$tev. 341 TRSTp v soboto 9 decembra 1911 Tečaj IZHAJA VSAK DAN M «b nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj. Peumldne SteT. ee prodajajo po* 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-4čini, Dombergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8f 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. vsmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2© flt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-iflBAnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^FidinoHti". — Plačuje f-e izključno le upravi „Edinosti". Ptacijivo In tolljrvo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost14 za Primorsko. „V edinosti je moi!" NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a* ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vmro&nln« na n*d«lj«ko tadanja „EDINOSTI" stan«: aa ••lo l*to Kron 5*30, sa pol l*ta Kron I IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne eprejemaje lo rokopisi se ne vrafiaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list v. UREDNIŠTVO: ulica Giorgl^Galattl 20 (Narodni doai). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T-skarna »Ed'noot*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl račun Ste*. 841-652. TELFF0P1 St. 11-57 ie»HM ilZOJfll/NE UESTI. Čehi vladna stranka. (Izvirno.) PRAGA 8. Popolnoma gotovo je, da bodo Mladočehi, Češki agrarci in klerikalci glasovali za proračunski provizorij in da tako postanejo vladna stranka. Vendar pa je že vmes kljuka, radi karere bi se znala stvar v zadnjem trenutku preobrniti. Poudarja se namreč, da bi te češke stranke v slučaju, da bi češko-nemška spravna pogajanja ne imela ugodnega uspeha, izpreme-nile svoje stališče napram Siiirgkhovemu kabinetu. _ Italijanska pravna fakulteta. (Izvirno.) DUNAJ 8, Predsednik proračunskega odseka posl. Korytowski je povabil danes k sebi italijanske poslance in jim je predlagal, da naj bi se fakultativna predloga izročila posebnemu pododseku. Italijanski poslanci so se sklicevali na to, da so zastopniki vseh parlamentarnih strank obljubili, da se čim prej vrši debata o fakultetnem vprašanju in so izjavili, da se predloga reši čim prej, da pa je tudi rešitev predloge v interesu nemškega „Natio-nalverbanda", ker se smatra „Nationalver-band" za nekako „standart-slranko" v parlamentu. _ Stavka trgovskih uslužbencev v Pragi. PRAGA 8. (Izv.) Tukajšnji trgovski uslužbenci so sklenili, da stopijo v stavko, ako jim trgovci ne izpolnijo njihove zahteve, da se trgovine zapirajo ob 8. uri zvečer. Mesno vprašanje. PRAGA 8. (Izv.) K poročilu nekaterih dunajskih listov, da se ponovno prično pogajanja v zadevi uvoza prekomorskega mesa, piše češki agrarski list „Venkov", da avstrijska vlada ni sprejela tozadevnih pogojev ogrske vlade in je torej gotovo, da ne bo dovoljen uvoz argentinskega mesa. Poštni uradniki in uslužbenci pri trgovinskem ministru. DUNAJ 8. Neka lokalna Korespondenza poroča, da je bilo danes pri trgovinskem ministru odposlanstvo nemško - avstrijskih poštnih uradnikov in uslužbencev ter mu je predložilo želje vseh uslužbencev poštnih zavodov. Trgovinski minister je izjavil, da si trgovinsko ministerstvo resno prizadeva, da povoljno ugodi željam vsega osobja poštaih zavodov. Rusija ponuja Turčiji perzijsko ozemlje ? LONDON 8. Rusija ponuja baje Turčiji kakor odškodnino, ako odpre Dardanele za ruske vojne ladije perzijsko ozemlje do jezera Urmia. Aviatiški rekord. BEROLIN 8. Danes se je dvignil avia-tik Smrtlak v Johannistalu ob 10. uri 12 min. dopoldne z enim pasažlrjem in je ostal v zraku do 3. ure 5 minut popoldne S tem je dosegel Smrelak svetovni rekord v poletu z enim pasažirjem, ki je bil dosedaj 4 ure 10 minut, kajti ostal je v zraku 5 ur in 33 minut. Roparski umor. ČEŠKI BROD 8. V neki vasi v bližini Češkega Broda je vlomil nekdo v hišo po-sestnice Helene Lev, ubil sedemdesetletno posestnico s sekiro in odnesel 10 000 K. Za roparjem in morilcem nimajo nikakega sledu. Legar. MADRID 8. V mestu Gjon strahovito razsaja legar. Nad 2500 oseb je obolelo in in umrje jih na dan nad 30. Ljudje beže iz. okuženega mesta zlasti v Madrid in je največja nevarnost, da se tako okuži tudi. glavno mesto Španske. Revolucija na Kitajskem. PEKING 8. Danes je bil izdan edikt,: s katerim je dovoljeno odrezanje kit. BEROLIN 8. „Lokal-Anzeigerju" poročajo iz Pekinga: Odstop princa-regenta je napravil v Pekingu dober utls. Sedaj se je. nadejati, da bo hitro sklenjen mir na podlagi pogajanj v Šangaju in da ne bodo tudi i ustaši prodirali naprej. MUKDEN 6. Mandžurski podkralj je! ukazal, naj se osebe, ki se jih vjame z« orožjem in z revolucionarnimi letaki v roki, smatra za Hunguze in se jih obglavi. Prebivalstvo je s to odredbo zelo nezadovo-J ljivo. Mnoge pokrajinske uprave nočejo iz- s vajati tega ukaza. Turčija. CARIGRAD 8. „Ikdam" je izvedel, da' je včerajšnji ministerski svet sklenil, da ni l še došel čas, da bi se odprlo Dardanele. i Odgovor v tem smislu se dostavi Rusiji. Iz Perzije. TEHERAN 8. Napetost se je nekoliko' polegla. Pri vseh strankah se kaže mirneje razpoloženje, potem, ko se je doznalo, da se Anglija drži pogodbe iz leta 1907, izlasti določeb o neodvisnosti Perzije. Interpelacija v angleški gornji zbornici glede Perzije. LONDON 8. Lord Curzon je stavil: vprašanje, kako politiko da zasleduje Anglija v Perziji. Drugi ultimatum Rusije Per-; ziji je bil peremptoričen in prenaglen. —. Angleška vlada nima čistih rok glede odgo-1 vornosti ultimatuma. Lord predsednik tajnega sveta, Morlejr je izvajal, da nima ruska vlada nikakega cilja pred očmi, ki bi kršil celokupnost Perzije, in je zatrjeval katego-. rično, da so vojaške odredbe, ki jih je Ru-; sija v krenila na perzijskem ozemlju, čisto provizorične narave in da nima ruska vlada namena kršiti načel angleško-ruske pogodbe. Angleška vlada se nadeja, da ruska vlada, potem ko bo nadvladana ta kriza, najde pot, da premaga težkoče. — Angleška vlada je sporočila ruski vladi, da je vsekako nemožno, da bi priznala bivšega šaha. Prvo načelo angleške politike je, da se angleško ruska-pogodba vzdrži po duhu in črki, drugo načelo, da se ne opusti nobene prilike, da se z nasvetom in dobrohotnim presojevanjem položaja olajša položaj perzijske vlade. Dunaj 8. Cesar je vsprejel danes v posebni avdijenci FML Appela, ki mu je poverjeno poveljstvo petnajstega armadnega zbora. Beligrad 8 Mladoradikalni list „Dnevni list" je prenehal izhajati Zader 8. Včeraj popoludne se je na Starem obrežju pogreznil v morje v dolgosti 50 metrov obrežni pomol, ker ga je izpod-kopala voda, druga proga dolga 80 metrov je vsled deževja v nevarnosti. Berolin 8. „Reichsanzeiger" je priobčil naredbo, po kateri se bodo nove volitve vršile dne 22. januarja 1912. Pariz 8. Vlada je določila, da prične dne 14. t. m. parlamentarična razprava o nemško-francoski pogodbi. Italijansko-turška vojna Grozne slike iz Tripolisa. Kristjan Houel opisuje v francoskem „Journal"-u prežalostne prizore ki jih je gledal v Tripolisu. Več nego mesec dni ječi Tripolis pod italijanskim jarmom. Sedaj bi bilo že možno določiti število mrtvih, a tega se še ni storilo, ker se italijanske oblasti brezdvomno strašijo priznati velikanske človtške hekatombe. Pred aneksijo Tripolisa so cenili mohamedansko prebivalstvo na 40.000 duš, od teh pa bi se jih moralo odšteti sedaj 10.000 ali pa še mnogo več. — Vozovi, s katerimi pobirajo vsaki dan mrliče in umirajoče po ulicah so vedno polni. V prvih dnevih oblegovanja niso le-ti niti zadostovali in voditelj zdravstvene službe moral je takrat reči: „Moramo puščati mrliče po ulicah, ker ne moremo vseh pobrati". Sleherni dan je umiralo do 400 oseb. To velikansko umrljivost med prebivalstvom se je pripisovalo koleri, v resnici pa je večina umrla od lakote. Veliki del prebivalcev Tripolisa je živel v palmovem logu, od tam so jih prepodili krvavi dogodki in bežali so v mošeje, „fuduke" in v mestne ulice. Brez doma, brez kruha, brez obleke in — kar je še najhuje — brez vode, so morali tedaj poginiti nesrečneži od bolezni in obnemoglosti. Italijanske oblasti so sicer uredile bolnišnico za kakih 100 bolnikov, a seveda bila je kmalu premajhna: na stotine padali so ljudje po ulicah, a po mošejah in fudukih, katerih je toliko po mestu ni bilo več prostora za umirajoče.