Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI	, Štev. 172 a
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem« •tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ca« loletno 34 Lir, ct inozemstvo 65 Lir. Ček. raft. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserat«. Podruinlcai Novo mesto,
Izključna poobln5?enlČB *a oglaševanje IfafljansVega in lujega Izvora) Unione Pubblicita Italiana & A„ Milano.
V Ljubljani, v soboto, 3S.jui"a 1943
Bpedlrlon« la abbooanieolo postala 1'uituine plačana » »oiounl
Prezzo - Cena L 0.80
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika
g Uredntitvo In apravai Kopitarjeva k. Ljubljana, g 5 Redazione, Amininistrnzione: Kopitarjeva t, Lubiana. š Š	Telefon 4001-4005.	Š
At>boD«mraUi Mtu j
18 Lire E»t«ro, me-i« 3150 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.« Lubiana 10 650 pet gli ahbonamenti, 10.349 per 1« in-J •crzioni. / - j
Filial«! | Novo me»to. .' I
Concesslonarla esclnslva per !a pnbbTlcltS 31 provenli-nza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 1161
Obrambni boji na Siciliji
Odbit napad na italijanski konvoj
Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. 1161:
Na Siciliji so čete obrambe še naprej hudo zapletene v obnovljene sovražne napade. V vodah vzhodno od otoka so italijanski motorni torpedniki odbili ofenzivne sunke sovražnih cdinic proti našim konvojem. Letalski nnpndi na nekatere kraje v Lazi u in v C n 111-pnniji so povzročili majhne izgube.
Naši lovci so prostregli skupino, ki je letela nnd N u p o 1 i j e m in sestrelili en (bo-niotornik,
•	General A mb ros i o.
važne nove ukrepe
Ustanavljanja strank do konea vojne prepovedano — Zbornica fašija in korporacij razpuščena
Rim, "0. jul. AS. Agencija Štefani poroča, da je vlada poleg ukrepov, ki so /e bili sporočeni, znova potrdila prepned o ustanavljanju sleherne politične stranke /a ves čas vojne. Zaradi tega je samo po sebi prepovedano med vojno v kakršni koli obliki uporabljati znake, znamenja in zastave, ki bi se kakor koli nanašale na politične stranke. Edino znamenje, ki mora v sedanjem trenutku združevati in blatiti vse Italijane, je znamenje tribarvnice.
Na isti seji vlade so oklenili zaključiti poslovanje in razpustiti fušistovsko in korpora-cijsko zbornico. V štirih mesecih |h> koma nem
Upokojitve ter imenovanja novih prefekta
Rim, 'SO. jul. AS: S Kraljevim ukazom so bili premeščeni pretekli:
Upokojeni so: Itorri Dino, prefekt v Turinu; Le Pora dr. Anlonio, prefekt v Liltoriji; gr. uff. Olivari Vincenzo, prefekt v Manlovi; ltag. Dinale Noss, prefekt v Vicenzi; gr. uff. Tamburini Tullio, prefekt v Triestu; rng. Moseoni Giovanni, prefekt v Udiue; gr. uff. Corlese Guido, prefekt v Aquili; comm. Bellini Erancesco, prefekt v Goriziji; gr. uff. Pareuti Era, prefekt v Comu; Scassellati Sfor-zelini Erancesco, prefekt v Anconi; Slracca Giu-seppe, prefekt na razpoloženju; 'losi dr. Atlilio, prefekt v Beggio Calabria; rag. Vicari Eorlunalo, prefekt v Potenzi; De Cesare Nicolo, prefekt na lazpolož.; adv. Ucccli Oskar, prefekt v Milanu; gr. uff. Varano Alberto, prefekt v Palermu; comm. Grazioli Emilio, prefekt v Cataniji; gr. uff. Lu-ciano Censo, prefekt v Benetkah,
Na razpoloženje je postavljen dr. Massimiliano Dandrea, prefekt v Salermu.
Premeščeni so: Cioltola dr. Vincenzo, z razpoloženja v Turin; dr. Ueinoldi Giuseppe iz Cunea v Lillorio; dr. Mario De Cesare iz ministrstva v Brescio; dr.Jtodolfo Biuncorosso iz ministrstva v Aquilo.
Poklicani so bili nazaj v službo: dr. Mario Montacchi v glavno ravnateljstvo za vere; dr. Co-suzza Giuseppe v Trieste; dr. Chinramonte Michele v Como; dr. Palineri Ruggcro v Benelke; dr. Sac-chetti Sebastiano v Aucono.
Za prefekte so bili imenovani: general D'An-tonio Giovanni v Milanu; podprefekli: Azzaro Sal-vatorc v Calanijo; dr. Carnevale Torqua'o v tio-rizijo; dr. Gloria Plo v Vicenzo: dr. Spcriale Ro-sario v Reggio Calabria; dr. Tedeschi Erancesco v Maulovo; dr. Arturo Vacca De Dominicis v Sa-
lerno; dr. Mario De Govzucta v Potenzo; dr. Uro Mazzolani v Udine; dr. Srhiavi Carlo na razpoloženje v ministrstvo; dr. Cesare Cardaroue na razpoloženje v ministrstvo. •
vojnem stanju bodo volitve v novo poslansko zbornico in i>o poskrbljeno, da bo ta zbornica [totem sklicana in da bo začela z delom.
.Na tej seji so sklenili tudi odpraviti vse zakone, ki določajo omejitve v zvezi s e.im-skim stanom.
Vse ukrepe jc takoj potrdil vladar.
Rim, "0. jul. AS. Agencija Štefani poroča: / ukrepi, ki se že izvajajo, se je začelo opro-ščanje listih, ki so bili obsojeni zaradi polhič-nih prestopkov. Ker je treba pri tem upoštevati znatno število primerov, ki se bo treba nanje ozirati, sodijo, da bo izvedba omenjenih ukrc|K)v neogibno zahtevala časa. Znpoveduli so. da se je treba izogniti slehernemu birokratskemu zavlačevanju in da je treba pretres posameznih primerov pospešiti, kar se le da.
I/ varnostnih razlogov, ki jih narekuje skrb za javni red. so bile prijete številne vidne osebnosti, ki so se nekdaj borile v razpuščenih vrstah fašistovske stranke.
Sovjetska bojna enota potopljena — Angleži izgubili 54 letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jul. AS. Vrhovno povclinišlvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na bojnem področju pri O r 1 u so bili spet zavrnjeni silni pehotni in oklepni napadi.
Južno od Ladoškega jezera je napadalno delovanje sovražnika ie bolj popustilo. Ponovni krajevno omejeni napadi boljžcvikov s podporo oklepnih voz in bojnih letalcev so bili krvavo odbiti.
Nemške pomorske oborožene sile so ponovno obstreljevale sovražne postojanke ob reki M i u s in poškodovale s topniškim zadetkom oklepni vlak.
VFinskem morskem zalivu so lahke nemiikc pomorske sile potopile lahko sovjetsko bojno enoto.
Na Siciliji so nemške čete v srednjem odseku obrambne fronte zavrnile sovražnikove poskuse za predor z izgubami za nasprotnika. Pred južno obalo otoka je bila s težko bombo zadela P000-tonska prevozna ladja tako hudo, da sc lahko računa z njenim uničenjem.
Na Atlantik u so Iclala potopila 10.000 ton-
Kom^tsrji o izjavah novega zunanja ministra
Sofija. 30. julija AS: V političnih krogih bolgarske prestolnice je novica o vladi maršala Badoglia, ki mu je bilo zaupano vodstvo usode Italije, imela ugoden odmev posebno v vseh plasteh javnega mnenja. V Sofiji poudarjajo, da vlada v Italiji popoln mir. V težki uri, pravijo v bolgarskih političnih krogih, je italijansko ljudstvo pokazalo vsemu svetu zgledno edinost in popoino predanost domovini. Zbrani okrog slavne osebe Kralja in Cesarja so si vsi Italijani edini v volji, da bodo služili z vsemi silami svojemu narodu. Sofijski lisli menijo, da dajejo Italijani danes dokaze za svojo popolno enotnost v čustvovanju in v disciplini,v izpolnjevanju dolžnosti in vdanosti do države. Poročila iz Carigrada, ki jih bolgarski tisk ponatiskuje, govore o izjavah, ki jih jo novi zunanji minister Guariglia dal, preden je zapustil Turčijo. Minister Guariglia je dejal: Jpolitika nove vlade maršala Badoglia ne bo slonela na teoriji, temveč na stvarnosti in na italijanskih narodnih koristih. Nova italijanska vlada ni vojaška diktatura. Naša vojaška sila še ni uničena, pač pa se prcsnavlja in ojačuje.c Končno je minister Guariglia izrekel zadovoljstvo nad turško zunanjo politiko in izrekel upanje, da se bodo odnošaji jned Turčijo in Italijo stalno zboljševali.
Vladna sprememba bo Italijo okrepila
Šanghaj, 30 julija. AS. Tisk soglasno objavlja proglase Kralja in Cesarja in maršala Badoglia in poudarja, da so dogodki v Italiji resnično zgodovinskega pomena. Ta sprememba — pišejo listi — je zgolj notranji preokret, ki je določen združiti vse sile naroda pod visokim vodstvom Vladarja, ne pa oslabiti državo. Odstranitev notranjih nesoglasij bo še bolj okrepilo narod. Listi objavljajo življenjepise maršala Badoglia in novih ministrov in pravijo, da so na oblast prišli ljudje, katerih tehnična sposobnost je dobro znana v Italiji in v tujini.
Zagreb, 30. julija. AS. Zagrebški politični krogi izredno pozorno spremljajo vladno krizo v Italiji, ki je nastala v tako zgodovinskih okoliščinah. Tisk posvečuje tem dogodkom cele
kolone na prvih straneh in objavlja slike Kralja in Cesarja in maršala Badoglia. Listi poročajo tudi o manifestacijah v vsej
pa
sko trgovsko ladjo, dve nadaljnji veliki ladji sla bili hudo zadeli.
Oddelki sovražnih bombnikov so včeraj podnevi napadli llelgoland ter nekatere kraje v so-veriiniiciUKkciii obalnem ozemlju, nieil njimi K i e 1, preteklo noč pa so ponovno izvedli hud teroristični napad na Hamburg, ki je povzročil nadaljnje razdejanje v mcslti. Prebivalstvo je imelo visoke izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 51 sovražnih letal.
Nemška bojna letala so metala v noči na 30. julij bombe na cilje v j u z n i A n g I i j i.
Obalne zaščitne enote vojne mornarice so potopile preteklo noč en angleški hitri čoln.
živahno pišejo o dogodkih v Italiji in pravijo, (ta je vse prebivalstvo s silnim navdušenjem sprejelo proglase Vladarja in maršala llugo-glia. I isli pri|H>minjn.jo, tla ni bilo ne revolucije. ne državnega udara, f inski tisk podčrtava. da je šlo zu ustavno krizo, ki je bila razrešena nu ustaven način.
ugotavljajo, da so izraz hvaležnosti naroda do Savojske hiše i" do oboroženih sil in upravičen zakonit izraz najvišjih rodoljubnih čustev. Helsinki, 30. juliju. AS. Finski listi zelo
Svarilo italijanskemu ljudstvu pred lažnivimi govoricami
Rim, 20. julija AS. Agencija Štefani sporoča: Se vedno sr razširjajo lažne govorice o senza-Italiji' in cionnlnih dogodkih, ki nimajo nobene resnične
osnove. Take govorice trosijo neodgovorni in proti-narodni ljudje, ki bi radi motili red in mir. Državljani naj ne verjamejo takim glasovom in naj jih na noben način ne širijo dalje.
Obramba argentinske nevtralnosti
Riienos Aires, 30. jul. AS: Načelnik policije je vsem listom poslal oklic, v katerem jih opozarja, da je nu.ino potrebno izogibati se objavljanju novic, naslovov in razlag, ki bi lahko kršile nevtraluostno politiko države ter koristile propagandi katere koli vojskujoče se stranko.
Ameriška letala nad Hongkongom
Ilongkong, 30. jul. AS: Ameriška leinla iz Kitajske. ki so se prikazala včeraj popoldne nad llong-Kongom, je topništvo protiletalske obrambe odbilo, kakor javlja poročilo glavnega stana. Letala, ki so tjavendan zmetala kakih dvajset bomb, so povzročila le prav lahko škodo.
Md begunskimi vladami v ionionu
Silna trenja med političnimi in osebnimi nasprotovanji

Jasna premoč japonskega orožja na Tihem morju
Tokio, 30. julija. AS. Vojaški strokovnjaki komentirajo vojne dogodke po prvi pomorski bitki pri Salomonskih otokih pa do zdaj in ugotavljajo, du je v južnem delu Pacifika japonsko orožje v očividni premoči nad angleškim in ameriškim. Komentarji poudarjajo, da je bilo po prvi bitki pri Salomonskih otokih na letu področju še 12 bitk na sujiem. v zraku in na morju in pravijo, da so največji spopadi od avgusta 1942 do 12. julija 1943 naslednji:
Prva bitka pri Salomonih od 7. do 9, avgusta; druga pomorsku bitka uri Salomonih
- V Londonu je iz- , zaradi svoje preteklosti zasluži, da ga poslušajo, Who's Who ob tlie | toda zdi se, da Združene države nc mislijo jemati jovernementsc, to je popis begunskih vlad j Londonu prednost varstva desetih tujih vlad. , ki so v borbi na strani Anglije. Popis	Najbolj zanimiv članek v življenju begunskih
vlad je napisal Stojan Pribičevič v ameriški reviji . Kotlu ne t pred nekaj meseci; sin pokojnega bivšega jugoslovanskega ministra Svelozarja Pri-bičeviča, pisatelj, zdaj ameriški državljan, je Srb, ki pozna dobro slare evropske politične spletke in jo zmožen gledali na vse lo kot nepristranski opazovalec, ne da bi se oziral na lo. da so osebe, ki o njih govori prav šegavo, bile v krogu Male antante«, katera je bila ludi v zanimanju njegove ožje domovine. Pribičevič pravi, da naziv »begunske vlade ne ugaja prizadetim vladam (posebno ne Nizozemski) iu si dajejo rajši ime zavezniške vlade«. Pravi, da povprečni človek v Angliji prav malo ve, koliko koristijo te vlade, vojni zaveznikov in vsi mislijo, da živijo na račun Anglije. To pa ni res. ker je tudi mnogo takih, ki odrekajo posojilo Združenih držav in hočejo vse plačati, kar prejemajo.
Toda- na tej sliki, pravi Pribičevič, so ludi temni madeži. Nekalere begunske vlado v Londonu sprejemajo člane, kalerili politična preteklost je prolidemokratska iu delajo s tistimi, ki so bili prej agenti osi. Večkrat je najti med njimi protijudovstvo, na drugi strani pa klije borba med brali. V mnogih razgovorih o mejah in vladah, ki bi morale nastopili kar jutri. Atlantska karta ni preveč spoštovana, ker hoče vsak skrbeti za svoje koristi. Nekalere vlado menijo, dn se bodo nekoč vrnilo domov in tam gospodarile. Begunsko vlade predstavljajo svoje narode in so potrebne za nadaljevanje vojne, toda ob koncu vojne bo njih poslanstvo končano.
Največji reveži so Poljaki, ki so poslali v Francijo (kol Beigija in Luksemburg) ziaio rezervo. Francoske kolonije, ki so so odklopile od
V Carigradu, 30. julija.
šel v drugi izdaji lelopis Allied Gover narodov,
vsebuje tudi glasilo Free Movements , kar se pravi, izjave tistih nezadovoljnežev iz dežel, okupiranih po državah osi ali pa ubežnikov iz Nemčije. Glasilo ne more navesti niti enega italijanskega imena med njimi, pač pa je mnogo nemških, avstrijskih in so tisli, ki so ubežali že ob '•AnschlussuUbežnikov je veliko tudi v Ameriki, a tam ni nobene tuje vlade in ne delujejo begunski odbori, ki bi imeli kakršnokoli važno vlogo v politiki. V Združenih državah so mogoče edini, ki bi imeli kak pomen in to bi bili bivši nadvojvode, avstrijski prestolonaslednik Oton Habsburški in najbolj bojkotirani, bivši romunski kralj Karel, ki je zmeraj v Mehiki in se ni mogel izseliti v Severno Ameriko, ker mu je \Vashinglon odbil potno dovoljenje. Zdaj pa zdaj sprejme \Vashington kakšnega kralja, ki je daleč od prestola ali kakega političnega emigranta, ki
dne 24. avgusta; pomorska bitka v južnem Pacifiku dne 16. oktobra: tretja jKimorska bitka pri Salomonih od 12. novembra do 14. novembra: nočna pomorska bilka pri Lungi dne 30. novembra; pomorska bitka pri Nennellu od
29. do 30. januarja; pomorska bitka pri otoku Izabela od I. do 7. februarja; pomorska bitka pri otoku Florida dne 7. aprila: letalska bitka nnd Lungo dne 30. junija; nočna bitka v zalivu Kuln od 4. do 5. julija; nočna pomorska bitka pri Korombangari dne I. julija.
Rim, >0. julija. AS. Uradni list z dne 29 julija 1943 št w>s objavlja ukrep, ki je stopil v veljavo dne 2'). julija in ki določa odstranitev i/rednega sodišča /a obrambo dr/nve. ki jo bilo ustanovljeno / zakonom / dne 23. novembra 1923 št. 2IK1S. Zločini, ki so bili pristojni pod to sodišče, prehajajo na vojaško sodišče. Za vse slučaje, ki so v ru/pravi. so ludi pristojna vojaška sodišča. Razprave se za ve- čas vojne vršijo na vojni način.
Novi zunanji minister dopotoval v Rim	>>
Rim, 30. jul. AS. Baron Rafael Guariglia, katerega je maršal liadoglio nedavno povabil na vodstvo zunanjega ministrstva, je včernj prispel z letalom v Rim. Guariglia je priletel naravuo-t iz Carigrada, kjer je zapustil mesto italijanskega veleposlanika pri turški vladi.
Vlchvja, morajo same skrbeti zn svojo civilno upravo in si pomagajo z angleškimi posojili za vojaške izdatke. Narodni odbor de Oaulleja živi v Londonu od predujmov angleškega zaklada in odlaga poravnanje računov na konec vojne. Celil so rešili del svojega denarja, ki so ga imeli v inozemstvu iu drugega si zbirajo v nabirkah. Njihove vojaške čete pa so — kot jugoslovansko in grške — odvisne od Anglije.
