Poštnina plačana v gotovini Cena Mn Stev. 50 V Ljubljana, sobota 1. marca 1941 Leto VI. Bolgarski predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov na Dunaju? Vsa poročila iz Sofije zatrjujejo, da bo Bolgarija uradno pristopila k trojnemu paktu i Vesti 1. marca Sofija, 1. marca. g. Reuter poroča: Po še nepotrjenih poročilih sta bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov odpotovala iz Bolgarije v Nemčijo zadnjo noč. Tam naj bi se sestala z nemškim zunanjim ministrom ''on Ribbentropom ter izjavila pristop Bolgarije k trojnemu paktu. To poročilo se zdi močno verjetno, kajti potrjeno je bilo tudi, da sta na Dunaj dospela Ribbentrop in japonski poslanik v Nemčiji Ošima. Za pol ure se je sestala ponoči bolgarska vlada na tajno sejo, po kateri je kralj Boris Filova sprejel v avdienco. Telefonske zve- ze v Bolgariji zdaj ne delujejo že več, samo čez dan. Tajna policija je zaprla nekaj tujih poročevalcev, med njimi tudi dopisnika lista »London Times«. Na ogorčen protest britanskega poslanika je bil nato ta izpuščen na svobodo. Sofija, 1. marca. m. Europa Press. V Sofiji so zaprli tri britanske časnikarje, ki so izdajali »Rri-tish Nevvs«. Ti časnikarji so: Enov, Jančugov itn Botev. Zdaj so internirani nekje v Bolgariji. Botev je bil tudi dopisnik londonskega časopisa »Times«. Sofija, 1. marca. m. Agencija Reuter poroča: Britanski poslanik v Sofiji Rendell je bil včeraj pri bolgarskem ministrskem predsedniku Filovu. Oglasil se je pri njem zaradi aretacije treh angleških časnikarjev, Enova, Jančukova in Boteva. Na njegovo posredovanje so biti ti britanski časnikarji takoj izpuščeni na svobodo. Poslanik Rendell je potem s Filovim govoril o mobilizaciji v Bolgariji, ki po njegovem mnenju ni upravičena. Kaj mu je bolgarski ministrski predsednik odgovoril, ni znano. Sofija, 1. marca. m. United Press poroča: Snoči ob pol 9. so začeli klicati pod orožje oddelke za obrambo pred letalskimi napadi. Eden izjavlja, da se tudi Anglija trudi za mir na Balkanu Ankara, 1. marca. g. Reuter poroča: Angleški zunanji minister Eden in načelnik imperialnega generalnega štaba sir John Dill, sta odpotovala iz Ankare včeraj. Pred odhodom se je Eden pogovarjal z Ismetom Inenijem. Preden sta se odpeljala, je dejal zastopnikom tiska, da sta on in Dill globoko ganjena od čudovitega sprejema, ki jima ga je priredilo turško ljudstvo in ki je dokazal, kako veliko je prijateljstvo turškega naroda do Anglije. Poročilo pravi med drugim: V sedanjem položaju bo vsaka stvar, ki zanima obe strani, raz-pravljana s posebnim ozirom na to, da se ohrani na Balkanu mir. V vseh vprašanjih je bil dosežen popolen sporazum. Ankara, 1. marca. g. Reuter poroča: Razgovori v Ankari so z enim udarcem pokončali vsa šušlja-nja glede Turčije, ki so nastala ob sklenitvi turško-bolgarskega pakta. Ugotovljen je bil z angleške in turške strani popolen sporazum v vseh balkanskih vprašanjih V Ankari sodijo, da je za Bolgarijo nastopil položaj kritične točke. Sem so namreč prispele vesti iz Belgrada, Budimpešte in Madrida, da bo danes Folgarija pristopila k osi. Turški krogi menijo, da nemškega zanikanja v tem pogledu ne gfo jemati doslovno. Posebno pozornost je včeraj v Ankari vzbudilo dejstvo, da se je angleški zunanji minister Eden Pred svojim odhodom izredno dolgo pogovarjal z moskovskim poslanikom Staffordom Crippsom ter še bolj dejstvo, da je imel dolg pogovor tako s sovjetskim, kakor tudi z jugoslovanskim poslanikom v Turčiji. Budimpešta, 1 marca. m. Madžarsko časopisje se obširno bavi z zapletenim položajem na Balka- nu. Na dobro obveščenih mestih pravijo, da za zdaj še ni mogoče videti končnih uspehov zadnjih posvetovanj v Turčiji, prepričani pa so, da je angleški zunanji minister prišel v Turčijo prepozno. Uradno glasilo »Budapester Nachrichten« v zvezi s tem piše: Z britanske strani so se v Bolgariji poslužili še zadnjega sredstva, namreč grožnje, da bo an- gleški poslanik v Sofiji zapustil Bolgarijo. Najver-•jetneje je, da ta britanska grožnja na Bolgarijo ne bo naredila nobenega posebnega vtisa. Kar se tiče Turčije, je britansko časopisje v začetku skušalo prikazati bolgarsko-turško izjavo kot britanski diplomatski uspeh. Toda zdaj se zdi, da minister Eden ni zadovoljen s svojimi zadnjimi razgovori ter da zahteva od Turčije, da mora zavzeti odločnejše stališče. Najverjetneje je, da je bil to tudi glavni namen Edenovega potovanja v Turčijo, toda ta njegova pot je prišla prepozno. V najboljšem primeru se lahko smatra, da so bili njegovi razgovori v Turčiji informativnega značaja. Obkoljevanfe Kerena se nadaljuje Nekje ▼ Italiji, 28. febr. Stefani. Uradno poročajo: Naknadno smo ugotovili, da smo pri napadu na Malto, o čemer govori včerajšnje poročilo, uničili na letališču še pet sovražnikovih letal. Severna Afrika; Italijanska in nemška letala so uspešno napadla sovražnikove motorizirane enote. Pri Kufri in Džarabubu smo zavrnili več sovražnikovih napadov. Vzhodna Afrika: V odseku pri Kerenu živahno delovanje, našega topništva, Somalija; Nadaljujejo se srditi boji. Naše čete se po izpraznitvi Mogadiscia odločno bore na postojankah severno od tega mesta. London, 1. marca g. Reuter poroča: Svobodne francoske sile iz Brazavilleja so spet napadle oaze v Kufri. Med boji je bilo precej Italijanov ubitih. Kufra je zelo velika zelenica v libijski puščavi. Francoske čete imajo za seboj 500 km neobljudene pustinje. Chartum, 1. marca g. Reuter poroča: V Eritreji 6e zdaj iz ure v uro povečava pritisk na Keren. Grozeča napetost zaradi sporov med francosko Indokino In Tajem laponska hoče na vsak način ukloniti Francijo Tokio, 1. marca j. Posredovanje Japonske v «poru med francosko Indokino in Tajem, ni imelo tistega uspeha, kakor ga je japonska diplomacija pričakovala. Japonska je skoro v celot« podprla tajske zahteve po vrnitvi večjih delov francoske Indokine Ta ju. Toda francosko odposlanstvo, ki 6e v Tokiu pogaja za mir, je odklonilo tako obsežne zahteve ki ponudilo svoj kompromisni predlog. Ker Japonska že zaradi svojega ugleda ni marala odnehati, je bil francoski predlog odklonjen, nakar se je takoj pojavila napetost, ki ni pokazala več nobene nade na uspeh japonskega posredovanja. Ker so bil; Francozi navzlic temu trdovratni, je Japonska v odločni obliki zahtevala od francoskega odposlanstva, da do polnoči danes ponoči odločno odgovori, ali misli sprejeti predlog za premirje ak ne. Obenem je japonska vlada izdala tudi ukrepe vojaškega značaja ob meji Indokine in to je govorilo v prilog mnenja, da misli Japonska z vojaško 6ilo prisiliti francosko Indokino, da se vda. Francoska vlada je pod vodstvom maršala Petaina o tem položaju razpravljala in je, kakor Se zdi, pod vtisom težkih okoliščin nazadnje le odnehala, ker bi njeno vztrajno odklonilno stališče utegnilo sprožiti vojno na Daljnem Vzhodu. S takšno možnostjo so računali tudi Angleži in Amerikanci in •o storili V6e potrebno, da jih kakšen japonski sunek , ne bi presenetil na kopnem niti na