- Pri vsakdanjem razdeljevanju kruha se je nasitilo le malo število izvoljenih, a vsi drugi, to je vsa masa, iskali so si hrane iz kuhinjskih odpadkov po smetiščih. Ko se je pred leti spravilo carigrajske pse na samoten otok, da bi tam poginili gladu, se je po vsej Evropi dvignil vihar ogoičenja; za one tisoče prebivalcev palmovega loga pri Tripolisu, ki so umirali od gladu eden za drugim, se nihče ni niti zmenil. Tukaj solnce tako lepo sije, hiše se vidijo tako vesele v svojih pestrih barvah, da postaja človek popolnoma brezčuten za grozno trpljenje umirajočih okrog njega. Včeraj sem spremil tužni mrtvaški voz na poti po mestu. Vsako jutro se videva take vozove, ko pobirajo žrtve smrti po ulicah, kakor se pri nas na primer pobirajo smeti in blato, nakopičeno po javnih cestah. V ulici, kjer se nahaja francoska jedilnica, leži pod arkadami prodajalen približno stotina človeških postav v umazanih capah v cestnem blatu; od njih prihaja grozen smrad. Iz kupa cunj se dviga otroška glavica, zalo, malo dekletce črnih očij, a obraz in PODLISTEK. Jug. Historičen roscan. — Spisal Prokop Chocholouček. Poslovenil H. V. „In zakaj, zakaj bi bil Radić deležen na umoru svojega strica in kralja ?" je vprašala kraljica poluglasno, boječ se že v naprej odgovora. „Tomaševlc je dosegel s kraljevim umorom prestol in krono", je odgovoril Ilija, „Radič je hotel z odstranitvijo tvojega moža doseči tvojo ljubezen". „Mojo ljubezen", je ponavljala kraljica z umirajočim glasom; segla je na čelo in tiščala dlan k njemu; segla je na srce, v katerem jo je griila pekoča bol. „Z umorom je hotel doseči mojo ljubezen", je šepetala za-se, „to je grozno! In jaz — sem se že skoro nagnila k ubijalcu svojega moža! To je nezaslišano 1 No, čemu molčiš, Ilija? Zakaj ne pripoveduješ dalje?" „Prepozno «em prišel, da bi bil branil svojega kralja", je pričel Ilija zopet z resnim glasom, „vendar ne prepozno, da maščujem njegovo smrt. Vrgel sem se na tla in se splazil notri medv preprogami Šotora, aeopttžen od Radića. Čul sem še zadnje besede svojega kralja. Moje ime je klical v zadnjem trenotku. „Maščuj!" je bila njegova zadnja beseda, zadnja oporoka moji zvestobi ; več ni spregovoril, ker zadušila ga je ta-Ie vrvica. Ilija je privzdignil vrvico k luči. „Zadušil ga je lastni sin. Tedaj sem se nepričakovano dvignil s tal, položil svojo desnico na ramo morilca v znamenje, da je zapadel pravičnemu maščevanju. A on, misleč, da vstaja iz tal duh maščevanja, je bežal, bičan od veiti, iz šotora in je v zmedenosti pustil na kraljevem grbu to-Ie pričo dovršenega zločina". Ilija je stresel vrvico, da so se rubini na zaponi zalesketali kakor 'kaplje krvi padajoče na tla. „In snel sem to nedostojno orodje usmrčenja junaškega kralja z njegovega grla In je spravil za-se, utisnivši si v spomin kraljevo zadnje naročilo. Toda spomnil sem se tudi tebe, jasna gospa, in tudi zacjk, ki ti Jih bodo nastavljali, da osramotiš ime svojih očetov, da ponižaš spomin svojega moža, okloniiši se z ljubeznijo kraljevega ubijalca, soudeležnika na umoru, izvrženega nad tvojim kraljevskim soprogom". »Resnica, resnica!" je šepetala kraljica, opirajoč se z obema rokama ob rob kraljeve krste in takorekoč pljoč vsako besedo iz liijinih ust. „In odrezal sem s svojim kinžalom prstenec las na njegovem desnem sencu, tebi za spomin, jasna gospa", je govoril Ilija dalje, „da se boš vedno spominjala žalostne smrti tega moža, ki ga je Bosna imenovala svojega kralja in Katarina Kosa-revna svojega moža". Kakor bi ne imela Še popolnoma v svoji oblasti svojih misli, svojega spomina, je kraljica samo pokimala z glavo. „Dalje, dalje!" je poživljala nestrpno kakor bi že ne bilo dosti tega, kar je slišala. „Dalje?*4 Kar se je dalje godilo, vse ni nič proti groznemu činu, ki je bil izvršen. Vrnivši se nazaj k svojim tovarišem, ki so se borili z Vukmanovimi četami, sem sekal glave sovraga kakor kosec klasove na polju, in moji tovariši, ki so bili že na pol razpršeni, so sledili mojemu izgledu, in kmalu smo zagled2li Vukmanove tolpe v divjem begu, Oni so me potem slavili kakor zmagovalca ; iz vseh ust svojih hrabrih tovarišev sera Čul svojo slavo. Sicer bi bil ponosen na tako hvalo; toda to pot sem bil za slavo brezbrižen; saj ni bilo več mojega kralja, da bi mi rekel: „Še ni opešala tvoja roka, Ilija I" — In razven tega, niso oni, hvaleč me, vedeli, da sem maščeval svojega gospoda nad izdajskim Vukmanom, kajti njegov upor, napad na kraljevske perjanike v oni noči, to vse je bilo gotovo že v naprej dogovorjeno s Tomaševićem. Sicer bi se ne bil naslednjega dne tako lahko pomiril z njim. Ah, jasna gospa, kako bolečino sem pretrpel jaz naslednjega dne, ko sem videl, kako ljudstvo z vriščem pozdravlja kraljevega morilca. život sta tako izsušena, da te obhaja groza ko to pogledaš. Mala revica skuša dvigniti svojo koščeno roko, proseč košček kruha, ker umira od gladu. Tik nje pod umazano slamnato odejo čepi stara žena, giblje se še malo, a poznava se ji že bližajoči se konec. In na vseh teh obrazih opazuješ isti izraz neizrekljivega strahu in trpljenja, isto nemo prošnjo po usmiljenju. Voz se je vstavil pred kupom trupel, Arabec jih potlplje; oni tam se ne giblje več, vržejo ga na voz. Trije mrtvi ležijo drug pri drugem. Potem naletijo na mlado ženo, katere se drži trije malih otrok, ona še ni mrtva, a le malo še manjka ; nima več moči gibati se ; kakor pero jo vrže Arabec na one tri mrzliče na vozu ; s komaj slišnim stokom pade tja kakor mrtva stvar, med tem ko jo njeni otroci ječaje kličejo. Čez par trenotkov leži na onih prvih treh mrličih še sedmero drugih; na vogalu ulice položijo še enega zraven in ga potiskajo v kup, da ne bi padel z voza, ki je zdaj poln in odveden v hitrem teku proti „fuduku" sredi mesta, kjer odstopijo živi in vržejo mrtvega z voza. Kmalu pride drugi voz, s katerim jih spravijo na pokopališče. Tako delo kakor tu opisano opravlja deset voz že celi mesec vsaki dan. Pojemrnje umrljivosti, o katerem pišejo italijanski listi je pač razumljivo, število živih namreč, ki bi mogli še umreti, ni več veliko. Francoski akademik o vojni. Na neko vprašanje italijanskega lista „Italia lllustrata", ki