V Ljubljani, ponedeljek 17. julija 1939 Praznik dolenjske mladine v Novem mestu Veličastnih prireditev dolenjskega mladinskega tabora so se poleg velikih ljudskih množic udeležili tudi štirje ministri 10.000 ljudi gleda mladinski nastop 2e v soboto popoldne so sc začele stekati v prestolnico Dolenjske, v lepo Novo mesto, množice fantov in deklet, ki so prihajale na dolenjski mladinski tabor. Tudi program ie obsegal zelo zanimive in lepe točke. Tako je bilo v soboto popoldne kronano naporno in dolgotrajna delo, ki so mu predvsem Novomeščani morali posvetiti največji trud. Dograjen je bil mogočen 6tadion. Ob pol 5 popoldne je bila ob navzočnosti številnih članov in članic, ki so prišle k skupnim vajam, blagoslovitev novega stadiona. Šmihclski župnik g. Bergant ie opravil blagoslovitvene obrede, najprej _ pa je pojasnil pomen blagoslovitve. Po blagoslovitvi 60 bile vaje za nedeljski nastop. Krasna akademija v soboto zvečer Zvečer ob pol 9 se je velika množica Novo-jneSčanav zbrala na slavnostno akademijo, ki ie bila prirejena v Prosvetnem domu. Vsa velika dvo-rana je bila polna in so akademno obiskal, tudi številni zastopniki oblasti in uradov ter novomeški prošt g. Čerin v spremstvu duhovščine. Akademija se je začela s petjem državne himne, ki ,o je z navdušenjem pela vsa dvorana. Prvi ie nastopil z vrhunskimi prostimi vabami br Fric Natlačen z Jesenic, ki je s svojimi izredno težkimi izvajanji žel priznanje vse dvorane. Ljubek je bil nastop deklic z velikimi rdečimi žogami. Posebne pohvale in priznanja so. bile deležne članice iz Bele Krajine, ki so nastopile v narodnih nošah. Črnomaljke je občinstvo navdušeno pozdravilo. Nastopile so z rajalnimi točkami ob spremljevanju harmonike ter pokazale nekaj narodnih plesov. Lep je bil nastop članic iz Ljubljane, ki so izvajale sodobne gimnastične vaje. Toplega priznanja je bila deležna vzorna vrsta šestih telovadcev na bradlji, ki so s svojimi sijajnimi vajami navdušili vso dvorano. Prvi del akademije je nato končal predsednik novomeške podzveze g. Bajuk s kratkim in vzpodbudnim govorom. Sledile so telovadne točke na konju, nato pa ljubke vaje novomeških gojenk z robčki. Veliko pozornost je vzbudil nastop domačina Suchyja, člana belgrajskega gledališča, ki je kot gost izvajal £ardaš. Za svoj prikupen nastop je žel odobravanje. Mednarodna vrsta ZFČ se je nata postavila s krasr nimi vajami na drogu. Občiiistvo j* * napetostjo pričakovalo najtežje vrhunske vaje, ki so jih poka-*ali člani mednarodne VTSte * največjo eleganco. Posebno priznanje je let br, Varšek. Za njimi so nastopile Novocnešfianke v lepih ziljanskih narodnih nošah. Pokazale so ziljske plese ter jih je navzoče ebčinstvo viharno nagradilo s ploskanjem. Nepopisno navdušenje so sprožile skupinske vaje novomeških mladcev. Za konec je vsa dvorana odpela fantovsko himno. 3000 ljudi v sprevodu, 8000 gledalcev Z jutranjimi vlaki je prihajalo v Novo mesto od blizu in dale? vse polno občinstva. Ljubljanski okrepljeni jutranji vlak pa je pripeljal še naa 1«-6oS gostov iz Ljubljane in Gorenjske. Okoli pol y ee je pripeljal v Novo mesto z banom dr. Natlačenom minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, takoj za njima pa sta prispela gradbeni minister dr. Krek in minister brez listnice dr. Mi-ljuž. Ministre in bana so pozdravila najprej dekleta v krojih in jim izročila šopke, za tem pa Jim je zaželel dobrodošlico domači župan dr. Polenšek. V imenu vseh se je zahvalil za sprejem minister Pantič, nakar so obšli gg ministri častno četo, postavljeno pred Občinskim domom in tribuno. # Kmalu zatem ee je začel slavnostni sprevod, ki je_ ob. zvokih godb korakal proti Stadionu. Na častni tribuni so bili poleg omenjenih odličnih gostov zbrani tudi senator dr. Kulovec, poslanci Gabrovšek, Masač, Strein, Veble, Golia, Rigler in Koce, dalje pomočnik ravnatelja dTŽavnih železnic Hojs, člana banskega eve^a Likar in Rataj, banski inšpektor inž. Ruen, ravnatelj Kmetijske Sole na Grmu Absec. prošt Cenn, poveljnik mesta Krstič, okrajni načelnik Vidmar, univ. prof. Turk, in številni drugi odlientki in zastopniki uradov in organizacij. , Sprevod so začeli konjeniki, med katerimi je prvi nosil mogočno državno zastavo. Na obeh strani-. Olavnecra traa ie bila stisnjena velika mno- Za konjeniki so korakale strumms čete hintev v krojih, za njimi dekleta v krp|ih P . In moški naraščaj z zastavami. S priključile i„ lepe narodne noše, katenm ^o se pnključUe mogočne kolone članov v cmlu. vei s d vod ja zaključila dolga vrsta k0|® ' ' ip 7ačela j«‘krenil naravnost na Stadion, kjer 7F0 in po prihodu številnih telovadcev, clano ZDK ter ostalega občinstva, sveta maša. P vodu je šlo vsega okoli 3000 ljudi gledalcev pa F bilo £«z 8000. Tabor na novem Stadionu Na častmi tribuni za oltarjem so zavzeli mesto visoki gostje, k oltarju pa je pristopil novomeški prošt Čerin in imel najprej globoko zasnovan govor, v katerem je poudarjal, da po naročilu ljubljanskega škofa dr. Rožmana pozdravlja dolenjsko mladino in jo vabi na kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Za sklep je g. prošt poudaril, da bo opravil mašo na Stadionu, ki je včeraj prejel svoj krst. Po mali se je začel prosvetni tabor. Najprej Je pozdravil odlične goste in vse ostale predsednik novomeške podzveze ZFO g. Bajuk. Z velikim navdušenjem je množica sprejela njegov predlog, da se pošljeta udanostni bizoiavki kralju Petru in knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču, predsedniku senata dr. Korošcu, ministru Če oviču in škofu dr. Rožmanu. Med zborovanjem je prispel na tabor tudi zastopnik vojnega mfriieira major Viktor Mesarov, ki ga je množica pozdravila z burnim vzklikanjem. Tabori — miroljubna mobilizacija našega naroda , . Spregovoril zatem urednik »Slovenca« g. L-ojze llija, ki jc v svojem govoru poudaril, da tabori, ki kažejo pripravljenost našega ljudstva dokazujejo pravo miroljubno mobilizacijo naroda. S tem poudarjamo, da Slovenci nikomur ničesar nočemo. da pa tudi svojega ne damo. Ta naš glas naj doni po vsej naši zemlji, posvečeni z znojem in kostmi naših prednikov. Dokazujemo pa tudi, 'la nismo tu od danes in da se nismo po naključji! ustavili v Novem mestu. Imamo priče, svoje velike prednike, ki so nam zapustili dokaz svoje besede. Naš narod je na tej zemlji premagal Turka, prestal kugo in sušo ter povodnji in današnje zborovanje nam je nov porok, da smo pripravljeni. Zavedamo pa se hkrati, da živimo skupno 8 Hrvati in Srbi in da ta skupnost ni šele od leta 1918, pač pa da se je misel za naše združenje javljala že v vsej dobi našega narodnega prebujenja. Najlepši dokaz za to je, da je leta 1806 knez Karadjordje poslal v železarno na Dvor pri Žužemberku posebnega odposlanca, ki je tu naročil za njegovo vojsko 60 topičev in pušk. Danes več ne mislimo na razprtije med brati, pač pa mislimo ob vsaki priliki na državo. Mislimo državo, ki je vedno bolj krepka, in vsi vemo, da je v tej državi in samo v tej državi zagotovljen naš obstoj. Kadarkoli nam misli za.plovejo čez visoke gore in široke planjave Jugoslavije, nam vedno stopa pred oči slika našega vladarja kralja Petra H., ki naj živi! Z mogočnim vzklikanjem je sprejela množica te besede, godba pa je zaigrala državno himno. Dopoldanski spored tabora je bil s tem končan. Popoldne se je ob 3 začel telovadni nastop. Ze zdavnaj pred 3 so se začele zgrinjati velike množice ljudstva proti stadionu. Ko so se pripeljali častni gostje, jih je ves stadion navdušeno pozdravil. Prireditvi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Najprej so nastopili člani z rajalnim pohodom in prostimi vajami. Lepo je bilo videti s sta-dionovih brežin premikajoče se vrste. Za njimi so nastopile mladenke, ki so z ljubkimi vajami navdušile občinstvo. Posebnega priznanja je bila deležna vzorna vrsta ZFO in novomeška telovadna vrsta, ki sta nastopili na bradlji in na drogu. S skupnimi vajam: so nato presenetili naraščajniki iz Ljubljane. Še večje navdušenje pa je žela novomeška vrsta naraščajnikov. Za njimi so nastopile vrle Črnomaljke v narodnih nošah. S posebnim zanimanjem je množica sledila narodnim plesom in igram, ki so jih Belokrajinci pokazali z velikim uspehom. Za zaključek so nesli s stadiona ob navdušenem ploskanju vsega občinstva svoj črnomaljski »turn«. Prikorakale so nato na telovadišče članice. Ko so_ se postavile v kolone, je sporočil tajnik novomeške podzveze, da je poslal minister za ljudsko telesno vzgojo Čejovič novomeškemu taboru pozdravno brzojavko,^ v kateri sporoča, da je s službenimi posli zadržan in da se zato ni mogel udeležiti tega velikega praznika lepe Dolenjske in da je zato pooblastil ministra Miljuša, naj ga zastopa. Med dolgotrajnim ploskanjem je spregovoril g, Miljuš in dejal: Slovenska mladina — vzgled vsej Jugoslaviji »Danes smo bili vsi priča moči in sposobnosti slovenske mladine, ki je pokazala, kaj vse zmore žrtvovati za svoje ideale. Prav bi bilo, da bi pri- šla semkaj na tak mladinski tabor mladina ta Jugoslavije, da bi videla požrtvovalnost in delavnost slovenske mladine in se od nje učila. Mladina, tvoje delo sloni na zvestobi do Boga. in na zvestobi . do domovine! Zato je Slovenija lahko ponosna na svojo mladino, domovina in država pa na takšno Slovenijo. Ponosni smo na mladino, ki bo branila Jugoslavijo in zvesto služila kralju!