morju. Dejstvo, 1 da bo maršal Petain govoril danes popoldne po radiu francoskemu narodu, razlagajo tako, da bo stari maršal skušal dopovedati, da je bila Francija prisiljena v veoliko žrtev, ker vse te izgube ni mogla preprečiti. Vichy, L marca. United Press poroča: Nepotrjena poročila vedo povedati, da je Francija sprejela japonske predloge zadnjo noč. Francoski kabinet se je sestal na posebno sejo ponoči. Po drugih poročilih pa položaj ni jasen ter naj bi bila Francija Ja* Sonsko zavrnila kot razsodnika v spopadu, pač pa i jo sprejela kot posredovalca. Japonski radio je včeraj sporočil, da je Siam 6prejel japonske predloge. Italijani se obupno branijo. Posebno hud je pritisk od zahoda in juga, čedalje močnejši pa postaja tudi s 6evera. V Abesiniji Italijani nagio izpraznujejo postojanke v Godjamu. V italijanski Somaliji število ujetnikov stalno narašča, ker prihajajo k južnoafriškim četam razpršeni oddelki, ki so se razkropili po puščavi. Po boju pri Dželibu je bilo bojišče čez in čez pokrito s trupli. Prizor je bil strašen. Sodijo, da so bile v Somaliji dozdaj popolncma uničene tri italijanske divizije. Izvedelo se je, da sta bili pri bombnem napadu, ki so ga v ponedeljek izvedla angleška letala, hudo poškodovani v Tripolisu dve elektrarni. Nad Libijo sta bili včeraj zbiti dve nem&ti letali. Novega japonskega poslanika v Nemčiji generala Očima, je v včeraj v Berghofu sprejel voditelj Nemčije Adolf Hitler. Japonski poslanik mu je izročil svoje poverilnice. General Ošima je bil že pred leti v Nemčiji kot funkcijo-nar japonskega veleposlaništva. Nova italijansko-nemška trgovinska pogodba ukinja dosedanji klirinški način plačevanja in bosta obe državi odslej blago kar medsebojno zamenjavali. Ves dogovor temelji na stremljenju, da je treba vse gospodarske sile Italije in Nemčije podrediti vojnim ciljem in jih spraviti v popolen pogon, pravi o tej pogodbi nemška poročevalska agencija. »V začetka italijansko-nemškego sodelovanja na afriških tleh prisegamo, da bomo tvegali zadnji napor za skupno zmago velike Nemčije in velike Italije«, pravi v svojem dnevnem povelju nemškim vojaikom v Libiji vrhovni poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki. V Tripolisu je bila namreč vojaška paradi, pri kateri so sodelovali tudi nemški vojaki, ki že posegajo v boje med Angleži in Italijani. Nov gospodarski sporazum sta sklenili Madiarska in Slovaška. Besedilo sporazuma so sestavili v Bratislavi in ga tudi tam podpisali. Nemška letala so predvčerajšnjo noč hotela s torpedi napasti ladje v nekem angleškem konvoju v Severnem morju, toda napad je bil odbit, poroča britanska admiraliteta po agenciji Reuter. Zaloge jekla v Združenih državah so tolikšne, da bodo pokrile ne samo vse potrebe državne obrambe, temveč tudi vse potrebe industrije, je izjavil predsednik Roosevelt včeraj na tiskovni konferenci. Posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik Dono-van, ki je na svojem dolgem potovanju po Evropi, obiskal tudi Belgrad, je prispel v Madrid, toda o njegovem prihodu in bivanju španske uradne oblasti niso objavile nobenega poročila. Za šestletnico nemškega letalstva je poslal maršal Goring letalcem dnevno povelje, v katerem izreka v imenu nemškega naroda zahvalo za velike zmage, ki jih je ravno letalstvo priborilo Nemč;ji. Dejal je tudi, da jo nemški narod ponosen na svoje letalce. »Popolo d’Italia« v nekem članku razpravlja o italijanskem položaju v italijanski Somaliji in Eritreji ter pravi, da je močno verjetno, de bodo italijanske čete morale izprazniti vso Somalijo in Eritrejo ter ju prepustiti sovražniku, kajti ti dve pokrajini imata le majhne možnosti za uspešno obrambo. List izraža upanje, da bo prišlo v Abesiniji do hudega odpora proti sovražniku, kajti ta dežela da ima zelo mnogo možnosti za zmagovito obrambo. . Nemci napadli konvoje, Angleži bombardirali Wilhe!mshafen in Bouiogne Berlin, 29. februarja: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka podmornica je potopila 22.000 ton sovražnikovih ladij. Nemški bombniki so predvčerajšnjim potopili 500 km zahodno od Irske 9 ladij iz nekega konvoja z 58.000 tonami in nevarno poškodovali še nadaljnje tri ladje, tako da lahko mislimo, da so izgubljene. Nadaljnje štiri ladje smo nevarno zadeli z bombami. Pri nasilnih ogledih nad britanskimi vodami je nemško letalstvo včeraj potopilo zahodno od Irske neko 10.000 tonsko ladjo in nevarno poškodovalo 6 večjih ladij. Del teh ladij lahko smatramo za izgubljen. Bombniki so včeraj lapadli vojaške cilje v južni in jugovzhodni Angliji in uničili na 6 letališčih mnogoštevilna letala in hangarje. Bombe so povzročile eksplozije v neki letalski tovarni. Sovražnik včeraj in preteklo noč ni napadal ozemlja Nemčije in zasedenih pokrajin. London, 1. marca. g. Reuter poroča: Sovražna letalska delavnost snoči ni imela posebno velikega obsega ter je bila v prvi vrsti usmerjena proti londonskemu prostoru. V Londonu sta bila dva alarma in bombe so napravile nekaj škode. Toda v splošnem napad ni bil hud in niti ni bilo mnogo žrtev, niti mnogo škode. Nemci so posku- Nad Grčiio hudi letalski spopadi Nekje v Italiji, 1. marca. Stefani. Uradno sporočajo: Grško bojišče: Nikakršnih važnejših dogodkov. Nek sovražnikov bombniški oddelek, ki je skušal napasti neko naše letalsko oporišče, so naši lovci zavrnili. Eno sovražnikovo letalo tipa Spilfire smo zbili. Tudi mornariške protiletalske baterije Bivši španski kralj je včeraj umrl Verjetno bodo njegovo truplo prepeljali v Španijo in ga položili v kraljevsko grobnico v Escorialu Rim, 1. marca. j. Včeraj opoldne, nekaj minut pred poldnem, je izdihnil v Rimu pregnani španski kralj Alfonz XIII. Zadnjo svojo noč je prebil sicer mirno, toda sredi dopoldneva je začel močno slabeti, dokler ni dobil še hudega srčnega napada. Zdravniki so mu sicer dali injekcijo, toda kraljevo življenje je že ugašalo. Sedem minut pred poldnem .le umrl. Tik pred smrtjo je prispel španski jezuit Lopez in mu podelil sv. zakramente za umirajoče. Rim, 1. marca. g. Ponoči truplo umrlega španskega kralja ni ležalo na postelji v sobi, kjer je stanoval, temveč pred veliko spalnico v hotelu, kjer J« umrl. Proštor je bil okrašen z vsemi znaki njegovega vladarskega dostojanstva in cerkvenih odlik. Alfonz je bil oblečen v belo oblačilo, kajti bil je poveljnik vseh španskih viteških redov. Njegov beli plašč je bil okrašen z velikim zlatim križem. jfllk Pred smrtjo je bila žezenj položena »tenčica Marije iz Pilarja«. Podoba Marije lz Saragosse je Ppložena nad sklenjeni roki. Španski cerkveni odličniki so včeraj stali ob njegovi postelji. K mrtvaškemu odru je prispel kardinal državni tajnik Magllone z duhovščino izrazit sožalje, prav tako pa je prispel tudi italijanski prestolonaslednik Umberto izrazit sožalje kralja in kraljice. Prišli so tudi odličniki italijanske vlade, ki so izrazili Mussolinijevo sožalje. Nato pa so prihajali neprestano španski in italijanski aristokrati, ki so se vpisovali v knjigo