, kriva prisega, laž in obrekovanje naj bolj nečednega plemena, kakoršne so zmožne priti le iz ust zapečatenih zakletnikov, in druge hudodelstva vidimo, ki se rabijo za to peklensko početje. Poslednjič se je rovarstvo lotilo razsuvanja s smodnikom, da bi se zavratno-morivsko mesarstvo pri Kastel-tidardi v drugem kalupu ponovilo. Podkupljeni so bili zaverženi in lakomni ljudje, da naj vojašnice podkop-ljejo in s smodnikom razsujejo. Pri kasarni Serristori se jim je to nekoliko pogodilo. Zvavi so se imeli zvečer na ogled sniti; ta trenutek je bil odmenjen, da bi se satansko djanje zveršilo. Zažgali so smodnik v pod-kopu, konec kasarne je bil kviško veržen, in blizo 30 vojakov je ta razpok prestrahovito končal... Namenjena je bila ta grozna morija vsemu kerdelu, le po nekem srečnem primerljeju je odšla večina brezbožnemu naklepu potuhnjenih morivccv. Brezbožnika, ki sta bila smodnik pod vojašnico spravila in podkop sprožila, je pravična roka dosegla in z življenjem sta plačala svoje hudodelstvo. Rovarji pa se čutijo sami zadete s smertno kaznijo teh hudodelnikov vred. Zbornica v Flo-rcncii kriči, kakor ko bi bila tovaršica teh zavratnih tolovajev. Kam je zašla ta Italija v duhovnem raz-djanji, da njena zbornica razodeva sočutje za hudodel-nike in papeževo vlado celo zato psuje, ker je po deželnih postavah potuhnjene morivce po pravici kaznovala? Kje je tukaj ostala očitna vest?... Znati je, da prenapeta jeza zoper Rim in rovarska strast je zamorila vsako čutje za pravnost, da se tudi naj pro-stejši načela za pravico več ne priznavajo. Ali pa je mar dovoljeno, kar sta storila Monti in Tonjeti, namreč politiško nasprotne potuhnjeno moriti ? — Je mar dovoljeno v tuje mesto se splaziti in tam ubojne mašine nastavljati? Je kali dovoljeno, celo kadar je napovedan vojskin stan, da ljudje, ki so vodniki požigavske derhali, podžgč in kviško veržejo kasarno, v kteri so brezorožni vojaki? Ali ne kliče za povračilo kri blizo 30 vojakov, ki so po tako potepinski poti po-morjeni! Je kali tukaj politišk napad, ki bi dajal še prostor prizanašbi, izgovoru, ali mečilne okolišine; ali niso mar tukaj hudodelstva zoper narodovske pravice...? Kdor je zmožen izgovarjati hudodelnike, kakor Monti in Tonjeti, ki so za denar tolik potuhnjen Eomor storili, se stori pajdaša in odgovornega za njih udo djanje. Nesrečnih v novoletni noči. Stari človek je slonel novoletno noč na oknu in je obupljiv se oziral v nepremakljivo, ozvezdano nebo, in na tiho, čisto, snežnobelo zemljo, na kteri ni bilo ne-sreonišega človeka od njega. Bil je že pri kraju groba. Vse svoje žive dni ni bil druzega pridobil kakor zmotnjav, grehov in bolezni trumo, okuženo telo, oskrunjeno dušo, serce polno strupa, starost polno kesanja. Najlepši njegovi mladi dnovi so se nocoj kakor duhovi in pošasti pred njim motali. Pripeljala ga je misel na razpotje, na ktero ga je bil oče naj pervo posadil, — čigar desna pot pelje k kreposti, v veliko in mirno deželo polno svitlobe, plačila, polno angeljev, leva pa na temne pota pregrešnosti, v globoko brezno, napolnjeno s stru- pom, polna zvitih kač in gadov, omotnih in kužnih so-parjev. Kače so se mu ovijale okoli persi, strup mu je na jezik kapal. Čez dolgo se je še le zavedil, kje da je. Ves zmešan in z nepopisljivo žalostjo jame moliti k Bogu: „Daj mi zopet mladost! Oče postavi me še enkrat na razpotje, da drugač volim!" Ali — njegov oče in nežna mladost sta že davno mimo šla. Vidil je lučico po