Gospodje so med temi Belgijci, Nizozemci in Norvežani, ki nudijo Angliji denarno pomoč. Tem se je posrečilo zbežali z vsem ali skoraj vsem njihovim zlatom. Belgijci prejemajo tudi visoko vsote od Konga in tako krijejo vse svoje vojaško iu civilne stroške in vzdržujejo tudi luskembur-ško begunsko vlado Nizozemci plačujejo vse v denarju in so si prihranili celo '20 milijonov /1 pomoč po vojni. Vlada pravi, če l>i bila prišli ameriška pomoč pravočasno, bi bila holandska Indija rešona. Toda — če hi bilo vse že vnaprej plačano, bi kljub temu Nizozemci ob invaziji obdržali manj ko četrtino.« Tega ne pravijo zato, da bi kaj očitali, marveč zalo, da bi odvrnili od sobo odgovornost. Tretja vlada, ki plačuje v gotovini, je Norveška, ki prejema denar od trgovske;:.! ladjevja in ima velik vir dohodkov v davkih, ki ga Norvežani plačujejo v inozemstvu, kakor lo delajo ludi Nizozemci, in so lako neodvisni od držav, kjer so gostje. Norvežani živijo skromno, kralj llakon živi v kmečki hiši, ima le enega adjulaula. v okolici lxmdona in mu tako ni treba pošiljati perila v pranje v buckinghamsko — kraljevo palačo.
Po besedah Pribičeviča so Free Movemenlst za Angleže kuga, izvzemši Dancev. V taborišču Avstrijcev je razdor: na tej strani so socialisti, na oni pa — pomislite! — habsburški partizani, ki se rokujejo s komunisti, demokrati in lako dalje... Romunski »Free Movements v Londonu (dobesedno) predstavljajo komično opero bivših diplomatov kralja Karla, ki hodijo okrog z Atlantsko karto, prilepljeno na prsih, se prepirajo med seboj za vodstvo in se ne pozdravljajo med seboj, če se srečajo v klubih ali restavracijah. V ;Freo Movements. so tudi Sianiri. Pribičevič govori v množini o romunskih gibanjih, ki je v resnici Irojno: toda tislo, ki mu je predsedoval gospod Tilea, ni zdaj več na površju, ker se je bivši minister v Londonu odločil, da zapusti politiko in poslane lastnik restavracije. Tudi Madžari so Iri skupine, med katerimi je najbolj značilen grof Mihael Karoly. Tako si lahko mislimo, koliko so vredne te skupine daleč od svoje domovine iu duha svojih vojakov.
Sitnosti, ki jih povzročajo laki goslje angleški vladi, so kaj številne. Pustiti pobudo kralju Zogu, bi pomenilo, na primer, dražili Grke. a j'» navzlic temu nastala skupina svobodnih Albancev. ki je najprej povabila bivšega vladarja, naj izroči državno blagajno, a doslej še ni dobila odgovora. Sestre kralja Zogu so izginile iz londonskih salonov. Njegovo Veličanstvo pa se je pojavilo pred nekaj tedni pred sodniki, kjer se jo moralo zagovarjali spričo obtožbe Sutidny 1'icto-rialat, češ da se je nasilno polastil prestola in zanikal svoj proletarski rod, da je zbežal z. 2 milijonoma šleriingov, ki jih je vzel iz državne blagajne. in da se je v Londonu vmešaval v novo pustološčine z ženskami in tako povzročil samomor neke gospe v \Vhitchallu. Zogu se je zagovarjal s tem. da je potomec plemiške družine, zatrjujoč, da je odnesel državno blagajno znlo, ker je last albanske vlade. Na razpravi zaradi omenjene gospe pa jo vse zanikal, češ da jo sploh ni nikoli poznal.
Da se povrnemo k Pribičeviču: on pravi, da so v Londonu med Poljaki fašisti in protižidov-ske osebe«, in da se je v grškem taboru razvnela borba med monarhisli in republikanci. Ker se Angleži nočejo vmešavati v te zadeve, ovirajo poročila o vseh notranjih spletkah. Posebno je težko zato, ker so vsi naredili to napako, da s«» imenovali posebnega poslanika pri vsaki begunski vladi, medtem ko so,Američani in Rusi imenovali samo enega poslanika pri vseh begunskih vladah. Trenja med Francozi, Rusi in Poljaki so preveč znana in jih ni treba ponavljali. O bodoči ureditvi Fvrope nima nihče jasne zamisli, ki bi se utegnila tudi ujemali z zamislimi drugih, in dozdeva se, da so begunsko vlade črtale iz svojih besednjakov besedi nevtralnost in osamljenost«.
Toda, kaj je slednjič najvažnejše v teh begunskih vladah?, Njihovo delovanje , pravi Pribičevič, bo prenehalo z odmevom zadnjega lo-IHivskega slrela. Vi niste nikdar nikjer videli obrazov mož. ki bodo zasedali za mizo mirovnih pogajanj.« Tak glas gre po svetu. (La Stampa),
Otok Kreta - ena sama utrdba
Nemški vojni poročevalec Hans Adolf \Veber piše v »Marljurger Zeitung« o obrambnih pripravah na Kreti. Kreta je žo sama po sebi zaradi zemljepisne le{<e in zeitnljepisnih razmer vse bolj pripravna za obramba, kakor pa ugodna za napadalca. Ne glede na to pa so bile zgrajeno na Kreti neštete utrdbe. Nekdanje utrdbe, ki so jih na Kreti zgraditi Angleži in Grki, so bile pod vodstvom nemške oborožene sile posloterjeno. Najboljše nemško orožje, začenši od enostavne pehotne strojnice pa do težkih topov, je bilo razmeščeno in 6motrerso razpostavljeno po otoku, tako da se noben sovražaiik ne more približati obalam ne z morja, ne z zraka.
Ogenj, ki ga za morejo bruhati iz sobe vse te premnoge cevi topov in strojnic, ki se medsebojno bočno krijejo in varujejo, se more najlaže primerjati velikanskemu ognjenemu zvonu, poveznjene-mu nad otokom. Upoštevati je namreč treba, da
Zlatomašnik dekan Valentin Pipan
Že pred časom smo v kratkem poročilu javili, da bo v juliju obhajal 50-lctnico svoje prve sv. maše g. župnik-dekan Valentin Pipan. Naj danes po končanih slovesnostih počastimo njegovo delovanje in slavje s kratkim, skromnim poročilom kot je skromen g. slavljcnec sam.
Zlatomašnik jc krepka gorenjska grča. Rodil se je 11. februarja 1868 v Škof ji Loki. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, bogoslovje v našem osrednjem semenišču Prvo sv. mašo jc pel v Ljubljani v frančiškanski cerkvi dne 2. julija 1S93. Dobri dve leti je kaplanoval v Sambas^o in Merna. Potem je šel za vikorja na Gradiscutta, kjer se pa ni mogel udomačiti, in je od«el že po enem letu na Sregna, kjer je ostal nad 5 let. Tu ie napravil župnijski izpit in je bil umeščen 1. 19CG. za župnika v Sgonico. Po petih letih župnikovania na Kršni planoti je prišel 1. 1907. v Ransiano, kjer pastiruje še danes. V strahotah zadnje svetovne vojne je moral 1. 1916. zapustit svojo drago župnfšče, in sc nekai let no-tikati kot bogunec po sv-etu. V spomladi 1. 1919 ko ie dobil v razbiti vasi zasilno stanovanje in so vaščani postavili barako za službo božjo, se je spet vrnil. Od tedaj, t. j. 24 let. zopet nenehoma delu>e v svoji obsežni župniii. Dolgo vrsto let je bil tudi dekan in ie to odlično cerkveno mesto upravljal v zadovoljstvo svoiih predstavnikov in svojih duhovnikov sobrato«v. Sedaj jc dekanat razdeljen, slavljcnec pa nosi šc vedno častni naslov dekena, v svoji skromnosti jc ua nanj skoroda pozab 1
V nedeljo, 18. julija, »e ta tihi pa vneti delavec v vinogradu Gospodovem slovesno pnaznoval svoj zlati mašni jubilej. Vdal se je želji svojih fa-ranov in združil svoje slavje s praznikom duhovni-je, ki ie to nedeljo obhajala god svojih patronov, sv. Mohorja in Fortunata. Vsa fara se ic v spošt-liivi povezanos-ti zgrnila okrog svojega župnika-slavljcnca in z njim v tihi sreči praznovala izredni dogodek. Župne cerkev ie bila okusno okrašena, pevski zbor se je vneto izvežbal in veliko pripomogel k uspehu cerkvene svečanosti. Prihitelo je 9 duhovnih sobratov, ki so asistirali pri jubilejni daritvi. Slavnostni govor jc ime! stolni kanonik msgr. Ig. Valentinčič. V toplih, prisrčnih besedah je govoril zlatomašnik zlatomašniku. Prikazal je njegove tnide in težave in prosil Vsemogočnega, naj ga božji blagoslov spremlja pri vsem nadalj-nictn udejstvovanju, ki naj tra!a Se dolgo vrsto let. Tej želji se pridružujemo tudi mi, ko ob tej priliki iskreno čestitamo g. zlatomašniku k njegovi petdesetletnici mašništva: Krepko, možato naprej, kot doslej! Tem voščilom se z vsem srcem pridružujejo tudi župljani, ki so ob jubileju s svojo oežrtvo-valnostio izpričali, kako svojega župnika-zlatomaš-nika vdano spoštujejo in ljubijo.
prav vse strelno orožje in tudi najtežji topovi ne morejo streljati le v vodoravni smeri ali na morje, ampak kamor koli v krogu okrog sebo in tudi v višino. Topništvo je namreč vse nameščeno tako, da je vrtljivo. Poleg tega pa ludi zamore streljati naravnost v višino.
Poročevalec omenja nato, da bi tudi dolgotrajni ponavljajoči se letalski napadi na otok ne mogli streti odpornosti posadke. Takole pravi: »Otok Kreta je prav tako zelo gorat, kakor je sedaj bogato opremljen z jamami. V zadnjih dveh letih jo na Kreti bil izdelan pravi podzemski labirint, sestoječ iz hodnikov, utrdb, podzemskih bivališč in skladišč. Vse te podzemsko utrdbe so čudovito izdelane. Skoraj ničesar na prostem ni opaziti, vse te naprave pa so sedem do deset metrov, včasih celo 50 m globoko pod kamnitimi sloji. Z najmodernejšimi orodji so si izvrtali pionirji in minerji na stotine rovov v strme pečine. Vhodi v te podzemske utrdbe so debelo zabetonirani in urejeni za žilavo obrambo, poleg lega pa vzorno niaskirani. Vsaka baterija, da, skoraj vsak top je sam zase čudovita utrdba. Ne glede na močna utrdbena gradbena dela, ki so že vsa izpeljana, so na Kreti tudi v velikem številu specialno čele, ki so bile za obrambo oloka posebej izvežbane. Zato je olok Kreta trdnjava, ki je do zadnjega pripravljena na obrambo.


m
i
Za vedno nas je zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Čepirlo Anton
železničar v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ nedeljo, dne i. avgusta 1943, ob 17. uri z Žal, kapelice svetega Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. julija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Iz gospodarstva
Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru se je pri S e k o t e , d. z o. z,., vpisal na-daljni poslovodja Z a 11 a Adolf, tekstilni tehnik v Ljubljani, 1'avšifeva 20.
Nemčija dobavlja papir Romuniji. Romunsko propagandno ministrstvo je sklenilo z. Zvezo nemških papirnic pogodbo, po kateri bo zveza dobavila Romuniji 4000 ton navadnega in 500 ton sa-tiniranega tiskarskega papirja. Ministrstvo bo dovolilo cariue in taks prost uvoz.
Vršilec poslov elvilnega komisarja za črnomeljski okraj
KoinNar agentov javne varnosti dr. Pepe Ferdinand je bil pooblaščen, da začasno in do nove odredbe vrši posle civilnega komisarja za črnomeljski okraj.
Andrej Anton:
29
Oblastni ukrep zoper stavbno podjetje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941 št. 291, spremenjenega v zakon z dne 27. aprila 1943 št. 385, gleda na člen 99. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. s kasnejšimi spremembami z dne 27. junija 1921, z dne 22. januarja 1922 in z dne 5. decembra 1931-upoštevajoč, da jo tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane, ki ji je bila med drugim poverjena gradnja javnih protiletalskih zaklonišč na Valva-zorjevem trgu, povzročila neljubo nezgodo, ker je prezgodaj odvzela notranjo oporo betonskemu cevnemu zaklonišču, smatrajoč, da je, kakor je takojšnja preiskava natančneje dokazala, pripisali nezgodo površnosti in malomarnosti tvrdke.
odloča:
Tvrdka Kamnikar Alojzij lz Ljubljane jo za dobo enega leta, začenši z dnem 15. julija 1913, izključena od kakršne koli morebitne dodelitve v kateri koli obliki pri delih, spadajočih v njeno tehnično poslovanje, ki bi jih odredil Visoki'ko-misariat ali kateri koli drugi javni urad Ljubljanske pokrajine. Izvzete so pogodbe, ki se že izvajajo. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem lislu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 26. julija 1943.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Ginscppe Lombrassa.
0000000000000000000000000000® 0 0
© 0
0] 0 00000300000000000000000000000
KOLEDAR
JCtO 1944
bo Izšel «eg51 letos v meseca novembra
Koledar bo osfal ludi to leto v svoji znani obliki In obsegu In bo golovo v vrsti slovenskih koledarjev največji in najpomembnejši.
Zanimiva pestra vsebina bo nudila preglede zunanjih dogodkov, kakor ludi notranje poliličnega življenja, nadalje številne članke iz leposlovja, razne zanimive in poučne spise tako za deželana kakor meščana in manjše članke, ki bodo v korist tn zabavo vsakemu bralcu.
Prepričani smo, da si je »Slovenčev koledar" priboril že tako Ime, da ga nam ni treba na dolgo tn široko priporočati.
Lansko leto je »Slovenčevega koledarja" zmanjkalol
Zalo prosimo vse naroCnifte naših llsfov, da na lahoj narote!
Naročila bomo sprejemali le do 15. oktobra 11.
Prejem »Slovenčevega koledarja" moremo zagotoviti le tistim, ki ga bodo naročili do 15. oktobra.
Naročniki »Slovenca", »Slovenskega doma", »Domoljuba", »Bogoljuba" in »Slovenčeve knjižnice" bodo dobili »Slovenčev koledar" po ugodnostni ceni, t. j. 25*—Lir za izvod, za vse druge pa bo koledar po 40 — Lir.
častite Zapne nra&e
najlepše prosimo, da bi tam, kjer ni naših zastopnikov, pobirali naročnike za »Slovenčev koledar". V ta namen Vam bomo poslali posebne tiskovine.
Vljudno prosimo, da bi blagovolili naročilo »Slovenčevega koledarja" cenj. bralcem naših časopisov čim lepše priporočiti 1
Vse naSe zastopnike
najlepše prosimo, da bi blagovolili takoj začeti nabirati naročnike za »Slovenčev koledar" in da bi nam pravočasno dostavili seznam naročnikov, da bomo mogli tiskali zadostno število koledarjev. »Slovenčev koledar" naj si omisli vsaka slovenska družina. Vsem bo zvest prijatelj in svetovalec 1
Ne ©aiaSa^c, ampalt iaftoi naroČile »Slovencev koledar«!
Haho postanem loven delavec
Sovražnikov torej nikdar ne sovražimo pač pa nasprotujmo in tudi sovražimo duha, iz katerega se poraja zlo na svetu. Sovražimo pred vsem načelno zlobo, duha, ki nasprotuje namenoma božjemu duhu in ki dobro preganja in ga hoče uničiti zaradi tega, ker dobrega ne more trpeti. To zlo sovražimo.
Bodimo pa tudi nepopustljivi in trdno odločni nasproti vsem tistim, ki bi med zlom in dobrim radi igrali »nepristranskega, nevtralnega opazovalca« iz hinavščine ali udobne sebičnosti. Krivda takih »nepristranskih opazovalcev«, ki nočejo pomagati dobrim v njihovem težkem boju je zelo velika in se vedno mašču je nad tistimi, ki jo zagrešijo. (Prim. 2 Paral. 19, -2).
Politik in nasprotniki.
Političen boj postane včasih zelo grd. Nasprotnik seže večkrat po vseh sredstvih, da bi onemogočil svojega-' zopernika^ Priljubljeno sredstvo v brezobzirnem političnem boju so škandali, ki se naprtijo nasprotniku. Škandal je zelo nevarno politično orožje, katerega se mora politik ogibati kar le more.
Včasih mu bo skušala nasprotna stranka povzročiti škandul na javnem shodu, na ta način, da pošlje kakega plačanega izzivača, človeka, ki nima ničesar izgubiti, samo, da bi zapletel govornika v besedovanje, prepir, v žalitve. V vsakem takem slučaju stori politik najbolje, da se ne da izzvati. Naj ostane miren in poskrbi, da drugi opravijo z izzivačem.
Lahko pa se tudi primeri, da bo naletel na resnega nasprotnika, ki hoče z njim pričeti političen dvoboj. V takih slučajih mora politik še prav posebno paziti na sebe in ohraniti /.a vsako ceno notranji mir in ravnovesje. Ne se pustiti zbegati! Tudi javno delo ima svoje tveganosti. S tem je treba računati. Nič naj se nikar ne vznemirja, da ima nasprotnike. To je. že v naravi značajnega javnega delovanja. Pošteni in trezni ljudje mu bodo končno prav dali. Mirno naj gre za stavljenim ciljem in naj ne trosi preveč časa s pobijanjem politič-nili nasprotnikov.
Ako že ne moreš na noben način preprečiti javnega političnega prerekanja, potem ga skušaj vsaj dovesti na področje, na katerem se čutiš močnega in kjer boš lahko potolkel nasprotnika. Če se ti to posreči, potem se lahko pokažeš usmiljenega in velikodušnega, kar je najhujše maščevanje nad nasprotnikom. Zadržati svoje sile in pobitega nasprotnika ne obrcati in pohoditi, ko že na tleli leži je isto, kakor v dvoboju premaganega sovražnika nc posekati. Politik, ki je bil pred javnostjo po-tolcen, pa mu je bilo velikodušno prizanešeno, jo osmešen in postane nemogoč.