dvorne hiše. Častno stražo so tvorili karabinjerji v svečani opravi. V ponedeljek zjutraj bo truplo položeno v Alfonzovo najpriljubljenejšo rimsko cerkev Santa Maria dei Angeli. Tu se je oženil njegov sin in naslednik in tu bo pogreb, kakor se zdi, ob devetih zvečer. Morda pa bo truplo pozneje začasno pokopano v španski narodni cerkvi iz 15. stoletja v Rimu v Santa Maria de Montserrat. Njegovo truplo bo pokrito s monarhično zastavo, ki Je vihrala na ladji, s katero Je odplul i* Španije in ki je bila v njegovi sobi ves čas njegovega pregnanstva. Kraljeva družina je vprašala Francovo vlado za dovoljenje, da bi truplo prepeljali morda v Španijo, kjer bi ga pokopali ob strani drugih španskih kraljev v Escorialu. so sestrelile eno sovražnikovo letalo. Atene, 1. marca. g. Reuter. Angleško poročilo o sijajni zmagi nad italijanskim letalstvom potrjuje tudi grško poročilo, ki pravi, da je bilo včeraj zbitih na tla več kakor trideset, italijanskih aparatov. Med včerajšnjo bitko nad Valono je bilo sestreljenih 7 italijanskih letal, dve drugi pa sta trčili v zraku. Rezultat bojev je tedaj 39 proti nič in verjetno je še večji ter doedaj v vojni zgodovini vsekakor edinstven. Italijanska letala so včeraj napadla Prevezo na zahodni obali ter so ubila večje število civilistov in italijanskih ujetnikov. Napaden je bil tudi Krf, ni pa bilo nobene škode. Grško poročilo, ki govori o operacijah na kopnem, pravi: Po uspešnih krajevnih akcijah smo ujeli precejšnje število ujetnikov. En italijanski napad s tanki je bil odbit in en tank uničen. Siloviti italijanski protinapadi so usahnili ob grški obrambi. Bilo je več mrtvih in precej ujetnikov. Atene, 1. marca. g. Reuter poroča: Vrhovno poveljstvo angleških letalskih sil v Grčiji sporoča, da so angleški lovci včeraj zbili nad južno Albanijo, 26 italijanskih letal in da so devet drugih tako poškodovali, da je vprašanje, če so se vrnila na svoja oporišča. Poročilo tudi pravi, da so se vsa angleška letala, ki so bila brez izjeme znamke »Hurricane« In »Gladiator«, vrnila nepoškodovana v oporiš(&> Atene, 1. marca. g. Reuter poroča: Grško letalsko poveljstvo je ugotovilo, da so bila v včerajšnji letalski bitki sestreljena še Štiri italijanska letala, tako da zna'a število zagotovo sestreljenih italijanskih letal 30. šali napasti tudi jugovzhodno Anglijo, kjer so vrgli bombe, pa jih je kaj hitro zavrnilo protiletalsko topništvo in pregnalo nazaj k francoski obali. London, 1. marca. g. Reuter poroča: Admira- Iiteta sporoča, da se je H. M. S. ladja »Exmore«, ;o je spremljala neki konvoj, potopila. Konvoj je ostal nepoškodovan. »Exmore« je bil rušilec, ki je imel 900 ton. London, 1. marca. g. Reuter poroča: Angleži so s svojimi novimi bombniki ponoči vnovič silovito napadli nemško luko VVilhelmsbafen. Druga letala pa so srdito bombardirala Boulogne. V obeh krajih so nastali veliki požari in eksplozije. Obiski našega zunanjega ministra na Madžarskem Budimpešta, 1. marca. j. Jugoslovanski zunanji minister je včeraj obiskal Stolni Beligrad, kjer mu je meščanstvo priredilo zelo prisrčen sprejem. Jugoslovanskega zunanjega ministra in njegovo gospo so spremljali v Stolni Beligrad prosvetni minister Ballint Homan, poslanik Rasič, madžarski poslanik v BeJgradu baron Bessenyej, pomočnik zunanjega ministra dr. Uija Jukič in drugi Člani spremstva. Pred občinsko hišo se je sprevod avtomobilov ustavil, kjer je bila zbrana velika množica, ki je jugoslovanskega ministra toplo pozdravljala. Nato so odšli po mestu in si ogledali srednjeveške zanimivosti ter cerkve, cerkveni muzej in druge zanimivosti. Potem so odšli pred spomenik padlih vojakov, kjer so s kratkim molkom počastili padle madžarske junake. Opoldne je bilo na čast jugoslovanskemu zunanjemu ministru in njegovo grape prirejeno kosilo v novo zgrajenem domu Viteškega reda. Ko se je minister Cincar-Markovič vrnil iz Stolnega Beligrada, je z gospo obiskal vdovo pokojnega niadžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja, ki je bil podpisal madžarsko-jugoslovan-sko pogodbo o večnem prijateljstvu. Z« 40 milijonov dolarjev orožja bo izvozila Amerika v prvih mesecih letošnjega leta. V januarju ga je izvozila za 14 milijonov, za nekaj milijonov pa ga je izvozila v februarju. Za marec pričakujejo izredno velike pošiljke, pravi londonski radio. »Vfilltiscber Beobachter« piše, da Amerika izredno pospešuje svojo industrijo orožja. Li«t pa pravi, da o namenu tega orožja ni nobenega dvoma, temveč da je ja6no protinemško. Novi angleški bombniki znamke »Stirling« imajo štiri motorje ter se ponašajo doslej z najstra-hovitejšo vojaško oborožitvijo, ki je poznana v letalstvu. Pred nekaj dnevi so bili ti bombniki prvič poslani nad Nemčijo ter so ae taborno obnesli. cii Ani Zahteve slovenskih visokošokev Za odpravo slehernih taks In šolnin ter zvišanje dotacij posameznim fakultetam Ljubljana, 1. marca. Na sestanku strokovnih klubov ljubljanske univerze seno zbrali slovenski visokošotci gradivo, na podlagi katerega ugotavljamo, da je slovenska univerza, ki je enakovredna zagrebški in belgrajsid, občutno zapostavljena v pogledu državnih dotacij. Za svojo dolžnost smatramo, da obvestimo tudi slovensko javnost o stanju slovenske univerze in o potrebah in težavah slovenskega visokošolca. Medicinska fakulteta V času vedno naraščajoče draginje stojimo slovenski medicinci pred poraznim dejstvom, da verjetno v jeseni ne bo možno odpreti sedmega kliničnega semestra. Tako bi bil večini slovenskih medicincev sploh onemogočen nadaljni študij, kajti življenje v Zagrebu ali Beogradu je vsaj še enkrat dražje kot v Ljubljani. Dalje plačujemo že sedaj za itak dragi študij (zelo drage, toda neobhodno potrebne učne knjige, kot so anatomski atlasi itd.) na ljubljanski medicinski fakulteto mnogo večje laboratorijske takse kot v Zagrebu in Beogradu. Tako je n. pr. kemijska taksa: v Ljubljani 300 din, v Zagrebu 200 din in Belgradu samo 100 din (!), histološka taksa znaša v Ljubljani 200 din v Zagrebu 180 din in v Belgradu zopet samo 80 din (!). V tem času, ko bi bilo še predvsem potrebno, da bi se vse takse krile iz dotacij za inštitute in ko so se kemikalije podražile za 100 —1000% se že itak sramotno nizke dotacije naših institutov ne zvišujejo, temveč nasprotno še znižujejo. Tehniki Prav tako kot medicinci smo prizadeti tudi tehniki. Stanje tehnične fakultete zaradi velikega števila študentov in nezadostne opreme ne odgovarja zahtevam eodobnega študija na univerzi. Strojni oddelek še 6edaj ne posluje. Strojnikom iz tretjega letnika preti izguba semestra. Kemiki še vedno uničujejo svoje zdravje po vlažnih kletnih postorih realke, ki še daleč ne ustrezajo potrebam laboratorija, medtem ko zgradba, ki stoji že več kot eno leto v surovem stanju, razpada. Brez prepotrebnih risalnic in modelimic so tudi arhitekti. 