« Te besede priznanja slovenski mladini je sprejela vsa množica z nepopisnim navdušenjem ter vzkliki kralju Petru II., državi in kraljevskemu domu. Vzori naše mladine Pred mikrofon je stopil predsednik ZFO in je v lepem in klenem govoru podčrtal, da je slovenska kultura plod zvestobe in požrtvovalnega dela voditeljev in duhovščine. Ti so nam dali smernice, ki so označene na kratko v zvestobi do Boga in v zvestobi do naroda. To pa bomo mogli doseči le, če bomo vzgajali odlične borce, ki bodo pripravljeni za svoje vzore tudi trpeti, ki bodo ohranili sveto ljubezen do materinskega jezika in ki bodo ohranili ljubezen do rodne zemlje in države. Zato naša mladina z največjim zadoščenjem sprejema najvišje priznanje od našega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kr. Vis, kneza namestnika Pavla. Nikdar ne bo ta mladina pozabila na zvestobo do Boga, naroda, države in kralja. Naj živi Jugoslavija! Naj živi kralj Peter II.! Naj živi knez namestnik Pavle! Naj živi visoki kraljevski dom! Z dolgotrajnim vzklikanjem je potrdila besede svojega predsednika mladina, godba pa je zaigrala državno himno. Sledile so ljubke proste vaje gojenk z robčki, nakar so želi priznanje in veliko občudovanje mednarodni telovadci ZFO, ki so pokazali same vrhunske vaje na konju in krogih. Za zaključek so sledile učinkovite proste vaje mladcev z zastavami. Prav vsako vajo je občinstvo viharno nagradilo. Nazadnje je bil mimohod pred častno tribuno, pri čemer je ves stadion burno vzklikal. S prisrčnimi pozdravi se je poslovil ves stadion od visokih odličnikov, ki so s sijajnimi vtisi odšli z lepe prireditve v dolenjski prestolnici. 60 letnica hrvatskega voditelja dr. Vladimirja Mačka Dr. Maček je na belem konju pregledoval hrvaške varnostne čete Zagreb, 16. jul. b. Danes so v Zagrebu zelo sforesno proslavili 60-letnico rojstva dr. Vladka Mačka. Že ob 6 zjutraj so godbe igrale po zagrebških ulicah budnico. Številna društva in organizacije so se zbrale pri Maksimiru, kjer je okrog 10 zagrebški nadškof dr. Stepinac imel svečano službo božjo. Okrog pol 9 se je pripeljala k sveti maši družina dr. Mačka. Prišli so tudi zastopniki vseh konzulatov v Zagrebu, med njimi angleški, francoski, nemški, poljski, madžarski, finski, ameriški, italijanski itd. Ob 10 je na belem konju pri- jahal dr. Maček, ki je najprej pregledal oddelek »Seljačke zaiitite«, zatem je pa sprejel čestitke poslanca Maverja, za katere se jc zahvalil' s kratkim govorom. Potem je dr. Maček v družbi zagrebškega nadškofa dr. Stepinca odšel v prostore Gospodarske sloge, kjer je imel dr. Stepinac govor o vlogi Cerkve v življenju naroda. Ob 11.35 je pred poslopjem Gospodarske sloge defilirala velika množica ljudstva. Sprevod se je zaključil ob 2 popoldne. Proti večeru so priredili na igrišču velik ognjemet. Minister Snoj govori slovenskim gasilcem ob slovesnostih v Laškem Laško, 16. julija. Na današnjih gasilskih slavnostih v Laškem je imel minister Snoj burno pozdravljen naslednji govor: Tovariši gasilci! Spoštovani gostje! Vesel sem bil, ko sem prejel povabilo, da naj prevzamem pokroviteljstvo nad današnjo prireditvijo. Še bolj vesel sem danes, ko mi je dana prilika, da prireditelju Gasilski četi v Laškem lahko osebno in kot starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije tudi v imenu vsega jugoslovanskega gasilstva čestitam k lepemu jubileju. Sedemdeset let dela, gasilskega dela, truda in žrtev — to že nekaj pomeni! Zato je prav, da je Gasilska zajednica v Ljubljani Gasilsko četo v Laškem odlikovala s teni, da danes tu v Laškem prireja svoj delni zvezin zlet. Moja dolžnost in namen pa je, da Vam ob današnji priliki spregovorim nekaj načelnih besed. Naža slovenska gasilska armada, ki šteje preko 30.000 mož, se je razgibala. Letos imajo naše prireditve poseben značaj in pomen! Bolj pestre in bolj razgibane so kakor druga leta, nastopa tudi več članstva kakor sicer. Nastopi sami pa so samozavestni, resni, disciplinirani — vojaško disciplinirani. Uvedli smo tudi novost: na popoldanskem programu ni več samo veselic, ampak je popoldanski spored vedno izpopolnjen z resnim gasilskim nastopom, z raznimi vajami, ki dosedaj niso bile običajne, ki pa so in morajo biti važen del naše gasilske vzgoje. In zakaj vse to, te priprave in razgibanost v gasilskih vrstah? Zato ker se slovensko gasilstvo pripravlja na gasilski kongres čez mesec dni v Ljubljani! Naš gasilski kongres so narekovale razmere, posebni vzroki in posebne naloge. Na našem kongresu, ki bo kongres vsega jugoslovanskega gasilstva, bo dana prilika za skupno manifestacijo slovenskega, hrvatskega in srbskega gasilstva in bratstva. Na kongresu bo dana prilika, da si na a organizacija osvoji pozicijo, ki ji po številu član-sva, po pomenu in namenu organizacije gre, Na kongresu s svojim nastopom pokažimo, koliko nas je, kaj znamo in kaj premoremo! Pokažimo svojo moč in svojo disciplino! Dokažimo, da nismo samo po številu močni, po evilu najmočnejša organizacija v državi, ampak da smo tudi najbolj disciplinirani in izurjeni. Gasilski kongres pa je posebno važen za nas slovenske gasilce. Važen je zato, ker se prireja pri nas v naši slovenski prestolnici — v Ljubljani. Na nas Jugoslovani smejo potovati čez Južno Tirolsko Belgrad, 16. julija. Italijanski nacionalni zavod za turizem Enit, ki ima svoje zastopstvo v Belgradu. sporoča, da je jugoslovanskim in drugim tujini turistom dovoljen tudi nadalje prost prehod skozi italijansko pokrajino Bolzano. Turisti ostanejo lahko 48 ur v tej pokrajini. To sporočilo daje Enit v zvezi z odlokom pristojnih italijanskih oblasti za bivanje tujcev v pokrajini Bolzano. slovenskih gasilcih leži vsa teža dela, pa tudi vsa teža odgovornosti. Zato pa je prva in naravnost sveta dolžnost vsakega slovenskega gasilca, da posveti vse svoje moči delu za kongres! Za nas slovenske gasilce pa naj pomeni kongres tudi mejnik v našem gasilskem delu. Naše vrste štejejo preko 30.000 mož, čez mesec dni pa bo na Stadionu nastopilo nad 1000 naraščajnikov — vsem tem je potrebno poleg tehnične šole tudi šole za srce, za duha! Naša slovenska gasilska^ organizacija je tudi narodna organizacija! Kot taka ima tudi svoje posebne naloge in dolžnosti. Stati mora vedno v prvih vrstah v borbi za naše narodne pravice — za našo slovensko posest in slovensko zemljo. Buditi mora vero v našo narodno moč in rast, gojiti mora zaupani e in ljubezen do naše države Jugoslavije in zvestobo kralju in kraljevskemu domu! Zato, dragi tovariši, strnimo svoje vrste, bodimo složni in enotni! Drugo angleško propagandno pismo Nemcem Berlin, 16. julija. Števen Kins-Hol ,ki mu je propagandni minister Gobbels odgovoril zelo- obširno na njegovo prvo pismo, je poslal v Nemčijo na številne zasebne naslove drugo pismo. V tem pismu pravi King-Hol, da je med najboljšimi poznavalci zunanjepolitičnih vprašani v Angliji. Pravi, da se položaj razvija zelo hitro, ter da bo mogoče prišlo do usodnih dogodkov še preden bo njegovo drugo pismo v rokah bralcev. King-Hol v svojem drugem pismu pravi med drugim tudi, da posamezni nemški ministri ne obveščajo zadostno Hitlerja o judovskem in južnotirolskem vprašanju. King-Hol pravi, da bi bilo najboljše, da bi vsa ta vprašanja reševali na mednarodni konferenci. »Deutscher Dienst« se prepira z drugim pismom King-Hola ter vztraja pri tem, da King-Hol ni zasebnik, kakor to trdi v svojih pismih, temveč da je v stalni zvezi z angleškim zunanjim ministrstvom. - f - Konec češkoslovaške vojske Praga, 16. julija. Nemški protektor Neurath je podpisal uredbo, ki določa roke, v katerih je treba likvidirati razne oddelke poveljstva bivše češkoslovaške samostojne vojske. Vodstvo motoriziranih čeških divizij bo prenehalo obstajati konec julija. Vrhovno poveljstvo in generalni štab češke vojske pa konec septembra. Minstr. za državno obrambo pa konec decembra letos. Ministrstvo za državno obrambo objavlja zapoved, da je od 1. avgusta dalje prepovedano nositi bivše češkoslovaške vojaške uniforme. Knet namestnik ie odpotoval v London Belgrad, 16. julija. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala v London na zasebni obisk k Nj. Vel. angleškemu kralju in kraljici Predsednik vlade ie zapustil Bled Bled, 16 julija. Danes dopoldne se je odpeljal z Bleda predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega kabinetnega safa Ana-6tasijeviča. Ministrski predsednik se je odpeljal proti Belgradu, od tam pa takoj v' Niš. Čez nekaj časa se bo spet vrnil na Bled. Z njim je odpotoval danes v Belgrad tudi ravnatelj agencije Avale g. Perič, ki 6e je tudi nekaj ča«a mudil na Bledu. Belgrad, 16. julija, m. Dopoldne ob pol 11 je prispel na zemunsko letališče s posebnim letalom ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Na letališču so ga sprejeli in pozdravili trgovinski minister Jevrem Tomič, kmetijski minister Nikola Bešlič, poštni minister Jovan Altiiparmakovič, za tem poveljnik zrakoplovstva general Milenko Jankovič, zrakoplovni general Nikolič ter poveljnik zemunskega letalskega oporišča polkovnik Dimi-trijevič in drugi. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je z vsem nekaj časa prisrčno razgovarjal, nakar je z letalom nadaljevali pot proti Nišu. Vesti 17. julija Nemški kancler Hitler je danes v Miinchenu odprl razstavo nemške umetnosti in imel pri tej priliki goivor, v katerem je dejal, da nova Nemčija omogoča svoboden razmah vseh umetnostnih panog in pušča umetnikom vso 6vobodo. Nemška umetnost je poi Hitlerjevih besedah šele zdaj dobila pravo vsebino in idejo. Velike skupne polete angleškega in francoskega letalstva nad Anglijo, Francijo, Alžirom, Tunisom, Marokom, Saharo in Poljsko bodo organizirali še to poletje. O angleških in japonskih pogajanjih v Tokiu veliko razpravlja japonski tisk in pravi, da je Anglija začela popuščati pred japonskimi zahtevami, zaradi česar je verjetno, -da se bado pogajanja končala s sporazumom Slovaška vlada je izdala zapoved, da je treba popisati vse ljudi, ki so v zadnjih dvajsetih letih za-bogatili s politiko. Nova odredba bo zadela okrog 300 bivših politikov, ki jim bodo vse premoženje, pridobljeno s korupcijo, zaplenili. Predsednik senata v Gdansku Greiser se še ni vrnil iz Nemčije, kamor je odšel pred štirinajstimi dnevi. Širijo se vesti, da je bil poslan v koncentracijsko taborišče na zahtevo voditelja narodnih socialistov v Gdansku Foersterja, s katerim je bil v hudih sporih. Moža sta se letošnjo pomlad hotela celo dvobojevati. V Anglijo je priletel novi velikanski bombnik »Consolidated«, ki so ga za angleško letalstvo izdelale ameriške tovarne. Bombnik je v vojne namene preurejeno potniško letalo, kakršna vzdržujejo promet med Evropo in Ameriko. Prostora ima za 30 ljudi.. Njegov let iz Amerike v Anglijo dokazuje, da bi ob nevarnosti vojna letala lahko po zraku prihajala iz Amerike v Evropo. ' V Berlinu so v soboto obglavili dva mlada človak* zaradi vohunstva. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 16. julija. Hirda, prav pasja vročina je danes pritiskala na ravan in plan. Danes je termometer dosegel najvišjo točko. V Zvezdi je na primer termometer ob 14 kazal +"34 0, na prostem na soncu pa celo + 37“ C. Bilo je izredno soparno in vetrovno, zato je marsikdo računal, da se bo nad mestom pojavila hujša nevihta, ki jo je naznačeval tudi barometer v Zvezdini vremenski hišici. Dopoldne je bila Ljubljana še nekoliko živahna, popoldne pa je kar izumrla. Pod senčnatimi kostanji v Zvezdi so se ljudje oddihali od vročine, drugi pa so mesto zapustili in že v soboto odrinili na strme vrhe. Pozna se, da je nastopil čas počitnic. Ljubljančani, kolikor bero čaeopise in drugi, so včeraj priredili i Vaja za »Igro o kraljestvu božjem« Na Stadionu je bilo danes popoldne ob najhujši pripeki prav živahno. Bila je splošna vaja za »Igro o kraljestvu božjem«. Vaje ee je udeležilo nad 800 sodelujočih članov, moških in žensk iz ljubljanske okolice, ki so poskušali posamezne prizore ob spremljevanju godbe. Po radiju so vajo oddajali tako, da so jo lahko zasledovali tudi igralci na podeželju, ki niso mogli priti v Ljubljano. Pri »Igri o kraljestvu božjem«, ki bo ena najmarkantnejših in najprivlaČnejših točk na kongresu Kristusa Kralja, bo sodelovalo 2000 igralcev. Posebno romanje na Muzejski trg 'Kip, pootavljon med breze in drugo drevje tam v kotičku pri Hranilnici dravske banovine, je bil včeraj deležen posebnega občudovanja in obiska. Mnogi Ljubljančani in Ljubljančanke, kar družine z otročaji, so jo mahnili pred spomenik, da vidijo vandalsko delo doslej še neznanega nočnega ptiča. S kladivom je robustni ženi odbil nos, kravi je poškodoval obe očesi in otroku je prav tako odkrhal nosek. Okoli spomenika je trava popolnoma pomandrana, ko da bi tam šla konjska kopita divjih Hunov. 0 spomeniku lahko tam človek sliši najrazličnejše komentarje splošna sodba pa je bila, da tega dejanja ni zmožna 6toriti kaka slovenska žena, marveč je kako moško bitje, ki je zagrizeno in sovražno kiparju. Pravijo, da so vandalu že na sledu in ga bodo prav pošteno kaznovali. Nad 25.000 kopalcev Mnogi ljudje pa so zaradii hude vročine, ki nam grozi s sušo, nekateri kraji že sedaj čutijo pomanjkanje pitne vode, romali v vodo. Vsa prosta kopališča so bila močno zasedena od kopalcev in kopalk. Na Posavju ie bil izreden vrvež. Hladni valovi Save so vplivali osvežujoče Sora pni Retečah je bila popolnoma zasedena. Pa tudi drugod je bilo vse polno kopalcev. Mestno kopališče ob Ljubljanici, ki ga tudi letos vodi g. Jakob Sedej, je bilo celi dan natrpano kopalcev. G. Sedej skrbi tudi za dobro postrežbo. Na jezu dobrovske hidro-centrale na Bokavcih je bilo zbranih velikansko število ljudi. Tudi ta prostor je zelo udoben za kopanje. Mali Graben in Gradaščica sta tudi spre: ela svoje stalne obiskovalce. Kopališče v Koleziji je bilo tudi zasedeno. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je danes v vodi hladilo nad 25000 ljudi. Kopalna sezona je sedaj na višku in bo letošnja njena bilanc« prav čedna, kajti računajo, da bo vročina trajala še nekaj tednov, ker bližamo se dobi pasjih dni, ki traja dober mesec od sv, Jakoba do 6v. Jerneja. Nad 8500 glasovalcev V soboto je bilo pri tvrdki Bata končano 3 dni trajajoče glasovanje O načrtu, kakšen bodi nastrešek pri izložbenih oknih. Za glasovanje je bilo veliko zanimanje. Oddanih je bilo nad 8ow idasovnic. Ogromna večina je glasovala za visoki nadstrešek. Ljudje se niso toliko zanimali za glasovanje samo, kakor za to, ali bodo deležni kakšnih nagrad. Mnoge ženice so zahtevale kar po vec listkov da bi jih odnesle domov svojim prijateJj-cam, ki naj bi glasovnice izpolnile in podpisale. Prav odvažni in resni sluga pa jim je odvrnil: »Ne morem dati. Po glasovnico mora vsaka sama priti, da vidi stvar tukaj pred zgradbo in se potem odloči.« Nekateri so pač delali na račun teh nad-strešnikov primerne dovtipe. Kopica nesreč in karambolov Nedeljska kronika zaznamuje več nesreč in Karambolov. V soboto ob 20.30 je policijska stražnica na Bleiwcisovi cesti obvestila reševalno postajo, da je neznan motociklist povozil postrežm- oo Ana Koširjevo, stanujočo na ^'L vbližim stražnice. Koširjeva je dobila hude poškodbe glavi in tudi notranjo. Prepeljana je bila v sploš no bolnišnico. Motociklist ee za brigal in je oddirjal dalje. — Davi oh 7.40 je na Tvrševi cesti v bližji pekarne Piskfir tramvai podrl starejšo žensko Marijo Kollmanovo. Dobila je no glavi hujše poškodbe. Previdnosti voznika gr zahvala, da ni bilo hujše in bi bilo kmalu prišlo do smrtne nesreče, ko ne bi bil voznik Pravoložaj ter je razbojnike pregnala. Kakor nam naš poročevalec javlja, se je napad izvršil v hiši posestnice Jožefe Holcer, ki stanuje na Klopcah Št. 62 »kupaj s svojim 16 letnim sinom ter 13 letno služkinjo Ljudmilo Pregl. Ko so v pretekli noči pri Holcer-jevih vsi po napornem dnevnem delu trdo spali, 6ta vdrla v hišo dva rokovnjača. Bila sta oblečena v črne obleke, glave sta si. ovila s cunjami, tako da ju no bi bil nihče prepoznal. Nato sta pristavila lestvo k slamnati strehi, katero sta razdrla In prišla na podstrešje. To stopnicah sta so nato Bpustila v vežo, iz njo pa sta vdrla v spalnico, kjer sta presenetila posestnico in njeno služkinjo v spanju. Prva se je prebudila mlada Ljudmila Pregl, ki je pričela takoj kričati, ko je videla dve temni postavi v sobi. Vik je prebudil še posestnico Holcerjevo, ki je sama pričela kričati na pomoč ter je vstala s postelje, da bi jsobegnila iz sobe Tedaj pa je priskočil večji razbojnik, prijel io ie za roko, v desnici pa je zavihtel nad njeno glavo dolg kuhinjski nož ter siknil skozi zobe: »Tiho, tiho, če ne te zarežem«. Zena je začela tedaj ■razbojnika prositi, naj jo pusti, da mu bo dala vse, kar ima pri hiši, takrat pa se je že prebudil njen sin, ki je spal v manjši sobici na drugi strani veže ter je začel na vse grlo klicati na pomoč. Rajbojnika sta se teh krikov ustrašila ter sta planila iz spalnice v vežo. To priliko pa je posestnica izrabila, skočila je za njima ter smuknila v kuhinjo, kjer je vzela iz predala star, neraben Revolver. Tega je duhaprisotno namerila na razbojnika, ki Je silil za njo v kuhinjo z nožem v roki. Rokovnjač je posvetil z elektično Žepno svetilko, ko pa je videl v pramenih svetlobe v ženinih rokici revdivčt; ki je meril nanj, se je ustrašil. Zavpil je: »Ne streljaj, drugače bom streljal jaz!