je hotel od znanih pisateljev izvedeti o mnenju onostran Alp o slavnem italijanskem podjetju je francoski pisatelj in akademik Pierre Loti odgovoril s sledečim pismom: „Hočete vedeti moje mnenje o „slavnem" podjetju Italije. A jaz vidim slavo in pravico le na strani občudovanja vrednih braniteljev podedovane zemlje, Arabcev in Turkov, ki se, vsled nepričakovanega napada iznenadjeni in slabo oboroženi, puščajo junaški streljati in klati. Slava, prava slava, pa ne more nikdar biti na strani osvojevateljev in napadalcev. Sicer sem pa prepričan, da, ako bodete nadaljevali s svojo enketo, najdete v vseh deželah ogromno večino takih, ki vam odgovore, kakor jaz. Pierre Loti". Bombardiranje Tr'polisa. TRIPOLS 8. Včeraj jutro so Italijani začeli bombardirati mošejo Bu-Sati, ki se nahaja v bližini forta Mesri. Mošeja, kakor tudi v bližini se nahajajoče, hiše so bile razrušene. ______ Ha manlfestacljskl shod za slav. docenture na praški univerzi so došli nastopni pozdravi: Ljubljana — Na Vaše cenjeno vabilo z dne 23. t. m. moram vam žalibof negativno odgovoriti. V Pragi sem bil namre* pretekli Četrtek in mi torej sedaj nikakor ni mogoče zopet vozid se tjekaj. — Sicer pa me veseli, da sklicujete manifestacijsko zborovanje za slovenske stolice na češki univerzi, ker bode to zborovanje gotovo t živelo v slovenskem narodu zanimanje za prevažno to zadevo ter tako morebiti pripomoglo, da se stvar reši nekoliko hitreje. — Proseč Vas, da gospodi zbcrovalcem Čul sem, kako se opravičena nejevolja kraljevskih perjanikov izgublja vsled priliznjenih besed morilca očeta in kralja ; da, videl sem, kako se njihova srca zopet na-gibljejo k njemu, kako so ga — čim so smrt svojega kralja malo obžalovali — proglasili za kralja! Aj, dobro je igral svojo vlogo ta goljuf. Ha ! Ko sem ga videl, kako nesramno hlini sinovsko ljubezen, tedaj sem že skoro hotel stopiti pred zavedeno ljudstvo, da pokažem na-nje: Ne verujte mu f On je morilec svojega očeta, lažnik in goljuf je! — Toda, kaj ? Ali sem bil siguren, da mi bo ljudstvo verjelo, da se da odvrniti zopet od tega zapeljivca ? In tudi če bi mi bil narod verjel, kaj bi bi o nastalo iz tega? Ubili bi ga bili na mestu in raztrgali bi ga bili v svoji razjarjenosti, ud za udom. Toda kaka bi bila to kazen: tako kratka smrt za tako krut zločin ? Jaz hočem sigurno korakati k cilju. Radi tega sem skril ono grozno tajnost v svojih prsih do tega časa. Samo tebi je znano sedaj, kake smrti je umrl kralj Štefan; in jaz sem sigur. n, ko sem položil to tajnost v tvoje prsi, jasna gospa I IzkažeŠ se vredno sama stbe ki vredno spomina svojega umorjtnega soproga." „Da, vsekakor da," je pritrdila kraljica zamišljeno, in je, pritisnivšl dlan na svoje čelo, vprašala samo sebe: „Toda, kaj na) storim ?" (Pride še). Sir«ii 11. izročite moje pozdrave, ostajam z odi. spoštovanjem udani — Ivan Hribar. S m i c h o v — Prisrčno se zahvaljuje m za laskavo povabilo k današnjemu raa-nifestačnemu zborovanju radi slovenskih docentur. Jako rad bi se ga udeležil in obžalujem tem bolj, da mi je nemogoče. Zato prosim, da blagovolite mojo odsotnost opravičiti. Želim vam mnogo sreče k izpolnitvi te tako važne in meni simpatične zahteve, s katero dosežete ob enem tudi lastno slov. univerzo. Sprejmite zagotovilo moje prijateljske naklonjenosti — univ. profesor dr. D r t i n a. Praga — Zahvaljuje se za vaše laskavo povabilo k vašemu manifestačnemu shodu za ustanovitev slovenskih stolic pri našem češkem staroslavnem vseučilišču, si vam dovoljujem, visokospoštovani gospodje, sporočiti, da je bil delegiran gospod občinski svetnik dr. Viljem F u n k, da se tega shoda udeleži kot zastopnik mestnega sveta kraljevskega glavnega mesta Prage — dr. GroŠ, starosta mesta Prage. Trst— Bratskima društvoma želi najboljši uspeh v boju za našo glavno kulturno zahtevo — „Balkan". Trst — Tržaški Slovenci pozdravljajo zborovalce, ki dvigajo glas za slovensko kulturno zahtevo in zahvaljujejo bratski narod češki za dejansko pomoč za nje izpolnitev — pol. društvo „Edinost". Gradec — Manifestacijskemu zborovanju praškega dijaštva za ustanovitev slovenskih stolic izraža akad. tehn. društvo „Triglav" svoje simpatije ter želi mnogo uspeha, i Gradec — V duhu z vami, želimo skorajšnje ugodne rešitve praškega provizorija — „Tabor". Dunaj — „Slovenija" želi shodu najlepšega uspeha in se v polni meri pridružuje njegovim zahtevam. — Vivant. Ljubljana — Bratske pozdrave shodu, borečemu se za ustanovitev slovenskih stolic v Pragi. Le tako dosežemo svoj cilj, lastno univerzo v beli Ljubljani — akad. društvo „P r o s v e t a". Gorica — Akademično društvo „Adrija" v Gorici se pridružuje manifestaciji praških tovarišev. * * * Po shodu se je vršil večer na čast do-šlemu poslancu dru. Ravniharju v hotelu „Zlata husa", kjer je slov. dijaštvo najsrčnejše pozdravilo edinega slov. naprednega poslanca. Domačo vesti, Indolenca večine mestnega sveta tržaškega. Za predsinoči napovedana seja mestnega sveta se zopet ni mogla vršiti, ker ni piišlo za sklepanje potrebno Število (41) mestnih svetovalcev. To je bilo tekom enega tedna že drugič, da se seja radi nesklepčnosti ni mogla vršiti, kar ni ravno posebno dobro spričevalo za naše „očete domovine". Krivda na tem zadevlja seveda le večino, ki je odgovorna za redno poslovanje vsega upravnega mehanizma tržaške mestne občine. Da, še več ! Člani italijansko-liberalne večine so tako nemarni v zaha-janju k sejam, da bi se ne mogla vršiti skoro nobena seja, ako bi obe — slovenska in socijalistična — opozicija hoteli ovirati redno poslovanje občinske uprave. Večina Šteje 58 članov; od teh so se trije odpovedali, dočim je eden umrl, ostaja jih torej še 54. K sejam pa jih dostikrat ne prihaja niti 30! Večina sej bi bila nesklepčna, ko bi se odstranila le ena od obeh opozicij! Ako bi se pa obe opoziciji odstranili, bi mestni svet sploh ne prišel do dela I Iz tega je razvidno, da je večina prav zaprav odvisna od milosti opozicije. Mi priporočamo našim mestnim svetovalcem, naj razmišljajo o tem, ker bi bilo res neumno, da bi naši svetovalci delali večini stafažo! Če Že hoče večina razmetavati občinski denar, naj ga ►EDINOST- št. 341 V rrstiL S. dete m n ■. £ f 5. razmetava sama, brez sodelovanja naših zastopnikov* Deputacija tržaških državnih uslužbencev na Dunaju.Predvčeranjem popoludne je odšla iz Trsta deputacija državnih uslužbencev, sestavljena Iz gg. Antona Draščeka, Josipa Požuna, Antona Parme, Dominika Sbisa, Svetka GregoriČa in Antona Frane-tiča. Ta deputacija se ima vdeležiti kongresa dižavnih uslužbencev, ki se vrši aa Dunaju dne 8., 9. in 10. t. m. Vse premalo zanimanja je za jamo knjižnico pri sv. Jakobu. Šentjakobčaii! Izobrazba je nestrankarska in za nag slovenski razvoj v mestu samem neobhodno potrebna, zatorej posečajte v večjem številu knjižnico. Knjižnica je opremljena z najmove|šimi in najmodernejšimi deli domačih in tujih (v prevodih) pisateljev. Šteje okrog 700 del in je odprta vsak torek in soboto od 7. do 9. ure zvečer v Čitalnici. Pristopajte novi Člani! Knjižnica je izposodila v mesecu oktobru 48 knjig, je bilo 52 obiskovalcev in so pristopili 3, izstopili pa 3 člani; v mesecu novembru se je izposodilo 68 knjig, Je bilo obiskovalcev 