225 montanistov in fu-žinarjev ima majhni paviljon, v katerem je edina predavalnica tega instituta z 18 mizami. Večina gradbenikov ne more delati v risalnicah, ker ni več prostora kot za 40 ljudi. Isto je na elektrotehničnem oddelku, kjer se že več let brezuspešno postavlja zahteva po nov<*m institutu. Velike izpitne in laboratorijske takse ovirajo akademike pri študiju, v današnji draginji pa ga mnogim sploh onemogočajo, tako da je postal študij na nekaterih oddelkih privilegij premožnejših. Predvsem na kemiji so tak»e tako velike, kot nikjer drugje. Zanimiva je tu zopet primerjava e ostalima univerzama. Medtem ko morajo plačevati naši kemiki povprečno na leto ogromno vsoto 1300 din, plačujejo njihovi belgrajtki kolegi le 400 din kemijske takse. Poleg tega morajo naši kemiki plačevati ljubljanski občini za plin, vodo in elektriko občutno vsoto, katere so bili preje oproščeni in earadi česar so se jim sedaj zvišale takse za tretjino Dalje »o državne dotacije znašale pred 10 leti 350.000 din, medtem ko znašajo sedaj le 80.000 din, kemiki sami pa plačujejo letno 240.000 din. V pomanjkanju risalnic in institutov je glavni vzrok dolgotrajnega študija naših tehnikov. Teološka, pravna in filozofska fakulteta Na teološki, juridični in filozofski fakulteti^ revne akademike najbolj občutno prizadevajo visoke izpitne takse Tako se zahteva za dipltcno taksa 600 dinarjev. Doktorska čast pa je pridržana samo premožnejšim akademikom, ker se zahteva tiskanje doktorske teze. 2e v normalnih razmerah je stal tisk disertacije okoli 10.000 din. Poleg disertacije je treba plačati še takso 1000 din za doktorsko diplomo. Tako stane danes doktorska čast najmanj 15 tisoč dinarjev. Prizadeti so revni akademiki predvsem zato. ker morajo ta precejšnji znesek plačevati hkrati, Ipri čemer pa se ne upoštevajo premoženjske razmere. Prav tako se tudi pri izpitnih taksah, ki zna- šajo za v6ik izpitni predmet 50 din, ne upošteva premoženjsko stanje posameznika. Zato je upravičena naša zahteva po progresivnem plačevanju izpitnih taks. Juridična in filozofska fakulteta imata tesno odmerjene prostore v osrednjem proštom univerze, kjer bi bilo komaj dovolj prostora za univerzitetne urade. Medtem ko ima v Belgradu vsaka fakulteta svojo palačo, ima slovenska juridična fakulteta n. pr. samo tri predavalnice. Na podlagi navedenih dejstev, ki dovolj glasno govore, smo slovenski akademiki sklenili začeti širokopotezno akcijo za odpravo slehernih taks in šolnin ter za istočasno zvišanje dotacij posameznim fakultetam slovenske univerze. Na začetku tc svoj£ akcije 6e obračamo na vso slovensko javnost, pri kateri smatramo, da bomo želi popolno razumevanje in vsestransko podporo. 7MAj • • za dekorativno pisavo, za katero vlada posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi (Klub idlofibemf) aranžerjev p £/ub!jani Tečai. ki se prične v sredo 5. marca t. I. bo obseval 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONČIČ L. trgooee. Pred Škofijo. TTiTiTiTTm "i‘ "'"T i i ; "'iTiUm' 'grrsa odbor. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj se je voa dan pomalem oblačilo, ni pa hotelo priti ne do dežja, ne do snega. Veter je menda preprečil. Čez noč je nebo tudi ©stalo oblačno in zbudili smtf se v Smernem, pustem jutru. Pričakovati je, da se bo danes kaj spremenilo. Jutri bo pa velika selitev! Jutri bomo, kakor vse kaže, v Ljubljani pogrešili marsikakšen znan obraz. Napravila se je zaradi Planice taka steka kakor je še ne pomnijo. To bo jutri ljudi na kolodvoru in tam gor v našem lepem gorskem kraju. Lahko rečemo, da se nam še dobro goda, ko glavno senzacijo predstavlja še vedno športna prireditevl Res smo po pravici hvaležni možem, ki so nas tako vešče vodili ves čas po varni poti in nas obdržali izven vojne v časti in miru! Kaj je s pekovskimi pritožbami? O pritožbah pekov, da se je zaradi uvedbe krušnih kart v Ljubljani zmanjšal konsum kruha za 75%, smo čitali v več listih ne samo v Ljubljani,temveč tudi po drugih krajih naše države. Preveč moke in kruha v Ljubljani res nimamo, vendar pa trditev pekov ni popolnoma utemeljena. Z njih stališča je seveda utemeljena želja po zmanjšanju kvote pšenične moke na 2 kg za osebo,'vendar pa to ni izvedijiivo, ker samo zaradi koristi enega stanu vendar ni mogoče vsem drugim državljanom zmanjšati že itak nizko odmerjene količine moke. Sicer bi se pa pri relaciji mešanja 4:6 zmanjšala seveda tudi mesečna količina kruha od 13 kg na dobrih 7 kg. Vendar bi pa s tem menda tudi peki sami ne bili zadovoljni, ker bi se potem kruha dejansko precej manj pojedlo ali prodalo. Nemogoče pa je porcije moke zvišati, ker tega zeloge, ki jih ima Prevod na razpolago za dravsko banovino, ne dopuščajo, če hočemo do nove žetve imeti toliko vsakdanjega kruha, kolikor ga imamo sedaj. Kar se pa trditev tiče, da Ljubljana sedaj poje 75% manj kruha kot prej, seveda ne drži, saj varčne gospodinje sedaj bolj peko kruh doma in ga zato res manj kupujejo pri pekih. Preiskavanje živil v našem mestu Mestni laboratorij za preiskavanje živil v mestnem tržnem uradu je napravil lansko leto 2891 preiskav, na samo mleko pa od tega velike- Važna uredba za rudarje Dne 19. oktobra 1940 je izdala Nemčija uredbo o izredbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razsirejno tudi na Alzacijo in Loreno. § 14. dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. decembra 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alzaško-lorenskega rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po § 15. iste uredbe se pa računajo leta, za katera so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alzaoiji-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o rudarskem zavarovanju. Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji in Loreni, v smislu čl. 1. pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 5. avgusta 1929 — v veljavo je stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavoi v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja. Za rentnike, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavarovanja, pa velja naslednje: Od 1. januarja 1941 dalje se bodo vse rente in pokojnine preračunale na novo. Dokler se ne ugo-tove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem. Uredba z dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim *elo koristne ugodnosti, zaradi tega naj se jih poslužijo takoj, da ne bodo pozneje trpeli sami. ga števila odpade 2588 preiskav. Opominov je iz-malo mestno poglavarstvo 125 in v 215 primerih je moralo krivce tudi kaznovati. Kakor iz tega vidimo, je bilo celih 8% mleka neprimernega, še več je bilo pa kaznovanih zaradi drugih živil, saj je bila izrečena kazen v 57 primerih ali skoraj pri petini preiskav, kar je izredno visoko število. Kazen je bila namreč izrečena skupaj pri 262 preiskavah v obliki plačane takse za preiskavo v višini 80 din ali skupaj 20.960 din. Še posebno so bili pa grešniki kaznovani za prestopke tedaj, če je bilo mleko zalito. Samo v mesecu decembru je bilo mleko v 38 primerih neprimerno. Ker je pa ob hudem mrazu meseca decembra prihajalo zmrzlo mleko v Ljubljano, večkrat tudi ni