Sploh je ena najlepših lastnosti dovršenih političnih borcev, da znajo zadrževati svoje sile in tudi tedaj, ko bi mogli, ne udarijo z vso močjo po nasprotniku. Tak politik si pridobi ugled in spoštovanje. Tudi napravlja najboljši vtis, kadar kak dobro informiran politik, o katerem javnost ve. da bi znal mnogo povedati, izjavi le to in toliko, kolikor je neobhodno potrebno. je to vedno znamenje dobrega okusa in širokega političnega formata, ki bo našlo priznanje tudi v nasprotnem političnem taboru.
Ne vzemi preveč resno in tragično svojih nasprotnikov. Glej, kako pravi Papini: »Nasprotnikom sem vedno bolj hvaležen. Iz puščic, ki so jih toliko nametali proti meni, sem si naredil veliko peres: s kamni, s katerimi so me kamenjali, sem si ogradil svoj vrt; iz gnilih jabolk sem si posadil mlado jablano, ki mi rodi vsako leto znova; iz strupa, ki štrca na me iz njihovih knjig, sem si pripravil zdravilo in krepčilo.« V knjigi: »La nostra personale« str. 167).
Prav je, če razmislimo o mnenju, ki ga imajo nasprotniki o našem delu. Ni pa treba, da bi si ga gnali tako k srcu, da bi zaradi tega obupali in obesili vso javno delavnost na kol-Vedeti moramo, da javen delavec na stalen mir in počitek ne more računati in tudi ne, da bodo vsi njegovo, še tako dobro mišljeno delo odobravali. Zato je treba vsak dan z mirno odločnostjo znova začeti svoje pošteno delo. Nasprotstvo naših sovražnikov nam bi moglo škoditi le takrat, ko bi jih tudi mi sovražili ali pa pripisovali preveliko važnost njihovim sodbam.
V političnem delu je treba vse odpustiti —
a pozabiti ničesar.
Storjene krivice je treba popraviti
More se javnemu delavcu prigoditi, da je zaradi mnogostranskih in nujnih poslov večkrat nataknjen, slabe volje, posebno če ne gre vse, kakor bi si želel. V takem razpoloženju so mu lahko zgodi, da bo z ljudmi kratek, siten, ujcdljiv, krivičen.
Vremenska napoved. 31. julija, (sobota): pretcžrno jasno in vroče.
1. avgusta, (nedelja): isto.
8. Uradne slovesnosti in skrivne bolečine.
V takem ozračju naj bi se v februarju leta 1913 začela prazno-
vati treitja stoletnica vladarske hiše Romanovov.
Slovesnosti so se začele v 1'otrogradu s slovesno službo božjo
v svetišču Kazansko Matere božje, nato s sprejemom vsega dvora in
vseh visokih dostojanstvenikov, kakor tudi članov carskcga 6vcla in
Dume v Zimski palači. Več kot tri ure so korakali mimo carja
ljudje v slavnostnih oblekah. Vsak povabljenec se je globoko priklo-
nil pred carjem, ki je vsakemu posebej stisnil roko, nato je poljubil
roko obema caricama in mimogrede pozdravil malega carjeviča.
Ubogi otrok ni mogel slali. Bil je še ves izmučen zaradi nesreče,
ki ga je zadela prejšnjo jesen in je imel eno nogo odrcvcnelo. Se-
del je v naslanjaču, bled, kakor da bi bil iz. voska. Vsa zunanjost ubogega malega bolnika je bila v živem nasprolstvu z željami sreče in uspeha, ki so jih vsi ti ljudje izražali njegovim staršem. Vsi so nehote iskali z očmi tistega, ki naj bi nadomestil tega preveč slabotnega predstavnika carske rodovinc. Ta verjetni namestnik je bil carjev brat veliki knez Mihael. Toda ta jc bil odsoten. Živel je v iuozeniitlvu, ker se jo poročil proti volji svojega brala. Navzoči so
imeli občutek, kot da ta slovesnost ni proslava polna upanja, pač pa slovo, kot mimohod udeležencev pogreba... Je morda carico res mučila ta slutnja? Bila je videti bolj žrtev, kot pa vladarica, ki se ji njeni podaniki prihajajo poklanjat. Bila je kakor vedno, čudovito lepa, v slavnostni dvorni obleki. A zdelo se je, da omaguje pod krasnim diademom. Na njenem obrazu je bilo videli, kako trpi, ker mora mirno stati poleg carja in carice matere. Lo s težavo se je držala pokonci kljub temu, da je imela za seboj naslanjalo, ki je bilo pripravljeno tiako, da ga mimoidoči niso mogli opaziti. Nje« utrujeni pogled se jo ustavljal od časa do časa na dečku, ki je sedel v naslanjaču poleg nje, na dečku, na katerega bi bila rada ponosna, ki pa je v resnici vzbujal pomilovanje...
Pri drugih sprejemih, pri veliki pojedini v zimski palači, pri slavnoslnii predstavi v operi, na veličastnem plesu, ki ga je priredilo plemstvo, je vladalo islo moreče ozračje. Vendar pa je carico razveselilo navdušeno pozdravljanje množic, ki je bilo tako drago njenemu srcu. Ljudstvo, dobro ljudstvo, ki ga je tako ljubila so je predajalo iskrenemu navdušenju. Ko je gledala množice, ki so se pijane veselja in navdušenja gnetlo okrog carske kočije, se je še bolj prepričala, da ima prav, če ne zaupa tistim, ki so si upali govoriti v imenu naroda, no da bi poz.uali ljudstvo in njegovo navezanost na vladarja. Ta vlis je postal še bolj močan med potovanjem, ko sla se vladarja podala v kraj, odkoder je izšla carska rodbina. Za zaključek jubilejnih proslav sla vladarj romala v Koslromo, k samostanu Ipatjev, kjer je pred tristo leli mladi N^hael Romanov dobil sporočilo, da je izvoljen, da zasedo ruski prestol. Nalo sta obiskala druga mesta, skozi kalera jo potoval Mihael Romanov, ko je šel v Moskvo, kjer naj bi bil kronan. Po končanem potovanju so. so proslave zaključile v Moskvi, sredi največjega ljudskega navdušenja. Kljub veliki utrujenosti, je 'carica bila presrečna. Vsa njene najljubše misli so bile potrjene. Zahtevala je in dosegla, da je Raspulin bil v vseh uieslih, kamor naj bi prišel car. Prepričana
je bila, da je zaradi navzočnosti vsepovsod car bil 'varen. Ne samo, da ni bilo nobenega atentata, pač pa niti nikakega neprijetnega dogodka, najmanjše sence na sliki, navdušenega ljudstva, ki pozdravlja ljubljenega vladarja. Kdo si je upal govoriti med tem ljudstvom o prevratnih mislih in načelih? si je mislila carica. Sovražniki vladavino niso bili med ljudstvom, ampak v višjih slojih. Preprostemu ljudstvu je bilo dovolj, da jo videlo svojega vladarja, da je bilo v popolni skupnosti z njim. V tem, kakor v mnogih drugih stvareh, se carica ni popolnoma varala. A poznala je premalo dušeVnost množice in ni vedela, kako lahko se more v ljudskih masah vzbudili navdušenje, a prav tako tudi divjost.
Jubilejno proslave ob trislolelnici carske družine Romanovov so označevale trenutek splošnega pomirjenja. Val lojalnosti, ki so ga vzbudile, jo mogel opravičevati varljivo predstavo o dejanskem stanju dežele. Nekaka zgodovinska podobnost je slopala v ospredje. Z izvolitvijo Mihaela Romanova pred tristo leti, se je končala doba nemirov, ki bi bili skoraj upropastili Rusijo. Zdaj, ob tristoletnici je dežla zopet bila na tem, da so reši dolgoletnih nemirov, ki bi bili skoraj upropastili Rusijo. Zdaj, ob tristoletnici je dežela zopet bila na tem, da so reši dolgoletnih nemirov. Kdo bi mogel reči, če ne bodo te proslave imele isti uspeh, kot obred, ki se je pred tristo leli izvršil v samostanu Ipatjev? Nihče tedaj ni niti slutil, da se bo lo ime Ipatjev zopet pojavilo v zgodovini rodbine Romanov v najžalostnejšem trenutku, pet let pozneje Kajti potomec in naslednik Mihaela Romanova je bil umorjen z vso svojo družino prav v hiši Ipatjeva...
K sreči zdaj še nihče ni slutil strašne žaloigre in carica je živela v svojih varljivih sanjah. Rila je bolj kot kdaj koli prepričana, da je božja Previdnost poslala Rasputina kot zaščitnika njene družine in dežele ter da bo ta dosegel popolno ozdravljenje njenega otroka, na katerem so bilo osredoločene vse njene sanje o bodočnosti. Tudi vse drugo se bo uredilo. Morala je samo vztrajali.
Opazoval sem mojstre, ki preganjajo strah pred vodo
x	Ljubljana, 30. julija.
Strah' pred vodo je ukoreninjen zlasti v onih krajih* kjer se leto za letom dogaja, da zgine ta ali J>ni v hladnih valovih voda, kjer ga potegne povodvii mož na zeleno dno in mu ugasne luč življenja. Marsikatero zgodbo o tem vedo povedati naši dobri dedje in babice, llote, pa ludi nehote vcepljajo ,v mlade duše otrok, ki poslušajo zgodbe in pravljice o nesrečah, strah pred vodo. Tako živi povodni mož v domišljiji otrok kot zeleno, z vodnim mathom obraslo bajeslovno bitje, ki straši ob rekah in jezerih. Včasih seže na vsem lepem po nedolžnem človeku, ki je prišel k vodi, da bi se okopa!, prav posebno pa razsaja ob hudih povodnih.
Žrtve povodnega moža so mnogo obilnejše kot pa si to navadno predstavljamo. Če bi zaznamovali vsako mesto, kjer je kdo utonil s križem, tedaj bi šele dobili pravšno sliko o množici otrok in odraslih, ki so našli v vodah svojo prezgodnjo 6mrt.
Imajo pa v Ljubljani ustanovo, kjer delujejo mojstri, ki so napovedali gospodarjenju povodnega moža neustrašen boj. Sredi mesta imajo velikansko, zidano posodo, napolnjeno z vodo. V strokovnem svetu ji pravijo plavalni bazen. Tjakaj vodijo starši svoje otroke k mojstrom, ki jim izganjajo strah pred vodo. Ko jih naučijo onih čarovnih gibov, ki držijo človeka na površini vode, tedaj jim razblinijo tudi utvare o povodnem bitju, ki preži na tiste, ki takih gibov ne znajo. Mojstri, ki obvladajo to veščino, se ločijo od drugih kopalcev po tem, da imajo nenavadno zagorelo polt. Z drobižem, ki mu ga zaupajo mamice in očetje, ravnajo nenavadno obzirno.
Anpak tudi tu ne gre brez formalnosti. Najprej morajo starši podpisali prijavnico, na kateri je poleg nekaterih običajnih vrstic o imenu, rojstvu in starosti, tudi nekaj lepih besed o redu, disciplini (in tudi o morebiln izključitvi), spodaj pa rubrika, ki jo izpolni zdravnik. Ne gre torej za čarovnije ali kaj podobnega, temveč za docela sodobni postopek.
Pravijo, da je najprimernejši čas zn preganjanje strahu pred vodo julij ali avgust. To je
t Dr. Miha Dorbolo
V S.Pietro al Na-tisone so v nedeljo, 25. jul. popoldne slovesno zakopali zem-ske ostanke g. profesorja dr. Mihaela Dor-boloja, ki je pretekli teden umrl v videm-skem nadškof, semeni-nišču. V četrtek, dne
22. zvečer so ga našli pri odprti knjigi mrtvega v njegovi delovni sobi; zadela ga je bila kap.
Pokojni gospod se je rodil 1. 1888. v vasi Si-irzo v šempetrski župniji. Latinščine se je učil pri bratu duhovniku Evgenu, maturiral v Benetkah in se nato vpisal na univerzo v Padovi; kmalu potem je maral k vojakom in se je kot častnik udeležil svetovne vojne. L. 1919. je postal doktor leposlovja in se je odločil za duhovski stan. Posvečen na veliko soboto 1921, je pel novo 6v. mašo v novi šempetrski cerkvi, kjer je potem kaplanoval dve leti. Od jeseni 1923 je bil profesor v videmskem semenišču; učil je italijansko literaturo in slovenščino. Priden in razgiban si je pridobil široko znanje. Obenem je bil mož globoke, iskrene pobožnosti. Radi svojega vedrega in preprostega značaja je bil priljubljen in spoštovan v profesorskem zboru in pri dijakih. Bil je močan steber videmskega semenišča.
Zadnje desetletje je bil med počitnicami vodja in spovednik znamenitega božjepotnega višar-skega svetišča. Kot tak ni bil znan samo romarjem, temveč si je pridobil širok krog prijateljev po sosednih deželah.
Bil je mož krepke postave in trdnega zdravja. Nihče ni slutil, da se mu bliža smrt. Še prejšnji teden je bil pri bratu duhovniku, je obiskal prijatelje in pogledal celo v Camporosso, če je vse v redu za bližajočo se višarsko sezono, ki bo letos od 4. avgusta do 12. septembra. Marijino svetišče mu je bilo vedno pri srcu in mu je posvečal vso svojo toplo skrb. Glas o njegovi prerani smrti je zato bridko pretresel mesto in deželo.
V soboto predpoldne se je vršil veličasten pogreb v Udine. Udeležilo se ga je več sto duhovnikov in bogoslovcev. Vodil ga je semeniški rektor msgr. Vetarini. Pri zadušni maši je asistiral pre-vzvišeni nadškof Nogera, ki je podelil absolucijo. Med številno množico pogrebcev je bila tudi vojaška četa, ki mu je izkazala zadnjo čast kot nekdanjemu častniku.
Po pogrebnih svečanostih v Udine so mrtvo truplo prepeljali v S. Pietro v rodno duhovnijo, da bo počivalo v domači zemlji.
Naj bo delavnemu in možatemu pokojniku nebeški Oče obilen plačnik za vsa njegova dobra delal Naj se spočije v Bogul
seveda tudi staršem dobro znano, vrh lega pa še objaenjeno na službenih deskah ustanove, ki ji pravijo »Ljubljanska plavalna šola.« Če je sončiro vrente, se zberejo nadebudni kandidati ob robu plavalnega bazena, kjer čakajo na ukaze svojih mojstrov. Le ti jih razdelijo v manjše trope in začnejo v dopoldanskih urah s svojim postopkom. V ta namen se morajo otroci sleči, na sobi pa nosijo samo tisto bore malo obleke, ki je v navadi pri plavalcih. Lekcija seveda ni opravljena v eni uri, pač pa morajo otroci k svojim mojstrom iz dneva v dan, in lo traja navadno 14 dni ali pa tudi več. Obred preganjanja strahu začnejo navadno s škropljenjem z vodo. Pri tem se kajpada docela zmočijo. To je priložnost, ko so tudi najbolj plahi med njimi prepričajo, da v tej voli ni zelene pošasti, ki bi ji bilo tia tem, da bi jih potegnila v vrtiuec ali na zeleno dno.
V ostalem je obred preganjanja strahu pred vodo zelo dolgovezen. Otroci, ki so mu podvržejo, nekaj časa kričijo in se kremžijo, potem pa so kaj kmalu spet od srca smejijo. Kdaj pa kdaj jih razvrstijo zagoreli mojstri v dolge redi ob bazenu Ilirije. Tam se držijo z rokami kakor brodolomci, z nogami pa morajo bičati vodo tako dolgo, da se začno peniti. Vendar no gre samo za to, da so voda peni. Mojstri hodijo od fantka do fantka in ga s primerno resnostjo opozarjajo na pravilno izvajanje gibov. Podobno nadaljujejo tudi na suhem, zdaj z nogami, zdaj z rokami. Takšnim gibom pravijo strokovnjaki plavalna gimnastika.
Ko se na soncu osušijo in ogrejejo, jih po-vedejo spet v vodo. Vtis je, da jo okušajo, piti
pa je po pravilih šolskega reda ne smejo. Stvar seveda ni kar tako. Tudi z glavo morajo pod vodo, pred Čemer imajo nekateri prav posebne predsodke. Toda disciplina velja, v vsem so je treba pokoriti! Pod vodo motajo malčki še oči odpirati, budni mojstri pa se pri vsakem prepričajo, če so to v resnici storili. Sicer so ceremonije neveljavne. Če sem prav videl, so morali } z glavo pod vodo tudi dihali (najbrž samo izdi- i havati), zakaj vse gre po naravnih zakonih, kn- t kor zatrjujejo, in nobene prave čarovnije ni pri 4 tem in takšnem postopku. Oni, ki so se kljub } predpisom napiti vode, veljajo za slabo paciente. 4 Kadar ležijo otroci ob robu bazena in brcajo f z nogami, tedaj slišite mojstra, da enakomerno i izgovarja neke zagonetne besede, kakor da bi otroke zagovarjal. Toda tudi v tem ni kaj posebnega; če namreč stopiš bliže in prisluhneš, tedaj se prepričaš, da šteje mojster povsem prozaično ena, dve, tri... in spet od začetka ena, dve tri... Tu pa tam dvigne glavo ter pokregn tega ali onega, da ne dela prav. Po nekaterih dneh takega uvajanja v vodne skrivnosti postanejo otroci tako urni, da enostavno ležejo na vodo in se z gibi, ki so se jih naučili na suhem in v vodi, poganjajo naprej. Nekateri si upajo tudi skočiti kar na glavo v mokro gmoto, o kateri so bili slišali, da gospoduje v njej nevarni povodni mož. Nič več jih ne moti mokrota, navadili so se tudi pod vodo gledati in izdihavati. Ta ali oni, ki je prve dni zmajeval z glavo, ko je gledal, da se morajo fantiči in dekliči škropiti in »okušati« vodo. občuduje zdaj svoje ljubljenčke, ki plavajo kakor ribe v vodi. Niso redki taki, ki so še pred 14 dnevi verovali v povodnega moža, zdaj pa bi mu mirno pokazali figo, če bi se prikazal lani iz zeleuc globine pod skakalnim stoipom.
Beseda o duhovni pripravljenosti
Starši, pazite na otroke pri kopanja
i
Zdaj, ko vabijo vroči dnevi mladino h kopanju, slišimo pogosto o nesrečah, ki so s tem v zvezi. Ljubljanica je že terja'a nekaj smrtnih žrtev kopanja, temu in onemu pa je za las manjkalo, da je ostal pri življenju. V posebno hudi nevarnosti so najmlajši otroci, ki jih puščajo k vodi brez nadzorstva. Izgovor, da je voda nizka, no drži, zakaj neredko se zgodi, da otroku spodrsne in se pri tem tako prestraši, da si ne more več pomagati.