« ter v naslednjem hipu planil s svojim tovarišem k vežnim vratom, katere sta odprla ter pobegnila v noč. Naslednjega jutra je posestnica opazila, da sta razbojnika še poprej, preden sta vdrla v hišo, odprla klet, kjer sta se napila, obenem pa sta razlila okrog 80 litrov vina .Razbojnikov ni bilo mogoče prepoznati, ker sta bila močno našemljena. Orožniki so sedaj v vsej okolici na nogah, da bi drzna rokovnjača izsledili. Mariborski drobiž Maribor, 16. julija. Lep shod ZZD. Dane« dopoldne je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke shod mariborske podružnice Zveze združenih delavcev. Bil je dobro obiskan. Shod je vodil predsednik mariborske podružnice ZZD Vreča, ki je pozdravil poslanca Žebota, delegata centralne uprave ZZD v Ljubljani ter vse udeležence. Kot prvi govornik i na? ,r>!1 rT',anec 2obot, ki je poročal o političnem J»Io2aju. N?to je govoril tajnik okrožnega odbora ZZD Mastinšek. Obširno je obrazloži! pomen in namen strokovne organizacije deiav-skega tiska, pokazal je na lepo delo ZZD' v kratki dobi njenega obstanka. Za slovenskega delavca danes ni več vprašanja v katero organizacijo se bo včlanil. Centralni delegat ZZD iz Ljubljane je nato v zanimivem govoru obrazložil poslušalcem zgodovino delavskega gibanja, zlasti zgodovino katoliškega delavskega pokreta. Nova maša. Vesel fn slovesen dogodek smo danes praznovali v frančiškanski baziliki. Slovesnost nove maše je privabila v prostrano svetišče ogromno ljudi. Novo mašo je imel Mihael Grešak od Sv. Jederti nad Laškim, ki je bil letos posvečen v mašnika. Kot sin rudarja v Hudijami nad Laškim je študiral na mariborski klasični gimnaziji ter je bil vseh osem let gojenec dijaškega semenišča. Bil je vseskozi vzoren dijak in odličnjak ter se je s tem izkazal hvaležnega svod.im dobrotnikom, ki so ga podpirali in vzdrževali. Pridigo .je imel ravnatelj Hrastelj, nato pa je novo-mašnik opravil svojo prvo sv daritev. Cerkveno slavnost je zelo dvignilo krasno petje pevskega zbora »Maribora« pod vodstvom kapelnika Gašpa-riča; na orglah je spremljal petje profesor Zafošnik, sodeloval pa je tudi veliki civilni in vojaški orkester. Tragična smrtna nesreča na Teznem, o kateri smo obširneje poročali v današn em »Slovencu«, je v Mariboru globoko odjeknila. Ni dosedaj še povsem ugotovljen vzrok smrtnega padca mladega jadralca 22-letnega drogerista Miha Novaka, čigar starši stanujejo v Višnji gori. To bo ugotoviila šele uradna komisija, ki bo čez neka' dni prispela v MariJjor. Novak, ki je bil navdušen član jadralne eekeije mariborskega Aerokluba, ter je imel že a., idealna izpita, je vežbal včeraj popoldne e svojimi tovariši na Teznem. Vežbali so z visoko-zmoznim jadjalnim letalom, katerega je dvigal avtomobil z žično vrvjo v višino, kjer se je jadralec sam^ odpel ter potem v krogih zavijal nad letališčem in pristal na tla. Okrog pol 8 zvečer se je dvignil v zrak mladi Novak. Pihal je močan veter, ki je z močnimi sunki metal letalo po zraku. Verjetno. da je ta veter povzročil tudi katastrofo Ko jo bilo letalo nad železniškimi tiri. na katerih stoje stari vagoni, je nenadoma šinilo s kljunom proti zemlji ter se je med vagoni razbilo, letalec pa je dobil pri padcu smrtonosne poškodbe. Prebilo mu je lobanjo ter je po prenosu v hangar Izdihnil v naročju svojih tovarišev Pogreb mladega letalca bo jutri v ponedeljek ob pol 5 popoldne na po-brežkem pokopališču. Orožniška zaseda pri zaklanih kokoših. Skozi Morje pri Frainju je Šla ciganska družina. Ciganke so se razkropile po-vaač. z njimi pa je zmanjkalo vetiko kur. O-tem--so'bili obveščeni orožniki, ki eo šli z.a cigani, pa Jih niso mogli zaslediti, pač pa so našli v dr. Hojnikovem gozdu pri Polskavi v grmovju več zaklanih kur. očiščenih in zavitih v cunje. Pri teh kurah so se skrili v zasedo ter čakali. Res je prišla zvečer mlada ciganka po kokoši. orožniki pa so jo prijeli. Je to Julijana Miler iz Pliberka, ki pa ni hotela izdati, kje 60 skriti njeni tovariši. Tatinsko Julijano so orožniki spra-vali v sodne zapore. 12-lctno dekle se je izgubilo 12-letna Zorec Petrina, ki je stanovala pri svoji materi v Dravskem prehodu, je že pred 1 tednom Izginila od doma ter se ni več vrnila. Za dekletom, ki je dobro razvito, poizveduje sedaj policija. Obvestila Združeni« jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev oblastni odbor v Ljubljani, (e izdalo in založilo predavanje inž. Rogliča Stanislava, svetnika drž. železnic »Izpopolnjevanje našej* železniškega prometa «v brošuri. Brošuro )e dobiti pri omenjenem oblastnem odboru, Ljubljana, Masa-rvkova cesta 14-1, telefon 23-50. Cena 8 din. Na prošnjo progovne sekcije je odreieno in objavljeno sledeče: Zaradi izmenjave dotrajalega lesa nadvožnjaka v km 3M? prosJeLjubljana-Kam-nik med postajama Ljubljana-Šiška in Ježica, bo v dneh 19., 20. in 21. t. m. zaprta za ve. vozni promet banovinska cesta, ki vodi z Ježice preko »j™**. ^rdS%a»iw. .m- Kakor ie ie bilo javljeno, bo prihodnje šolsko leto lahko sprejetih v I. razred ufitel’S^a . “ c?c^' “ 40 učenk. Prošnje, kolkovane z 10 duiarsk.m kolkom, naj učenci vlagajo osebno ali po pošb d® },5-. avgusta, učenke" pa smo še do 20. julija. Ravnateljstvo opo-“aria starše onih učenk, ki ne bodo mogle biti spre-jete na učiteljišče, da mislijo na to, kam bodo dah ^oje hčerke prihodnje leto. Do danes je dospelo na ravnateljstva 82 prošenj, torej nad polovico učenk ne bo moglo Htl »prejetih. Naravno pa |e, da bodo sprejete učenke z najboljšimi učnimi uspehi, le v iz-j£rmih primerih »e bo učiteljski zbor oziral tudi na socialne razmere. - Ravnateljstvo ponovno ,mozarja prosilce, da naj napišejo na prošnjo, ki naj bo kratka, tudi stalno bivališče svojih staršev ter očetov, °«roma materin poklic. Prilogi: 1. izpričevalo o nižietečajnem, oziroma eavršnem izpitu in 2. krstni “6ena, ki so prosili za spregled starosti, naj priložijo prošnji tudi odlok o spregledu starosti, ali ga pcedtohjo ravnateljstvu vsaj do 28. avgusta, ker drugače ne bodo mogli biti prlpuščeni k zdravniškemu pregledu m iz-pitwn. — Dne 28. avgusta »e morajo vsi pronldM ob pol 8 zglasiti v šoli, nakar bo na Šolski polikliniki zdravniški pregled. Po zdravniškem pregledu pnde vsak učenec(ka) nazaj v šolo, k,er bo mnt « petja. Meščanskošolski učenci moraio nato. še delati izpit iz slovenščine in matematike. Natančni razpored bo dne 28. avgusta zjutraj nabit na oglasni deski v vezi drž. učiteljišča v Ljubljani Programi Radio Ljubljana 12 Pisana trata (plošče) — Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Ponedeljek, 12.45 Poročila — 13 tiaimvedl — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra - 4 Napovedi -19 Na-vedi poročila - tt.30 Zanimivosti - 19.40 Nac. ura: Najstarejši kulturno-zgodoviaski spomenik, mesta Za. greba (Iviea Siprak. novin.) Zagreb — 20 Pesmice o vandranju (plošče) — 20.10 Gospodarsk eooiatna slika Slov. krajino (g. prof. Jože Mavčec' ftvaki koncert irdd. Valerije Heybalove. članice ljublj. opere, pri klavirju g. prot. M. Upovšek - 21.15 Koncert simfonične glasbe Radijski orkester) — 22 Napovedi, po- _ _ n I t _1 * If.Mafa* PRISPEVAJTE Z DENARNIMI DARILI J Vsem, ki smo jim poslali razne bloke * boni, vljudno prosimo, da le-te čimprejc vnovčijo 1 Vnovčite vse bone, le tako bo mogoče kongres v redu izvesti! Denar pošljite po poštni položnici na naslov čekovnega računa: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. — Št ček. rač. 11.711. Za trud in žrtve se vsem toplo zahvaljujemo! Finančni odsek za KKK. Kongresne knjižice Vsaik, kdor želi na kongres in imeti pri tem znižano vožnjo po železnici, naj si kupi ali^ plavo kongresno knjižico in znak za 5 din (ta knjižica ne dovoljuje vstopa k igri »O kraljestvu božjem«), ali rdečo kongresno knjižico in znak za 8 din, s katero bo imel poleg drugega tudi dostop na stojišče pri igri »O kraljestvu božjem«. Sedeži za »Igro o kraljestvu božjem« Sedeži so po 10 din in po 20 din. Kdor želi sedeti pri igri »O kraljestvu božjem«, naj kupi knjižico in znak le za 5 din, zraven pa dokupi še posebno knjižica za 10 ali 20 din. Te dodatne knjižice za sedeže bodo v nekaj dneh na razpolago. Župni uradi, ki jih žele, naj jih zahtevajo v Glavni kongresni pisarni za KKK, Tyr-ševa cesta 29-1, Ljubljana. Kjer je zmanjkalo knjižic in znakov, nemudoma zahtevajte novihl Kjer veste, da bodo knjižice in znaki ostali, jih nemudoma pošljite nazaj Kongresni pisarni. Nakazila župnih uradov Vse župne urade nujno prosimo, da pri nakazilih raznih zneskov za KKK, na zadnji strani položnice točno označijo, v kakšen namen naj se znesek porabi. Posebno je to treba označiti pri zneskih, ki so namenjeni za kongresne knjižice ali za prenočišča. Za kongresne knjižice naj se točno navede, koliko je bilo prodanih po 5 din ih koliko po 8 din, sicer nam je nemogoče obdržati evidenco in i, da bo moral kdo knjižice ali pre- se lahko zgodi, nočišče ponovno plačati. Finančni odsek za KKK. Koncert slovenske nabožne pesmi Konceft bo dne 27. julija 1939 ob pol 8 zvečer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Program« dobite v prodajalni Pax et Bonum v frančiškanski pasaži. Polnočnica Veličastna igra »O kraljestvu božjem«, ki bo v saboto zvečeT na Stadionu, bo gotovo privabila veliko • ljudi. Po igri pa bodo vsi_ gledalci lahko odšli k polnočnicam po glavnih ljubljanskih cerkvah. Po katerih cerkvah bodo polnočnice, bomo še obvestili. Skupna ležišča Vsi, ki žele prenočevati na skupnih ležiščih, naj sporoče to Stanovanjskemu odseku v Glavni kongresni picami KKK. Skupno prenočišče bo lo le 3 din. Plačal bo vsak na licu mesta. — Prijavite se v skupinahl Prehrana Razni trgovci bodo že od sobote zjutraj pa d<. nedelje zvečer v 6vojih stojnicah oikoli Stadiona prodajali razne tople in mrzle pijače in topla (hrenovke, kranjske klobase itd.) ter mrzla jedila. Prodajalcem jestvin, pijač in spominov, bo dodeljevala prodajne prostore k°9£refna pisarna za prehrano v Gospodarski zvezi, Tyrševa c. 29, pri-tličje, veža, V6&k dan (ob nedeljah ne) od 18.30 do 20. Prodajni prostori bodo na parceli ob južni steni Stadiona. Obrtna dovoljenja, koncesije