biio mogoče jemati vzorcev za preiskavo. Zato je pa mestni tržni urad prav močno poostril kontrolo tik pred božičnimi prazniki, ko so ljudje v večji meri kupovali mleko za potice. In prav te- Celje Negujte situle zdravic! Posečajtc mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu! Cene: PrSna kopel: 11. razred 3 din — brez perila 2 din I. razred 5 din — brez perila 4 din Kadna kopel: II. razred 8 din — brez perila 6 din I. razred 12 din — brez perila 10 din Parna kopel: tl, razred 12 din — brez perila 10 din I. razred 18 din — brez perila 16 din Masaža 5 din Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10 % popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo. daj je bilo ugotovljenega največ neprimernega mleka. V januarju je bilo spel pobranih 263 vzorcev mleka in raznih drugih živil ter je bilo pri 45 vzorcih mleka ugotovljeno neprimerno mleko, pri drugih živilih je bilo pa 8 vzorcev neprimernih. Med tem časom je mestni tržni urad imel lov na zdravju škodljivo sol, ki je prišla v promet deloma po neprevidnosti. Ta sol je bila pomešana z natrijevim nitritom in namenjena az nasoljeva-nje mesa, ki pa ga je pokvarila. Razen tega so s to soljo solili tudi navadna jedila in se je po^ kazalo tudi nekaj znakov zastrupljenja. Mestni tržni urad je to sol našel pri nekaterih odjemalcih tudi v Ljubljani in jo zaplenil. V promet pa prihajajo tudi razna ponarejena živila in zato je mestni tržni urad stalno na preži za škodljivimi živili in za izkoriščevalci sedanjih razmer na škodo zdravja in gmotnega stanja Ljubljančanov. Omejitev uvoza živil v Nemčijo Maribor, 1. marca. Nemške obmejne oblasti v Cmureku so omejile uvažanje živil iz našo države v Nemčijo in sicer s 24. februarjem t. 1. Prepovedano je uvažati mast, vsakovrstno slanino, kuretino, jajca in olje (bučno, kakor tudi ostalo olje za kuhinjsko porabo). Dovoljeno je uvažati v Nemčijo svinjsko in goveje meso, plačati pa je treba na nemški strani od vsakega kilograma uvoženega svežega govejega ali svinjskega mesa 1.30 RM carine od kilograma, od suhega svinjskega mesa pa 1.60 RM. Pri ostalih življenjskih potrebščinah ni bilo omejitev. Plaz prekinil promet med našo državo in Nemčijo pri Pliberku V noči od prejšnje srede na četrtek se je na železniški progi, ki veže našo obmejno postajo Prevalje-Homec z nemškim Pliberkom, zgodila neprijetna netreči, ki je za 24 ur prekinila vsak promet med našo državo in Nemčijo. Pri kilometrskem kamnu 79, okoli tri kilometre zapadno od postaje Prevalje se je vsul na progo plaz, ki se je utrgal v hribu nad tirom ter je zasipal tračnice z zemljo, kamenjem in laporjem do precejšnje višine ter na 20 metrov širine. Plaz je povzročila zmrzlina ter je zagrmelo na progo okrog 300 kub. metrov materiala. Seveda je bil zaradi tega ukinjen ves promet po železnici med Prevaljami in Pliberkom. Ta omejitev je trajala v četrtek ves dan in potem še vso noč do danes. Na progi se je pojavilo 80 progovnih delavcev, ki so se spravili nad kupe zemlje in kamenja z lopatami, motikami in krampi ter neprestano naporno delali, da je bilo danes zjutraj spet mogoče promet upostaviti. 0 še neporavnani vojni škodi iz zadnje vojne Odbor vojnih oškodovancev dobiva pogosto in ponovno pisma, s katerimi se vojni oškodovanci bridko pritožujejo, da še ni rešeno vprašanje odškodnine za škodo, prizadejano jim pred več nego 20 leti v zadnji svetovni vojni, in odločno zahtevajo pojasnila o sedanjem stanju te za nje važne zadeve. Naravno je to nepovoljno razpoloženje teh nesrečnih vojnih oškodovancev, ki še danes trpe na posledicah vojne in čim dalje tem težjo čakajo na odškodnino, posebno pri sedanji draginji in v sedanjih razburjenih in negotovih časih, zaradi česar je postala zelo nujna rešitev njih odškodninske zadeve. Zaradi tega se je podpisani odbor ponovno ustmeno in pismeno obrnil na merodajn eosebe za rešitev te vojne odškodninske zadeve. Ljubljanski in mariborski odbor vojnih oškodovancev sta poslala tudi visokemu kraljevemu namestništvu prošnjo za končno rešitev uredbe za likvidacijo in plačilo vojnih odškodnin, predložene gospodarskemu finančnemu odboru. Podpisani odbor ima utemeljeno nado, da pride do te rešitve navzlic izrednim razmeram, povzročenim po sedanji vojni, ki so gotovo tudi vplivale na to, da zadeva vojne odškodnine še ni rešena. Podpisani odbor ne bo miroval, dokler ne dobe vojni oškodovanci odškodnine za vojno škodo, kakor so jo dobili vojni oškodovanci v drugih evropskih državah in pri nas vojni oškodovanci iz bivše Srbije in Črne gore. Toliko v vednost vojnim oškodovancem. Živahen živilski trg Ljubljana, 1. marca. Lepo pomladno jutro je privabilo na živilski trg mnogo prodajalcev, in tudi kupcev ni manjkalo. Na trgu pred Mestnim domom so zvrstili prodajalci tri dolge vrste vozičkov, s katerimi so prijeljali blago na trg. Ves perutninski otok je bil poln. Kmetice so imele naprodaj zelo veliko jajc, ki so se zopet pocenila. Gospodinja je lahko kupila že osem jajc za kovača. Pa tudi po 9 jajc je lahko dobila, le da so bila nekoliko drobnejša. Perutnine pa ni bilo mnogo naprodaj. Kokoši so bile po 35 do 40 din. Živi domači zajci so cenejši in veljajo 18 do 20 din. Tudi zelenjave je Vilo na pretok. Kil°' gram dalmatinske solate je veljal od 10—12 din, kilogram špinače pa je veljal 14 din. Karfijola je cenejša in je kilogram po 6.50 do 7 din. Mnogo je bilo radiča, ki so ga prodajale prodajalke merico po 2 din. Sedaj je dober tudi motovilec in regrat, ki ga prodajajo po isti ceni. Črna redkev je po 0.50 din. Za isti denar lahko dobiš velik koren ali repo. Zelnata glava je že dražja, ker velja belo in rdeče zelje od 1—2 din. Šop petršilja ali drugih pridatkov za juho je po dinarju. Dobro so bili založeni prodajalci s sadjem. Prvovrstna jabolka so prodajali od 10 do 12 din. Jabolka druge vrste so cenejša in jih prodajajo od 7—9 din. Venec smokev je po 3 din. Suhe slive pa prodajajo branjevke kilogram po 16 din. in Novi dr. Koroščevi znaki Prireditelji jutrišnje akademije ZFO ZDK so poskrbeli še za novo presenečenje. Člani ZFO in njihovi prijatelji bodo namreč na akademiji lahko kupili po 5 din nove Koroščeve znake. Naj ne gre z akademije noben gledalec, ne da bi imel pripet novi znak. Samo programi so še na razpolago Zvezne akademije ZFO in ZDK so postalo v Ljubljani že tradicija. Zato so vstopnice za to prireditev razprodane vsako leto že pred prireditvijo. Za jutrišnjo akademijo eo seda| na razpolago le še programi, ker eo vstopnice ze vse razprodane. Tiskan program bo zelo dobrodošel gledalcu, ker so posamezne točke sporeda lepo pojasnjene in ho zelo olajšal dojemanje moderne telesne vzgoje, ki bo prikazana na unionskem odru. SELDOIt TRAČE: KORAKI V NOCI Roman « slikami »To ni nič posebnega,« mu je v smehu odgovorila hči. »Ali vas je morda tudi vprašal, če 6te 6e kdaj tudi z menoj sprli?« »Ni bilo besede o tem«, jo je jezno prekinil. »Vprašanja tega bedaka m izdajala neko sumničenje.