Zvedeli 6tno, da 6e je zgodil podoben primer tudi včeraj popoldne na špici. Triletna deklica se je spustila po stopnicah k vodi. Nekaj časa se je igrala, poleni pa ji je spodrsnilo in voda jo je začela odnašali. K sreči je opazil nesrečo policijski stražnik g. Anton llosta, ki je pravočasno opazil otroka in ga potegnil iz vode. Ko smo z njim govorili, smo se spomnili na lansko leto, ko smo pisali o istem gospodu, ki je rešil lansko poletje na špici dva utopljenca. O tem smo pisali v >Slo-vencu« 22. avgusta preteklega leta.
Ker smo ravno sredi kopalne sezone, opozarjamo 6tarše, naj ne puščajo otrok brez nadzorstva
na kopanje. Vselej je potrebno, da gre z njimi tudi odrasli nadziratelj, ki je vešč plavanja. Tam, kjer i odrasli nimajo časa, da bi šli z otroki k vodi, jih morajo zaupati sorodniku ali prijatelju, ki bo bdel nad njimi, da ne bo nesreče. S tem v zvezi pa opozarjamo kopalce tudi na razvado, ki se iz lela v leto ponavlja ob obrežjih voda. Cesto slišimo iz vode klic na pomoč. Ta ali oni že skoči, da bi pomagal, toda v naslednjem hipu se prepriča, da gre za neslano šalo. V takih primerih bi morali onega, ki je po nepotrebnem, odnosno za šalo klical na pomoč, primerno kaznovati, zakaj prav takšna razvada lahko v resnem primeru, ko bi bila pomoč resnično potrebna, veliko škoduje.
Polrebno bi bilo, da bi starši svoje otroke primemo poučili, preden jim dovolijo kopanje. To velja najprej za nadzorstvo nad onimi, ki še niso povsem vešči plavanja, pa tudi glede primernega vedenja. Prav je, da se mladina na kopališčih razvedri in sprosti, vse pa mora bili v okviru lepega iu obzirnega vedenjal
V življenju se znhtevu od vsnkcgn napor vseh sil. Tudi v duhovnem življenju velja danes beseda o skrajni duhovni pripravljenosti, o posebni čuječnosti in zbranosti: »Čujte iu molite, dn ne padete v skušnjavo.«
V teh časih velikih zunanjih in duhovnih prevratov, ko se laž in zmota širita po svetu z vsemi sredstvi in s pravo poklensko premetenostjo, je bolj kot kdaj potrebno, du smo Kristusovi verniki v popolni jasnosti glede vseli velikih vprašanj življenju. Nadvse potrebno je, da znamo gledati nn vse dogodke in probleme v luči Kristusove vere. S čistini iu jasnim, pa odločnim pogledom mora kristjan zreti na svojo življenjsko pol, da spozna svoje velike naloge iu dolžnosti in tako more izpolniti poslanstvo, ki mu ga je Bog zaupal v tem čusu iu v tem svetu.
Kristusov vernik razume besedo apostolov, zapisano kakor za naše dni: »Bratje, trezni bodite in ču j te, zakaj vaš ,sovražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavljajte sc mu trdni v veri!«
»Trdni v veri« — to je tisto, knr je dane* pred vsi m in nad vsem potrebno vsakemu, ki hoče ostati Kristusu zvest. Trdne vere je treba duhovnikom, tla ne krenejo s prave poti svo-jegu duhovniškega poslanstva; treba je je laikom, da vzdržijo v duhovnem boju ob strani Kristusa in Cerkve. Stanovitnost do konca z božjo besedo ni nikomur posebej zajamčena. Vsakemu velja apostolov opomin: ..Kdor nnsll, da stoji, naj gleda, du ne pode.«
Vedno čuječi. trrzni, v duhu zbrani, vedno duhovno pripravljeni — tako velja o kristjanih naših dni.
Tn zahteva sodobnega krščanskega življenja je rodila misel o mesečni duhovni obnovi, ki je zajela mnoge dobromisleče, zajela mladino in odrasle, zajela zadnji čas tudi moški svet. Mnogim se odpira spo/nnnje: Izredni časi zahtevajo izrednih naporov in žrtev tudi v verskem življenju. Kar je zadostovalo nekdaj, ko je bilo duhovno ozračje mirno in pokojno, tn ne zadostuje danes, ko divja preko nas in med nami ra/besncli vihar bre/.boštva.
Naj bi misel o mesečni duhovni obnovi zajela vse. ki jim je mar vere iu krščanske kulture v našem življenju.
Gospodarstvo
Nakazovanje surovin in sprememba cen
Podpisana zveza je p komisariata — Odd. > III.
Od Pokrajinske zveze delodajalcev smo prejeli sledeči dopis:
prejela od Visokega uutančne smernice glede postopka za nakazilo surovin in spremembe cen, ki jih v naslednjem navajamo:
»Da ne bo nepotrebnega pisarjenja in s tem izgube časa odločam, da sc morajo vlagati vso prošnje za nakazila blaga, katerega razdelitev ureja ministrstvo za korporacijc, na to ministrstvo le preko pristojnih strokovnih združenj, ki morajo ocenjevati te prošnje in pošiljati orgunom ministrstva le one, o katerih smatrajo, da jih je rešiti ugodno. Ministrstvo je izdalo pristojnim uradom točna navodila naj brez nadaljnjega zavračajo prošnje, ki nc bodo vložene po predpisani poti in naj zastopniki posameznih tvrdk ne intervenirajo neposredno pri organih ministrstva, preden je bila končana določena uradna pot.
Tudi prošnje • glede cen industrijskih in obrtnih proizvodov morajo 1» i ti predložene Vi-
Kupujte lepo knjigo
»

delo znanega francoskega pisatelja
Jeana Giono-ja znanilca obnove družine in francoske kmečke vasi!
Knjiso dobite po vsek knjigarnah in tralikah! — Kupujte knjige ,.Slovcnčeve knjižnice"!
sokemu komisnriatu — Uradu zn določevanje cen, i>o istem postopku. Vabimo naslovno združenje, da o gornjem obvesti svoje članstvo in da ga se posebej opozori, da mora upoštevati navedena navodila.«
Zamenjava poslovnih knjižic
Opozarjamo, da se morajo v smislu Naredbe Visokega komisariata o poenotenju po-slovnih knjižic št. 4" od 4. aprila t. I. delovne knjižice za delavce in legitimacijo za nameščence zamenjati najkasneje do 3. novembra t. 1. z novimi.	,	,
Stare knjižice sc zamenjajo pri občini, v kateri posluje industrijsko podjetje.
Poslovne knjižice, ki sla jih izdali bivše Združenje grafičnih podjetij in Združenje pooblaščenih graditeljev, zamenjava naše /.druženje, ki jo prevzelo s priključitvijo njihov delokrog.
Preskrba s kolofonijo in terpentinom.
Združenje industrijcev in obrtnikov s|io-roča: Vabimo zainteresirana podjetja, da nam sporoče svojo mesečno potrebo po kolofoniji in terpentinu, koliko teh surovin so uporabila v letih 1938-1940 in zu koliko časa jo krita potreba po teh surovinah.
Razpošiljanje cementa. Trboveljska pre-mogokopna družba sporoča, da je bila cementarni Trbovlje dodelitev papirnatih vreč za prihodnji mesec ukinjena. Ker ima tovarna na zalogi samo še neznatno število vreč, bo prisiljena vršiti dobave cementa samo še prosto naloženo (rinfusa), če bi nc imela več možnosti Preskrbeti si to embalažo.
Z marsičem, kar mora vedeti sleherni izobraženec — Vas bo SEZNANIL,,,
KULTURNI OBZORNIK
Povest o revolucionarni kitajski ljubezni
Pearl S. Buck: Vzhod in zapad.
Pisateljico V c tiri Buck poznamo pri nas dobro po dveh romanih, ki sta vzbudila svoje dni veliko zanimanje ter 6ta spadala med najboljše naše prevode: namreč romana »Mati« in »Dobra zemlja«. V teh dveh delih se je pisateljica predstavila kot dobra poznavalka kitajskega sveta, kjer je resnično živela dolgo vrslo let, pa tudi kot izredno močna pisateljica epičnih dejanj in kretenj, predvsem pa globoka poznavalka ženske duše. ki ji je v Materi postavila velik in gotovo nesmrtni spomenik. V pričujoči knjigi, ki jo je izdala v prevodu Olge Gra-horjeve založba »Dobra knjiga« (str. 250), se seznanjamo z delom te pisateljice, ki nosi sicer ime roman, pa jo v resnici le dvodelna novela. V njej je na zakonski ljubezni dveh Kitajcev prikazana razlika med starim in modernim svetom, med Vzhodom in Zapadom, med kitajsko prakulturo in ameriško demokracijo in žensko enakostjo. Vsa povest je pisana kot pripovedovanje kitajske žene Kwei-lan drugi kitajski ženi ter obravnava prvi del njeno ljubezen, drugi pa ljubezen njenega brata. Vzgojena je bila jio trdih prastarih kitajskih običajih, ki jih predstavlja v družini njena mati, markantnn oseba, narisana s krepkimi črtami ter veliko člo-ivciko boljo ob propadanju verskih in kulturnih
običajev svojega naroda. Ta mati, katere mož je slabič tor ima po starih običajih poleg nje še tri druge žene priležnice v isti hiši (pravi vzhodnjaški harem), jo vzgaja za ženo, ki bo Kitajcu mogla nuditi največ ljubezni po običajih svojega plemena: že od rojstva je zaročena z mladeničem, ki ga ne pozna, toda tako so odločili starši; vzgaja se ločeno od brata ter pripravlja za življenje z možem, kateremu bo morala bili suženjsko poslušna ter brez svoje volje in kakršnega koli ugovora. Njena dolžnost bo samo — sladiti možu življenje z ljubeznijo in mu roditi sinovo Zalo, da bi bila lepša, nosi stisnjene noge, ki že naravnost odmirajo. Mladenič pa, ki ji je določen že od mladega, konča univerzo kot zdravnik, se ne tnore zadovoljili s tako ženo, ki bi ne bila družica, temveč sužnja s pohabljenimi nogami. Vendar se ukloni staremu zakonu in jo vzame za ženo, dasi se 6vojih zakonskih pravic ne posluži, ker nima nobenega duhovnega odnosa do nje kot človeškega bitja. Vse to mora med njiju šele priti. In ta postopna rast iz vzhodnega pojmovanja žene v ženo po zapadtiih običajih ter psihološki razvoj v ženi sami, je vsebina prvega dela te povesti, ko se končno kljub materinemu varstvu starega ognjišča ob pravem ljubezenskem čustvu med obema razvije tudi pravi eno-ženski zapadni zakon, ki obeta biti izredno 6rečen. Stari predsodki 60 premagani.
Če je bilo te predsodke težko premagati ženi. ki v kitajskem družabnem življenju ne pomeni ninoao, koliko teže je bilo premagati zapreke šelo njenemu bratu prvorojencu v družini, ki si je slavil še revolucionarnejši cilj: oženil se je proti volji staršev — s tujko, z Američanko! Kakšno revolucionarno dejanje za pravovernega in patriarhalnega Kitajca, šc bolj pa pobožne pogansko Ki-
škufca
Dne 15 junija so dddaljenc vasi občino Krka zopet občutile vso težo komunistično »svobode«. Več glav goveje živine, mnogo žita, prihranjenega prekajenega mesa, masti, denar, obleka, vse to je izginilo v njihovih nenasitnih želodcih. Naihuic ie bila prizadeta dobra Stroji-nova družina iz Vrhov. Ugrabili so 43-lctnega gospodarja Jožeta Škufca, ga zvezali in z zasmehovanjem odgnali v bližnji gozd. kjer so go do golega slekli, in naposled umorili. To še ni bilo dovoli. Doma so med tem časom hišo in družino popolnoma iz-ropali. V nedeljo, pet dn: po ugrabitvi, so pokojnega Jožeta vaičani našli v gozdu, ga prepeljali na njegov dom, 22 junija po ga pokopali na far-nem pokopališču k cerkvi sv. Kozma in Damijana.
Jožef ie bil v mladosti več let v Ameriki, pa vendar se ie vrnil tak, kakršen je odšel, tuiina ga ni zapeljala na krivo pot Po očetu jo prevzel posestvo in si izbral sebe vredno družico. Spiisluže-nim denarjem in pridnostjo svoje družice si je kma!u uredil prijeten dom in vzorno gospodinjstvo in si nabavil potrebne stroje Povsod in ob vsaki priliki je rad pomagal vsakemu, ki se je k njemu zatekel po pomoč. S svojo ženo in 4 otro-čički v starosti od 9 do 1 leta jc živel srečno v ljubezni, delu in molitvi, za vzgled na verskem, gospodarskem in političnem poliu ter je bil prav zato v napotje komunistom, ki so ga že lani aprila meseca obsodili na smrt.
Jožef jc bil že v mladosti in pozneje kot oče zgled vsem, ki iščejo lepih zgledov, kei |e veroval, ljubil poštenost in žrtvoval za vse to svoje življenje. Zemeljsko življenje so mu rabi ji iztrgali, tolaži nas pa vera, da sedaj z mučeniki prosi za naše ljudstvo.
Dragi Jože, prosi tudi za tiste svoje rojake, ki so te bičali in še po tvoji smrti krivo pričali zoper tebe, prosi sv. Duha, naj jih razsvetli, da bodo vsi spoznali, da po tej poti pridejo vs: v začasno in večno pogubo. Počivaj v miru, muče-nec Jožef, hudo prizadeto družino pa naj tolaži Bog.
tajkel Tu šele se pokaže razlika Vzhoda in Zapada, kajti prvorojenec pripada vsemu todu prednikov, ne sam sebi in svoji volji. Moderna športinja iz Amerike, ki ima voljo zaradi moža so vživeti tudi v kitajski duhovni svet. trpi leto dni v družini svojega moža, ki 6e bori s svojo materjo za priznanje že sklenjenega zakona po zapadpih običajih. Koliko je trpljenja na eni in na drugi strani! Trpljenje matere, ki gleda v svojih otrocih propad svoje življenjske vere, in trpljenje sina, ki se noče odpovedali osebni sreči ob tujki, s katero «a veže l jubezen. Ko pride še moški otrok, gre borba zanj: ali pripada očetni hiši ali njegovi družini. Konflikti so tako veliki, da mati ob strašni bolesti umre, sin pa se po njeni smrti mora odpovedati dednemu rodu in premoženju. Če hoče svojo družinsko srečo, mora pustiti vse in zaživeti kot nov človek s svojim poklicem, ki bi sicer lahko živel kot kitajski mandarin. Toda s tolikimi notranjimi žrtvami pridobljena družinska sreča mora' obroditi dober sad.
To je vsebina te izredno nežne in čustvene povesti iz kitajskega svela, ki je ves personificiran v strahotnem monumenlalnem liku stare matere ter v revolucionarnih načelih mlttdega rodu. Tu si stojita nasproti Vzhod in Zapad, pa tudi očetje in sinovi, tradicija in naprednost ler domaČinstvo in tujstvo. Stari svet sc podira, no,- se poraja v bolečinah. Isto idejo je imela ludi prejšnja knjiga v »Dobri knjigi« »Prišlo jo deževje...«: boj proli predsodkom, proti tradiciji, prot: duhovni dediščini preteklosti.... Tako to knjige prilivajo olja v današnji boj za novo obliko sveta, dočim take kot >in šumeli so gozdovi« v isti zbirki poudarjajo drugo plat: vrednost tradicije in povezanosti s krajem in duhovno dediščino rodov v novo skladno enotnost in cvolucijo... To sla dva sodobna pravca, ki imata
oba 6vo]o veliko vrednost v oblikovanju sodobnosti.
V tej povesti je žena Kvveilan doživela evolucijo, njen brat revolucijo: pri obeh pa je zmagal vdor Zapada v Vzhod. Povest je izredno lepo čtivo, globok psihološki prikaz razkroja in razvoja kitajske duševnosli ler lepo dejanje pisateljske umetnosti žo znane pisateljice, toda mnogo skromnejše kakor se je pokazala v Materi alt Dobri zemlji, v razmerju romana do novele.	td.
Nekaj novih hrvatskih knjig. Bibliografski zavod jo izdal poleg prevoda Cervantcsovega Dona Kihota tudi posebni biografski roman o njem, kj ga je spisal Jean Babrlon: Miguel Cervanles. V isti založbi je izšel ludi prevod znane knjigo It'. Hirsch-berga: Etnologija, ki jo je prevedel dr. Marijan Tkalčič. Predgovor je napisal dr. M. Tkalčič, v katerem je na zgoščen in nepristranski način pokazal melodične razvojne poti v etnografiji ter razlago smisla kulture sploh. — Izšla je prva hrvatska knjiga o filmu pod naslovom: Hrvatski slikopis, ki jo je spiral prof. Mirko Cerovac, kjer je opisan zgodovinski razvoj filma od egipčanskih slikopisov na grobovih do slikopiea v Neodvisni Državi Hrvatski. — Hrvatska Malica je izdala nov izbor pesmi Sil-vija l<ranj(evi(a z uvodom Livadiča Ur. Izabrann Pjesme so izšle v luksuzni opravi (220 kun). Isto tako je Malica izdala I. del Zemljepisa Hrvatske (800 strani!), kjer najboljši hrvatski geografi pod uredništvom prof Z. Dugačkega obravnavajo vso zemljepisne probleme Hrvatske z mnogimi prilogami. Knjiga jo izšla v številu jubilejnih Matičnih izdaj, ter bo ob koncu ena najlepših hrvatskih knjig.
Koledar
Sobota, 31. malega srpana: Ignacij I.ojolskl, spoznavalec in ustanovitelj reda; Helena Švedska, mučenica.
Nedelja, 1. velikega srpana: Vezi Petra, apostol; Makabejci, mučenci.
Lunina sprememba: 1. velikega srpan« mlaj ob 5.06. Herschel napoveduje deževno vreme.
Dne 1. velikega srpana bo obročasti sončni mrk, ki pa bo v Srednji Evropi neviden.