68 in je pristopilo 9 članov — izstopil nihče. Vseh vpisanih članov je sedaj 71, kar nam za javno knjižnico nikakor ne more zadoščati. Kje sta laško človekoljubje in civilizacija ?! Mi umevamo razburjenost Lahov proti Turkom in Arabcem in nič bi ne zamerili, ko bi laška glasila še bolj sramotila vse kar je turško. Zamerimo pa jim, da se v Indipendentu zaganjajo v one siromake, ki so bili izgnani iz svoje domovine, kjer se jim sicer morda ni godilo najboije, ali bili so vendar doma na svojem a jih je sedaj pregnala laska premoč. Ti revni izgnanci se že več dni klatijo po Trstu čakajoč zvezo, da odpotujejo s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko. In proti tem revežem je tukajšnje glasilo neodrešencev nastopilo tako, kakor civilizovani narodi ne nastopajo proti — sočloveku ! Izgnali so jih Lahi iz njihove domovine in sedaj bi jih hoteli Tržaški prenapeteži kar pohrustati!, Nič bi mi ne rekli, ko bi se delalo na to, da se izgnane Turške podanike Čimprej odpravi na njih daljni križevi pot, oziroma, da se jim zabrani (ako je to res) „valjati" se po skladiščih lesa; ali pri tem bi se moralo imeti vsaj trohico človekoljubnosti, ki je pa siti Italijani menda ne poznajo. Lahi trde, da so Turki sami barbari?! Težko pa je reči, kedo Je v tem slučaju veči barbar, ko se tudi „najbolj civilizovani" narod vede na tak barbarski način! Kje je laško človekoljubje? In zato tudi: kje je italijanska civilizacija?! Če se res civilizirani svet zgraža nad grozotami na bojišču samem, koliko bolj se nam mora gabiti brezsrčnost in podivjanost proti nesrečnim žrtvam te sramotne vojne, proti ne-bojevnikom daleč proč od vojnega pozo-rišča ?!! O značaju Evropskih, narodov bo predaval danes ob 8. uri v Čitalnici pri sv. Jakobu cand. iur. g. Debevc. Vstop brezplačen. Upamo, da bo ta velezanimivi predmet privabil obilo občinstva. Tri dote, dve po 400 in ena po 450 kron iz ustanove Ivana Scaramanga so razpisane do 28. t. m. za uboge in poštene mladenke iz tržaške občine, katoliške vere, | ki se nameravajo omožiti. Prošnje je naslo-j viti na mestni odbor. Poučni shod v sv. Križu se bo vršil j jutri 10. t. m. ob 1. uri pop. v gostilni j Maganja, in ne ob 4. uri pop., kakor je bilo naznanjeno. Poučni shodi v okolici. Odbor „Kme-j tijoke .družbe za Trst in okolico" je v svoji ' zadnji seji določil, da se prirede ti-le shodi: Jutri v nedeljo 10. decembra poučen čaj bo trajal od 15. februarja do 31. okt. 1912. Vsprejetih bo 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prednje, ki Jim je priložiti izpust-j nico ljudske šole in krstni list ali domov-j nico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske j Sole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) da 10. januarja 1912. Dr. Ileiič. Fran profesor iz LJubljane Ja priznani slovenski predavatelj, predava nocoj ob 8. uri v veliki dvorani »Narodnega do»a" o velezanfmlvem predmetu „morje v slovenski pesmi" Ni dvoma, da bo i zanimivost predmeta kakor tudi privlačnost preda vatel je vega imena napolnila dvorano. 4 Veselični odsek Trgovskega izob. društva vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi jutri v nedeljo dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer. Nadejamo se obilne udeležbe, od p. n. članov, ter prijateljev našega društva. Darila kolkovana z narodnim kolkom se vsprejemajo v društvenih prostorih ulica sv. Frančiška it. 2. I. Trgovci jestviačarji! Jutri dne 10. t. m. ob 9. uri dopoludne bo v prostorih i „Trg. izobr. društva" posvetovanje o važnem ' predmetu. Telefonskim naročnikom. S 1. janu-varijem 1912 se Izda dodatek k seznamu naročnikov telefonskih omrežij v Trstu, na Primorskem in Kranjskem. — Naročnike se obvešča o tem s povabilom, naj morebitne spremembe naslovov, stanovanj itd., ki naj bi se sprejeli v omenjeni dodatek, sporoče pismeno poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu do najkasneje 20. t. m. Oni gospod, ki si Je v uredništvu izposodil Riguttinijev italijansko-nemški slovar, ■aj ga vrne Čim prej. j Razpisani službi. — Razpisani sta službi Jetniškega čuvaja pri c. k. deželni sodniji v Trstu in v c. kr. kaznilnici v Kopru. ___ Naše gledališče. Včerajšnja popoludanska predstava — I opereta »Ptičar" je bila dobro obiskana, manj dobro pa sinočna premijera .Gospodje sinovi", o kateri prihodnjič obširneje. Jutri popoludne bo ljudska pred-; stava ob znižanih cenah. Vprizori se ljudska i igra ! „GOSPODJE SINOVI". Zvečer izven abonamenta Streussov „VALČKOV ČAR". s h o d v Bazovici, popoludne po blagoslovu ! v „Gospodarskem društvu". Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, :ki se hočejo praktično izvežbati v vseh po-■trebnih vinogradniških in trtičnih delih. Te- Poskušen samomor. 50-letni kotlar Anton Zafred, doma iz Milj si je včeraj ob 2. uri popoludne pri ljudskem kopališču v Barkovijah pognal v glavo kroglo iz revolverja. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v obupnem stanju. Zafred noče povedati, zakaj si je hotel pravzaprav vzeti življenje. Drugi poskušen samomer. Fran Jer-sche, star 68 let, stanujoč v ul. Acquedotto št. 88, si je hotel tudi vt;raj opoludne vzeti življenje s tem, da si je pognal v desno sence kroglo iz revolverja. Pozvani zdravnik z rešilne postaje, je nudil samomorilnemu kandidatu prvo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Jersche je sinoči v bolnišnici umrl. Vzrok obupnemu činu Je baje bolezen. Nagla smrt. 35-letni Mariji Stolter, stan. v ul. Belvedere št. 25 je včeraj proti jutru nakrat postalo slabo. Pozvali so zdravnika z rešilne postaje, ki je pa prišel prepozno, da bi nudii Stoiterjevi svojo pomoč. Bila je že mrtva. Hotel se je preskrbeti za zimo. V ul. Tintore Je bil včeraj ob 10. uri pred-poludne aretiran 52-letni delavec Ivan Ria-▼itz iz Trsta, ker je Sergiju Matrofflitto, vslužbenem v Revelovi tvornici ogledal PODLISTEK Veliki dobrodelni koncert. Po zas!ugi odbora „Dijaškega podpornega društva*4 se je vršil koncert dne 7. t. m. v prid istemu podpornemu društvu. Po prizadevanju g. Avg. Waschteta se je dobilo takih moči, da se ta koncert sme prištevati po vsej pravici „velikim*. Nastopili so: koncertna pevka ga. Mira Costaperarijeva, g. Ljubiša Iličič, tenor ljubljanske opere, pianist g. Anton Trost in cel vojaški orkester pod vodstvom g. Teplyja. Gospa Costaperaria je zapela več slovenskih nar. pesmic veselega in resnega značaja. Te male stvarice je tako ljubko in srčka no prednašala, da jo je občinstvo burno ap!avdiralo in ni mirovalo, dokler ni dodala še dve drugi pesmi. Umetnica ima v oblasti in lepo izraža oba značaja, veseli in resni, vendar sta pesmi žalostnega značaja. „Ach, neni tu, neni" In „Bom šel na planince" najbolji dokaz za njen poseben dar v resnem in sentimentalnem genru. Njen glas je dobro izšolan, je poln, (e sit in v vseh registrih enako zabarvaa. Toni registra glave (visoki toni) so t/orjeni z lahkoto, kar edino daje zmožnost k vzletu tona. Pri pianissimo je glas zveneč in prodirajoč, pri forte brez vsake ojstrine, neizsiljen in nežen. Ga. Costaperarijeva je res prava umetnica v koncertnem petju. G. Lj. Iličič, tenor ljubljanske opere, je prvič nastopil pred našim občinstvom. Pred-našal je troje pesmi. Njegov glas je prišel do