« Obmolknil je, nato pa se zagrohotal in dodal: »Sumi me, da sem ubil Rlcarda. A o Princeu niti *>• govorim!« »No, vi vendar niste morilec, kajne oče?« je mirno rekla Marie. »Zato ml ni jasno, zakaj «e tako razburjate?* »Moj Bogi Marlef Ti gledaš na to z neverjetnim mirom! Zdi se, da ne razumeš, kaj vse pomeni taka obdolžitev, že earadi ugleda, ki ga uživam v tem mestu!« Marie je odkimala. »Kar «e tiče mene, ne vidim v tem nobene žalitve! Policija mora napraviti povsod preiskavo. Zakaj bi bili ravno vi izvzeti od suma! Zakaj pa ste se prav za prav res skregali z g. Ricardom. Niti jaz nisem o tem nikdar zvedela ... Mislila sem, da je to zaradi Dickyja, ali nisem vedela za gotovo.« »Cashdon«, je dejal z mirnejšim glasom »ni bil noben virok mojega prepira i Ri car dom!« »Ali vseeno ste sovražili Dickyja. Zato, ker je bil Ricardov nečak.« »Kar bo, bo, odbil sem vsako izpovedovanje temu prekletemu detektivu. Moje osebne stvari niso nobenemu nič mar!« Polkovnik je znova oživel: »Ricardo je bil prokleti jud... pravi Shylock!« »Mislim, da 6em sedaj uganila«, je rekla Marie. »Menim, da vam je posodil denar!« »Da... po oderuških obrestih, ki jih je stalno povečeval, čim «em ga prosil, na odloži rok plačanja. Razen tega mi je pretil, da bo razglasil moje denarne neprilike po vsem mestu, kadar sem ugovarjal nje govim oderuškim zahtevam. A če se poli cija misli vmešati v stvari, ki se tičejo samo mene, in jih potem razglasiti, se zelo moti, ker ne ve, kdo sem jazi« Obrnil se je in odšel • težkimi koraki iz sobe. ..i Mari« je ostala zamišljena. Le misli na Jamesa — na Jamesa Hadona so jo umi rile, sicer bi bila dobila živčni napad. XVII. POGLAVJE. Detektir iz Scotland Yarda. Minula sta dva dneva. Policija je podvojila delovanje, a brez uspeha. Naslednji dan j« bil določen sestanek v pisarni brigadirja Bramleya. Razen policijskega komisarja in inšpektorja iz Exfielda je bila še neka nova osebnost. Bil je to močan, mračen človek, glavni inšpektor Scotland Yarda g. Guidlugh. Vtis, ki ga je g. Guidlugh napravil na svoje policijske kolege — je bilo razočaranje. Poslušal je poTni dve uri policijska poročila. Medtem ni ničesar govoril, le sem in tja je pokimal m nerazločno zagodrnjal. Ko je bilo poročanje končano, je prosil za dovoljenje, da si je prižgal pipo. »Dobro, dobro. Gospoda, to je zelo zanimivo.« Inšpektor iz Exfielda 6e je komaj zadržal, da ni ironično izrazil svojega zadovoljstva, a policijski inšpektor se je na-mršil in rekel: »Milo nam je, ko smo slišali vaše mišljenje, ali mi menimo, da je ta zadeva postala že preveč zarvmiva.« Guildlugh je odkimal. »Mislil sem pravkar reči, da je škoda, ker me niste že prej poklicali. Ko pa sem razmišljal, se mi zdi še bolj pametno, da A je tako V sedanjem stanju je še nedotaknjen problem za rešitev, kar mi je bolj všeč, kot če bi moral iskati delno rešitev.« »Glavna karakteristika teh umorov ali atentatov — kot ste vi sami že najbrže zapazili — je ta, da gre pri vsakem novem umoru za drugačno metodo. Ta različnost se zelo redko sreča, če je en sam človek izvršil cel niz umorov.« »Stari Ricardo je bil zadavljen, dočim je bil g. Prince ubit s križem. Mladi Da-rek Ricardo bi bil kmalu umorjen z nožem, (n končno izpoved doktorja Hadona ni dovolj točna, da bi jo bilo mogoče uporabiti. Njega 60 brez dvoma pahnili s stopnišča v tej prazni hiši, v katero j* tako smelo šel. Ponovno ga moramo zaslišati, čim bo ozdravel, toda ni verjetno, da bi nam dal kakina nova pojasnila. Hm! Vse to je zelo zanimivo!« Policijski komisar se je ponovno namr-šil in vprašal: »Kaj sklepate ob tej raznolikosti?« Guidlugh je zopet povlekel parkrat iz svoje pipe, preden je odgovoril: »Če ne bi bil opazil raznih poedinosti, bi mislil, da gre za celo drhal zločincev. Sedaj vem zagotovo, da gre rta za enega samega zločinca, verjetno Cashdona. Vsakokrat je vzel v obzir okolnosti tega a'1 onega zločina. Tako je bil Ricard uspavan, da je bil lahko zadavljen, Prince je b” premlaten, preden je mogel klicati na po' moč. To «• pravi, da ni pričakoval, da Kf1 bo napadel oni, ki je bil z njim v sobi ali. da ni videl napadalca. Tega posledniega ne smemo izgubiti izpred oči, čeprav *c zdi, da *• ae more »kladati a Casndononi. (Dalj* Od to in tam Za ukinitev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev so se izrazili tudi novosadski obrtniki na seji obrtnega odseka novosadske trgovinske, industrijske in obrtniške zbornice. Razpravljali so o najnižjih mezdah in se izrekli proti njim. Potem pa so se pritoževali nad poslovanjem SUZOR-ja, ki da je preveč okoren aparat, ki pa je zraven še zelo drag. Zato je potrebno, da se takšen zavod ukine, ker nima nihče od njega velikih koristi. Posebno pa so bili novosadski obrtniki hudi nad povišanimi prispevki za socialno zavarovanje. Končno so sprejeli spomenico, v kateri zahtevajo, da se Osrednji urad za zavarovanje delavcev ukine in ustanove samostojni nosilci socialnega zavarovanja, da bo tudi to vprašanje urejeno v skladu z novo ureditvijo države. Predsednik bolgarsko - jugoslovanske trgovinske zbornice bivši minister Valev je obiskal trgovinskega ministra dr. Andresa, preden je ta odšel v Nemčijo pogledat lipski velesejem. Valev 3e je ministru dr. Andresu zahvalil za vso usluž-nost in ljubeznivost, katere so bili on in ostali bolgarski delegati deležni v času svojega bivanja v Belgradu obenem pa je prosil, naj bi jugoslovanska vlada ustregla predlogu bolgarske vlade glede zamenjave nekaterih predmetov med obema državama. Minister dr. Andres je obljubil, da bo vlada pazljivo proučila vsa ta vprašanja in bo skušala predlog sprejeti. Ban drinske banovine je predpisal najnižje plače za trgovske pomočnike. V Sarajevu mora biti najnižja plača za nižje uslužbence 1000 dinarjev, za višje pomožno osebje pa 1300 dinarjev. V drugih mestih banovine znaša plača za obe vrsti osebja po 1000 odnosno po 1200 dinarjev. V vseh Podeželskih krajih pa znaša plača nižjega osebja 900 dinarjev, višjega pomožnega osebja pa 1100 dinarjev. Vse plače, ki so bile pred uveljavljenjem te uredbe, že višje, pa se ne smejo znižati. Nad petdeset milijonov dinarjev cenijo škodo, katero je podtalna voda naredila v Vojvodini. Podtalna voda povzroča vsak dan večjo škodo. Ogromne površine plodne zemlje so pod vodo, v raznih krajih pa se kar še naprej rušijo hiše in druge stavbe. Doslej je voda preplavila 200.000 juter zemlje, porušila pa nad 300 hiš. Ne kaže pa, da bi voda kaj hitro odtekla, ker ne morejo večje reke požirati vode. Tisa in Begej sta oba prestopila bregove. Naraščata pa tudi Sava in Kolubara. V Mačvi grozi poplava, kakršno so doživeli lani, ko je bila uničena vsa ozimina. Velika Morava so je tudi razlil? in je del mesta Čuprije pod vodo. V širni svet so krenili trije mladi četrtošolci iz Čačka. Pred nekaj dnevi so dečki izginili in poslej jih nihče ni več videl. Sprva so mislili starši, da so se kje skrili zaradi slabih uspehov v šoli, da bi na ta način vzbudili ganotje pri svojih starših. Ko se pa še potem niso pojavili, so