Zgodovinski pafcerki
31. malega srpana;
1. 1556., je umrl Ignacij Lojolski (don Ifiigo y Loyo!a, rojen 1491. leta. Posvetil se je vojaškemu poklicu, toda pri obleganju Pampeluse je bil od topovske krogle hudo ranjen (1521 1.), postal je hrom in nesposoben za vojaško službo. Ko je ranjen ležal, je pridno čital Kristusovo življenje in življenje svetnikov. Tedaj je sklenil, da posveti odslej vse svoje moči Bogu. Omnia ad maiorem Dei gloriam (vse za večjo čast božjo) jc postalo njegovo geslo. Leta 1528. je prišel v Pariz, kjer je s peterimi enako mislečimi Španci in enim Savojcem sedem let študiral bogoslovje. Po skrbni pripravi so ti možje v montmartreski cerkvi slovesno obljubili (1534) pokorščino, uboštvo, devištvo in misijonsko delovanje v Palestini. Ako bi za to ne bilo mogoče, 6e hočejo brezpogojno podvreči papežu, da jih porabi v cerkveni službi. Papež Pavel III. jo 1510 potrdil pravila te družbe, ki se ie imenovala compafiia de Jesiis (societas Jesu). Na čelu družbe Jezusove stoji izvoljen general, ki obdrži svojo službo do smrti. Svoj sedež ima v Rimu. Njemu ob strani stoji en admonilov in basi-stentov, ki jih tudi voli splošna družbina skupščina. Člani reda se dele v laične brate in klerike. Preizkušnja za sprejem traja zelo dolgo časih šele po 20 letih polože zadnjo obljubo. Zahteva se taka pokorščina, kakor bi bilo telo mrtvo. Prvi gene-ncral je bil Ignacij Loyola, njegov naslednik Lai-ner je že uspešno deloval na tridentinskem cerkvenem zboru (1545—1563). Ob Ignacijevi smrti je štel red še 1000 članov. Razmere so hotele, da je jezuitski red pri svojem nastopu moral izvojevali boj s protestantizmom, vendar je obenem skrbel tudi za misiione po vsem svetu, izvrševal socialne reforme, deloval karitativno, zlasti pa vzgajal mladino po šolah in versko preobrozoval ljudstvo v spovednicah in na prižnicah. Uspešno je bilo delo jezuitov tudi na znanstvenem področju. Ignacij je najizrazitejša osebnost velike katoliške obnove v 16. stoletju in do danes eden najpomembnejših verskih vzgojiteljev človeštva (Duhovne vaje!). V njem se je združilo viteško izročilo starega plemiškega rodu, baskiške podjetnosti, volje po osvajanju in svet objemajoče občutje ponosnega Španca s katoliško globino in vnemo po verski obnovi. Šele to je dalo njegovi v nemški mistiki in shola-stični ostrini vzgojeni osebnosti ono velikopotez-nost in navdahnilo načrt versko-cerkvene obnove. Po njegovi organizacijski sposobnosti in silni volji ga moremo primerjati s Kalvinom, po globini verskega občutja z Luttrom.
Cerkveni vestnik
— Refcolekcija za gospe in matere bo v
I lehien:hurnu v torek, 3. avgusta, ob 4 popoldne in v sredo, 4. avgusta, ob 8 zjutraj z na-
R 0 0 H A ra
KNJIŽNE ZBIRKE
»m§a knjiga«
ZA DRUGO POLLETJE
Salminen: KATRINA. Finski roman o materi.
Hiinnerman: OČE DAMIJAN. Zivljenjepisni roman Damijana de Veuster, „cčeta gobavcev".
Cloete: K0LKSA SE VRTIJO. Epopeja Bu-
rov v 19. stoletju. Budak: MU SIN K A. Liški roman, pendant
„Ognjišču".
Prva dva romana Izldeta skopal konec JnllJa.
NAROCNTNA za vse Štiri, v platno vezane knjige je L 192"— in se latiko plača v Šestih obrokih po L H2'—. Kdor poravna do zadnjega avgusta vso naročnin" naenkrat, plača samo I. 1B0 — Čimprej naročite to najboljšo zbirko leposlov.del
ZALOŽBA „N ASA KNJIGA"
LIUDSHA liKiiSžARNA
v Ljubljani — Pred Škofijo 5
govorom, skupno s sv. mašo in obhajilom. — Priditel
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Žitnik roj. Ponikvar, soproga posestnika. Pogreb bo v nedeljo, 1. avgusta ob 3 popoldne <id doma žalosti Beljaška ulica 34 v Šiški na pokopališče k .Sv. Križu.
.Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Prosesorll.
kom čim več znanja brez, tega ne boste mogli storiti 1
ki se trudite, da bi vlili dija-
—	Duhovniške duhovne vaje. Prvi tečaj za avgust je že popolnoma zaseden in ni mogoče več sprejeti novih prijav. Nekaj mest je šc prostih za drugi tečaj od 23. do 27. avgusta in pri nadaljnjih tečajih: 6.—10. septembra, 20.—24. septembra in 4.—8. oktobra. Prosimo čim prej prijave za te tečaje, da moremo uvrstiti, če bi bilo potrebno, šc kak nov tečaj v avgustu aii septembru. Ostalo gl. Škofijski list št. 5. str. 31. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani.
—	Rdeči križ poroča: V pisarni L R. K., Via Arielln Rea 2/11., naj se zglase med uradnimi urami: Mrancelj Marija (Strahomer), Jure-šič Ivan (Moste), Bubič Frančiška in oseba, ki j<! poslala paket Zupanu Karlu, dalje Jelševar Amalija, leič Miodrag iu svojci Likarja Stanka ter Pirš Karlo, šprnh Otmar, Cof Emil.
—	Sprejem gojen k v šolo za zaščitne sestre. Šola zn zaščitne sestre pri Higienskem zavodu v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem go-jenk v L letnik. — Šola je triletna. V prvein letu je pripravljalni tečaj, ki traja pet mesecev. Vse gojenke stanujejo v šolskem internatu. Pogoji za sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta: z uspehom dovršena nižja srednja ali meščanska šola, prednost imajo abiturientke gimnazije ali učiteljišča; popolno duševno in telesno zdravje (zdravstveno stanje ugotovi zdravniška komisija pred rešitvijo prošenj); nravstvena neoporečnost. — Oskrbnina znaša mesečno 190 lir. Ob vstopu v šolo morajo go-
Profcsorfl.
ki se trudite, da bi vlili dijakom čim več znanja brez, tega ne boste mogli storiti «<
jenke nabaviti predpisano delovno obleko. Pravilno opremljeni in kolkovani prošnji za sprejem je priložiti naslednje listine: 1- rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko in maturitetno spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. potrdilo občine, s čim se je prosilka ba-vila, odkar je zapustila šolo, 6. kratek popis življenja. — Rok za vladanje prošenj poteče s 23. avgustom 1943. Prošnje je vložiti na naslov: Šola za zaščitne sestre, Ljubljana, Bleweisova cesta 23/1. (vhod Knafljeva 3). — Higienski zavod v Ljubljani.
—	Vročina se stopnjuje. Začeli so se dnevi vročine pasjih dni. Brez pravega dežju je Ljubljana že peti dan. Padlo je sicer med tem nekaj kapljic, kar pa ni upoštevanja vredno. Vroči dnevi so dobrodošli hitrejšemu zorenju grozdja, paradižnikov in raznega sadja. V četrtek je bilo prav vroče. Sila soparno je bilo in mnogi so pričakovali, da se bo nad mestom popoldne razbesnela huda nevihta, ko se je nebo močno pooblačilo. Toda močan veler je črne oblake popolnoma razgnal.* Vročina se od dne do dne stopnjuje, kar je pokazal tudi toplomer, ki je v četrtek zaznamoval najvišjo dnevno temperaturo +29.3« C. V petek zjutraj je bil zaznamovan nekoliko nižji temperaturni minimum kot prejšn ji dan, le +13.7" C. Bila je gosta in nizka megla na barjanskih poljih. Znak, da ho lepo vreme po izkušnjah starih Barjanov trajalo še nekaj časa. Zračni pritisk je nekako stalen in je barometer v petek zjutraj zaznamoval stanje kot prejšnji dan, 763.2 milimetra.
—	Oglejte si najnovejša dela slikarja Evgena Sajovica pri A. Kosu (v prehodu nebotičnika).
Profcssrfl,
ki se trudite, da bi vlili dijakom čim več znanja brez, tega ne boste mogli storiti »3
— Nesreče na deželi. V Dobrunjah je 41-letni posestnik France Peterca padel z voza in si zlomil desno roko v zapestju. — Na Vrhniki se jo 40 letni posestničin sin Martin Turšič peljal po glavni cesti s kolesom. Nesreča je liotela, da je padel in se močno poškodoval po glavi. — V Tomišlju je 61 letni delavec Anton šušteršič padel s hleva, ko je podajal seno, in si zlomil levo nogo. — V kamnolotnu na Vrhniki je padel 32 letnemu delavcu Velimiru Ma-rinkoviču težak kamen na levo nogo in 11111 jo zdrobil. — Vsi poškodovanci so bili sprejeti v ljubljanski bolnišnici na kirurgičnem oddelku.
Iz Meilike
Urodništvo »Slovenca« obžnluje, da je bil v listu objavljen članek o Francu Vran i-čar ju. Po naknadnih obvestilih smo ugotovili, da so jiili podatki v omenjenem članku netočni. Naše čitatelje in prijatelje prosimo, naj to pojusuilo vzamejo na znanjel
iu m
Iz Gorizije
Smrt znanega italijanskega duhovnika. P0
kratki bolezni je v sredo, 21. julija, v mestni bolnišnici mirno v Gospodu zaspal g. Josip Ma-r o 11, dolgoletni stolni vikar in ceremoniar. Rodil se je v našem mestu 1. 1879. Po končanih bogoslovnih študijah je služboval večinoma v našem mestu in bil v vseh krajih dobro enan. Obvladal je tudi slovenščino. Pred leti je odšel na župnijo Brelto pod Mangartom za upravitelja. Pred meseci se ie od tam vrnil v mesto kot upokojenec. Naj značajnemu možu in vestnemu duhovniku sveti večna luč!
Poroka. V soboto, 24. julija, ee Je poročil zdravnik g. dr. Karel Rutar z gdč. Darinko Mer-vičevo iz ugledne meščanske družine. Obilo srečel
Štetje živine. S 26. julijem je bilo zaključeno štetje živine po stanju z dne 20. julija. Vsi živinorejci so morali na posebnih tiskovinah, ki so jih dobili na občini, javiti število goveje živine, ki jo redijo, ter število ovc, koz, konj in svinj. PrijavO je bilo oddati na pristojno občino; kdor je imel živir.o na paši v drugi občini, jc moral to navesti v prijavi.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli 65 letni posestnik Franc Vajngerl iz Malne, 53 letna sodnikova soproga Mihaela Kuder, 54 letna posest-nica Marija Ačko iz Kalš, občina Sv. Martin na Pohorju, in 79 letni Franc Majccn, mizar. Na Tezn« pri Mariboru je umrl 53 letni posestnik in kjučav-ničar Peter Poropat.
Iz avtomobila je padel. 68 letni podpolkovnik v pokoju Jaromir Berkič iz Maribora se je peljal z
avtomobilom. Na ostrem ovinku pa so se zaradi sunka nenadoma odprla vrata in Berkič je padel iz avtomobila. Dobil je možganski pretres in več ran po životu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — Med delom jc delavec Anton Marmar iz Radvanja pri Mariboru padel čez neko korenino in si zlomil več reber. — Tudi 12 letni posestnikov sin Franc Standekar je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. — Na Poberški cesti v Mariboru je 62 letna delavčeva žena padla in si poškodovala hrbtenico. — 43 letni železniški pre-mikač Jožef Pletcrše iz Bohove pri Hočah se je peljal s kolesom proti domu, pa je po nesreči padel in si hudo poškodoval obe nogi. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Dva nevarna tatova obsojena. Mariborsko sodišče je obsodilo dva nevarna tatova, ki sta zagrešila cclo vrsto večjih in manjših tatvin, Sta to 25 letni mizarski pomočnik Štefan Arnuš od Svetega Urbana pri Ptuju in 23 letni mizarski pomočnik Friderik \Veisskopf iz Studencev pri Mariboru. Na vesti imata dvajset različnih tatvin, od katerih jih je Arnuš zagrešil 14. oba skupaj 5, Weisskopf sam pa eno. Obsojen je bil Arnuš na deset let ječe, NVcisskopf pa na 14 mesecev ječe. Poleg tega bo Arnuš po prestani kazni oddan v prisilno delavnico.
Iz Hrvaške
Razglas hrvaškega vojnega ministrstva. Hrvaško vojno ministrstvo je objavilo razglas, s katerim je poklicalo pod orožne vaje letnike 1917, 1918, 1919 in 1920. Na orožne vaje so pozvani vsi vojni obvezniki navedenih letnikov ne oziraje se na to, če so kdaj služili vojsko ali ne ali pa če so bili tudi proglašeni za stalno nesposobne. Vsi vojni
S. Nekoč se je zgodilo, da sla se ob isli uri rodila fant in dekle. .
4. V mlinu je v nerodni in črvivi postelji zajeČala lepa mlinarjeva hči: >Oče, poglejte! Moja Mičcak je pobožala trdo povito telesce in utrujeno poslednjič omahnila na pisano blazino.
obvezniki, na katere se nanaša ta razglas, se morajo prijaviti svojim poveljstvom dne 5. avgusta.
Gostovanje sarajevskega gledališča. Člani sarajevskega gledališča so v začetku tega meseca gostovali v Mostarju ter so s svojimi predstavami dosegli med občinstvom velik uspeh. Nastopili so z Muradbegovičevim delom »Na božjem putu«, Na-metkovim »Ocner za načvama«, Kuzmanovičevim »Vitropirjem«, Abdurahmana Namctkovim »Blag-danem života« in z dr. Hamid Šahinovič Ekremo-vimi »Dvemi načelniki«.
Dobra sadna letina v Sremu. Hrvaško časopisje poroča o izredni dobri sadni letini v Sremu. Dobro so obrodile vse vrste sadnega drevja. Sadja je toliko, da ga precej tudi izvažajo. Samo v Zagreb ga dnevno pošiljajo po en vagon. Enaka poročila ima hrvaško časopisje tudi iz drugih krajev, posebno iz Zagorja, kjer so posebno dobro obrodile marelice.
Podpis hrvaško-romnnskega kulturnega sporazuma. Zaradi podpisa hrvaško-romnnskega kulturnega sporazuma je odpotoval v Bukarešto opolnomočeni brv. minister Janko T o r t i č.
BERITE IN ŠiRiTE »SLOVELI«!
Drobna Uublfanska kronika
Torke In pevet akademskega cerkvenega zbora. V nedeljo, 1. avgusta, pričnemo spet redilo peti pri akademski službi božji uri oo. frančiškanih; pevske vaje bodo, kakor doslej, ob sobotah ob 7 zvečer in ob nedeljah ob 10 dopoldne pred svelo mašo. Novi pevci z resno voljo, pripravljeni redno sodelovati. so lahko priglnso kar ined vajami ali pa tudi na koru.
Na uršullnskl gimnaziji ho zahvalna služba božja v soboto. 31. julija, ob 8. l'o 6lužhi božji razdelitev spričeval.
Zego/.a — Mali gospodar obveščata svoje člane prašičereje©, da prejmejo to soboto, 31. julija, nov nagnit krompir, in sicer samo od 9—12 dopoldne v skladišču ua Medvedovi cesti, zadaj za ABC, po 50 kilogru-ruov na člana.
Mestni tehnični oiblelek In odsek za hišno zaščito v Kresiji na Nabrežju 20. septembra odnosno Lingarjeva uliea 1, zaradi snažen.ia prostorov v ponedeljek, 2., v torek. 3., v sredo. -t., in v četrtek, 5. avgusta t. 1., ne bosta poslovala za stranke.
Popravni Izpit boste najbolje opravili, če so vpišete takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Llehtenturnovcm zavodu. Poučevali bodo vso predmete samo gimnazijski profesorji. Uspeli jo pri primernem in vestnem sodelovanju učenca zagotovljen zlasti pri. onih dijakih, ki redno obiskujejo tečaj in se vpišejo v navedenem roku. Vabljeni so ludi dijaki in dijakinje, ki nimajo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od H—II. Vodstvo učnih tečajev — Llcliteuturiiov zavod — Ambrožev trg S.
Tatovi živilskih nakaznle so se spet pojavili v Ljubljani ter so zadnjo dni hodili posebno po Šiški in Zeleni jami, se izdajali za uradnike modnega preskrbovalnega urada ter z raznimi pretvezami od strank zahtevali živilsko nakaznice, nnj jih vrnejo. Obenem je slepar strankam naročal, naj se zaradi vzetih živilskih kart čez nekaj dni zglnse v uradu. Marsikatero stranko so precirznim goljufom nasedle in jim karlo res izročile. Mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse prebivalstvo, da nikdar niko-
gar ne pošilja k strankam po živilske nakaznice. temveč stranko vodno povabi v urad, če jo kaj treba. Ž vsem poudarkom opominjamo vse prebivalstvo, naj ne naseda sleparjem, da ne izgubi kart, kor novih ni mogoče dobiti.
Sladkovodne ribe na trgu. Tudi ta petek jo bil ribji trg pripiertio dobro založen z ribami. Barjanke so prodajalo žabjo krake po navadnih cenah. Mnogo gospodinje kupujejo žabjo krnke, da napravijo iz njih rižoto. Tvrdka »Riba« jo prodajala zmrznjeno svežo polenovko in morski jezik.
Maline. V pelek so se mnogo gospodi-je zanimale za maline, ki jih je mlado dekle iz 1'rescrja prineslo naprodaj v dveh malih košarah. Proda-jala jih jo po 10 lir liler. Prve dneve tega tedna so bile na trgu naprodaj šo zadnje borovnice, katerih sezona jo sedaj končana.
Davčna uprava za mesto t Ljubljani naproša vse davkoplačevalce, da ob priliki plačila davkov pri blagajni uprave prinesejo » seboj bodisi davčne knjižice, bodisi čekovno položnice ali opominske karte, iz katerih je razvidna številka računa davčne glavno knjigo. V svrho hitrega poslovanja bodo iinelo prednost one stranke, ki bodo imele s seboj eno izmed gori označenih listin. Poslovanje s strankami, ki so no morejo izkazati s številko svojega rn*una, .ie oležkočeno, ker mora likvidator iskati Številko po kartoteki, kar ovira hitro urndo-vnnjo zlasti ob velikem navalu davkoplačevalcev.