veljave pri Parmovi pesmi „Poslednja noč". Gospod Iličič razpolaga z izvrstnim materialom. Ima lepo doneč, prijeten, v nižjih in srednjih pologah baritonsko zabarvan glas, ki mu bodo po dovršenem metodičnem pouku odprta vrata tudi velikih gledišč. Posebno je treba Še omeniti, da prednaša s čutom, in izreka mu je čista in razumljiva. Občinstvo je tudi te njegove vrline priznalo s ponovnim aplavzom. G. Iličič vsebuje vse darove, ki so predpogoji dovršene umetnosti. Go. Costoperario in g. Iličlća je spretno in okusno spremljal na klavirju g. Avgust Waschte. G. Trost, učenec prof. Ernsta Ludwlg na dunajskem konservatoriju, Je tudi prvič nastopil v Trstu. Izbral si je komade dveh epohalnih mojstrov klavirske tehnike, svojedobnih tekmecev — Liszta in Chopina. Oba sta zajemala iz naroda In s tem ove-kovečila tip narodne glasbe. Kar je Chopia poljskemu aarodu, isto je Liszt ogrskemu. Takoj pri prvih dveh Chopinovih točkah „Notturno" in „Scherzo", je pokazal g. Trost izreden talent. Kakor je vlil čut otož-nosti v „Notturno", tako Je tudi mojstrsko Interpretiral razposajeni „Scherzo". Njegova dovršenost je dospela do vrhunca v Lisztovem Es dur koncertu, s katerim Je občinstvo tako ogrel in razvnel, da je burno pozdravljalo mladega umetnika, ki je" v zahvalo dodal še en komad. Lisztov E« dur koncert zahteva popolnega mojstra, ki ne sme Imeti v tehničnem oziru nikake pomanjkljivosti. Takega se je pokazal g. Trost. Prešel je igraje vsa taka mesta, ki bi jih imenoval »trd orešek". Da, da, talent, pridnost, pa dobra šola drobi orehe, četudi so železni. Prednašanje g. Trosta je pre-preženo z lahkotnim in najnežnejim osenč]em. Njegov ton Je poln in zmožen najfinejših modulacij. Z lahnim udarcem in sanjavim ritmom je proizvajal III. stavek (capr. scherz.), dočim Je v zadnjem stavku z mogočnim adarccm ii pravo preciznostjo prtbiral bežne oktave in polne akorde. Na polju glasbene kulture sme pričakovati slovenska javnost od g. Trosta najlepših sadov. Lisztov koncert Je točno spremljala vojaška glasba 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. P. Tep!y-ja, ki Je pokazal, da ukradel suknjo vredno 30 K, ki jo je bi! pustil na vozu. Tihotapec streljal z revolverjem. Pri Sv. Soboti je včeraj zjutra| ob pol dveh ustavil finančni paznik Milovac nekega tihotapca. Ta pa je potegnil iz žepa revolver in štirikrat ustrelit na Mflovca, ki ga pa j« le lahko ranil na roki in nogi. Tihotapec je pobegnil, Milovca pa so prepeljali v bolnišnico. Neumen aH zloben. Včeraj ob 1. uri po noči je težak Ivan Benčlč, star 23 let, stanujoč v Rojanu št. 31 tekd po ulici Ma-dona del mare ter na vse grlo klical na pomoč. Neki redar se mu je približal in ga vprašal, čemu da tako vpije. A mesto od-govra je Benčič zgrabil redarja za vrat in mu zažugal s smrtjo. Ko ga Je redar proglasil aretiranim, se je Benčlč z vso silo vprl. Prišel je na pomoč še drugi redar ia obema se je posrečilo vgnati Benčiča in ga odvesti v zapor. Arettranec ni hotel povedati, zakaj da je klical na pomoč in je tajil, da bi bil zgrabil redarja za vrat. Koledar in vrerae. — Dases: Peter For. šk. — Jutri: II. adv. ned. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 13 5° Cels. — Vreme včeraj: deževno. Porotno sodišče. Gladujoči c. kr. državni uradnik pred porotniki. Prvi je bil na četrtkovi razpravi kakor priča zaslišan c. kr. ftnančni svetnik Hi-ladij Vodopivec, ki je potrdil kakor v obtožnici Adolf Slabanja, davčni kontrolor v Komnu, je povedal, kako je prišel na sled nepravilnosti in to prijavil svojim višim. Jug mu je takoj ko ga je vprašal povedal, da se je kuverta z vrednostnimi papirji izgubila, in mu izjavil, da se smatra edino ob odgovornim, ter da hoče on sam poravnati škodo. Jug ga je prosil naj molči in počaka mesec dni, ker da bo tekom tega časa že poravnal vso stvar. A on ni mogel in ni smel čakati ter je takoj obresti! svoje višje. Leopold Bekar sodni nadohcijal v Komnu, je povedal, kako je on večkrat opomnil sodnika v Komnu na zaoevo zapuščine Penko. Sodnik je pismeno urgiral, a nikdar ni prišel nikak cdgovor. To je šlo tako naprej celih 15 mesecev. V davkarijo ni šel nikdar osebno poprašati, ker je bil preobložen z delom. Prišel je na vrsto kakor priča gospod Stanislav Horak, restavrater na železnični postaji v Nabrežini. In tu je prišlo do epizode, ki je vredna, da jo cmenimo. Priči Slobanje in Bekar sta izjavili, da govorita belje slovenski nego laški, a ju je predsednik prosil, naj govorita italijanski. Priča Horak je izjavil, da govori bolje nemški, nego italijanski, zato mu je predsednik dovolil govoriti nemški ter v to svrho pozval tolmača. Tedaj je porotnik g. Mirt vstal in rekel: „Ker se je slovenske priče preprosilo naj govore laški, prosim, da se tudi gospoda, ki je Nemec, pripravi, da govori laški. Predsednik je na to vžaljeno vstal se svojega se Ježa in izjavil, da ima edino le on odločati v tej stvari, in da gospodje porotniki ne delajo politike! No priča Horak je povedal, da je Jug pri njemu zastavil 4 obligacije po 200 kron, skupno 800 kron vrednosti, proti posojii* 700 kron. On da se cdpove zastavljenim mu obligacijam, ker da mu je od nekega prijatelja obtoženca, zajamčeno povračilo onih 700 kron. Zastopnik drž. pravdništva je zahteval, naj priča pove osebo, ki mu je dala to poroštvo, čemur se je branitelj dr Macdič pro-tivil in zahteval, naj sodni dvor izreče svoj formalni sklep v tej stvari. No, sodni dvor je vsprejei braniteljev predlog in sklenil, da se ne dovoli vprašanje zastopnica držav, pravdništva. je ne-le pri samostojnih točkah, marveč tudi v podrejeni vlogi spremljevanja s svojimi orkestranti popolnoma doma. Kar se tiče drugih orkestralnih točk, Dvorakove „Sirfro-nijeu in predigre k operi „Mojstri-pevci", je dosegel g. Teply velik efekt. Ce Izvzamemo nekoliko nepopolnosti godalnih skupin posebno v I. In IV. stavku Dvorakove „Sinfonije", je treba res priznati, da nam je nudil g. Teply umotvore obeh vele-umov v lepi izdaji. Le neumornost in visoka glasbena inteligenca kapetaika g. Tepljr-ja ie dovedla tukajšnjo vojaško glasbo do tako visoke stopinje; ker res zelo redki so slučaji, da bi se spuščala vojaška glasba na seriozne koncerte. Naj še pripomnim, da so vse štiri moči, ki so sodelovale na tem koncertu, učenci ljubljanske „Glasbene MatfceV Ljubljanska „Glasbena Matica" sme biti res ponosna na svoje bi?Še učence, ki nas s svojim nastopom bodrijo k delu za razvoj naie glasbene umetnosti na tržaškem ozemlju. Koliko truda in požrtvovalnosti je stalo ljubljansko „Gl. Matico", predno se je razvila v pravi glasbeni zavod. Ne strašimo se torej truća ia dela tudi mi in pogumno naprej po sleda Ljubljančanov In naša podružnica ljubljanske „Glasbene Matice- postane pravi kulturni zavod primorskih Sioveccer. Trst?; S. decembra *£DT.ftOST* -r. 541 M Bil je zaslišan šs g. Josip Kovačič, m J a * ^sa krč nar v Komnu, ki je vstrajal pri svoji «§311% OSf« zahtevi da izpove slovensko Vsled tega je \ wizobraževalni odsek NDO« priredi jutri nastopi tolmač, ki je porotnikom sproti na žeIJo rodoIjubov ir Sv. Marije Magdalene prevajal njegovo izjavo. Povedal ,e, da ,e spodnje, rodbinsko dramo v 4 dejanjih Jug bil pri njemu na hrani, da je navadno s in" p!!