jih začele iskati oblasti. Tovariši treh mladih dečkov so vedeli, da so se begunci že dalje časa med seboj pogovarjali o inamljivosti širnega sveta in si zmeram kovali načrte, kako bodo krenili v tuje kraje. Vsi trije so radi požirali razne fantastične romane in pridno obiskovali kinematografe, kadarkoli so tam vrteli kriminalne filme. Najbrže so jih takšno čtivo in filmi navdušili za neznani 6vet in jih zmamili tudi na pot. 11 - Milo obsodbo je izreklo sodišče v Negotinu El' toad tremi zverinskimi roparji. Velimir Sokič, Pe-jer Paunovič ia Martin Paunovič so se pomočjo Kuže Grujičeve vdrli neko noč v hišo stare vdove Mice Grujičeve, za katero se je širil glas, da je petična in da ima doma precej denarja. Roparji ?o od starke na vse načine hoteli izsiliti, da bi izdala skrivališče svojega denarja. Ker pa se ni vdala, so jo začeli z žerjavico žgati. Tudi tedaj se starka ni vdala. Sele ko je padla v nezavest, so roparji odjenjali, pobrali razne stvari in pobegnili. Pred sodiščem so vsi štirje tajili svojo zločine, vendar jih je sodišče kljub temu obsodilo, ^si trije so dobili po eno leto in tri mesece ro-bije. Dalmatinske turistične kraje zelo tare vprašanje prehrane za bližajočo se turistično sezono. Po eni strani je razumljiva bojazen, da bo zmanjkalo moke, po drugi strani pa tudi za sedanje zaloge niso cene trdno določene in se hotelirji boje, da bi se cene spomladi dvignile, med tem ko bi sami že imeli izgotovljene cenike. skalkulirane po starih sedaj veljavnih cenah. Najbolj pa jih tare vprašanje ali jim •>o oblast dala na razpolago zadosti moke in drugih živil, da bodo mogli vse letoviščarje pogostiti v zadostni meri. Če se tako ne bo zgodilo, bodo imeli vsi turistični kraji izredno slabo sezono in ne bodo mogli računati niti na domače jugoslovanske turiste, kajti tuji so zaradi vojne sploh izostali. šest zelo podjetnih vlomilcev v železniške vagone so prijeli po dolgih naporih v Zagrebu. Dogajalo se le skoro redno, da je na progi od zagrebškega Sava kolodvora do glavne postaje vedno vlomljeno v vagone in pokradeno blago, ki je bilo kaj vredno. Vlomilci so m ogledali vagone na postaji, med vožnjo pa so zmetali nekaj blaga na progo, potem pa poskakali iz vagonov. Tako so oplenili veliko vlakov in naredili velikansko škodo. Policija je budno pazila, pa so se ji znali zločinci^ vedno izmuzniti. Sele pred tremi dnevi so prijeli šest ljudi, ki so vlamljali. Zdi pa se, da ti niso bili edini °t>iskovafci železniških vagonov. štiri ljudi je odnesla voda v bližini vasi Pirane blizu Prizrema. NaTastla reka je odneha most, zato so si ljudje pomagali tako, d.i so kar prebredli roko. Oni dan je šlo več ljudi Preko reke- Nekega trgovca je votla odnesla, {oda mož je bil dober plavač in se je nazadnje jfi rešil na breg. Pač pa je voda odnesla voz s konjem. Na tem vozu so sedeli štirje kmetje. Da bi si prikrajšali pot daleč naokoli, je voznik menil prebresti reko. Toda nenadoma je konju zmanjkalo tal, voda pa je ?.e potegnila v sredo reke voz in ljudi. Ker nihče med njimi ni bil plavač, so vsi utonili. Dva mlada dečka sta se stepla zaradi dekleta v Subotici. Zvečer je šel 15 letni Geza Brandt v družbi tovarišev in neke dijakinje po cesti. Mimo se je pripeljal 14 letni Zvonimir Kralj, ki mu ni bilo všeč, da je bilo dekle v taksni družbi. Ustavil se je in pozval konkurente. naj se odstranijo. Takoj nato pa je napadel Geza in ga obdelal s pestmi. Za strašilo pa je potepnil še otroško pištolo in ustrelil. Kralj pa je mislil, da je samokres pravi pa je potegnil iz žepa svoj nožiček in ga zasudiil Zvonimirju v prša. Zvonimir se je zgrudil in obležal v krvi. Poklican je bil takoj zdravnik, ki je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman in da jo Zvonimir že izdihnil. Takšno dejansko obračunuvanje med zelenima dečkoma zaradi dekleta je vzbudilo v Subotici veliko razburjenje in presenečenje. Bivši upravnik železniških delavnic v Mariboru pred sodiščem Maribor, 28. februarja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne razprava, ki je zelo odmevala v krogih mariborskih železničarjev. Obravnavala se je na njej namreč afera iz delavnic državne železnice, ki se je pripetila že L 1935, zaradi nje pa sta prišla na zatožno klop 36 letni bivši ključavničar omenjenih delavnic Vladimir Verbič in pa 41 letni bivši vršilec dolžnosti upravnika v delavnicah inž. Josip Gruden. Verbič je bil obtožen, da si je prisvojil za 2063 din različnih kovinskih ostankov, ki so bili last delavnic, in sicer jih je odnesel na podlagi dovolilnic, katere mu je odobril takratni vršilec dolžnosti upravnika inž. Gruden. Obtožnica pravi, da je inž Gruden Verbiču te dovolilnice izdajal v zahvalo za to, ker ga je Verbič, ki je imel v ženskih krogih velika znanstva, seznanjal z raznimi ženskami. Na Verbiča so postali v delavnicah drž. železnic pozorni, ker je bilo znano, da trguje s starim železom, pa se je začela uprava delavnic zaradi tega zanimati za njegove kupčije. Kontrolni organi so ugotovili, da je uprava delavnic prodala Verbiču 566 kg stare železne pročevine in 580 kg starih vodogrevnih cevi za 1393 din. Pri preiskavi na domu obdolženca pa so železniški organi ugotovili, da je tega materiala dosti več, in sicer znaša previšek kar 2360 kg. Verbič je izjavil, da je ta material spravil iz delavnic na podlagi dovolilnic, ki mu jih je odobraval inž. Gruden, ki je takrat vršil posle upravnika. Take odobritve pa so proti železniškim predpisom. Verbič je pri današnji razpravi tajil vsako krivdo. Pravi, da je odvažal material samo zaradi tega, ker mu je inž. Gruden to dovolil ter mu je material celo ponujal. Naklonjen pa mu je bil samo zaradi tega, ker ga je seznanjal z raznimi ženskami ter ga celo vozil s kolesom na sestanke. Inž. Gruden se zagovarja, da je takrat, ko je on vršil posle upravnika, lahko kupoval star material vsak uslužbenec železniških delavnic, če je napravil prošnjo, katero mu je vršilec dolžnosti upravnika odobril. Ko je uslužbenec material odpeljal, ga je moral takoj plačati. Tudi Verbiču je podpisal dve taki dovolilnici, ne more pa razumeti, kako je potem Verbič odpeljal več materiala, kakor mu je bilo odobreno. Odločno zanika vsako krivdo, zlasti to, da bi bil Verbiču naklonjen zaradi tega, ker bi ga bil ta seznanjal z ženskami. Razprava je trajala od 10 do pol 2 popoldne ter od 3 do pol 7 zvečer. Zanjo je vladalo med železničarji ogromno zanimanje in je bila razpravna dvorana polna. Po več kot polurnem posvetovanju je stopil v razpravno dvorano senat in je predsednik, višji sodni svetnik Kolšek razglasil tole sodbo: Obtoženi inž. Josip Gruden iz Zagreba se oprosti, bivši ključavničar v delavnicah državnih železnic Vladimir Verbič ii Maribora pa se obsodi na pet mesecev In deset dni zapora, pogojno na dve leti. Uprava državnih železnic kot zasebni udeleženec se pa zavrne s evojim zahtevkom 2063.75 din na ]>ot civilne pravde. Obsojeni Verbič si je pridržal tridnevni rok za premislek, če sprejme kazen ali