Za dijake tn dijakinje srednjih, strokovnih In meščanskih šol otvorlmo 5. avgu-s(,a specialni počitniški pouk Iz vseli predmetov In Jezikov. Namen našega počitniškega dela: Temeljila priprava za dijake in dijakinjo, ki imajo ponnrljnlite Izpile in posebej za dijake ln dijakinje, ki želijo dobro ponoviti učno tvarlno in izpopolnili svoio znnnjo za prihodnjo šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah ir, razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmorna. Vpisovanje dnevno od 0-12 In od 1R 18. Spcelalne strokovne Instriikclje za gimnazije In meščanske šole, Iioiigrcsnl tre 2. II. nadstropje.
Rakovnlškl tramvaj natrpan. Dolenjska tramvajska proga je poslala posebno oh vročih dnevih zelo živahna. Kakovniški tramvaj je v prvih popoldanskih urah sila natrpan, ker vse hiti na Ljubljanico, da se lam ljudjo ohlade in osveže v hladni vodi. Ljudje iz središča mesta in tudi od nekaterih drugih krajev, Inko od Bežigrada, hodijo na Ljubljanico. Da si Pot do Ljubljanice olajšajo, uporabljajo razne tramvajske zveze. Pred rotovžom ob lirisperjevi hiši se kmalu po 1 popoldne začno zbirati skupine kopalcev in kopalk, ki vse čaka na »rakovčana«, da jih popelje tja do Pri-vo/.a ali do CeSnovarja, nekatere pa tja do Marenčeta. odkoder jo kopalci in kopalko mahnejo po Orlovi ulici in čez Ižansko cesto na mestno kopališče. Druge dneve. ko je bil Šolski pouk in ni h i lo šolskih počitnic, jo uprava cestne železnico poskrbela. dn eo bili zjutraj in opoldne ler tudi popoldne tramvajski vozovi na dolenjski progi pomnoženi in so vozile tudi rezervo. Umestno hI bilo, da bi se uvedle tramvajske rezerve tudi prve popoldansko uro ob sedanjih vročih dnevih, ko je na tramvaj naval kopalcev tnko velikanski, da morajo dostikrat mnogi ostali in odili peš. ker ue dobo prostora.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožeta. Jutri slovesno praznovanje godu sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda. Ob 8 slovesna sveta maša. Pred miiSo so izvaja: Vzor si nam Ignacij sveti, *1. St. Premrl. Pri maši: Missa in bon. st Stanislnl Kostkae z orkestrom, zl. St. Premrl. Graduale- Justus ut palma flo-rebit, zl. A. Foersler. Po ofert. Jesu dul-cis menioria za bariton, orgle in orkester, zl. A. .Tanetschek. Po maši: Sveti Ignacij li ljubljencu božji, zl. A. Mav.
Gledališče	*
Opera«
Sobota. 31. julija, ob 17.311: »Prodana nfve-
1 Kisi. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 1. avrfusla, ob 17.30: »Tlials«. Go-slovanje Zlate Gjungjenčeve. Ceno od 35 lir navzdol. Ponedeljek. 2. avgusta, ob 17.30: »Mrtve 9čl«. Hod A,
Abonente reda A opozarjamo, da hodo Imeli v ponedoljek, 2. avgusta, predstavo D Albertove opero »Mrtvo oči«, ki jo bila znradi spremenjeno policijsko uro v torek, 27. t. m., odpovodana.
»Prodana nevesta«, 40. nastop Vldalljeve v naslovni partiji. Zadnja predstava »Prodane neveste« v letošnji sezoni je obenem za sopranistko Ksenijo Vidalijevo majhen jubilej, kajti to bo njen 40. nastop kot Marinka odkar jo članica naše Opere. Marinka je bila njena druga partija na našem odru (debutirala je kot Mirni v »La Boheine«). Tako spada poleg Mirni Marinka med njeno največkrat izvajane partije, kar priča o uspehu te mlado pevke. Zasedba partij: KruSina — .lanko, Ljudmila — Sturmova, Marinka — Vidalijeva, Janko — Čuden, Va-šek — Banoveo, Keeal — Lupša, Miha — Dolničar, Kata — Karlovčeva, Esmeralda
—	RamSakova, cirkuški ravnatelj — Jolni-kar. Indijanec — Marenk. Dirigent D, Zebre. režiser C. Debeveo, zborovodja I{. Si-moniti, koreograf inž. P. Golovin, scenograf V. Skružnv.
Zlata Gjungjenčcvn kot »Tlials«. Opozarjamo na edini nastop Gjung.ienčeve v Mnssenelovi »Thais«, ki ho v nedeljo Naša priljubljena gostja je pred nekaj 'meseci žo nastopila v toj partiji, v kateri je za Ljubljano Se nova. Ker jo gostovala v vseh dosedanjih nastopih v partijah, ki jih ie pri nas žo pela pred nekaj leti kot članica, je v njih žo bolj nli manj znana. Thais predstavlj a v tem pogledu izjemo in zato vlada za ta nastop posebno veliko zanimanje. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno zagotovi vstopnico.
Naznanila
~"l?AniO. Sobota, 31. julijn: 7.30 Pesmi ln napevl — 8 Napoved čnsa, poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure za vojaka — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini
—	12.45 Lahka glasba — 13 Napoved čnsa, poročiln v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih si! v slo-voiiščini — 13.12 Domovina v vojni, himne in pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee, sodelujeta sopranist-ka Dragu Sokova la tenorist Janez Llpu-
šček — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert malega orkestra, vodi Stane Lesjak
—	17.10 Pisana-glnsba — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom
—	20.20 Lirična prireditev družbo lil Aii: Vitadini: Vesela duša.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Loustek. Resljeva cesta 1; mr. Babo-vec, Kongresni trg 12, ln mr. Koinotar, Vič, Tržaška costa 48.
■»a
Samo do 5. avgusta
je še čns za prednaročilo ROMANA V SLIKAH
Qy© vadiš
Cenn veliki knjigi (216 strani s 420 slikami, velikost četrt »Slovenca«, »Slov. doma« nli pol strani »Domoljuba«) je: mehko vezana . . . . 32 lir trdo v polplatno vezana 45 lir v celo platno vezana na
najboljšem papirju . 85 lir Za stare ali nove naroč- a nike »Slovenskega doma« mehko vezana . 25 lir (»Slovenski dom« velja na mesec 11 lir.) Pišite dopisnico na uredništvo
»SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana, Ljudska tiskarna.
Orel - mesto ob bojišču vseh bojišč
Na vzhodu, ▼ julijo. — Vojaški dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« objavlja sledeči zanimivi /članek:
»Nad strehami in »tolpi, nad belimi hišami rjavih škriljastih streh, med katerimi se poletno zelenje na obzorju razgublja v majhnih gričih, nad mirno modrozeleno reko, valovi srebrno ozračje v opoldanski pripeki. To je obris mesta Orla. Kakor nobeno drugo mesto na srednjem odseku vzhodnega bojišča, je po svoji zunanjosti vedrega lica, in, kakor nobeno drugo mesto, je obkoljeno z boji že skoraj leto dni in postalo je vozlišče v živčnem središču nemškega vojaškega aparata.
Tudi boJUča dihajo, tudi bojiiča imajo svoj«
življenje
Črta, ki poteka od Ladoškega Jezera do Kuhanja, ima meter za metrom svojo zgodovino, je napisana s krvjo in žrtvami in z vsem, kar morejo ljudje žrtvovati. Medtem ko poteka črta tukaj in je ta; ko obdaja ta grič in pušča onega ob strani; ko obkroža to mesto in ne dosega drugega, sledi črta notranji zakon, veliki zakon igre med silami dveh svetov. Kar koli se na njej spreminja, vse te spremembe izhajajo iz skrivnostnega življenja, ki se nekje krepi ali pa izgublja moč. Tako je bojišče izraz usode bojujočego se naroda in je torej življenjska meja. In kar se dogaja bistvenega na enem njenih mest, kar se dogaja danes krog Orla, se ne dogaja samo tukaj zunaj, ampak se kot izrabljanje moči prav tako dogaja povsod v nemških deželah. To je stvar vseh in to je tudi pomen takega mesta na bojišču.
Zgodovin« tega vzhodnega bojnega pohoda ie postala danes zgodovina samih mejnikov. Od Volkova preko Demjanska, Velikih Lukov in Rževa se vrstijo mejniki tja dol do Kavkaza. In kakor koli naj bi bila njih posamezna usoda, nekoč bomo morali reči, da je bila ob njih Evropa odrešena. Isto velja o Orlu. Ime tega mesta je dane6 v najsvetlejši luči okrutnega pozorišča svetovne vojne.
' Novovrstno vojskovanje
Seveda, kdor gre zdaj po cestah tega mesta, ki je bilo jeseni tako malo razdejano in ki ga tudi Itcvilni letalski napadi niso močno izmaličili, temu se pač malo sanja o pomenu tega mesta, če slučajno ne opazi množice onih čet, ki gredo po cestah. Kakor balkon a pročelja kake hiše, moli tukaj lok Orla v svobodo, v nič. v oblast boljševizma. Med Suhiniči pa severu in Kurskem na jugu vpada mesto v ta lok, zmeraj je nasičeno s silami zadaj za seboj in zmeraj ogroženo z napadi s treh prostih strani. Tako se ime tega mesta imenuje zmeraj glasneje, dokler ni postalo ime kakor kovinast tolkač, ki udarja na bron samih usodnih odločitev.
Sovjeti so seveda že pred letom slutili privlačnost tega mesta. Že lani poleti so hoteli prodreti mimo Orla na Brjansk. Kakor so se takrat do smrti I upehali v dveh velikih biktah, tako eo napadli enkrat, pa brez uspeha v letošnji zimski ofenzivi, oporišče Orla. Tu so vidne novosti sedanjih bojev. Gosti valovi pehote, ki se razbijajo v ognju strojnic branilcev, se nadomeščajo z gibljivo taktiko, ki veže ojačene čete oklepnikov s četami pehote in tako deluje s trdnejšim strojniškim temperamentom. Učinek delovanja orožja na obeh straneh bojišča je slutiti zdaj bolj določno kakor pred poldrugim le-
tom. Tako evana materialna vojna vsebuje postavo, ki jo je zdaj drugače razumeti, kakor v prvi svetovni vojni, Navzlic hudi topovski pripravi, ki se izvaja pred vsakršnim velikim napadom, nc deluje zdaj v linijah nasprotnika po dneve dolgo streljanje. Prvi dan boljševiške ofenzive v odsekih severno in vzhodno od Orla, so Sovjeti pred napadom izstrelili iz svojih topov 200.000 strelov. Pri francoski ofenzivi leta 1917. je bilo več milijonov strelov. Vendar to ni dobra primera. Zakaj, topovskemu ognju sledijo danes moderni tanki. Šele skupno t obema proslavlja materialna bitka svoje zmagoslavje. V postojankah so večinoma pehotne divizije, so grenadirji in pionirji, so obveščevalci in tankovski lovci. To 2000 km dolgo bojišče, ki tvori spet samo en del cclotnega nemškega bojišča, nc dopušča tu na vzhodu globljega obrambnega sistema. Tu je upoštevan vsak posameznik. Predvsem ponoči je navezan vsak sam nase. Tudi lastni tanki in napadalni topovi, »Tigri« in drugo novo orožje ne morejo biti povsod hkrati in minske zapreke z žičnimi ovirami vred niso nobena trajna ovira spričo motoriziranih jeklenih orjakov sovražnika. To je prava materialna bitka gibanja. To spada k najhujšemu, kar mora v vojni vzdržati bojevnik, in to utegne človeku živce naravnost raztrgati. To tudi pomeni, da ni prav nikjer nobene varnosti. Tonki sc ne kotalijo kar tako čez jarke in kritja. Oni skušajo streti vse in prav tako vse tiste, ki skušajo biti v njih zavetju. Njim sledi boljševiška pehota in to je treba po naših grenadirjih odbili. Tako imajo nemške čete sovražnika spredaj, ga imajo za hrbtom in so mimo tega med ognjem lastnih topov in topov zoper tanke, ki skušajo prodirajoče sovjetske tanke uničiti. To je pozorišče, kakršno se človeku, ki ni pri tem
ki 1« vanjo vlit telovnik 1« drnsafnern bla*a. Značilna »ta 41 roko rokava lu »vojski Jo zep. ki Je un desni v razporku krila.	... „,
Ženska, ki Je količkaj veSča Šivanj« In Ima M valili stroj, »I bo It it z dvoma zinila narediti vsul on", dve trli oblek, ki so iirlmerue za dom In za nakupovanje na trmi In no mestu. Za prllelnejše ženske ho prav, če si prikrojijo krilo mulo daljne kot Jo na t .'ti »likati Obleki, ki imata dol*« rokave, ie spominjala na tako /Mini prehodni f-iis. ki se lafenja ie v a\|t"-siu. V taki obleki ti nI treba ne Jopice »e plašča, p« U vendar nc bo hladno.	.... . „
(e si boS ie naredila eno teh oblek, tj ne '"> težko napraviti si bluzo li m os k e » r a j c o , k so JI inratiilk lo zapestnice /e obrabljeni, a so druui doli Se dobri. Odrežeš spodnji dol srnjoe, iln doli < prnvšno dolilno In Iz pridobljenega hlač« li«olovl« ovratnik tn zapestnici zn bluzo, (c bi blln arajea v rmiinh preveč Strok«, tedaj narediš nekaj robčkov an iruh, nakar bo bluza Se prijetnejša nn poirled. f'e J" zadnji dol proSIrok, pn to ulč ne »koill. ampak nasprotno Se dobro prlstojl.
Ko smo ie pri Snnnjn. omenimo krpanje n o e a v I <■ 1 n pletenin. Pri tem opravilu Je tre-bn paziti nR to. dn »e krpanje 110 smo vršiti natnnfno počr/. čez vrste peiitelj ln navpično, torej vzporedno 1 njimi. Iz teca bi slodlto. il.-i so pri nntezanju noca-vloo ali pletenino no lil motlo razleicnltl zakrpano mesto in hI so moralo pentlje krot In kroc »pet raz-trintl Da se to prepreči, moramo torej krpntl din-coiinlno. d« so moro zakrpano mesto lil pletenine enakomerno raztezati. Potom se bližnje pentljo ne horto raztrgale. — Iver Jo dandanes krpaneo narejen lz nadomestnih »mul In »e 110 obnese zmeraj pri pranju m tudi nI trpežen. Je boljo, d.i razparamo kako staro nogavico 111 I/, njo dobimo nit. (oprav n krpance iM bo nov. pa ho, fe ca vzamemo štirikratno, bolj trpežen kot umetni krpanec. .........................................................................................
imy O
najpreprostejše poletne obleke
OirleJ »I pričujoče vzore« najpreprostejših, a Jako okusnih poletnih oblek. St. 1 jo obleka I« eno-barvneca ali vzorenstcira hlnca. ki Ima na desni »tranl ZBornjeca. bluzasteca del« dva žep« za okras. st. i pa Je obleka, ki Ima na rainnli prlšlto prono, katera so nadaljuje po krilil In 111 ko podaljs« .linijo«. Nn obleki št. 3 opnzIS naplečnlk I* drturafneia hlasa kot J* obleka, » nlbano krilo Je spodaj okrašeno z robom IsteE« hlaca kot iinploenlk. niaeo Je laliko enobarvno ali pisano, rosobno vrste jo oblekn st. 4,
udeležen, ne more prikazati niti v najbolj groznih sanjah.
Ostri meč vojske
Z obrazov vojakov, ki so bili v takih bitkah po več dni, moreš razbrati Več, kakor bi povedale besede, ln pota od Orla do bojišč so zaznamovana s takimi obrazi. V teh obrazih je materialna bitka
Razbitin« angleškega letala na Južnem bojišču.
Umetna s one o a svetloba
Dvoje sanj je, ki sta že od nck-
'daj živeli v srcu človeka: da bi znal letati po ozračju in
da bi sonce večno sijalo.
Pradavni človek se je v nočeh pač bal vsega, saj ni poznal ne ognja ne luči. Povsod so ga strašili sto spisov o gojenju rastlin v umet-
Posrečilo se Je proizvajati polnovredno umetno sončno svetlobo.
Mnogi raziskovalni zavodi so bili zaposleni s to zadevo, ki je bila največjega pomena. Predvsem za zdravnika, za fiziologa, meteorologa in vrtnarja. Tako imamo že več ko
ozračja ▼ poletnih mesecih. V ta namen je bilo treba najprej raz-
Kakšen Je danes svet umetne
sončne svetlobe?	*
To je »svetlobna celica«, ki j« njej precej nizko nameščenih 23 \Volframovih svetilk največje svet-
tako
namišljeni demoni, ki jim je bil izročen na milost in nemilost. Zgodovina razsvetljave pa je sploh zelo skopa. Rimska svetilka je bila manj ko nezadostna. Kar tisočletje kulture je minilo, preden smo si začeli svetiti namesto s plamenicnmi, s svečami. In nobena reč ni bila tako slavljena ko petrolej in nato plinska razsvetljava, žarnica in obloč-nica.