odnosno prenose točilne pravice si marajo prodajalci oskrbeti sami pravočasno. Cena za tekoči meter prostorov ho 50 din plačljivo v naprej. Slovensko zborovanje ne kongresu V soboto, 29. julija, ob 10 dopoldne ima na mednarodnem kongresu vsaka narodnost svoja posebna zborovanja. Slovensko ljudsko zborovanje bo v veliki dvorani Uniona, dočim bodo druge narodnosti zborovale v manjših dvoranah. Zborovanje bo vodil g. dr. Leskovar iz Maribora; govorila pa bosta g Al. Mihelčič, podpredsednik Narodne skupščine in g. dekan Skubic iz Ribnica. ! Sestanek duhovščine pa bo dan preji ▼ * petek, 28 julija ob 10 v frančiškanski dvorani. Od tu in tam Okrog 5600 hektarjev površine je v naši državi zasajene z bombažem, ra 150 hektarjev več kakor lani. Bombaž goje pri nas v skrajnih južnih okrajih ob bolgarski in grški meji. Kakovost pa je boljša v okrajih, kjer je bilo dovolj moče, slabši pa v suhih krajih. Če bo naša tekstilna industrija dalj časa navezana na domači bombaž, se utegne saditev še bolj razviti, obenem pa bi 6e dvignila v imenovanih okrajih splošna kultuTa ter bi se ljudje gospodarsko okrepili. Na prsih spečega pastirja se je zvila dolga strupena kača blizu vasi Markovci pri Daruvarju. Pastir Ili j a. Ječmenica je na paši legel na travo, zaradi vročine pa je 6lekel srajco. Ko so pa prišli v njegovo bliižno tovariši, so zagledali, kako se je v klobčič zvila na Ilijevih prsih strupena kača. Pastirji kače niso prepodili, temveč so začeli igrati na frule. Kača je po prvih piskih dvignila glavo in se začela plaziti na tla. Tedaj so pastirji šele videli, da je kača dolga dva metra in iz vrste najbolj strupenih kač. Ko je bila bol, stran, so jo ubili. 2400 dolarjev je poneveril odvetnik dr. Branko Oršagič iz Zagreba. Ta dičm odvetnik je bil ze nič manj kakor 23 krat v zaporu. Bavil se je nam-reč 6 trgava«jem s hranilnimi knjižicami, vsakokrat pa je lastnika opetnajstil za lepe zneske. Kot epreten mož pa se je znal vsakokrat izviti izpod jarma paragrafa. Pred nedavnim pa je srečal v Zagrebu IvOana Rudmana, kateri bi raa zamenjal 2400 dolarjev. Oršagič je Rudmana pregovoril, da mu je izročil vse dolarje pod obljubo, da mu jin bo dobro zamenjal. Od takrat pa Rudman ni videl niti dolarjev niti dinarjev. Policija je na pnjavo Kud-mana prijela dr. Oršagiča. Mož ni imel pri se l nobenega dolarja več, ker je bil vse zapravil z ženskami. Z izredno vinsko letino računajo letos dalmatinski vinogradniki. Vreme je bilo nad vse ugodno, čeprav se je zdelo, da bo preobilno spomladansko deževje pustilo kvarne posledice na vinski trti. Vinskega pridelka bo kakih 10.000 vagonov, dočim znaša stara zaloga še okrog 700 vagonov v vsej Dalmaciji. V juniju ,e bilo prodanega dalmatinskega vina rtajveč v Holandijo in sicer 1824 hi, na Češko pa 1400 hi. Krematorij za sežiganje mrličev bodo zgradili ▼ Belgradu. Borba okrog tega krematorija se je vlekla dolga leta. Tudi belgrajski svobodomisleci «o se združili in začeli z akcijo za sežiganje mrličev. Kakor povsod drugod, so tudi oni vedeli povedati v svoj prilog razne razloge, vendar pa vsi ti razlogi niso imeli odmeva na merodajnih mestih. Občina ni hotela odstopiti .primernega prostora, niti ni hotela izdati gradbenega dovoljenja. Vmes je posegla tudi pravoslavna cerkev in dosegla, da društvu »Ogenj« načrti niso uspeli. Po kakšni poti je društvo sedaj prodrlo « svojim načrtom, ni znano. Objavljeno je bilo, da je občina dala dovoljenje za zgraditev krematorija. V tej zgradbi pa bo tudi prostor, kjer bodo izvršena cerkvena pravoslavna pogrebna opravila. Krematorij bo stal blizu pokopališča. Aparate, s katerimi bodo oživljali mrtvece, ki jih je udaril električni tok. si bo nabavila zagrebška bolnišnica usmiljenih sester. Primarij v bolnišnici dr. Thaller jc po dunajskem profesorju Je-lineku povzel uspešno metodo za oživljanje od elektrike ubitih mrtvecev. Resnično se mu je pred letom dni posrečilo, da je oživil takega mrtveca po sedmih urah z umetnim dihanjem. Da bi pa delo bilo bolj uspešno, je predlagal bolnišnici, naj nabavi poseben aparat za umetno dihanje. Zdravnik se je obrnil na ravnateljstvo mestne električne centrale, naj bi prispevala k nabavi aparata 30.000 dinarjev, češ, da boda dobivali pomoč s tem aparatom edino ljudje, ki jih je udaril tok, ki ga prodaja mestna elektrarna. Zdravnik na svojo prošnjo ni dobil pozitivnega odgovora, vendar pa Se zdi, da mu bo načrt uspel kljub temu. Zagrebška javnost spremlja z veliko pozornostjo polemiko,_ ki ja vodijo med seboj zdravniki v tem vprašanju in negoduje nad tistimi, ki za izpopalnitev medicinskega dela nimajo nobenega smisla. Vino, ki Je izteklo iz »oda na avtomobilu, j« bilo krivo smrti delavca Petra Paniča iz Vinkov-cev. V vas Stari Mikanovci je pripeljal tovorni avtomobil neke zagrebške vinske veletrgovine. Na avtomobilu je bilo več sodov polnih vina. Ko ;e avtomobil pripeljal v va6, je na sodu, ki je držal 800 litrov vina, popustil obroč, da je začelo vino v močnih curkih teči na cesto. Šofer je 6icer po- skušal rešiti sod, pa ni uspel. Poklical je na pomoč kmete. Ko pa tudi ti nišo uspeli, je dajal vaščanom, naj prinesejo posodo in naj rešijo vino, kolikor se da. Kmetje so 6eveda prestrezali vino in ga potem pili. Tedaj pa je prinesla pot v vas tudi več sezonskih delavcev. Ko so videli, da je v jarku ob cesti polno vina, so se kar vlegli na tla in pili iz jarka. Tako je bila kmalu pijana vsa vas z delavci vred. Ko so se delavec Peter Panič in njegovi tovariši odpravili domov, se je med njimi razvil prepir in nazadnje pretep, Drug po drugem so mahali s kosami, dokler ni ves razsekan obležal mrtev Panič. Delavci so se potem razbegli, toda na- slednjega dne so jih orožniki že prijeli. Vas Kolarec n Hrvatske Zagore, ki je lani skoro do zadnje hiše pogorela, je že na novo postavljena. Vsa hrvatska javnost je prispevala darove za pogorelce. Higiensk. zav<^ pa je sprožil »smisel da hi se vas pozidala nanovo kot vzorna hrvaška ™%5rUa "£££ £jtJ' beniki izdelali načrte za nl^er"° eke hiše z vsemi pritiklinami, slopji, vodnjaki, električno nape javo m zlasti » urejenimi gnojišči. Skoro leto dm J . sedaj pa poročajo, da je dograjenih že 23 hiš, ostale štiri pa bodo v kratkem P?kr'tevso na selbino bodo slovesno blagoslovih, k p pa bo prišel tudi dr. Vladko Maček. Živega volka je ujel kmet Cvetko tz Zepče pri Zenici. Okrog njegove staje so se -kovi kaj radi vrtili. Zato je nastavil past m r ujel velikega volka. Sprva ga je hotel ubiti, tona spomnil se je, da dobe za mrtvega-volka nagrado le lovci. Zato je vrgel volku na vrat zanko, nato pa mu je vrgel čez glavo še vrečo. Zvezal mu je nato prednje noge in ga živega privlekel v Zenico na trg. Zloglasnega hajduha Amruša Izmajloviča so ubili orožniki blizu Vučjega potoka pri Prištini. Aihruš in njegovi pajdaši so svoj čas pripadali tolpi razbojnika Aziroviča, katerega so bili orožniki pred dvema mesecema ubili. Orožniki so Amrusa Že več dni zasledovali. Ko se je zatekel v neko hišo. so ga obkolili, nakar je prišlo do streljanja. Ubit je bil njegov pomagač Braimovič, sam Amruš pa je pobegnil v gozd. ludi tu so ga orožniki izsledili. Razbojnik je začel streljati in zadel v nogo orožnika Franca Križmana. Nazadnje pa je tudi Amruša pogodil strel, da je obležal | mrtev, Nekoliko potrebne luči o razmerah med jugoslovanskimi izseljenci v Parizu Pariz, julija. V navodilih jugoslovanskim izseljencem v Franciji, ki so prišla iz pisarne Izseljeniškega jvoslanstva v Parizu št 5346-38, beremo takoj v začetku 13. poglavja naslednji odstavek: »Toplo se priporoča vsem našim delavcem, da se takoj po prihodu v Francijo včlanijo v že delujoča prosvetna in podporna društva naših izseljencev. Naslove teh naših društev najdejo na zadnji strani navodil. Te organizacije so ustanovljene zaradi vzdrževanja in negovanja zveze z domovino in zaradi prosvetnega napredka in medsebojne pomoči našemu izseljenstvu v tujini.« Naj v naslednjih nekaj vrsticah vsaj na kratko prikažemo, kaj je bilo potem storjenega za naše izseljence, posebej še za izseljence, ki bivajo v Parizu samem ali v njegovi okoiici. Par!