močviiju skakljati in na pokopališu gasniti, in rekel je: „To so moji nespametni dnovi." — Vidil je zvezdo se uterniti in na zemljo padši ugasniti: ,,To sem jaz!" je reklo njegovo kervaveče serce, in ojstri zobje kesanja so mu razjedali oserčje. Živa domišljija mu je pokazala bežeče ponočnjake po strehah letati. Na pokopališu so strašila ostajale in zopet svojo podobo sprejemale. Med tim strašnim bojem se je neute-goma zaslišala godba iz stolpa v novoletni noči, in raz legala se je po okolici kakor daljno petje duhov. .Se resneje ga je to pretreslo. Pogledoval je proti nebu in zopet oči pobešal na zemeljsko okrožje. Spomnil se je svojih prijateljev v mladostnem cvetji, kteri so bili srečneji in boljši od njega, kteri so si na razpotji desno izvolili, in so zdaj ali serčni učeniki ljudstva, ali očetje srečnih otrok itd. Žalostno je zdihnil: „Tudi jaz bi lahko brez kesa prespal to noč, ko bi bil v mladosti pametno volil. O kako bi jaz lahko srečen bil, ako bi bil vaše novoletne želje in nauke spolnoval, moji dragi starši! V živi domišljiji njegove mladosti se mu je zdelo, da se duh z njegovo podobo na pokopališu dviguje in zdajci se je v novoletni noči v cvetečega mladenča spremenila. Nič več ni premogel vsega tega gledati, zakril si oči; solze so se mu uderle in curkoma letele na snežnobelo zemljo. Zdihoval je le še tiho in zmešan: „Le še enkrat, le še enkrat — se poverni, lepa moja mladost!" In prišla je res zopet mladost, — ker je le v novoletni noči tako strašno sanjal. Bil je še — mladeneč, toda: njegove zmote niso bile sanje. Zahvalil se je Bogu, da je še mlad, in da mu je še moč na razpotje se po-verniti, — izvoliti si bolji, desno pot, ktera pelje k čednosti in v zveličanje. Poverni se, mladeneč! z njim vred z leve poti, ne daj se zapeljati spridenim tovaršem, ne daj se zapeljati duhu časa in nikomur ne. Te strašne sanje bodo tebe kdaj sodile, in ako boš tudi ti ne mara zdihoval: „ Pridi mladost!" se lepa mladost ne bode povernila, kajti vsak le enkrat živi. (Po Richterju.) J. Cernogorec. *) Tri mesce na Julrocem. XXXIV. (Dženin. Planjava Jezrael ali Ezdrelon in njene znamenitosti. Mo-bamedanski rožni molek. Om-el-Fahem. Nevarnost od razbojnikov. Zer-Ajn ali Jezrael. Sol&m ali Sunam. Obmizna godba. Gedeonova zmaga. Savlova smert. — Saladin. Kleber. Nazaret.) Dženin, nekdaj En-Ganim (vertni studenec), levi-tovsko mestice v rodu Isahar jevem, je v prav prijetnem, z zelenjem obdanem kraju. Tukaj se prične silovita in preimenitna dolina Ezdrelon, po kteri smo drugi dan hodili vse ljubo dopoldne. Pravijo, da Dženin ima 2—3000 prebivavcev in med njimi nekaj kristjanov. Nekaj poslopij je dosti čednih viditi, zlasti pa džamija ali mošeja. V njih hišah se neki dobi dosti dobro prenočevanje; toda nam tega ni bilo treba, ker prebivali smo v svojih šotorjih. Ko smo drugo jutro ob šestih skoz ta kraj jezdarili, je bilo že veliko ljudi na nogah, kteri so nas stermeli z nepremakljivim očesom. Ta ali ta je imel svoj molek s 100 jagodami v roci, kakor bi djal k jutranji molitvi. Na tem molku mohamedani le jagode prebirajo, in vsaka jagoda ima pomeniti „hvalo Božjo." Naj imenitniši musulmane je viditi, kako v dru- *) Spis se je bil založil, torej zakasnil; prizanesite. Vr. šinah in pogovorih prebirajo svoj molek. Sploh se mora muhamedanom priznati ta lepa lastnost, da svoje vere se ne sramujejo tako, kakor mnogi pri nas. Se ve, da je taki rožni venec kaj lahko moliti, ko ni nič druzega