Pa vendar — kako pomanjkljiva
je še zmeraj cestna razsvetljava tudi v mirnih časih, čeprav je vprašanje razsvetljave že kar preveč razrešeno, tako da zdravniki svarijo pred pretirano svetlobo, ki da škoduje našim očeml
Da bi svetilo sonce takrat, kadar bi mi hoteli, tega človeška tehnika še ni mogla doseči do 1. 1940.
ni sončni svetlobi, in niti predstavljati si ne moremo, kako je ta svetloba važna za zdravljenje ranjencev in bolnikov. A tu ne pride v poštev ono precej primitivno obsevanje z višinskim soncem, čeprav je tudi to precejšen korak na poti do »pristne svetlobe«. Že zdavnaj so imeli v nekaterih rastlinjakih za kumare obešene Wolfrarnove svetilke z cmajlovimi senčniki in so tnko pospeševali zorjenje in dosegli večjo množino sadežev. Bodočnost rastlinjakov spada torej v severnih pokrajinah, kjer je manj sonca, lirez dvoma v področje umetne sončne svetlobe, če bo ta svetloba še izpolnila vse pogoje naravnega sonca. Za raziskovan je umetne sončne svetlobe morajo biti na razpolago
posebne sončne celice, ki v njih proizvajajo izžarevanje,
iskati s spektroskopom sončno iz-	]obnft ;akos,j. je proizvajajo take žarevanje. kar je privedlo do zna-	gvet!ob0i ki ,inicč prekaša najhujšo menite »Planckove krivulje«, ki za-	gonfno |llči pa ne gamo pn j„kosti znamenuje porazdelitev energije	ampak 4ll(|j po v5Ch valovnih dolži-sonenega spoktruma.	n(J, jor(,j tudi po kemičnem učin-1'otem jc bilo treba iskati »nmet-	k„ Lc n,;knj primnn jkti jo tem sve-na sonca«, ki vsaj približno pro-	ti|knm. ,)„ ne proizvajajo nobenih izvajajo taksno »Planckovo krivu-	u|travioIičastih žarkov, in zato je Ijo«. Dasi se to neverjetno sbsi, pa	trp)m 0i,i0Cnic.0 pritegniti kot dušo se ze pred 80 leti spravili na ta	da(rk v nč. problem in so najprej delali no- i skusc s petrolejskiiui plameni. Pozneje so to opravljali s plinsko luč-
ponatisnjena, je izražena v moči in hrabrosti poedi-nega človeka. Sovjeti so z velikimi besedami in napovedmi pripravljali svojo ofenzivo. Povišali so število svojih strelskih divizij in tankov s krvavim in za nemške vojake bolestnim učinkom. Vojak, ki se tu udejstvuje v nemški obrambi in ki je njegova dolžnost, da sc upira sovražniku, mora biti odlikovan z najvišjim odlikovanjem. Povsod je vidna premoč vodilnega duha, ki iz njega izhajala mir in zaupanje.
Nad milim licem mesta se pozibava ostri mefi vojske, lz globin in jarkov in grap krog in krog pljuska naval sovražnika. Zdaj še zmeraj oba nasprotnika dovajata nove okrepitve; sovražnik skuša zagrizeno prerezati življenjski živec proti zahodu. Sc zmeraj, dan za dnem sešteva svoje najvišje izgube. Pa bodi, da ie potek te bitke v podrobnosti še zapisan v zvezdah, vendar je Orel zdaj « mbol notranje moči vojaškega duha.
Pomanjkanje lesa
Ankara, v Juliju. — Egipt, ki nima nikakih gozdov, se je prej preskrboval z lesom z uvozom iz sovjetske Rusije in iz srednje Evrope. Odkar je izbruhnila sedanja vojna, pa je to nemogoče. Iz Amerike pa sc les zaradi vednp večjega pomanjkanja prostora na ladjah Anglosaksoncev ni mogel dobiti. Tako v Egiptu nimajo skoraj nič lesa za pohištvo in stavbarstvo. To jc pa tem bolj čudno, ker je sosednji Sudan poln lesa. Toda ladje na Nilu in želcznica, ki pelje v Sudan, so tako zasedene po angleški vojaški upravi, da Egipt tudi od ondot ne more dobiti nič lesa. Poslcdice so seveda jako občutne za stavbeno in pohištveno industrijo. Zasebna stavbna industrija je že sploh prenehala delovati, trgovci s pohištvom pa prodajajo le še staro pohištvo — in to po pretirano visokih cenah. Tudi stavbeni načrti vbde «0 s tem jako ovirani. Pravijo celo, da železniška upra-»va že kmalu ne bo mogla več nadomeščati strohnelih pragovnikov na svojih progah. Javnost se že jako pritožuje, da daje država v svoje namene sekati stara, častiljiva drevesa pri Kairu in po vaseh. Listi pišejo o nevarnosti, da bo Egipt, ki je brez gozdov, kmalu tudi brez dreves, ir vse egiptovsko časopisje opominja vlado, da noj začne tla pogozdovati. Vendar to seveda ne bo odpravilo potrebe po lesu.
Naročajte »Slovenca«!
A v poslednjih letih se je izpolnilo ki je enako opoldanski svetlobi ti-.tudi to. ,	,1 stili krajev in srednji prosojnosti
jo, magnezijevo lučjo, dokler niso nekaj tehtnega dognali v apneni svetlobi Druininonda. Slednjič ie izpodrinila obločnica ogljcnih elektrod vse druge tekmece, dokler se ni s plinom napolnjena WoIf-romova svetilka izkazala kot najboljši nadomestek sonca glede na trajnost in na ennkomcrnost.
ln tu smo danes. AVolframove svetilke z dodatkom navadne obloč-nice so v spektralni porazdelitvi Planckovc krivulje najbolj primerno. Je še nekaj drugih izvorov luči, tako na primer tuko imenovana Lummerjeva obločnica, ki proizvaja sončno toploto 7600_ stopinj Celzija, a ne pridejo v poštev.	,
Če uporabljamo žaromete, dobimo več ko devetkratno moč, torrj si lahko pustimo sijati »svoje sonce« z devetkrut višjega neba in dosežemo več ko polno poletno opoldansko sonce. S tem je sončna luč povsem nadomeščena, in rastline, ki jih gojijo v takih svetlobnih celicah, uspevajo v tej umetni sončni svetlobi prav tako kakor v tropskih krajih. Neskončna perspektiva se nam s tem odpira tudi za zdravilstvo. Kmalu bodo na svetu zdravilišča, ki bodo v njih bolniki in okrevajoči sredi najhujše zime deležni vseh dobrot poletnega spri ca in to v slehernem kraju. Tako so je človek v zelo bistveni točki spet uspešno vzuorcdil s prirodo.
„	(R. Erancč.),

"IjlJiailEfi

a — a — a — a — b — c — d — e — e
—	1 — i — i — j — k — m — n — n—.n — o — o — o — r — r — r — r — t — t — u
—	v — z.
Ka ■ • • • 1
. ka . , > .
. , . ka . , . « • . ka .
.....k a
Iz 30 črk (polotr danih dveh) sestavi 0 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednjo:
katoliška prestolnica, pokrajina,v Afriki, olok v Sredozemskem morju, pogonski lov, ogrsko vino, lončena piščal.
*
Rešitev; Zihlann; njivica; Rojinje; Konjice; kranjič; Pompeji.
Tako se je marsikatero noč pogovarjal Andraž s svojim Stvarnikom, medtem ko je Majda vstajala, previjala dete, mu pela ali poganjala zibelko.
O Malem šmarnu ie že klicala Matevža, naj pride pogledat; dete se je začelo smehljati. Žena se je okrepila in se razcvetela vdrugič. Dobila je polnejše oblike. Kadar jo je videl, ko je dojila, mu ni bilo prav nič drugače pri duši kakor pred leti, ko mu je pognala kri v lice ko jo je srečal. Njene mestne obleke so ji postale pretesne. Naročila si je novih s širokimi krili in z gumbi' na prsih. Sonce je barvalo njena lica, obrvi nad očmi pa so so znova zarasle. Kdaj pa kdaj je prepustila otroka staremu očetu, tla je lahko pohitela na vrt ali na polje.
Stari Andraž ni znal več peti, pac pn je vzel svoj okarino in piskal okrogle, kadar jc bil sam z otrokom. *
Oče Andraž je dočakal, dn je Pe-trček shodil, da je dobil po poldrugem letu bratca in pozneje še sestrico. Drugega otroka so krstili za Andreja, tretjemu pa so dali ime Marjetica.
Prišel jc čas ko je Majda prevzela breme življenja in Tasla v bogastvu materinskega blagoslova.
Tomaž Poklukar
kfš ■MSm
Mlada mati se je "vedno bolj posvečala novemu, neizmernemu bogastvu družine — otrokom. Ti so budili v njej nove, doslej neznane stvnritelj-ske sile. Zdelo se je, kakor da jih Pe-trčkovo radovedno srce samo oploja. Bila je podobna struni,' ki poje zdaj sama od sebe, zdaj na pobudo vedno vprašujočega Petra, pa svojeglavega Andreja in nežne Marjetice.
Prav jiosebno je bila navezana na svojega prvorojenca. Šele tri leta je imel, vendar jo je že spraševal kam gre sonce zvečer spat, kdo prižiga zvezde na nebu, kaj delajo čebelice na cvetju, kam plovejo čolnički, ki jih spušča v potoku, in ali je še kdo na svetu, ki bi bil tako močan kakor očka.
V njegovi otroški glavici s temnimi, zau pljivimi očmi se je budilo duhovno izročilo Andraževih. Čutil jc le-|X)lo sadovnjaka spomladi, ko je žarel v tisočerem cvetju, še rajši pa ga jc imel pozneje, ko je užival sadeže z drevja v*e od prvih češenj pa do poznih jabolk. Malone vso domačo živino je poznal po imenih in rnd sc je z njo pogovnrjul. Kako je bil vesel, ko ga je vzel Matevž na konja, pa s kakšno radostjo je hodil za mamico, kadar je delala na vrtu. Moral jo dobiti svoje otroško orodje, da je laliko pomagal. Kadar je našel v. sadovnjaku posebno
lep sad, ni zagrizel vanj svojih zob,' pač pa ga je ponosno prinesel Matevžu ali staremu očetu. Čutil je, da ju bo veselilo.
Ko ?o ozclencle vrbe, mu je rezljal Tine piščali. Potem so prišli na vrsto bezgovi pilialniki in mlinčki ob potoku, poleti je gradil ribnike ali sc gu-gnl na sreliotju, na jesen pa jc dobil prvo otroško puško,_ da je preganjal požrešne vrabce in škorcc. Toda, kadar je prišel oče z lova in prinesel domov divjačino, ga je sinko zmerjal, da ni dobrega srca, zakaj zdelo se mtt je, da ne gre ubijati ubogih zajcev in jerebic. Ncruaio se je moral Matevž potruditi, da je prepričal otroka, da je človeku vendarle dana pravica, da gospodari nad divjačino.
Zdaj Majde ni več tako mikalo, da bi hodila med ljudi, ki se počutijo vzvišene nad domačijami na kmetih. In če je šla od doma, sc je vrnila čim prej nazaj. Dejala je, da jo sk-rbijo otroci, v resnici pa je čutila domotož-je po dušah, o katerih je vedela, da jo željno pričakujejo.
Prvo leto je bil n jen odnos do domačije samo malo toplejši od onega, ki ga kažejo izletniki do zelene krajine. V št. Lovrenc je^ prišla kot tujka, ki jo vežejo otroška in dekliška leta'na mesto. Toda človeku jc dano, da preživi dvakrat ali trikrat skrivnostno moč novega življenja. Najprej v letih lastne rasti, potem ob brste-nju svojih otrok, in še enkrat, ko prisluškuje smehu in joku svojih vnukov. Po Petru, Andreju in Marjeti j c poganjala Majda vedno globlje ko-
renine na domačiji Andraževih. Pola-' goma so bledele staro slike, ki so živele v njej še iz obdobja, ko še ni poznala fanta, ki jc dvakrat zmagal nn smuških tekmah. Na njih mesto so prihajale nove podobe. Rasle so iz otrok iu iz zemlje.
Z Matevžem sta postala drug nasproti drugemu polnovredna: ona je vzgajala doraščajoči rod, on pa je delal in skrbel ter hodil po stopinjah prednikov. Večer za večerom se je vračal s toplimi čustvi proti domu ter sc grel ob ognjišču družine.
S Petrom se je že laliko pogovarjal, Andrej se je učil ježe na lesenem konjičku, Marjetica pa se je urila v plezanju po tleli in v izgovarjanju prvih besed. Nad vsemi tremi je noč in dan bdelo srce dobre matere.
Že nekaj let je Andraž na jesen bolehal. Tudi tokrat je legel kmalu potem, ko se je začelo v pestrosti letnih časov četrto dejanje, zima.
Majda mu je kuhala najboljših jedi, Andraž pa so jih skoraj ni pritaknil. Nič ni tožil o bolečinah, le rajnega Cirila jc večkrat omenjal kot prej in o marsikaterem dogodku i/, svojih otroških let je začel pripovedovati kakor da se ga polotevajo prividi.
Nekega večera jc prosil Mntov/s. ki je bdel pri njem, naj bi bral berilo sv. Pavla.
>Kntoro Pavlovo berilo bi rad slišal, oče?«
>Ono o ljubezni, ko piše Korinča-nom; na strani stodevetindvajseti boš našel.« /
Vid mu je opešal in roke so mu
ovenelc, da sam ni več mogel držati knjige v rokah.
Ko jo hotel Matevž začeti z branjem, tuu jc oče rekel:
»Ne, še Majdo pokliči, naj tudi ona sliši večno lepo branje.«
Matevža je zaskrbelo. Vedenje očetovo se 11111 jc zdelo preveč nenavadno in slovesno. Ni prav razumel, zakaj bi naj tudi Majda poslušala borilo, ki si ga želi slikali. Nič ni oporekal, in jo je poklical
Mati Andraževa je prebirala rožni venec, potom pn jo prisluhnila. Matevž se je potrudil, da bi bral glasno ia počasi, zakaj oče je že slabo slišni. /. ugašajočimi očmi ga je gledal, odprtih ust ga je poslušal; v vsem je že opešal stari Andraž, samo v njegovem srcu je še tlela živa žerjavica: poln ljubezni je mislil nn družino, kateri je prepustil svojo zemljo. Matevž je bral: »...I11 ko bi imel preroštvo in bi vedel vso skrivnosti ter imel vso vednost, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, bubrzni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič 110 koristi. Ljubezen jo potrpljiva, jc dobrotijivn: ljubezen ni nevoščljiva, se 110 ponaša, so ne napihuje; ni prešerna, ne išče svojega, sc 110 da ra/dra/iti. ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli so pa resnice, vse opraviči, vse verujo, vse upa, vse prcuuša. Ljubczcu nikoli ne mine...«
f
<51
J. O I i v e r C u r w o o d 43
Slednjič je Ie mogel i/pregovoriti te odrešilne besede, na katere je ze toliko časa čakal. Večkrat jih je v svojem razburjenju zakričal Maretti na -Vsa, dokler ni opazil, da se ie izraz njenega obraza močno izpremenil. Velike, široko razprte oči niso gledale vanj, ampak preko njega in njen lepi obraz je močno preblcuel.
»Poslušaj!«
Presenečen je zasukal glavo; kljub šumenju vode je mogel razločno siišati — ropot policijskega motornega čolna.
»Ne bova se smela spustiti po Brzicah« — je i/prcgovoril Kent po kratkem in muinam premol-ku z glasom, ki ga deklica pri njem še ni slišala — »sicer naju bodo ujeli takoj po izhodu iz Brzic, še preden bova mogla priti na suho; zato se morava takoj sedaj približati k bregu!«
Brž ko je napravil ta sklep, se je z vsemi silami vrgel no njegovo izpolnitev Dobro je vedel, da niti sekunde ne sme izgubiti. Sila, s katero so ju Brzice vlekle k sebi, ie zelo ounh njegov« napore, da bi hdiico usmeril proti bregu Tudi Marette ie spoznala, da le vsaka sekunda zelo, dragocena ter mu ie priskočila na pomoč. Polagoma se iima ie posrečilo z združenimi sibmi usmeriti ladjico proti bregu Kent ie pokazal Maretti majhen gozdnat polotok, ki je segal v reko. Na oni strani polotoka se je voda močno penila in že
sta mogla videti prve skale, ki so označevale začetek Brzic.
»Posrečilo se nama bo!« — je sopihajoč za-jecljal Kent in se ji nasmehnil. — »Izkrcala se bova pri tistem polotoku, motorni čoln pa ne bo mogel pristati tam. ampak na)manj še eno miljo naprej od Brzic. Pridobila bova na času in ko bova na suhem, bova hitarejša od niih.«
Marette sedaj ni bila več bledi, ampak ji ie napor pognal rdečico na obraz. Izza napol odprtih ustnic so se ji svetili beli zobje. Kent se je veselo nasmejal.
»Dobro se držiš, mala Amaconka! Ti.,.«
Njegove besede je prekinil nenaden tresk, ki mu je udaril na ušesa kakor strel iz samokresa. Močan sunek ga je vrgel na dno ladjice in Marette je padla nanj Takoj sta vstala in se molče spogledala. Ladjica je udarila ob skrito skalo in njen sprednji del se je preklal Kent je slišal pridušen Marettin krik in je začutil, da ga je prijela za roko. Ladjice ni bilo več mogoče krmariti in začela se je sukati. Tok io ie potegnil na sredo reke; 7. veliko naglico sta plula mimo gozdnatega polotoka ter drvela proti penečim se vodam Brzic. Kent ie pogledal proti besnemu vodovju, ki je pomenilo smrt: nato je potegnil Maretto k sebi in jo tesno objel.
XXII.
Nekaj časa po nezgodi je Kent ostal popolnoma negiben. Čutil je, da so se Marattine roke vedno močneje oklepale njegovega vratu. Njen obraz je bil bled in Kent je spoznal, da se deklica poplnoma zaveda, da je v smrtni nevarnosti, ne da bi ji on moral to pojasniti. Mučni položaj
mu je nekoliko lajšala zavest, da kljub nevarnosti in strahu ne bo izgubil glave, najsi se zgodi kar koli. Sklonil se je k Marettinemu obrazu in jo poljubil. Njegov objem je bil tako tesen, da ie komaj dihala; tako je izražal svojo ljubezen in svojo neupogljivo voljo, da bo za vsako ceno skušal rešiti vsaj njeno življenje.
Med tem časom so njegovi možgani mrzlično delcvali Prav malo verjetno je bilo. da se bo ladjica izogibala skalam, ki so bile p»«ut« no reki liki zobje strašne pošasti. Tudi če se izogneta vsem čerem, bosta prišla v roke policiji, razen če jim<i nepredvidljivo presenečenje usc.de nakloni možnost, da njuna ladjica pristane k bregu prej kot policijski motorni čoln.