™ »smem sta sedaj dve izseljenski organizaciji: Jugoslovanska zajednira, katere predsednik je Črnogorec Krljevič, ki je obenem Uidi urednik lista Jugoslovanske pariške novine. Te izhajao od časa do časa. Druga organizacija I ,T u80S'”van8ka kolonija, kateri predseduje Urlep. Tudi ta izdaja bilten, ki izide poprečno vsak teden in se zdaj pa zdaj v njem i-11 ^ ° H8 člančič ali notica, napisana v nekakšni ^slovenščini*. v na& namen ocenjevati pisanje teh listov, pac pa hočemo eni teh tako imenovanih »vodij na^H- lz?e'ienCev« dati malo jx>trebne luči. Ta »vodja« je predsednik Jugoslovanske zajednice v I arizu, g. Krljevič. Pred letom dni je ta človek postal predsednik imenovane organizacije, ki je nekakšna uradna _ organizacija jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Kakšna je njegova osebna ali politična preteklost, nam podrobneje ni znano, kolikor toliko pa jo le poznamo iz člankov, ki so mu bili posvečeni v Urlepovem biltenu. V organizaciji, ki ji zdaj predseduje imenovani Krljevič, so od časa do časa. navadno v velikih presledkih nekakšni sestanki, ki pa so vsi Podobni drug drugemu. Vse pojioldne navzoči plešejo kolo, nakar sledi malica. Zanimivo je, da so pred kratkim iz Zajednice nekoga izključili, ker se je na sestanku preveč napil in se obnašal nespodbno. (!) V to Zajednico hodi tudi nekaj Slovencev, ki pa menda prav v poslednjem času sploh ne vedo, po kaj pridejo tja. Nas ne bi zanimala ta organizacija, še manj pa njen predsednik, ako le-ta ne bi zadnje čase v svojem listu pričel gonjo proti našemu slovenskemu izseljeniškemu duhovniku g. Camplinu, ki se — edini duhovnik v Parizu — briga za naše ljudi. Izseljenci v Parizu samem in daleč po provincah dobro jioznamo njegov trud in njegovo težavno delo za pomoč našim izseljencem v duševnih in telesnih težavah, vsako nedeljo potuje, zbira, tolaži in pomaga. Njegovi sestanki, ki pa jih je imel v Parizu in na Gravellu. so jx>ka-zali, kar smo v »Slovenskem domu« že večkrat poudarjali, da je Slovencem v Parizu potreben dom, v katerem bi naši izseljenci dobili moralno in tvarno j»omoč. Iz velike nevoščljivosti nad Camplinovimi uspehi ali pa zlobnih namenov je zdaj Krljevič pričel gonjo proti Camplinu in s tem tudi gonj proti številnim dobrim in poštenim Slovencem i: Jugoslovanom. Nočemo ponavljati njegovih ne sramnih izrazov, katere opleta v svojih člankil ki pa jasno kažejo, kaj in kakšen je njihov oče ki bi rad slovenskega duhovnika in Slovence de nunciral. Ne samo slovenski, temveč tudi ostali izse ljenci ga prav dobro poznajo. Naj samo zadostuje, da spomnimo letošnjo vidovdansko proslavo na pokopališču Thias in o kateri je »Yougopresse«. Urlepov list, med ostalim napisal tudi tole: Pri' sostvovanje g. Milana Krljeviča pri tej vzvišeni narodni svečanosti bi bilo skoro imelo neprijeten incident, ker člani patriotskega združenja bivših bojevnikov v Franciji niso hoteli prisostvovat! manifestaciji, ako bi se nanje obrnil Krljevič. znani vojni begunec in izdajalec, kateremu niti najnovejqša funkcija predsednika Zajednice ne more oprati madeža, s katerim se je oblatil s svojim izdajalskim poslom za časa svetovne vojne in prvih 10 let po osvoboditvi.« H koncu našega članka še tole: G. Krljevič. slovenski izseljenci se bodo prej dobro premislili, v kakšno organizacijo se bodo vpisali, poučili se bodo, kdo organizacijo vodi in pa kaj dobrega bod od organizacije imeli. Ce pa delamo in bomo delali še naprej, da Slovenci v Parizu dobe svoj lastni dom, tudi rovarjenje ne bo pomagalo nič. Strah, da vam se ne zrušijo že zgrajene strehe za osebne koristi, kot to pravite v zadnjem članku, je popolnoma opravičeni Zanimiv odmev afer Marcela Ellenbogna Pustolovca, ki ga imajo številni Mariborčani v »blagem« spornimi, so v Bukarešti obsodili na eno leto ječe ObliCite 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1989 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava J Tujsko-prometna razstava | Gostinstvo | Vinska pokušnja | Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave | Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava | Razstava malih živali | Številne specialne razstave | Koncertne In gledališke prireditve | Športne prireditve | Veselični park na razstavišču itd. 5.—C. avgusta festival slovanskih narod, obllajev Maribor, 16. julija. Ime »Marcel Elleobogen« je Mariborčane leta 1935 še kar elektriziralo, danes pa se ga spominjajo 6amo še njegove žrtve. Pred štirimi leti pa ga je častilo vse mesto kot bodočega »veleindustrijalca«, dokler mu ni nasedla na njegove trike cela vrsta advokatov, zdravnikov, industrijalccv, bančnih ravnateljev itd, Šele, kc» je mož pobral šila in kopita iz Maribora, se je sprožila med njegovimi žrtvami pravcata lavina ogorčenja. Odnesel je namreč iz Maribora lepe stotisoče. Mariborčani so se takrat z začudenjem spraševali, kako so mu mogli nasesti ljudje, Jci sp znani kot resni in premišljeni. Šele sedaj je mogoče pojasniti vse zvijače, s katerimi je Marcel Ellenbo-gen v Mariboru operiral, da je spravil na limanice svoje žrtve. V Bukarešti se je namreč vršila proti Ellenbognu zaradi njegovih v Mariboru izvršenih sleparij sodna razprava, ki se je zanj žalostno končala. Obsojen je bil na leto dni ječe. Pred sodišče pa ga je spravil neki mariborski gospodarstvenik, ki je postal prav tako, kakor številni drugi, žrtev premetenega goljufa. Iz sodnih aktov in na podlagi časopisnih poročil, ki so jih prinašali časopisi v Bukarešti o razpravi, jc razvidno, da je Ellen-bogen izvršil vse svoje sleparije samo na bazi dveh šilingov, ki jih je odposlal v tedanji Avstriji na svoj mariborski naslov po poštni nakaznici. Iz teh dveh Šiilngov ,pa je potem naenkrat zelo spret- »N nav čez izaro« Ob zaključku šole na Koroškem »Kor. Slovenec« prinaša ob zaključku šolskega leta nekaj misli o učeči se slovenski mladini na Koroškem in pravi med drugim: »Le malo obetajo trenutno naše narodne razmere, neprilike jemljejo dostikrat jx>gum najpogumnejšim. Naš ubogi rod ne more nuditi mladini velikih ugodnosti, služb, časti in nagrad. Naš narod ne daje ničesar, kar v velikem svetu mika in »kaj nese«. Le ljubezen in žrtev terja slovenski narod. Slovencem se ponujajo lavorike le v kraljestvu idealizma in sicer najčistejšega, najveejega in najbolj junaškega. Duhovno in duševno kraljestvo je vaša arena in domena, vi mladci naši, v materijalizmu bi se vaša mladost le udušila in bi narod pokopala. Korenine slovenskega narodnega idealizma so v najglobljem duhovnem svetu, v nadnaravi. Samo v zvezi z Duhom, tem vsemogočnim zaveznikom in virom živ-Ijenja, smo Slovenci nepremagljivi.« Največjo elektrarno na Koroškem bodo začeli delati Iz Sj>odnje Podjune pišejo: Lani so nam obljubili ob suški Dravi veliko elektrarno, ki naj bi dajala luč in pogonsko silo najširši okolici. Potem dolgo ni bilo nčesar slišati. Sedaj so dobili lastniki gozdnih in travniških parcel ob Dravi od Zvabeka do Breze jioziv na shod, na katerem bi se domenili o odstopu parcel državi. Med Zva-bekom in Suho naj vstane ogromna elektrarna. Cez noč so ob dravskem bregu zrasle kar cele vasi barak, ki naj nudijo zavetje 3.000 delavcem, ki bodo pri gradnji največje koroške elektrarne zaposleni tri do štiri leta. Menda bo elektrarna večja od sloveče falske pri Mariboru. Poseben jez bo dvignil Dravo za celih 24 metrov in bo vodovje začelo naraščati že pri Velikovcu. Parcele ob bregu bodo jx>plavljene v dolžini 18 km in bodo jx>sestniki prejeli primerno odškodnino od države. Pred jezom bo količina vode narasla do 35 milijonov kubičnih metrov. Trdijo tudi, da bo tok prav poceni in da bodo električni motorji zamenjali dosedanje bencinske. Mladi pruski hitltrjevci ob Baškem lezeru Mladi Hitlerjevci. Ob Baškem jezeru je bilo v preteklih tednih nad 3.000 Hitlerjeve mladine, po večini iz Prusije. Imeli so s Seboj svoje šo-'<** * Poljske kuhinje in se vadili po večini v vojaških vajah. Ob koncu taborenja so uprizorili resnične manevre: »plavi« so napadali goro Tabor, in »rdeči« so jo branili. »Manevri« so se iz-teKii v splošno zadovoljstvo strokovnjaških opazovalcev, mladina pa je imela svojo posebno zabavo. Po vsej spodnji Koroški je polno letoviščarjev iz starega rajha, posebno veliko je izletnikov v okvirju »KdF«. Na deželo pa prihajajo sedaj študenti, ki so dodeljeni raznim kmetijam, da bi pomagali pri kmečkem delu in pri pospravljanju letine. Poleg tega imajo nalogo, da se v prostem casu jiosvečajo podeželski in narodni prosveti v smislu narodno-socialističnih naukov. Z eno besedo: dežela je kar poplavljena s tujci, ki zasledujejo s svojim bivanjem v njej najrazličnejše cilje. Letošnji športni teden v Celovcu bo od 22. do 29. julija. Na si>oredu so tekme v raznih športnih panogah, med drugim bodo igrali tudi ljubljanski nogometaši s celovškimi in belgrajski z dunajskimi. Vmes pa bodo razne kulturne prireditve in koncerti. Imenovanje v duhovniški službi: za kaplana v Rožeku je imenovan g. Pavle Kanauf, v Pliberku g. Lipe Jandl, za provizOrja v Šmarjeti g. Zablatnik Pavle in za provizorja v Hodišah g. VVrumnik Franc. V Spodnjih Jezercih je umrl slovenski narodnjak Matevž Romavh, pd. Mlinar. V svetovni vojni si je menda nakopal sušico in ji po 20 letih podlegel. Pokojnik je bil več let slovenski občinski odbornik v Logi vesi in vedno jiogumen in nevstrašen zagovornik slovenskih narodnih pravic. no naredil 20.000 šilingov ter se mu jo na podlagi predložene nakaznice posrečilo opehariti neko banko, da mu je vseh tistih 20.000 šilingov tudi izplačala. Podkrepil je takrat 6vojo goljufijo s predložitvijo dokumentov, ki jih je potrdil ljubljanski romunski konzulat, z raznimi štampiljkami svoje v resnici bogate rodbine ter e poznanstvom z enim najbogatejših naših industrijalcev. S tem industri-jalcem, ki stanuje v Celju, je namreč često telefo-nično govoril iz Maribora ter si pri vsakem takem pogovoru preskrbel verodostojne priče, ki so njegov pogovor poslušale. Marcel Ellcnbogen izvira iz bogate judovske rodbine v Bukarešti, ki jc skušala potem, ko je njen nadebudni predstavnik zagrešil v Mariboru toliko sleparij, vse skupaj spretno zakriti. Skoraj bi se ji bilo to tudi posrečilo, saj je preskrbela svojemu Marcelu najimenitnejšega odvetnika v Bukarešti ter je izdala težke denarje, da bi