delati razun jagode prebirati, kar se godi tudi med šne-kedranjem in pogovori z druzimi. Mogoče pa, da so bili med temi molivci tudi kaki kristjani. Precej iz vasi smo jo zavili po ezdrelski dolini pu-stivši kmali ob levi vas Om-el-Fahem (Mati oglja: to če reči, da je v tem kraju veliko oglja, da ima z ogljem opraviti, ali kaj enacega.) Naj popišem najprej slavno planjavo, po kteri ravno popotvamo. Planjava Jezrael, po greško Ezdrelon, dandanašnji Merdž-Ibn-Amir, se razširja poprek po severni Palestini od gore Karmela, ki je ob srednjem morji, doli ob hribih Gelboe, Taboru in malem Hermonu , pa do Jordana ondi, kjer teče iz genezareškega jezera. Dolga je 8 — 10 ur od vzhoda proti zahodu, od juga proti severu pa 4—5 ur široka. Mi smo šli tedaj skoz njeno širjavo. Ta obširni prostor ima podobo ostrega triogelnika, in se sme skorej pu-šava imenovati, ker le sem ter tje so kake vasi, ali bi djal, gnjezda. Zemlja je rodovitna, pa vode manjka. Kišon sam, ki ob deževji sprejema vse hudournike, je navadno suh ; ta potok izvira med Taborjem in malim Hermanom in teče v srednje morje. Nekdaj je bila ta planjava silo rodovitna, kar še zdaj po nekoliko razodeva. Vidil sem rasti pšenico, ječmen, graharico itd.; tako imenovani „kaktus" raste po grobljah v divjačini, kakor pri nas robida. Vender pa je po naj lepših ravninah sredi med rastlinami tako gosto kamenje natro-šeno, da sem se le čudil, od kod se jemlje. Neko ne-utajljivo prekletje se razodeva tudi po naj lepših krajih. Dalje od Om-el-Fahema so nam kazali kraj Mukr-ble. V teh krajih zavoljo Beduinov popotvanjc ni brez nevarnosti; leta 1847 je bila menda tukaj avstrijanski karavani roba poropana. Priderve se namreč Beduini od Jordana tudi v te kraje na plen. Vlada turška si marsikaj prizadeva zoper Beduinc, pa si jih ne more nikoli popolnoma podvreči. Posebno smo se bali bližajoči se Zer-Ajn-u, ker se je tudi dragoman nekako sumljivo vedel, kakor bi ga skerbelo. Že od deleč smo vidili na homcu pred seboj 40—50 divjaških ljudi s konji vred, ki so se nekako gibali, in vsak trenutek sem gledal, kdaj nas bodo napadli. Pa strah je velikrat prazen; rekel je dragoman, da pri mestih ali vaseh, sploh med ljudstvom, se ni napadov bati, ker vlada potlej celi kraj odgovoren stori ; nevarnost je le po samotah, kajti se ne more nihče na odgovor tirjati. Ob 8 smo šli mem tega gnjezda, ki je na homcu, in ima dve nekaj večji ozidji, eno je kakor kaka terdnjava ali kastelj. Ni pa Zer-Ajn tako kaj , kar si bodi; ta kraj je namreč nekdanje mesto Jezrael, stolnica slabo-glasnega Ahaba in Jezabele, kjer je ta hudobna žena tudi nesrečni konec storila. Od tega kraja ima ime cela planjava, ker Ezdrelon je ravno to, kar Jezrael. Homec je poslednje berdo bližnje gore Gelboe. hteje ta vas zdaj kacih 20 razdertin , med kterimi je kak sarkofag in druge starine; stari stolp je spremenjen v nekako sprejmiše za popotnike, kakoršno na jutrovem imenujejo kan. Oernikasti ljudje v tem kraju so lepe rasti, viditi prav čversti in zdravi. Dalje navzdol grede smo prišli v drugo dolino in bili smo zmiraj bližaj sloveče gore Karmela ob levi in Taborja ob desni strani. Ob *J smo bili v Solam-u, drugem znamenitem kraju, kjer nismo več toliko hudih obrazov vidili. Otroci so vpili za nami: „Hadži baba-bakšiši!" „Romar (ali popotnik) — oče daruj mi!4. Solim je velika vas, obdana z drevjem in zelenjem, na mestu, kjer je bilo nekdaj mesto Sunam. Prerok Elizej je bil tukaj prijazno