Če bo potrebno, se bosta oosktisila rešiti s plavanjem. Sicer pa sta imela še puško... in če pride do streljanja, jima bo ladjica nudila boljše kritje kot pa tenke stene policijskega čolna. V srcu je že goiil slepo sovraštvo do tiste poiici'e. katere član je še pred kratkim sam bil, sovraštvo zaradi katerega je bil vsega z.možen in zaradi katerega je z nekakšnim besnim veseliem mislil na možnost, de utegne prit do boja. V čolnu so bdi verjetno, le trije stražniki in on je hotel z njimi obračunati.
t ad:icB je z veliko naglico drvela proti Brzicam. Ze sta plula prav blizu prvih čeri; Marette se je oklepala Kentovcga vratu in je skupaj z njim zrla nevarnosti v obraz. Nedaleč pred seboi sta videla velikansko črno skalo, imenovano Zmajev zob, še eno minuto in bosta treščila ob njo ali pa se bosta srečno peljala mimo nje Kent ni imel časa. da bi deklici razlagal kaj namerava storiti Planil je k tornistru ter z nožem, ki ga je imel v
žepu, odrezal od njega vrvi in jermena ter jih medsebojno povezal. Z vrvjo, ki jo je na ta način napravil, je privezal Maretto okrog pasu. drugi konec pa si je navezal na zapestje Ko ie napravil vozel, se mu je Marette nasmehnila; men smehljaj mu je bil dokaz, da se ne boji, da mu zaupa in da razume njegovo početje.
»Jeems, plavati znam« — je zakričala, da bi jo kljub naraščajočemu hrupu mogel slišati. — »če treščiva ob skalo ., .«
Ni mogla dokončati stavka, ker je mladenič glasno kriknil. Pozabil ie nekaj, kar je bilo življenjske važnosti: sezuti sta si morala čevlje Ni bilo časa razvozljati vezalke zato jih ie Kent pre-rezal od zgoraj navzdol tako na svoiih kot na Marcttinih čevljih ludi v tem odločilnem trenutku je z velikim veseljem ugotovil, da ie Marette razumela in odobravala njegovi) ravnanje Brž si ie slekla težko obleko in ostala le v beli spodnii obleki brez rokavov Pristopila ie h Kentu ki jo je obiel in mu zašepetala na uho: »Jeems.« Nato je obrnila obraz k njemu.
»Poliubi me, Jeems!... Poljubi me!«
Kent jo je poljubil in naslonil glavo na njene
prsi.
Trenutek pozneje je močan sunek pretresel ladjico Zmajev zob je grozeče štrlel iz reke Kent je bi! pripravljen na sunek, toda zaman se ie skušal obdržati na nogah držeč Maretto na rokah. V oglušujočem trušču je slišal pokanje lesa ki se ie lomil in je spoznal, da iu ie ograja lodiice rešila pred neposrednim udarcem ob skalo Zdelo se je, da bo neizmerna sila ladiico prevrnila, toda ladjica je začela drseti vzdolž skale
»Gusar« fe prvak države
Hrvaško veslaiko prvenstvo na Savi
Okrog 2000 gledalcev je prisostvovalo preteklo nedeljo hrvatskemu veslaškemu prvenstvu za 1. 1943. Vršilo se je na Savi blizu Zagreba. Naslov prvaka si jc priborilo zagrebško društvo »Gusar« s pet in po! točkami, na drugem mestu pa je »Uskok«. Prireditev se je precei zavlekla, ker jc bi! spored obilen, moštva izven Zagreba pa niso pripeljala svojih čolnov in so morala pri marsikateri točki čakati, da se ie vrnil čoln nazaj s ci-lia na start. Največ zanimanja je bilo za tekmovanje četvercev svobodne gradnje s krmarjem. Gusar in IIV K sta se precei časa borila za vodstvo, toda veslači Gusarja so bili zmogljivejši in so zmagali za dolžino treh čolnov s časom 5 min. 28 sek. Drugo mesto je pripadlo Hrvatskemu veslaškemu klubu, tretje pa Galebu iz Zciuuua,
Športni drobiž
Veliko zanimanja jc bilo v Zagrebu za boksarski dvoboj med Županom in Drvaričem. Preteklo soboto se ie zbralo okrog boksarskega ringa več tisoč gledalcev, ki so z napetostjo motrili trdo tekmo. Proti pričakovanju pa je bil Zupan poražen, Drvariča iz Kutine pa so zasluženo proglasili za zmagovalca. Ime boksarja Drvariča je znano tudi v Parizu, kier je večkrat z uspehom nastopal.
Sarajevski SA&K je odigral preteklo nedeljo v Zagrebu kvalifikacijsko tekmo za sodelovanje v prvem razredu. Za nasprotnika mu je bila določena domača Concordia. Igra SA^.K-a je navdušila 4(00 gledalcev vse do trenutka, ko je prišlo do neljubega incidenta. Concordia jc že vodila z 1:0, nakar so Sarajevčani izenačili. GoJ je bil dosežen iz offsidea in ga seveda sodnik ni priznal. Razvil se jc spor med sodnikom in igralci, sodnik je izključilo Ilabiča, moštvo pa je v znak protesta zapustilo igrišče. Poročevalci zagrebških listov pravijo, da bi SAŠK zaslužil sodelovanje med najboljšimi, toda tekmo je izgubil, in tako so mu spet zaprta vrata v razred najboljših.
O Amerikanci Paddock u čitamo, da se je smrtno ponesrečil Na olimpijskih igrah v Anver-su je zmagal v teku na 100 m, pozneje pa ie bil nekaj časa svetovni rekorder v tekih na 100 in 200 m.
Aii ti Ig zttaao...
...da zdaj In Ii ko proizvajamo barvasto kovine, kar si jc človeštvo že zdavnaj želelo? Tako je n n primer spojina zlata in aluminija lepe modre barve; če fin dodamo še kositer, cink, siebro in druce mehke kovine, pa nastanejo rdeče, škrlatuste in vijoličaste zlitine.
®va norca
Neki zdravnik v umobolnici je povabil nekaj tovarišev, naj si ogledajo njegov zavod.
Na vrtu srečajo mladeniča z zelo melanholičnim in milim obrazom, ki je pestovai v naročju punčko iz celuloida.
> 1 u je moj najbolj nežni pacient. Ubogi fant! Ni mogel prenesti udarca, ko mu je neka očarljiva mladenka odrekla svojo roko. Od tega se m ti je omriičil um. Zdaj se tolaži s to pupo in je prepričan, du je to mladenka, ki jo je hotel poročiti.«
Nenadoma pridrvi z drugega konca vrta besen norec. Za njim nridrve čuvaji. Zgrabili so norca prav v trenutku, ko se je hotel vreči na zdravnika in njegovo družbo.
»Ta je pa tisti,« pojasni zdravnik, »ki je poročil ono očarljivo mladenko.«
BBB£llS£lQ8m3Q3BS!SBBEBBBBBBBHBBBBBB
ttarošatte m čitajte »SLOVENCA«
aascassssjsaiEBBasaBBBEaBBSBaBaBBSB
Poraba zavrženih slvari
Posebno pereče vprašanje utegne v prihodnjih desetletjih postati poraba zavrženih nekoristnih reči. kr v industriji po navadi imenujejo škartirano blago. Kemična industrija bo skušala predelati in izrabiti do najvišje možne meje vse tvarine, ki zaradi nehigieničnosti in drugih ozi-rov nimajo sedaj nobene veljave, kakor so na primer blato, kuhinjski odpadki, kože in semenje sadja in zelenjave itd. Morebiti bo industrija znala v bodoče oskrbovali potrošnike z izdelki, ki bodo lepi in čedni, čim bodo tovarne dobile na razpolago zadosti ieh »surovin«. Pa tudi zrak je pomembna surovina: poleg dušika, menijo tehniki, bi se dal iz zraka pridobivati tudi plin helij, in sicer v velikih količinah. Kemija dela čudeže in danes se nihče več ne čudi, da se iz premoga pridobiva bencin in se izdeluje sintetični
S"tiiij In da se iz mleka, iz lesa in iz slekla delajo tkanine. Zato se utegne dogoditi, da bodo
tudi iz odpadkov ter zavrženih predmetov začeli ridobivati nove snovi. Gospodarstvo držav, ki
P'
t
Pntrpola Jo ilne "0. julija 19(3, prevldena f tolažili pvrto vere, po dolgi tn mučni
lml.r.ut, v lil. It-1 o Piani., ti lia.-a ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, EL-stra, leta, svakinja lil la^cu, got;pa
Frančiška Žitnik roj. Ponikvar
soproga posestnika
>"a. zndn.1l pnit jo Komo pprcmllt v nedeljo. dno I. avgusta 1913. ob treh popoldne "il doma žalosti, bclj.-i-k.-i ulica 31 v Šiški, na pokopališče k Sv. Križu. — Blagopokojno priporočamo v molitev 1 ii blag spomin.
Ljubljana, Domžale, Is. Cleveland, dno 30. julija 1913.
Žalujoči ostali
lospodar
nimajo veliko surovin, vidi v kemiji mogočno vedo, ki zna posredovati pridobivanje mnogih »surovin«. Čim več iznajdb je pokazala moderna kemija, tem bolj se zdi, da se odpirajo še veliko večje možnosti.
Kdo jc prvi izumil električni telefon?
Prvi• električni telefon ni izumil Američan Aleksander Gralium Bell, ampak Nemec Philip Reis. Bell ga je samo izboljšal. Reis je prvi rabil za svojo iznajdbo besedo »telefon«, kur ziiuči v grščini hitri glas.
Električna rastlina
Ne samo morske ribe, tudi nekatere rastline proizvajajo električen tok. Med temi rastlinami zavzema posebno mesto »phvtolccca elec-trica«, ki uspeva v ameriški Ijudovlndi Nika-ragui. Ta rastlina deli poseiino po deževnem vremenu zelo močne električne udarce. Kompas v njeni bližini ne deluje in če ga postaviš med veje, izgubi naprava čez nekaj čusa celo lastnosti magnetizma.
ITrvatski arzen
Uradni hrvatski rudarski podatki navajajo, da so pridobili v Hrvatski 1. 1938* deset ton arzenove rude, 1. 1940 pa že 43 ton. Največ te rude jc v Hrmcu pri Kreševu. V starih časih so pridobivali arzenovo rudo na Balkanu v večjih količinah, jo prevažali v Dubrovnik in nato po dubrovniških ladjah po vsej turški državi. Posebno so uporabljali arzenik za odpravo las in kocin, tudi strupe so večinoma izdelovali iz arzena. V bosanskih okrajih Tuzla, lojnica in Tesanj je še več ležišč arzenove rude.
I
,EL KINO SLOGA u"
Najzabavnojža komedija ljubezni v filmu
»Mala porednica«
V glavnih vlogah: Jeanne Bo I tel* Ren6 Let«?vre ln Henrl Rollan. PKEDSTAVIS ob 14.. 16. In 18 url.
fEL KINO MATICA "41
Vesela pustolovščina mlade plesalke. Jazz, smučanje ln razkošne plesne revije
»Želim si ljubezni«
V glavnih vlogah: Marlka Ročk, Viktor Staal, Mady Rahl. FREDifTA VE ob 16. tn 18.30 url.
I
fEL
22-21
KINO UNION
Zabaven gvedskl film Iz življenja današnjo šolske mladine ln njenih učiteljev
»Učitelj glasbe«
V glavni vlogi: Adolf Jahr ln Alice NUson. PREDSTAVE ob: 16 30 ln 18 30. url.
Španski krompir
Pod geslom »Bitka za krompir« je španska vlada povečala propagandno delo za pridelovanje krompirja. Pridelek krompirja, ki je znašal letu 1940 18.? milijona metrskih stolov, se je naslednje leto dvignil na 32.», lani pa je znašal 31 milijonov metrskih stotov.

Zahvala
V času bolezni in smrti našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica
DR. LOJZETA RANTA
finančnega svetniku v p. in rez. mornar, podpolkovnika
nnm je bilo izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, da se moremo samo tem potom primerno zahvaliti. — Predvsem izrekamo najgloblje občuteno zahvalo gospodu p. Krizologu Zajcu, ki je našega blagopokojnika tako lepo pripravil na smrt, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, za vsa pismena in osebno izrečena sožaljn in končno vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili nn njegovi zadnji zemeljski poti.
Gospod nam ga je posodil in bil je naša opora. Gospod ga je nazaj zahteval in smo mu ga dali vdani v njegovo sveto voljo.
.V Ljubljani, dne 29. julija 1943.
Tilka dr. Rant-ova z otroci in ostalim sorodstvom.
Zanimiva petindvajsetletnica
Primera med letom 1918 in 1943
V Berlinu, v juliju. Sredi julija 191S sc je začela poslednja velika nemška ofenziva n;i zahodni fronti in sicer jc bil to napad na Cliani-pagno. Od 21. marca dalje so imele vse nemške ofenzive velike taktične uspehe, a to pot so Nemci naleteli na pripravljenega in za obrambo dobro oboroženega sovražnika, ki se je bil umaknil le iz prvih vrst, da je imel v globini tem močnejše sile. In tako se je poslednji veliki nemški napad izjalovil in je hkrati še uporabil nevarno število svojih vojnih rezerv. Že konec julija 1918 je s tem nastopil usodni pre-okret prve svetovne vojne, ker je izjalovi jen je napada v (hampagni hkrati zapečatilo konec nemške inicijutive.
Ofenziva, ki se je bila na zahodu tako sijajno začela, ni dosegla nobenega svojih strateških smotrov. Nemci niso prispeli niti do obale ob Rokavskem prelivu, niti niso ločili francoske armade od angleške. Ko so bili zavezniki medtem ojafeni po milijonih ameriških vojakov in so začeli kar na debelo napadati, so bile nemške rezerve žc skoraj izčrpane in so bile tudi duševno tako pri tleh, rla se niso mogle več upirati. In tako sc je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: Tragični 18. julij, ki je maršalu Eocliu dodelil ob Marni prve velike uspehe, in na črni dan 8. avgusta, kot začetek žalostnega konca prve svetovne vojne.
Povsem različno stanje
Tisti vojak, ki je bil takrat v vojni in ki jo danes spet vojak, se bo spominjal te 23 letnice in bo nehote primerjal tiste vojne razmere z današnjimi. Zakaj — takrat kot danes — kot se po vsej priliki dozdeva — je nasprotni in generalni napad sovražnikov neposredno pred vrati. Takrat — kakor danes — odločajo bodoči meseci mogoče o usodi Evropi. To je zadosten povod, da sc temeljito bavimo s primerjanjem I. 1918 i n 1943.
Ali je to dvojico let, ki leži med njima četrtina stoletja, sploh moči primerjati? Po propagandi sovražnika sodeč, je to možno. Toda — kako je v resnici? Treba je vzeti v roke le kak tedanji zemljevid bojišč in ga dati poleg zemljevida Evrope in koj je razvidna strahotna razlika. Na prvi pogled spoznaš, da se leto 1913 nc da resno primerjati z letom 194". Zakaj to, kar se Nemcem I. 1918 ni posrečilo, je že uspelo 1. 1910: Anglija in Francija sta bili ločeni, Francija vržena na tla in leto nato je tudi poslednji Anglež izginil z Balkana, iz Grčije in sploh z evropskih tal.	•>
Takrat jc bila zahodna fronta čim bolj nemogoča, danes so pristanišča in obale in otoki skoraj vse Evrope v oblasti Nemcev in spremenjene v jeklene trdnjavske pasove. Takrat so bile čete izrabljene, rezepe je bilo malo, danes jc povsod sveže in spočito vojaštvo, ve-
čina teh je preskušena po najhujših bitkah. Takrat je bila zahodna fronta v Flandriji in severni Franciji, nevarno ogražanje bokov v Solunu, fronta v severni Italiji — danes je le ena sama fronta na vzhodu, ki se vsak dan bolj krepi. Predvsem pa nastrojenje nemških čet in bojno silo ni niti od daleč moči primerjati z nastrojenjem leta 1918.
Tudi tehnična podoba je povsem drugačna
Če si ogledamo oborožitev nemških čet odtlej in od danes spričo oborožitve sovražnika, vidimo, da so imeli sovražniki takrat že hudo oklepno orožje v severni Franciji, Nemci pa skoraj nobenega slienega. Takrat so se maloštevilna nemška tovorna vozila prevažala z železnimi obroči, a topove so morali večkrat vleči voli in bivoli. Danes so povsod motorizirane rezerve na vsakem bojišču v Evropi, ki jih jc moči naglo vreči na sleherno ogroženo postojanko. Takrat je bilo majhno razumevanje za tehnično stran vojne, danes je tudi najvišje poveljstvo prežeto z vedno novimi za-mislimi z vojnotehničnega področja. Tehnična podoba evropske vojne se je v 23 letih prav tako ugodilo za Nemce spremenila ko strateška stran, kar si je treba vedno predočevati.
Tako imajo Angleži in Američani le eno samo zmožno napadalno sredstvo na Evropo: to je njili številno letalsko brodovje. A kakor vemo po skušnjah, ne bodo mogle te letalske edinice same odločevati. Zaradi nemškega udej-stvovanja ob evropskih obalah, so postale njihove bombe na vojaške cilje na teh frontah brez moči, ker so ondi povsod številni bun-
kerji, ki so varni spričo bomb. A leta 1918 so bile prav nemške čete tiste, ki so bile v svojih strelskih jarkih izpostavljene napadom sovražnih letalcev, ki so vojaštvo skoraj docela uničili. Danes je žrtev angleških in ameriških bomb skoraj le civilno prebivalstvo. Tudi eb poskusu kakega vpada, bodo v dotični deželi največ trpeli stari ljud|e, ženske in otroci.
In tako je prišlo sovražnemu vodstvu, kot leta 1916, na mar ono okrutno bojevanje, da se počasi izčrpajo moči nasprotnika. Ali bo leto 1943. postalo leto odločitve v prid Angležev in Američanov kot leto 1918? Kdor ima opraviti s četami, z nemškimi vojaki in častniki na vseh evropskih bojiščih, ta pozna razliko med letom 1918 in 1943. Takrat je bilo navdušenje že zdavnaj ugasnilo, danes pa je odločnost še večja. Danes nemški vojak pozna nasprotnike in njih sredstva. Zaveda «e, da so močni in na vse pripravljeni. Tako so se razpršile tudi poslednje utvare o bodoči usodi Fvrope v primeru sovražnikove zmage. Nemčija s svojimi zavezniki čaka, dela in čuva, se vadi, skrbi za svoje orožje in gleda na svoje poveljstvo drugače ko pred 23 leti.	v
Nasprotni napad zaveznikov v poletju 19)8 je bil lahek, kot smo prej razložili. Toda sedanji napad Angležev in Američanov na ogromno trdnjavo Evropo bo težak, dragocen in krvav. Tega se zaveda tudi nasprotnik in tako bo treba nemara računati še z dolgim in daljšim čakanjem. Pa naj se zgodi to danes ali čez mesec ali čez leto dni. kako zopetno leto 1918 ne bo več moglo zadeti Evrope. (»Ncues \Vicncr Tagblati«.)
J