> ^t!"8'0' Č k° imd kakega P">t€]ia Predstava se bo vršila v dvorani gosp. obiskih, pa kaj več. ... f_ Antona Čiača, po domače Miklavec, št. 92; Tu je bila razprava ob 2. uri popoldne začetek točno ob 5 uri vstopnina 50 prekinjena do 5. ure zvečer. V večernem 8tct sedežl od ( do m 40 st in od nadrtl|evan;u razprave je na predlog brani- jy ^ yjjj 30 8t telja dr. Mandiča bil zaslišan kakor pričaj ' _ obtožencev brat Ignacij Jug ki |e povedal, | Miklavžev večer NDO. „Izobraževalni da ga je obtoženec res podpiral ves čas odsek ndo« priredi Jutri ob 4 uri op> njegovega šolanja. „ drugtvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška nx K° blh preOtoni rami spisi, je so- it 2, H. n. Miklavžev večer, na katerem bo oišče stavilo porotnikom eno samo vpra- obno ^^ kakor n> pr> petJe Spleti, Sanje: da II je Jug kriv zločina poneverjenja galjivi prizor in nastop Miklavža. — Vstop- v svoti preko 1000 kron nina. č|ani 50 stot neC|ani m st č,anice Govoril je na to zastopnik državnega 20 stot. in nečlanice 40 stot. Sedeži od pravdništva ki je na vse načine skusal { do m TOte 30 stot. in od IV obremeniti obtoženca in zahteval v zaključ- 20 st. ku svojega govra, naj porotniki odgovore z; ' - 12 glasovi da na stavljeno jim vprašanje. j D A ROV L Na to je spregovoril branitelj dr. Josip • ty _ . , . ^ . _ Mandić, ki e začel svoj govor takole: . ~ J P™?1 av0 .mendJ?e fnZa" Gospodje porotniki! Danes se zatvarja ^zilove so darovali g. Črnjeka K MO, g. pred vami žalostna stran življenja c. k. SI^L* K} P°: uradnika na deželi. Do še pred malo časa Čevljarska zadruga v Mfrnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Bamera vecchia 38, Ima vedno v svoji salogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. - STBEJEKAJO SE TUDI POPRAVE. - 9f £11' £rtigiano" naprej Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). 3zg@tevljsne obiske za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. družnlco sv. Ciril in Metoda. Denar hrani c. kr, uradnik, spoštovan od vseh, vživajoč uPrava- — Za prihodnji otroški vrtec v mestu je nabral g. Fflip Adamič med svojimi od- čatom sramote. In vendar, o gospoda, nje- ft^jZ*' odjemalkaml, slovenskimi de-govi dogodki, mesto da bi nas odvračali od kleti Medeči znesek: darovali so: c «« __- Ščuka Mmael 2 K. Po 60 stot : p. n. splošni ugled, ga danes vidite pred vami zlomljenega, potrtega, zaznamovanega pe človekoljubnost Juvančič K., C. Weber/ I. Tuenik, Neimen., SSV„ril-IS3 J; Požar, M. Kitak, L Glas. Po 40 stot.: E. Bajec, G. Purgar, Dragica F. M. Skerlavaj, za sodite ga tudi se srcem, z dušo! Na to je govornik podiral točko „ viha točko obtožnico s pravnega stališča. Obtože- p> fl!. nec je le zastavil osem državnih obligacij; J P . . - 0 __ . _ •n si je tedaj le prilastil trenotno vporabo ?*°L: lr L*an> 1 TKr*e' ,S: Mezinc T Mle- dotičnih vrednostnih papirjev. O kaki pri- ^ P °*rez2' I. Baatalec; O. Kraševec, M. Gorjup, A. Ban, A. Filipič, Ferjančič, D. Batista, M. Hosnar. Po 30 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsaka bolečine = Dr. J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehoft - TRST - ulica detla Caterma št. 13, II. n. lastitvi v smislu zloč^ 'poneverjenja, "ne more sploh biti govora. V podkrepljen je te AMaDrinfč' 20 stot.: I. Ukan, A. trditve je branitelj navedel razne tu in ino- S^S^L ^ fc?g\ M: ?nebeI' 1' zemske jurldlčne teorije, ter prečital tudi razsodbe najvišjega sodišča na Dunaju. Všajavc, M. Sobec, I. Stigel, A Bo ver, F. Luin, neimen., A. Sbona, K. Coija, T. Zuber, M. Muženič, F. Prelc, F. Plečnik, P. Kone- žrtva stabo' L °re1' Vižintin> M- Balac» M. v kate Manfreda» Kosmina, A. Kravic, M. Mihe- rega je bil zabredel morda vsled svoje lah- "č» |aSenr'^hŽ&Sf D°dal F' komišjjenosti, a gotovo tudi vsled svoje Adamlč ^ 1 Skupaj K 21 30' vzgledavredne ljubezni do rodnega brata — Za »Bozičnico« so nadalje darovali: Ignacija, katerega je om sam na svoje stro- (P°Ia S-a Biček): Dr. Rekar K 1, Savnik ške izšolal, izdavši zanj več tisočakov, od- K h Ferluga K 1, Sirk 40 stot., Kosman Kar se tiče stvari same na sebi, je dr. Mandić dokazal, da je obtoženec le razmer in financijalnega bankerota, trgavši si iz ust celo najpotrebnejše. Toda, če sedi on danes na zatožni klopi, so to provzročili tudi drugi faktorji. AU ni morda ravno državna uprava ona, ki se danes predstavlja pred vami, oškodovana največ, zakrivila njegovo gubo ? Obtoženec je v dobi, ko je bil imenovan praktikantom pri davkariji, imel že več tisoč kron dolga I Zakaj ? Ker je moral služiti državi tri leta zastonj — brez p iačel! 40 stot., Krepela 40 stot., dr. Gabršček K 1, Munih K 1, Leitgeb K 1, Košim eff K 1, dr. Brnčič K 2, Costaperaria K 1, Alfonz Kjuder K 1, dr. J. Pertot K 3, Ivan Godina kakor K V Ivan Kušar K 3» N- N. 30 stot., An-p0_ ton Trost K 1, A. Stobljan 50 stot., N. N. K 1, N. N. 40 stot., N. N. K 1, Meljavec K 1, Negovetič K 1, Pirnat K 1, N. N. K 1, N. N. K 1, Dolenec K 1, Skoberne K 1, N. N. 50 stot. — (Nečitljiva imena so naznačena z „N. N.") S TIPAM UIMICA trgovina dalmatinskih vui lastnega proizvoda i* Rogaznice pri Omišu GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev 5. GOSTILNA v ul. deli' Istris št. 14. Tirno na debelo in aa drržlno v vseh —— postiUab. - m Odlikovana pekarna In slatiltarna VINKO SKERK-TRST Trikrat na dan s^ei kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za faj in bombonov. Sprejema naročila vsaSrovrstDin tort, krokat in vse predmete za ptči. Na tinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Berplačna postrežba na dom. Krah ln ilaifiloo se izdelnje iglonl&klm električkim a troj em. 3Cine-|ieskep ,4td?ia( — v Skednju 1 1 — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Preds.: Prosim, da se g. branitelj drži — Pri poroki Sosič Franceta z draž. predmeta.... gospico SosiČevo Marijo nabrali so zbrani Dr. Mandić: Vstrcžem prav rad. Saj gostje 7 K za dij. podporno društvo in 7 20 so me gospodje porotniki raiumeli! K za domačo podruž. sv. in M. Bog g .. v.v v| . .. Branitelj je na to pobijal vse trditve plati !n novoporočencema: Se mnogo sreč- | [ Rn7 rilg ZVOIKKB ZdSlOIll I državnega pravdnika, zaključivši z vsklikom nlh let! ■ ^ I - ■a naslov porotnikov: !• — Za pevsko društvo „Trst" je na- Častiti gospodje porotniki! brala g.čna Milka Stojkovič med pevci in Zastopnik državnega pravdništva je za- prijatelji istega društva v gostilni NDO 10 kteval, da vi kaznujete storjeni greh. Ne K. Hva'a darovalcem kakor tudi vrli na-storite tega ! Minuli so časi, ko je veljal blralki! Manu-sov zakon : kazen fe pravica ! Mi, | — Sokolskemu odseku v Barkovljah to prosvetljeni duhovi odgovarjamo: Ne, pra- darovali 19. novembra 1.1.: S-bsko hrvatska vica je moralno vspostavljenje človeka v družba v „Nar. domu" v Barkovljah K T—. občestvo družbe! Odprite mu vrata zapora! RP, OB, NS in KT K 250. 