sprejeman od Sunamljankc, ktere sina je bil pozneje k življenju obudil. Vidil sem po tem kraju rasti veliko naših želiš, kakor kamelic (ki so po vsi Palestini), cikorije , divjega maka id. Polje je tukaj prav pridno obdelovano. Proti 10", smo pri studencu sredi obširnega polja vžili kosilcc. Bila je velika vročina in kositren ploščič je bil hudo razgret, akoravno so veči del oblaki solnce zakrivali. Zato smo pa imeli pri kosilcu obmizno godbo, da malokrat tako. Velika luža z gostim, prav velikim bičjem je bila namreč zraven naše pojedine, inpostrežne kvačice so v vsih mnogoterih tonih nam „dober tek" vošile. Ravno v tem kraju so šotorili damaški kupci, ki so\elikokonj gnali proti Jeruzalemu. Damaški konji so posebno sloveči; tudi v naši karavani ni bilo brez tacin, če tudi ne povem, kdo ravno je damaščana jahal. Vse drugo veselje pa je bilo, da smo imeli goro Tabor skorej vstrič sebe in Nazaret že tako blizo. (Koncc tega oddelka n&sl.) M*krive slovenske. „Po Rimljanih so podedovali kulturo Germanje in Slovan je, Germanje z nalogo, da jo dalje nazapad ncso, Slo vanje pa, da jo prek srednje Azije z obresti nazaj Indiji in sploh Aziji vračajo ... In res vidimo, da je pred vsim germanski živelj nositelj kulture v Ameriko, in slovanski v Azijo... Dan denes vidimo tedaj še dve velikanski kulturni ognjišči stvarjati, namreč germansko v Ameriki in slovansko v izhodni Evropi. Njene vspehe na teh novih toriščih, njen sad v teh novin domovjih se ne da prerokovati, ali slutiti ga moremo, da bo lepši od indijanskega, egiptovskega, gerškega in rimskega. Dva mlada orijaša: svobodne deržave severno-amerikanske in slovanska Rusija sta kulturo na pleča vzela, da jo raznašata sebi v slavo in človeštvu v prid po pokrajinah, ki so do zdaj ležale v temi nekulturstva. Severna Amerika in Rusija, to sta dva mlinska kamena, med kterima se bode, kedar bodeta mleti začela, ves drugi svet razmlcl. Bodočnost svetne zgodovine stoji na Rusiji takraj, in na severni Ameriki onkraj oceana... Prečka, ki derži od jadranskega morja do baltiškega, to je tista os, ki svet na dvoje deli, ki narode na dvojno kulturo lomi, na germansko proti zapadu, in na slovansko proti izhodu.. Ob tej progi je rivanje narodov zmiraj veče bilo, kakor drugod, zakaj tukaj se dva sveta stikata, dve kulturi bijeti. Mi Slovenci in Čehi stražimo na tej progi slovanstvo, in imamo tedaj kot prednje straže slovanstva pervi napade nemške kulture odbijati, in res vsak dan bijemo veče ali manie boje ž njo" itd. Kakor ni res, da so Slovanje vsi svojo dosedanjo oliko podedovali kar po Rimljanih, tako tudi ni res, da je pred vsim germanski živelj nositelj kulture v Ameriko. — Da bodo mogli Slovani vspešno razširjati oliko, je treba, da si jo prilastijo prej popolnoma sami. Kaže se, da večni vladar res kliče slovanske rodove na delo. Že se gibljejo in mnogi delajo prav marljivo. Marsikaj so že pojasnili na pr. v jezikih, v zgodovini itd. Odpirajo se jim tudi viri, iz kakoršnih Romani in Germani niso mogli zajemati. Slutiti se toraj sme, da bode vspeh njihovega delovanja za občno oliko lepši od indijskega, egiptovskega itd. — V ta namen je pa pred vsim potreba, da se Slovani poprimejo prave olike in da jo širijo po tem po pravi poti z dostojnimi pomočki in zedinjenim prizadevanjem. Slovanska Rusija, pravijo, j c poklicana, da ponese kulturo proti vzhodu. Bodočnost svetne zgodovine takraj oceana, se celo bere, stoji na Rusiji itd. Leta 1867 je v Moskvi