se vsa afera soravila iz sveta. No, pokazalo se je, da tudi romunska sodišča ne poznajo šale ter so bili vsi napori rodbine zaman. Poleg enega leta ječe je obsodilo sodišče Marcela Ellenbogna Še na plačilo pol milijona lejev odškodnine, ki jih mora izplačati mariborskemu tožitelju. Lajovčeva nagrada. Glasbena Matica ljubljanska je _ sklenila ob priliki 60 letnice skladatelja A. Lajovica, da razpiše vsako leto nagrado za najboljše izvirno glasbeno delo, ki ga predložijo ocenjevalni komisiji gojenci ljubljanskega državnega konservatorija, ki so vpisani v dotičnem Šolskem letu na zavodu. Za prvo razpisano Lajovčevo nagrado so bili vloženi štirje mešani zbori pod naslovom Psalm, Prebujenje, Ecce bomo in Mak žari. Nagrada v znesku 1000 din se je letos delila na predlog ocenjevalne komisije na dva dela in sicer je prejel Samo Hubad za zbor Psalm na tekst Srečka Kosovela 500 din in Jurij Gregorc za zbor Prebujenje na besedilo Otona Župančič« 500 din. Odbor Glasbene Matico poziva avtorja vloženih zborov Ecce homo in Mak žari, ki nista bila nagrajena, da ju dvigneta v pisarni Glasbene Matice. L Goriške, Krasa in iz Istre Slovenske narodne noše na prireditvi v Trstu Zadnjič smo na tem mestu med drugim poročali tudi o gospodinjskem tečaju, prirejenem v Trstu in smo omenili, da so na njem vzbujale posebno pozornost predvsem krasne slovenske narodne noše, ki so se pokazale pri zaključnem nastopu pevskih zborov iz posameznih krajev. O tem nastopu smo zdaj zvedeli še nekatere zanimive podrobnosti. ki ne zaslužijo, da bi jih prezrli, čeprav poročamo o njih šele danes. Pred prireditvijo je bilo izdano sporočilo, da udeleženci lahko nastopijo v fašističnih uniformah, če pa teh morda ponekod ne bi imeli, pa 6mejo nastopiti v narodnih nošah. To dovoljenje je vzbudilo za celotno prireditev še večje zanimanje, predvsem med slovenskim prebivalstvom iz Julijske Krajine. Tista slovenska dekleta, ki nimajo doma narodnih noš, so zaprosila, če si jih smejo za to svečano priložnost nabaviti tostran meje. Oblasti so jim to dovolile, toda pod pogojem, da bodo po prireditvi prišle te narodne noše spet v roke njihovih lastnikov. Vsa ona dekleta, ki bi rada nastopila pri zaključnih svečanostih gospodinjskega tečaja v Trstu v slovenskih narodnih nošah, a teh noš niso mogla dobiti med slovenskim Prebivalstvom v Italiji, so pustili, da so si jih nabavila v Sloveniji. Pisala so svojim znankam čez mejo, naj jim narodne noše preskrbe in naj jih pošljejo na Rakek, kjer jih bodo obmejne oblasti prevzele in izročile prosilkam. Vse je Šlo v najlepšem redu: Naša dekleta so radevolje posodila slovenskim dekletom v Italiji svoje krasne narodne noše, obmejne oblasti so točno zapisale, čigava je katera in kdo naj jo dobi na posodo, Slovenke iz Julijske Krajine so se z njimi na tržaški prireditvi izredno postavile, nato pa jih spet v redu vrnile na mejo, odtod pa obmejne oblasti nazaj tistim, ki jim pripadajo. V znamenju jugoslovansko - italijanskega prijateljstva 6© je po tolikih letih,^ odkar poteka državna meja tostran Istre, Goriške in Krasa, lahko zgodilo, da so primorske Slovenke nastopile sredi Trsta v svojih pristnih narodnih nošah in jih dobile s pomočjo oblasti celo čer mejo! Napoved živahnejše lesne kupčije z Jugoslavijo Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zadel hud udarec tudi tržaško pristanišče. Prej je avstrijska zunanja trgovina v veliki meri težila ravno k Trstu in je bil promet z Avstrijo tu izredna živahen. Ko pa je Avstrija izginila, je seveda to moralo prenehati. Nemčija danes pripisuje mnogo večji pomen 6vojim severnim pristaniščem, ker so ji na jug vrata zapTta. Zato se Trst na vso mač prizadeva, kako bi dobil druga tržišča predvsem v soseščini, v Jugoslaviji, V prvi vrsti prihaja v poštev les. Kako 6C je trgovina z lesom gibala v zadnjih šestih letih, naj povedo tele poučne številke. Leta 1932 je pri- šlo v Tret 533,480 stotov lesa. V naslednjih letih je ta številka hitro naraščala in je dosegla svoj višek 1. 1937. Tega leta je prišlo v Trst že kar 2,238.975 stotov lesa in sicer dobra poloviea iz Avstrije. Naslednje leto 1938 pa je prineslo silen preobrat. Le 992.395 etatov lesa je prispelo še v Trst. Kakor rečeno, se v Italiji zdaj prizadevajo, da bi pospešili v nadomestilo za avstrijski les uvoz iz Jugoslavije. Napovedujejo, da bo lesna kupčija med našimi lesnimi trgovci in veliko tržaška družbo, ki bo imela monopol za jugoslovanski les, spet bolj oživela. »Teden istrskega vina« V Istri pridelajo mnogo izredno dobrega vina takšnega, ki po svoji kakovosti ni znano samo v Italiji, pač pa tudi drugod, precej daleč po svetu. Kakor za vsa druga vina, pa je treba tudi za to, če ga ljudje hočejo prodati, delati reklamo. Saj v današnjih časih že ni nič posebnega, če mora človek na široko hvaliti tudi tisto blago, ki se po s vaji prvovrstni kakovosti najbolje samo hvali. Zakaj ne bi po tolikšnih različnih »tednih« priredili tudi enkrat »Teden istrskega vina«? In tak teden so imeli te dni v Pulju. Pravijo, da je imel velik uspeh. Ta prireditev je mnogo pripomogla, da bo v bodoče več povpraševanja po istrskem vinu in taiko bo seveda tudi potrošnja večja. Čemu bi drugod plačevali dražje vino, ko pa imajo doma cenejšega in morda celo boljšega Sprehod po puljskem živilskem trgu Pojdimo danes spet mala na živilski trg, da se prepričamo, kakšne so zdaj cene, in sicer na trg v Pulj. Tam prodajajo na primer marelice po 3.60 lir za kg, pomaranč po 4 lire, banane po 4.50, navadne češnje po 1.40 lir, boljše vrete češnje po 1.80 da 2.40 lir, hruške po 1.30, navadne breskve po 1.40, izbrane in boljše vrste od 1.80 do 2.60 Kr, limon je pet do šest za eno liro, drobni krompir po 0.50 lire, debelejši po 0.65, stročji fižol pa 1.40 do 1.80 lir, kumarice po 1.60, artičoki po 5 za 1 liro, jajca po 45 centezimov. Saj ni odveč, če smo vam navedli te številke, ne ?Vsaj vam gospodinjam ne, ki greste vsak dan na ljubljanski trg. Seveda s tem nočemo reči, da bi moralo biti na ljubljanskem trgu to blago tudi tako poceni. Tržaška univerza ima dozdaj še samo eno fakulteto Trst ima zdaj svojo univerzo. Lahko rečšmo, da ja ima, čeprav je tu dozdaj še samo pravna fakulteta. Napovedujejo, da se ji bodo v doglednem času pridružile še nekatere druge fakultete. Pravijo, da pride prva na vrsto medicinska fakulteta, ker da je tudi najbolj potrebna, kajti zdravnikov menda manjka najbolj, 6eveda dobrih. Zgradili jo bado v bližini sedanje tržaške bolnišnice. Pri izkopavanju so tudi naleteli na človeška okostja. Državno atletsko prvenstvo v deseteroboju v Ljubljani Prvak je član S. K. Planine Klinar, v maratonskem teku pa Zagrebčan Garef Danes popoldne ob 5 se je nadaljevalo državno atletsko prvenstvo v posameznih disciplinah. Slika današnjega mitinga je bila v glavnem ista kakor včeraj. Sodnikov je bilo malo, gledalcev ludi ne preveč, toda precej mladine je z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam deseteroboja in tudi ostalim disciplinam. Pred pričetkom mitinga na Stadionu je dal starter znak maratoncem, ki so se odpravili na dolgo pot od gostilne Rebec na Dunajski cesti mimo Stadiona v Kleče, iVižmarje, nato v Tacen in še naprej v Šmartno pod Šmarno goro. v Skaručno, Vodice, kjer se je pot zaokrenila proti Smledniku; nato čez Savo v Medvode, Medno in v Št. Vid, od tu pa po naj-kffljši poti na Stadion, kjer je bij tudi cilj. Start Sff maratonce je bil sicer napovedan najpreje za ob 4 popoldne, ker pa je bila tako neznosna vročina, so prireditelji počakali do tričetrt na 5. Ob tričetrt na 5 pa je startalo 10 tekmovalcev, katerim je sledil tudi avtomobil z vsem potrebnim. Deseteroborci so nadaljevali svoje borbe ob 5 in sicer najpreje s tekom čez zapreke. Po prvem dnevu je vodil z več kot 200 točkami Klinar Janez, ki je imel 3.047 točk. Ostali tekmovalci pa so imeli naslednje število točk: 2. Šoštarič Nikola (Zagreb. Mariton) 2812 točk; 3. Polak Bojan (Primorje) 2776 točk; 4. Jurkovič Sr. (Conoordia, Zagreb) 2774 točk; 5. Lužnik J (Maraton, Maribor) 2463 točk; 6. Balgavi št. (Maribor. Železničar) 2252 točk. Klinarju Janezu se danes še bolj pozna oteklina na desni nogi, ki jo je dobil pri treningu. Ta poškodba Klinarja močno ovira in še zdaleč ne dosega rezultatov, kakor jih ima sicer prav gotovo. Po vsem videzu bo Klinar v deseteroboju sicer zmagal, vendar še zdaleč ne z onim številom točk, ki bi jih sicer lahko imel. Današnji rezultati: Tek na 110 m čez zapreke: 1. Jurkovič Srdan 18.1 (538 točk); 2. Klinar Janez 19.8 (400 točk); 3. Šoštarič Nikola 20 (386 točk); 4. Balgavi Štefan 20.5 (353 točk); 5. Polak Bojan 20.6 (346 točk). Šesti deseteroborec Lužnik je danes odstopil. Met diska: 1. Jurkovič Srdan 33.73 m (535 točk); 2. Šoštarič Nikola 32.4 (493); 3. Klinar Janez 31 ..89 (487 točk): 4. Polak Bojan 28.95 (413); 5. Balgavi Štefan 24.83 (316). Štafeta 4 krat 200 m: Primorje (v postavi: Jurca, Skušek, Poljšak in Goršek) 1:39. Štafeta 4 krat 400 m: Primorje (v isti postavi) 3:46.6. V obeh teh disciplinah sta nastopili samo štafeti Primorja. Za državno prvenstvo moramo reči, da so to silovito skromne razmere. Skok s palico: 1„ 2., 3., Klinar Janez, Polak Bojan, Jurkovič Srdjan, vsi