71/, K 150. Vrnite ga njegovi lastni u^di, in dajte so- Skupaj K 12 —. Srčna hvala, cijalnim boleznim socijalna zdravila! i — Gosp. M. Kuščar je daroval K 10*— Kakor že včeraj poročeno, so porotniki za božičnico podružnici družbe sv. Cirila in s 7 proti 5 glasovom zanikali krivdo, na kar Metoda v Barkovljah. Srčna hvala. je bil obtoženec oproščen. * * * Danes se vrši zadnja n;ega porotnega zasedanja Heleni Zic, ki je^ obtožena aa osebi Josipa Spacal tako zvanega stramazzer Podpornemu društvu za slovenske jvisokcšolce na Dunaju" so darovali od 1. razorava seda- oktobra do 1. decembra t. 1. : Posavcev na in sicer proti Dunaju 200 K; občinski odbor mesta Kranj zločina umora K; okrajni odbor Laški trg 30 K ; Na-Pepi rodna dništva v Ptuju In Milko Naglič v • Ljubljani, del čistega dobička prireditbe na Predsedoval Mi>!o. Društvena vesti. Pevski zbor .Dramatičnega društva' Danes vaja za mešani zbor. Telovadno društvo „Sokol" v Trsta. bo deželnosodni svetnik čast sodelovalkam pri cvetličnem dnevu za napredne dijake po 25 K; okrajna posojil-inica v Ormožu 20 K; dr. Janko Benedik, ; okr. zdravnik na Bledu, Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku, Jos. Stritar, c. kr. gim. prof. v pek. In dr. Karo! Štvnik, c. kr. min. j tajnik na Dunaju po 10 K ; dr. VI. Pertot, j min. podtajnik, Jos. Skalar, revident pri naj-: višem rač. dvoru In dr. Ig. Žitnik, drž. po-Veselični odsek telovadnega slanec vsi na Dunaju po 6 K; Karol društva „Sokol" v Trstu naznanja Schweiger v Ljubljani in g.čna Vanda Jada se vrše danes v društvenih cobi na Dunaju po 5 K. Skupaj 418 K. prostorih običajne plesne vaje ob Ker je ubogih in podpore vrednih prosil-9. uri zvečer. Poučuje se novi cev veliko, blagajna pa skeraj pri kraju, prosi ples „Lancfe valse" pod vodstvom društvo ne samo vse svoje dosedanje pod-brata prof. Umeka. Vsi prijatelji plesa in za- i pornike in dobrotnike, terauč tudi druge bave, dobro došli. Na zdarl dobrosrčne rojake, da mu vsi pridejo v tej VescHčni odsek Trž. „Sokola". Danes na0 pomot — Darove sprejema zvečer ob 9. uri običajna plesna vaja, na blagajmk dr. Stanko Lapajne, dvorni m sod. kateri se bodo poučevali različni novi plesi.odvetnik na Dunaju L Braunerstrasse 10. Balkan". dobi, kdtr kupi pri meni božična okraske iz stekla kompl. izbor za malo drevesce, 135 kom. K 2*50. Sijajen izbor 150 kom. K 3-20. Reklamni izbor 170 sij. kom. v priprost, kartonu K 4-20, 230 sij. komadov obstoječih iz fant. sadja, steklenih kroglic, steklenih niti, ledenih kroglic, vencev, zvezd, torbic, svečic itd. K 5.80. - Vtli-kaatkl sij. izbor, obstoječ iz najfin. steklenih okraskov, 200 kroglic „Phoenixtt z odsevom, fantastično sadje, zrakoplovi, odeti v svilo, krasno izd. samo K 10. Božične svečice „Silberfeen" povzročujejo užgan krasen, zvezdnat dež, ne dišijo, se ne kadijo in so brez nevarnosti, 12 kom. v kart. z opisom 30 vin. 3 kartoni (36 sveč) 75 vin.. 6 kartonov (72 sveč) K 1 30, 12 kartonov (144 sveč) K 2 50. Tsakemn naročilu, ki za&5a 8 K, se prlloiij« aastonj feož*č«l zT*ačkf. - Pošilja se proti predplačilu ali povzetju zneska. Božični oddelek l H. RflBINONKZ, Dunaj VII. Dcesipani : medvedi ali opice : KalzolMtia In nalnov.Ma! Prevračajo kozolce! Se postavljajo na glavo! Cirkus, velezabavno! Naša najnovejša igrača, opice ali medvedi, visoki približno 28 cm, iz krasne kože, je najlepša igrača, ki si jo človek misli. Ako se obrača roke na levo, se navije v notranjosti se nahajaječe kolesje. Ž'valice se nn to pričnejo gibati na vse načine, tako. da otroci zaukajo od veselja in se celo odrasli zabavajo. Medved ali opica, po želji, z močnim [in trpežnim kolesjem, krasno, mehko kožo stane samo Kron 2*90, dva komada Kron 4 00. i— Prodaja po povzetju novitetna tvrdka — J. H. RABINOVVICZ Dunaj VIL, Lindengasse 2., E. T ■iLEm FRAJSC EAFSR - VVHl LIIDEMOASBE 2. HBBBHEBN E. T. TELEFON 1743. tfajfc oljiS vir s a doMroa]« p« kavo VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST V soboto 2. de c. in nedeljo 3. decembra: 1. Šola na prostem, po naravi. - 2. Upor v Bedwoodu, drama. - 3. Svatovanje v Madelsi, komična. NB. V pondeljek dne 4. decembra velika komična predstava, trajajoča eno uro. plesi.; Nogometni odsek „Balkan". Ker sei ▼sled neugodnega vremena včeraj tekma ni i mogla vršiti, se ista vrši v nedeljo 10. t. n. 1 ^RŽ4ŠK4 ttLEOALIŠČA. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Dines ob Vsakem vremenu. Zbirališče ob 1. in pol ■ koncert od 5. do polnoči._ url pred .Narodnim domom". Odhod točno' nvADAKr4 7a CAnMP nDA^RP ob 2. uri. Vabljeni so vsi oni, ki se zaii-; ORANA ZA SODNE DRAŽBE ■ajo za ta šport. Odbor. ! aHca SaaltA 23-25 pritličje. Pevski zbor „Glasbene Matice v Dražba, ki se bo vršila danes ▼ sobo* Trstu". Danes zvečer vaja za mešan zbor. od 9—12 in 3—6 ure pop. Possbno prosim, da vsi p. n. gospodje! Velika množina belih, rumenih ia črnih pevci točno in sigurno pridejo. Čevljev za gospe, čevlji chevreara, lawnte«is, Pevovodja. copate hi galoše za gospode. Lovrenc Botac Trst - ul. Piccardi, vogal Pasqua!e Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga. |ffT Postreže se vedao z dobrim in svežim blagom TPg prTe Trste :: ter po nizkih in zmernih cenah. 1M j^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM"J| IV. „EDINOST" St. 341 V Trstu 9. decembra 1911- FENICE. Premiera najnovejše Leharjeve operete „Eva* se je vršila ob razprodani hiši. Sodeč po kritiki, ki je sledila prvi predstavi te operete, vršivši se 24. nov. t. i. v „Teater an der Wien" na Dunaju, se je splošno dosti več pričakovalo nego — pričakalo. Niti po vsebeni niti po muziki ne stoji ta opereta nad nivelom drugih vsakdanjih. V „veseli vdovici" je bil pač.Lehar na vrhuncu; sedaj gre pa navzdol. Razen par melodij, ki so zares lepe (posebno prvi zbor v II. aktu, ki se je moral dvakrat ponavljati), nima opereta posebnosti; originalnega pa — nič. Inscenacija dobra. Dobra sta biia „Pepsi* in „Flaubert", „Eva" bi bila lahko boljša. Umetniki so bili utrujeni od popoludanske predstave. Občinstvo je vsprejelo opereto hladno. Danes in jutri zvečer dvakrat „E v a". Vesti iz Goriške* x Aretiran redar. V Villa Vfcentina v Furlaniji so aretirali občinskega redarja, ker je na sumu, da je vrgel na železniški tir mladeniča Alberta Duca. Mladeniča je vlak povozil. Telovadno društvo „Sokol* v Ajdovščini priredi dne 10. t. m. ob 4. uri in ool popoludne v Sokolski telovadnici „družabni večer". Na vsporedu so razne telovadne točke in tombola. Prijatelji Sokolstva — dobro došli 1 Vstop brezplačen. Izobraževalno društvo „Morje" v Sesljanu, bo imelo v nedeljo dne 10. decembra 1911 svoj letni občni zbor, v Vižov-ljah št. 23, ob 2.30 uri popol. s sledečim vsporedom: 1) Pozdrav predsednika, 2) Poročilo tajnika in blagajnika, 3) Volitev novega odbora, 4) Slučajnosti._ Veefi iz Istre. Iz Istre. V korist Družbe sv. C. in M. nabrala je g.ca Dragica Čeh na postaji Roč dne 1. t. m. na razstanku z g. M. Peklšič med njegovimi prijatelji K 12, katero svoto se je izročilo podružnici v Roču. Za čebelarje. Iz Pazina : Istrsko čebelarsko društvo v Pazinu poživlja vse istrske čebelarje, ki bodo potrebovali panjev in čebelarskega orodja, naj se čim prej obrnejo do društva, da bo moglo naročiti vse o pravem času. Člani društva bodo imeli popust. _ Druge slovenske dežele „Deželni kultnrni svet koroški" in slovenske gospodarske razmere. Zanimive so nesramnosti, ki jih uganja „Kulturni svet za Koroško", ako gre za gospodarsko povzdigo koroškega kmeta. Nikakor mu ne gre za gospodarski napredek Slovencev, ampak je samo za to tukaj, da dela nemško-nacionalno propagando