prišla na svitlo Kratka občna zgodovina ali historija za pervo ali začetno podučevanjc, ktero je sostavil A. M., in 1. razstavek se brez predgovora in vsakterega pojasnjenja glasi tako-le: Pervi liudje. — „Zemna poverhnost je prej bila pokrita z vodo ; vulkanske sile ali moči so storile, da so izobrazile se na njej vzvišenja. Le-to se dokazuje s tem, da gore kažejo vse znamnja prej bivšega morskega dna: na njih nahajajo rakovine (školjke, mišeljne). Tako, na Pilatovi gori v Helveciji (Svejcariji) se dobivajo rakovine na višini 8000 čevljev (1443 sež.), v Ameriki 15000 čevljev visoko (2143 sež.), in na Antil-skih otokih je skoraj vsa zemlja iz okamnelih črepo-kožnih ali lupinarskih žival. Kadar je voda pošla, so se prikazale na zemlji tudi četveronoge živali, ostanki dopotopnih žival se dobivajo tudi še sedaj po raznih mestih in prištevajo se nekaj k rodovom, ki so popolnoma zamerli, nekaj k takim, kteri so se ohranili do sih dob, vendar so se iz-maličili; nemnogi iz njih pa so ostali na videz, kakor so bili poprej. V Sibiriji na bregovih Oba, Eniseja in Lene se nahajajo ostanki ogromnega zaroda slovanskega; ravno tako tudi v Germaniji blizo Kanštadta na Virtem-berškem; blizo Burgtone v Turingenu; bliz Tide v Bravnšvejgu; na gori Monmartre blizo Pariza; v Irlan-diji; bliz Maastrihta; v Italiji; bliz Buenos Ajresa; bliz Oksforda in posebno v Mugendorfskih jamah (vzlasti v Gajlenrejtski) v severni Bavariji. Sledi izkopanih ptic, najdene v letu 1836 v severni Ameriki. Neredki so tudi podzemni lesovi. Pervi ljudje so izbirali si različen način življenja, sode po tem, kje so se naseljevali: v gojzdih, na gorah, po ravninah, ali ob rekah. Tako so vznikli ali pognali ribolovi, zverolovi, pastirji in zemljedelci." Koj na to pod št. 2. piše od Indije. „Indija je bila, se pripoveduje, perva dežela, naseljena z izobraženim narodom. Mi nič ne vemo o njeni pervotni hi-storiji; čudovite razvaline pa, kterih nektere so po pre-štetii braminov stare blizo 8000 let, dajo visoke zapo-padke o izobraženosti Indijancev v globoki starodavno-sti... Njihove perve knjige so nam le malo znane" itd. — Uboga mladina raskoslovanska, sem vzdih-nil prebravši 1. razstavek te občne zgodovine, kako rano bodeš ti brez Boga! Kako se mi smili tvoj um, ako se v pervem zgodovinskem podučevanji „kultivira s tako kulturo!" Smiliš se mi pa tudi ti, slovanska Rusija! ako misliš pobrati kulturo ondi, kamor so z njo zabredli nekteri nemški učenjaki. Ti si koplješ po tem takem kapnice, ktere vode ne derže. — Nikakor ne grajam zemljeznanskih preiskovanj in dokazov, marveč čislam rakovine, črepahe, slonove kosti, če tudi bliz Buenos Ajresa; vendar smilijo se mi učenjaki, kterim so one vse boljši in terdnejši dokazi od razodetih resnic, kterim se mnogi taki celo posmehu je jo. Tedaj moram reči, da so njih rakovine in črepine, ptičje sledi in podzemeljske vodice le kapnice, ki vode deržati ne morejo. V Indiji je kultura doma, toliko in toliko čez 4000 let je stara že v razvalinah, pravite, pa sami spoznavate, da o njeni pervi historiji nič ne veste, in indijanske knjige le malo poznate. Kaj je to? —Sumljivo ie tudi, da se v slovanski Rusiji po tej knjigi kaže tako kulturno ognjiše; ako je enako germansko v severni Ameriki, se bo pač res bati, kakor pravi naš slovenski pisatelj, da se bode, kadar začneta mleti ta dva mlinska kamna, razmlel med njima ves drugi svet! Bodočnost take svetne zgodovine in take kulture je na vulkanu, v