po 3 m; 4. Balgavi Štefan 2.90 m, 5. Sožtarič 2.60 m. Met kopja: 1. Klinar Janez 41.10 m (432 točk); 2. Polak Bojan 37.59 (375 točk); 3. Jurkovič Srdjan 36.65 m 1361 točk); 4. Šoštarič Nikola 36.60 (360 točk); 5. Bolgavi Števan 31.55 (283 točk), Tek na 1500 m: 1. Klinar Janez 4:34 (523 točk), 2. in 3. Pnlak Bojan, Bolgavi Štefan 457 (oba po 432 točk), 4. Šoštarič Nikola 5:06 (384 točk), Jurkovič Srdjan 5:27 (278 točk). Končno 6tanje točk po končanem deseteroboju je naslednje: 1, Klinar Janez (SK Planina) 5390 točkj 2. Jurkovič Srdjan (Concordija, Zagreb) 4987 t.J 8. Polak Bojan (ASK Primorje) 4843 točk; Zastopstvo Jugoslovanske nogometne zveze ni opravilo v Zagrebu svoje naloge Zagreb, 16. julija. Včeraj sta se pripeljala v Zagreb zastopnika Jugoslovanske nogometne zveze gg. Hadži in Tri-vunac z nalogo, da se pogajata za sporazumno rešitev športnih vprašanj, ki so nastala z ustanovitvijo »Hrvatske 6portne sloge« in ki so zdaj, ko so se sporazumeli s »Hrvatsko športno slogo« tudi lovenski klubi, postala še boli aktualna. Teh razgovorov sta se od Slovencev udeležila predsednik Ljubljanske nogometne podzveze dr. Kosti in Bu-ljevič. Belgrajčani so prišli na posvetovanje v nekoliko nerodnem položaju, ker je JNZ že v torek objavila znani ultimatum. Belgrajčani namreč ne smatrajo »Hrvatske športne sloge« za zakonito organizacijo, temveč imenujejo 218 klubov, ki so včlanjeni v »Hrvatski športni slogi«, nedisciplinirane člane zapada« Kljub temu pa je JNZ poslala svoje zastopnike v Zagreb na razgovore s temi »nediscipliniranimi člani zapada«. ad Zastopstvo jugoslovanske nogometne zveze Včerajšnji dan je bil posvečen tem razgovorom, ki so potekali od 3 popoldne do 3 ponoči. Zastopniki JNZ «o pristali na reorganizacijo, toda na 6 pokrajinskih zvez, in sicer v Slovenijo, Hrvatsko. Bosno. Vojvodino. Srbijo in Macedoni.ip, katere bi vezala vrhovna zveza, ki bi v reenioi reprezentirala naš nogomet v tujini. JNZ. nikakor noče pristati na predlog Hrvatske športne (doge po ustanovitvi dveh lig. Slovenski zastopniki eo se zedinili s hrvatski m v tem, da vstopijo v Hr-vatoko ligo z dvema kluboma, in sicer z SK Ljubljano in SK Mariborom. Tako bi v Hrvatski ligi zdaj nastopalo 12 klubov. Pri tem vprašanju so se pogajanja razbila, ker Hrvatska športna sloga ni hotela popustiti. Postavljenih 70<. Rakete v raz- nih barvah so Ob pokanju švigiale proti vrhu Huma in osvetljevale velik evharističen križ na Humu. Po sprevodu je bila v dvorani hotela >Sa-vinje« spominska slavnostna seja. Udeležili so se je vrhovni inšpektor celokupnega jugoslovanskega gasilstva dr. Pinter, okrajni podnačelnik, komisar Šinkovec, predsednik vseslovanske gasilske zveze in predsednik gasilske zveze v Ljubljani dr. Kodre, gasilski inšpektor inž. Dolenc, zastopniki šolske oblasti in posameznih društev, župni starešina in drugi. Po pozdravu vseh odličnikov so bile oddane vdanostne brzojavke kralju Petru II.. kraljeviču Tomislavu, ministru za telesno vzgojo in banu dr. Natlačenu. Na slavnostno sejo je prišlo tudi zastopstvo najstarejše gasilske čete na Hrvat-skem iz Varaždina, kjer so preteklo nedeljo obhajali 75 letni jubilej. Navzoči so tovariše iz Varaždina navdušeno pozdravili. Historijo dela društva od ustanovitve do danes je podal tajnik gospod Verstovšek. Za Verstovškom je spregovoril predsednik gasilske zveze iz Ljubljane g. dr. Kodre. S posebnim navdušenjem so sprejeli gasilci pozdravni govor vrhovnega inšpektorja gasilstva dr. Pinterja. Izročitev odlikovanj zaslužnim gasilcem. Ob jubileju je gasilska zveza kraljevine Jugo-slavije odlikovala z zvezdo III. stopnje Klepeja Rudolfa, gasilska zveza v Ljubljani najstarejšega gasilca v Laškem Krajnca Mihael,a prav talco Krajnca Josipa, Ferčnika Jakoba, Vidalija V ma in Peternela Franca. Za dolgoletno 301e1uo službovanje je dobil zlato kolajno Matko in Topole Anton, za 15 letno službovanje pa kolajno Vidali Viljem in Vaupotič. Okrog 9 se je pripeljal t avtomobilom čez Celje minister Franc Snoj v gasilskem kroju. Po pozdravu je g. minister pregledal gasilske čele na Lavi, nakar se je razvil sprevod skozi mesto k slavnostni službi božji v župno cerkev. Minister je korakal v sprevodu z župnimi starešinami. Po slovesnem cerkvenem opravilu so gasilci odkorakali na zboravalni prostor pred Gasilski .dom. Gostje s,o se zbralj^a tribuni. Pred začetkom zborovanja jedekan mons. g. dr. Kruljc blagoslovil nov gasilski avtomobil in spregovoril ob tei priliki par lepih besed vsem £asj)cem. Takoj nato se jo .pričelo gasilsko zborovanje! Vodil ga jc župni starešina g. Guček iz Trbovelj. Vsi gasilci in množica, ki se je zbrala na tem prostoru, ;e zaklicala trikratni »Živio!« Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. kraljeviču Tomislavu, knezu namestniku Pavlu in vsej kraljevski hiši, nakar jc vojaška godba iz Celja zaigrala državno himno. Najprej je govoril minister Snoj, čigar govor prinašamo na 1. strani. Nato se je oglasil k besedi predsednik Gasilske zveze v Ljubljani g. dr. Kodre. Posebno lep jo bil pozdravni govor predsednika pripravljalnega odbora za kongres v Ljubljani g. Japlja. Lepo j« odjeknila na zborovanju odkrita beseda zastopnika gasilske čete iz Varaždina g. Dulanskega, ki je poudarjal slogo med hrvaškimi in slovenskimi gasilci in dal vzgled, da bi naj tudi naši politiki storili tako, kot so gasilci, da bi napravili bratski sporazumi V imenu Dunavske zajednice. je pozdravil zborovalce g. Stankovič. Nato so dekleta obesila vsem gasilskim prapa. rom spominske vence Po zaključku kongresa se je razvil pod vodstvom gasil, inšpektorja g. inž. Dolenca gasilski defile pred g. ministrom. Popoldne ob treh so bile na Lavi velike gasilske vaje, ki so pokazale vso tehnično sposobnost naših gasilcev. Državno prvenstvo juniorjev C in omladincev Maribor, 16. julija. Danes je bil na prostoru SK Železničarja lahkoatletski peteroboj za državno prvenstvo »mladince in juniorje C. V najhujši vročini in ob močnem vetru so tekmovalci postavili dovolj dobre rezultate. Z ozirom na prvo tovrstna tekmovanje v državi je uspeh zadovoljiv. Tekmovalo je 8 omladincev in 10 juniorjev C iz Celja, Zagreba in Maribora, la Ljubljana, center slovenskega športa, ni bila zastopana. Rezultati: Juniorji C: 1. Lončarič (Maraton) 2204 točke, 2. Stranic (Železničar) 1969.75, 3. Bačnik (Železničar) 1860 75, 4. Abramovič iHašk, Zagreb) 1840. O mladinci: 1. Gregorovič (Železničar) 2329, 2. Mlakar (Železničar) 2147, 3. Horjak (SK Celje) 1973., 4. Zorko (Železničar) 1914. Najboljši rezultati v peteroboju so: tek 200 m. Mlakar (Rapid) in Lončarič (Maraton) 25 sekund. Skok v daljavo Zorko (Železničar) 610 cm, Lončarič (Maraton) 606 cm, met kopja Gregorovič (Žel.) 48:74 m; disk Abramovič (Hašk) 34.25 m; tek 1500 metrov Fischbach (Rapid) 5:01, Lončarič 5:07. nejših juniorjev SK Maribora. Tekma je bila fair, a je zelo trpela zaradi vročine. Ljubljana je tehnično nadkriljevala domačine, ki so zlasti proti koncu drugega polčasa nevarno oblegali vrata gostov. Obojestranska napada sta bila najslabši del v moštvih. Tekmi je komaj prisostvovalo 50 gledalcev. Sodil je ss. g. Jančič strogo in objektivno. Ker je Maribor v Ljubljani pnoti SK Ljubljani tekmo izgubil z 0:3, je torej postala SK Ljubljana s skupnim scorem 4:2 juniorski prvak LNP. Tri žrtve vode v Mariboru Maribor, 16. julija. . Danes je bil v Mariboru silno vroč dan. Kar mrgolelo je kopalcev na Mariborskem otoku, prav toliko se jih je hladilo v‘Dravi in v ribnikih na Teznem. Spet pa se je danes pokazalo, kako nevarno je kopanje v odprti Dravi in globokih ribnikih. Tri žrtve je zahtevalo kopanje. Dve je ugrabila Drava, tretjo pa betnavski ribnik. Prvo žrtev je zahtevala Drava popoldne ob 2 na Pobrežju. Dve sestri, hčerki poštnega uradnika Severja, ki stanuje v Dajnkovi ulici 3, sta se šli kopat s prijateljico pod barvarno tovarne Toma, kier so velike sipine mivke. 14 letna Miroslava Sever in prijateljica sta pregloboko zašli v Dravo. Tok ju je izpodnesel in valovi so ju zagrnilL Obupno borbo za življenje so spremljali gledalci % brega, nazadnje pa se je pognal v Dravo Jože Nejkrep iz Spodnje Dobrave. Posrečilo se mu je rešiti prijateljico, dočim je mlado Miroslavo odnesla Drava. Druga žrtev je utonila popoldne v Studencih. Tudi tam je bilo nasproti Mariborskega otoka ogromno kopalcev. Naenkrat je začel kričati na pomoč okrog 40 let stari, plešast moški. Kmalu je "izginil pod vodo. Kopalci so mu hiteli s čolnom na pomoč, vendar ie bilo prepozno. Kdo je utopljenec, še niso dognali. Našli so njegovo obleko in mislijo, da je to nek delavec iz železniških delavnic. V obleki ni bilo nobenih listin. Tretja žrtev je našla smrt v globokem ribniku pri Betnavi, kjer utone vsako leto nekaj kopalcev, Bil je to prostak 5. bataljona 45. p. Ibrahim Nacifunovič. Pri plavanju g« i® najbrž zagrabil krč. ker je presunljivo kriknil, nato pa ga tovariši niso več videli. Za njim se je pognalo veg vojakov, toda v globokem ribniku ga niso mogli najti. Trupel vseh treh utopljencev doslej še niso našli. din. ta InoMunstv« 25 din Oredništvo: Kopitarjev« nltea S/II1 Telefon «001 d* 4005 Oprav*! Kopitarjeva olica S. i - Ji 1 . •• 1 ■ ■ - * _ a_fi______l_!B. • IIa