na prav nezaslišan način. Ta kulturni svet je po vsem svojem delovanju pravi iz vrše valni organ nemškega „Volksrata". V naslednjem dokazi iz občine Žvabek pri Piiberku. V tej vasici, ki je (mimogrede omenjeno) samostojna občina, ki v društvenem oziru zelo napreduje, imamo kmetsko društvo, živinorejsko zadrugo, izobraževalno društvo, ter je uveden na tej Šoli tudi gospodarski pouk za fante. Pred kratkim ča-šorii k predsedstvo kmetskega društva zaprosilo deželni kulturni svet, naj pošlje, kakor se godi v nemškem delu Koroške, potovalno učiteljico za gospodinjstvo v Žvabek, da tu otvori osem- ali večdnevni tečaj za dekleta, da se le-ta pouče v kuharstvu, gcspootojfitiu. knjigovodstvu itd. A kaj je storil deželni kulturni svet. Ta je kratkomalo odklonil to prošnjo z dosta7kom, da ni sredstev na razpolago za nameščenje slovenske učiteljice. Na to se je obrnilo kmetsko društvo Še enkrat na imenovani kulturni svet, naj vsaj da primerno subvencijo, in učiteljico bi dobili iz Kranjske. Kulturni svet je odbil tudi to prošnjo, češ, da tudi za subvencije nima denarja. Sedaj pa računajmo I Koliko denarja izdaja ta kulturni svet po nepotrebnem za nemške institucije, koliko gre denarja slovenskih kmetovalcev v nemške namene! Ali ne bi bila potem sveta dolžnost tega sveta, da bi dovolfl malo subvencijo tudi za slovensko učiteljico ? Govori se, da v slov. delu dežele gospodarstvo itak propada. Tudi če bi bilo to res, se ne bi bilo čuditi temu, ob takem postopanju kulturnega sveta. Na prošnjo krajnega šolskega sveta in občine je naznanil tamošnji šolski vodja, da se otvori pouk kmetsko - gospodarskega značaja in v ta namen naj se privoli in da pripomočsov, kakor šolskih knjig itd. Odgovorilo se je, da za to leto že privolijo, ampak drugo leto mora napraviti učitelj izkušnjo (brez katere slovenski učitelj na Koroškem nič ne velja). A znano je vendar, da je ta učitelj absolviral gospodarski tečaj na državne stroške. Čemu so torej ti tečaji ? Ali za to, da se denar izmetava, ali za to, da so podlaga za ustanovitev gospodarsko-nadaljevalnih šol? Mislijo pač pritiskati na nesrameM način Še pri izpitih ▼ Celovcu. Pa ne boš Jaka 1 Ko se Je potem torej prosilo za učne knjige in nanašalo, *aj bi se pri tem oziralo na slovensko narodnost fantov, se je odgovorilo kratkomalo: „Te knjige imamo, ali jih hočete, ali ne!!" Vzeli smo tore] te knjige, ki pa bodo go- spodu strokovnemu nadzorniku v jasen dokaz, da niso za rabo v slovenskih nadaljevalnih šolah. To, da se je na takšen način nastopalo proti slovenskim gospodarskim zahtevam, daja mnogo misliti. Popred smo mislili, da nas hočejo uničiti z ljudskimi šolami s tem, da ubijajo narodni čut na korist nemškemu „Herrenvolku". Sedaj pa vidimo, da jim gre pravzaprav za uničenje slovenskega ljudstva na gospodarskem polju. Kajti iz ljudskih šol došla mladina Je prežeta od sovraštva do domače grude, čemur pa je ravno to posledica, da so na Spod. Koroškem posestva kar tako na predaj eno za drugim. Ko bi pa šola gojila ljubezen do kmetskega stanu in domače grude, nikdar bi ne bilo prišlo do tako žalostnih posledic. Hlapce naravnost zasmehujejo v šoli na način, ki je piscu teh vrst znan in je tudi vam še v dobrem spominu tak slučaj. Ker pa ljudska šola ne more ubiti vsega, naj pa ostalo stori sedaj gospodarska šola, da ne ostane kamen na kamnu slov. grude. S tem pa najbrže vendar ne pojde. Tukaj bi morala „Družba" poseči vmes s tem, da bi ona dala slovenske gospodarske knjige za našo resno in ukaželfno ljudstvo. Tu bi morala poseči vmes in pomagati. Posebno bi bilo potrebno da bi slovenski učitelji mogli svoje izpite v gospodarstvu polagati izven Celovca. Nadalje naj posežejo vmes slovenski poslanci in pritisnejo na poljedelskega ministra, da izda iz državnih financ pripomočke za koroško slovensko ljudstvo, ki redi s svojimi davki nemške uradnike v Celovcu, a ki je potem — v zahvalo — bičajo. Prihodnjič zopet kaj. _ Pandam krasnega 16 mesfcev starega simo-t* U udi M dolskega bika-plemenjaka, več vagonov buko»ih drv, sladkega »ena in krompirja. VpraSanja r a I. O. Edinosti pod 5t. 2154. 2154 Qtsmnv«ini£lfn P°hi5tT0- Dnal° rabljeno, in OLolIUVdllJdVVU kuhinjska oprema za eno družino se proda po nizkih cenah radi preselitve. Via Navali 48, I. n vrata 14._2U3 l^rinfnvlinnn p®'**© za mafae in 2«n-l£yUlUVIJUIIU gke B« proda naravnost iz čeftk* t* vara« prvttga reda po oenl in po selo ugodnih pogojih. Pisali Ja pod „Tovarna it. 2160" na User Kot spt«ljaliit za kožne b< Lezot in bo- 1 ) lezni na vodi (spolne) strogo 1« od ll1/^ j » do 1. ure. i 'i Cene zmerne. Svoji k svojim ! Angelo Valerio tovarna kovčeg-ov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst Izvršujejo se tudi poprave, vse ^k* po zelo nizkih cenah. „OBRTNO IN KONSUHNO DRUŠTVO" pri sv. Ivanu pri cerkvi št. 910 SGST" razpisuje službo "TS23& krčmarja. Pismene ponudbe sprejema do 31. t. m. predsednik Josip Miač, sv. Ivan štev. 958. Speciaiiteta pmijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- m zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi za vino, plin, podložki z ovate ■ HIGIJEHSKI :: PREDMETI Prod»ja »n »oprava gumljskih — čevljev. — fefcrico Steu&icr, $cque8otto 12. obuvala — in iaslna delavnica == MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: p*> Jako nizkih == 1» iHiernlh cea ah. - >C/5 • MM m jEi "S 03 C3> > o ■ wcjm SEL XJ *3 o u. O G CD N CC cn IOIIOIIOMOUOI V GOSTILNI tonoiioiiono: dtie ^mericam v Trstu, ulica Crosada št. 3 »e točijo izvrstna ISTRSKA ill VIPAVSKA VINA po zmern li cenah, pretkan* od ces. kr. posku&evališća za živila v Gradcu v smi« u § 3. zatona z dne Iti. j a a. 1896. št. 89. Za nmogobro.en obi*k bc toplo priporjča svojim rojaki.m v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. ■^■■^■■■■■HBaBHKISZ Zaloga tu- in možem, vin špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst. Via delle Acq>je št. 6, Trst (Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor francoskega samj an;,ca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaux Burgunder, renskih vin, Meaella in Chianti. Kum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovtrc in brinjevec. Izdelki L \r te. doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi.JRazpo-Silja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. K Josip Semulić TRST, ulic« deli' Istituto št. 5 Priporoča slav. občiastv« SVOJO PEKARITO in SLADČIČAKKO, v katari *» dubi col dan svež krtih is raznovntm« al&dčica. M^ka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vi a o in pivo ▼ stekl. Postrežba tudi na dom. JU^B^" - ■ Odlikovana čevljarnica - - GIUSEPPE SCUBICH Ul. G. Carducci 15 (naspr. Portiei di Chiozza) naznanja svojim c. odjemalcemin c. občinstvu, da je dobila VELIK IZBOR ČEVLJEV za gospe, gospode In otroke, največje elegance. Sprejemajo se naročila po meri in 8e ne izključu- jejo popravki. Cene, da se ni bati konkurence. C OQ 8- ® C © . KJ i* «8 CB S7 CD Ji INI S pr* Xa obroke! ^m Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih In zimskih oblek za gospode in deSke, sukenj, po~ vrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga« Xajzmeruejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. 11. 3* C/l S is* sr