vedni nevarnosti. Da se pa tu pomaga, ohrani in popravi, kolikor se še da, je treba, da se slovenski rodovi vzbudijo in vzajemno podpirajo, da se skerbno varujejo te res „za-padne kulture," poprimejo pa se prave olike, ktera jihr more na temenu večnih resnic slavno povzdigniti ter i"im bit? „studenec žive vode, ktera teče v večno življenje." n ker so ravno Čehi in Slovenci prednje straže — raničarji — slovanstva na zapadu, naj le vsak dan i je jo boj zoper tako napčno kulturo. Iz serca tedaj želim, da bi slovenski narod te kulture ne sprejel nikdar na svoje pleča, ter je nikoli ne raznašal po svetu, temuč da bi se poprijemal prave olike, kakor doslej, in po svoje z božjo pomočjo zidal njeno poslopje slovanstvu, svest si, „ako Gospod ne zida hiše, da se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje." Ps. 126, 1. J. Mn. Ogled po Slovenskem in dopisi. lc Ljubljane. Bukvarjem. Znano je, da se na-pravlja katoliška družba za Kranjsko v Ljubljani. Ta družba bode imela tudi svojo bukvarnico, in bukvar-nice brez bukev, to je nemogoča reč. Se ve, ta bukvar-nica bode imela le poštene bukve. „Danica" bi rada v ta namen kaj dobrega storila, in se ponudi vsem bukvarjem in pisateljem, da hoče vsake za naznanilo pripravne bukve svojim bravcem naznaniti in bukvarje imenovati, pri kterih so na prodaj , ako en iztis vsacih zadevnih bukev pošljejo za bukvarnico nove katoliške družbe. S tem bodo storili družbi veliko dobroto in pa sebi korist, ker bodo bukve priporočene, in marsikdo jih utegne tudi zato potlej zase kupiti, ko jih bo v društvu vidil. Bukve se hvaležno sprejemajo v vsih jezikih, zlasti pa v slovenskem in nemškem. Če po taki poti tudi po več iztisov ene knjige pride, nič ne škoduje, ker bravcev se nadjamo prav veliko. Tudi drugi verniki, ki morejo uterpeti kake pripravne bukve, so pro-Šeni, da bi jih družbi darovali. Mnogim pisateljem in založnikom leže stare bukve po hrambah, ki se malo kupujejo: tukaj bi dobro služili nekteri iztisi. Upamo, da tako se bo naša katoliška bukvarnica hitro in močno narasla. --č—. (Pojasnilo gg. duh. pastirjem). Ker se od več strani poprašuje, kako da gre odslej ravnati zastran pozakonitve otrok (legitimatio prolium), naj odgovor v Danici služi saj začasno vrazjasnjenje do-tične novejši postave, dokler se ta postava s primernim {>odukom ne razglasi po navadni poti. — Poglavit raz-oček med novo in med poprejšnimi postavami zastran pozakonitve otrok je ta, da po novi postavi od 12. sept. 1868 nima nobena gosposka čisto nič več opraviti v tej zadevi. Po novi postavi namreč ni v pozakonitev otroka nič druzega treba, kakor samo gotovega dokaza, da sta v zakon stopila ravno tista ženska in tisti mož, ktera sta v kerstnih bukvah zapisana ko mati in oče nezakonsko rojenega otroka. Odsihmal se mora tedaj sleherni nezakonski otrok med zakonske šteti, ako je le gotovo: 1. Da je njegova nezakonska mati s pravim svojim imenom v kerstnih bukvah zapisana; 2. da je tisti, ki ga nezakonska mati za očeta otrokovega naznanja, želel ali privolil, da se ko oče nezakonskega otroka v kerstne bukve zapiše, naj se že d& zapisati koj ko se otrok kersti, ali kadarkoli pozneje. (Da se neznana oseba ne sme zapisati v kerstne bukve, dokler ni popolnoma dokazano, da ime, ki ga pove, je res njeno pravo ime, pač ni treba pristavljati); 3. Da sta potem oba v zakon stopila, in sta v poročnih bukvah ko poročena zapisana. Kadarkoli je tedaj ali po poročnih bukvah ali po poročnem pismu gotovo, da dotična mož in žena sta ravno tista, ktera sta v kerstnih bukvah zapisana ko mati in ko oče nezakonsko rojenega otroka, je tudi pozakonitev tacega otroka sama po sebi dognana, ter g. fajmostrom ni treba druzega, kakor pristaviti v kerstne bukve na primerno mesto samo to opombo, da sta 1.1. in I. I. po spričevanji poročnih bukev ali poročnega pisma te in te fare v zakon stopila. Doslej navadne opombe, da je otrok pozakonjen (legitimiran) itd., ni več treba, ker se bo odslej to samo po sebi razumevalo, samo da se dokaže tako, kakor je bilo ravno povedano, da oče in mati nezakonsko rojenega otroka sta se dala poročiti. — K. — Marsikomu prav pride knjižica, ki jo je o kerstnih, poročevanskih in mertvaških bukvah ravno kar na svitlo dal veleučeni škof dr. Fesler.*) Neki ukaz kar naravnost terdi , da „matrike" v Avstriji so deržavna naprava, in to je enim že dosti, oni so prepričani, da je res. Ali taki derzni misli naša knjižica izpod nog jemlje tla, brez polemike djansko dokazovaje, da je katoliška cerkev o keršenih in poročenih več kot dvesto let, o umerlih dolgočasa že zapisnike imela, preden jih je deržava za svoje potrebe rabiti začela. Že tridenški zbor je 1. 1563 ukazal: „Naj fajmošter ima bukve, kamor so zaznamovati imena teh, ki v zakon stopijo, in njih prič. tudi dan in kraj poroke, pa da naj te bukve skerbno hrani/'") Naj ima tudi zapisnik teh, ktere kersti, in njih botrov. 3) Ker pa ta splošni ukaz ni vsega dovolj natanko načertal, je papež Pavel V (tedaj cerkvena, ne svetna oblast) 1. 1614 v cerkvenem obredniku (Rituale Ro-manum) postavo o farnih bukvah ponavljaje na drobno določil, kaj naj se v kerstne, kaj v poročevanske in mertvaške bukve zaznamuje, namreč: leto in dan rojstva, kersta, poroke in smerti; ime keršenca in botrov, poročenih in njih prič, ter umerlega ; kraj rojstva, kersta, poroke in pokopališča, ime duhovna, ki je pri tem cerkveno opravilo imel, in druge znane okoliščine. Tedaj so farne bukve že pred poltretjesto leti bistveno take bile, kakor dandanašnji, in to po cerkvenem povelju. Če pomislimo, da je cerkveni obrednik od tistega časa do leta 1864 brez števila natisov že doživel in toraj gotovo tudi učenemu pravoslovnemu profesorju Hel-fertu, ki o njem piše, v roke prišel, pač spoznamo, kako terdne vere je mož bil, da je sam sebi verjel, kar je učil: „Kar je zbor tridenški o kerstnih bukvah le sploh načertal, se ni razločno razložilo. Tudi cerkveni obrednik le veleva fajmoštrom, naj se navadne oblike der-žijo, pa ne pove, kakšna da je. (Tako je ostalo), dokler se deržava teh bukev ne poprime." 4) Kako radi mnogi to verjamejo! Sej je res — zoper cerkvene pravice. Po načertu rimskega obrednika so se v posameznih škofijah farne bukve napravljale, v nekterih še celo preden je bil Pavel V to ukazal.5) Znamenito je, da to, kar pasovski obrednik 1. 1709 po vsi škofiji, ki je tedaj tudi linško in šentpolitansko obsegala, veleva o „matrikah," je avstrijanska vlada brez obotavljanja s primkom „povelje cerkvene oblasti" (geistliche Obrig-keit") sprejela med svoje postave. 6) Davno toraj pred cesarjem Jožefom II so bile te bukve po Avstrijanskem vpeljane, pa ne ko deržavne, ') Stand der Frage wegen der pfarrlichen Tauf-, Trauungs- und Sterbebiicher in Oesterreieh, Sartori. 1*69. *) Ilabeat parochus libruiu, in quo conjugum et testium nomina dieinuue et locum contracti inatriinonii decsribat, quem diligen-ter apud se custodiat. Sess. XXIV,