ne. Mariborski proračun soglasno sprejet Prvi proračun, ki mu ni nihče nasprotoval ali se glasovanja vzdržal Maribor, 28, februarja. Sinoči je imel mestni svet mariborski sejo, na kateri je razpravljal o novem proračunu za leto 1941. Posebnosti in zanimivosti tega proračuna smo v našem listu že nekajkrat obravnavali ter so zaradi tega našim čitateljem že znane. Proračun je predložil občinskemu svetu referent finančnega odbora mestnega sveta g. ravnatelj Hrastelj, v obliki obširnega ekspozeja, v katerem je zelo izčrpno obravnaval vse probleme občinskega gospodarstva. Posebno v sedanjih težkih in usodnih časih je vodstvo občinskga gospodarstva velika umetnost — dan za dnem »e porajajo nove naloge, za katere je treba iskati novih sredstev, pri tem pa se mora paziti, da se občanov ne obremeni z novimi dajatvami, saj še sedanje težko zmagujejo. Podrobno je obrazložil potrebe zvišanih izdatkov zlasti za socialne namene, potem potrebe po najetju dveh posojil za gradnjo tržnice in povečanje vodovoda, osvetlil je stanje občinskih dolgov, ki jih je občina najela vse v produktivne namene ter se lepo odplačujejo z dohodki podjetij, v katere so bila investirana. Končna svota mestnega proračuna znaša 56,666.810 din. Ekspoze mestnega >finančnega ministra« g. ravnatelja Hrastelja so občinski svetniki sprejeli z odobravanjem in živahnim ploskanjem, hoteč izreči na ta način priznanje za njegvo veliko in nesebično delo, ki mu ga vodstvo mestnih finančnih poslov nalaga. Nato se je vršila generalna debata, ki jo je otvoril mestni svetnik Petejan, sledil mu je nato m. s. Tone Kovačič, za njim industri-jalec Josip Hutter, potem pa Viktor Grčar. Izvajanja vseh govornikov so bila vseskozi stvarna in so izražala vodstvu mestne občine veliko priznanje za požrtvovalno delo na polju občinskega gospodarstva, socialne politike, prehrane in vseh drugih poslov, ki jih mestni občini nalagajo razmere in čas. Pozornost so vzbujala izvajanja industrijalca Hutterja, da bo naša tekstilna industrija po dosedanjih nakupih bombaža sodeč skozi celo leto primerno zaposlena, kar bi bilo za Maribor na j večjega gospodarskega pomena. Po generalni debati je dal župan dr. Juvan proračun v celoti na glasovanje ter je bil soglasno sprejet. Sledila je specialna debata, v kateri je občinski svet ooravnaval vsa poglavja proračuna enega za drugim, dokaz dalekovidnega in prevdarnega dela pri sestavljenju proračuna pa je, da tudi v specialni debati ni bila nobena postavka spremenjena. Končno besedo je imel župan dr. Juvan, ki je še enkrat obrazložil najbolj pereča vprašanja mariborske komunalne politike. Je to prvi mariborski proračun, ki je bil sprejet popolnoma soglasno brez opozicije in brez vzdržanih glasov. Mariborski občinski svet- Zasačeni tihotapci Maribor, 1. marca. Včeraj ponoči so orožniki na svojem obhodu v bližini Ruš naletel* na tri sumljive moške. Ko so jih hoteli ustaviti, so neznanci začeli bežati. Orožnikom se je posrečilo ujeti Franca Krajška iz Dobrove. Pri tem so našli 15 kg saharina. Tudi ostala dva sta imel? večje količine saharina, Krajšek pa njunih imen ni hotel Izdati. niki so s tem jK&azali, da se zavedajo resnosti časa in vedo, da je danes potrebna jx>polna sloga. Zato so tudi brez ugovora odobrili malenkostno zvišanje socialne doklade, zavedajoč se, da bo to zvišanje v korist najpotrebnejših meščanov našega mesta. ŠPORTNE VESTI V Planici je bilo včeraj 18 skokov nad lOO m Na planiSki skakalnici je bil včeraj prav rekordni dan. V zgodovini planiških skokov namreč še nikdar ni bilo doseženih toliko skokov čez 100 m. Vreme je balo sicer včeraj nekoliko oblačno, kar pa v ničemur ni škodovalo, še nasprotno, sneg je bil izvrsten. Vsi odlični nemški skakači so šli preko 100 m. Zlasti sta bila dobra Ottring in Kraus. Med slovenskimi skakači se je včeraj najbolj odlikoval Ivan Zupan (SK Bratstvo. Jesenice), ki je dosegel daljavo 96 m. To je doslej najdaljši skok, ki ga je dosegel slovenski skakač na planiški skakalnici. Zupan sicer ni obstal, vendar pa nam za jutri daje veliko upanje, da bo skakal odlično in postavil s Finžgarjem pač jugoslovanski rekord na planiški skakalnici. Nemci: Maier 91 d, 95, 100, 101 p. Palme 90, 100, 104 p. Lahr 98, 103, 103. Schneidenbach 88, 98, 93, 101. Goring 79, 102, 104, 106. Klopfer 92, 99, 100, 102, 101 p. Praus 98, 104 d, 102, 106, 101. H011 102, 94. Slovenci: Javornik 68 d, 62 p. Pribošek 73 p. Razinger 63, 69, Nedog 72 p, 75. Zalokar 69, 71. Novšak 83, 90, 85, 92. Zupan 87, 85, 96 p. Finžgar Rudi je imel včeraj nekoliko smole, kajti že takoj pri prvem skoku, katerega je izvedel z lepim doskokom, mu je ena noga malce zaostala in je padel, da se mu je nekoliko pretegnilo mišičevje v levi rami in vratu. Danes zato ni skakal, je pa upati, da ga bomo jutri zopet videli v naši elitni vrsti, ki bo postavila jugoslovansko rekordno znamko še malo više. Namizni teniški turnir za srednješolke Jutri bo table - teniški turnir za prvenstvo srednješolk, na katerem bodo sodelovale dijaikinje klasične gimnazije, realne gimnazije s Poljan, liceja, trgovskih šol ter učiteljišča. Igrale bodo v vseh disciplinah, tako: moštva (po dve igralki, ki bosta zastopali posamezne šole), dijakinje posamezno io v dvoje. Igre bodo vsekakor zanimive, kar bomo po dolgem videli, da se tudi šibkejši spol udejstvuje v tem lepem in mirnem športu. Turnir bo v telovadnici drž. klasične gimnazije od pol 10. dalje. Prijave se sprejemajo ravno tam do pričetka turnirja. mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Domači hranilniki, sodno - depozitni oddelek, posojila na hipoteke, menice, lombard Za vse hranilne vloge jamči Mestna občina ljubljanska Vremensko poročilo Kraj Barometer-sko stanje i empe-raturi » O' O ► ► «5 •a c « c c OC •a,-' Veter Pada- vine ■a« * a • 4 jfi c « £ (smer, j h kopt I S S s m 6 ► Ljubljana J68-6 6-2 1-6 78 9 SWi — _ Maribor 767-2 2-0 o-o 90 10 0 — — Zagreb 773-0 6-0 -4-0 90 0 0 — — Belgrad 774-2 5-0 -3-0 80 0 w, — — Sarajevo ? 76*8 7-0 -4-0 70 4 0 — — Vis 772-4 2-0 -1-0 70 0 ENES — — Split 7710 11*0 2-0 40 3 ENE, — — Kumbor 769-t 12-0 4-0 30 0 NE, — — Rab 771-6 8-0 3-0 50 4 0 — •— OD&rovnln 770-3 13-0 3*0 40 0 ENE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Najnižja temperatura na letališču je —3.5 stopinj Celzija. Koledar Danes, sobota 1. marca: Albin, škof. Nedelja, 2. marca: 1. postno. . Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Mestno sdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do f>onedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra št 7-1., telefon št. 41-52. Nastop Šentjakobskega gledališča na viški meščanski tali. Na prošnjo delovnega odbora šolske dijaške kuhinje na Viču v Ljubljani, ki preskrbuje dnevno 50 dijakov in dijakinj z brezplačnim kosilom, so se ljubeznivo odzvali igralci šentjakobskega gledališča, da uprizore Nušičevo igro v štirih dejanjih »Gospa ministrica« v sredo 5. marca ob 8 zvečer. Čisti dobiček ostane tej prepotrebni socialni ustanovi. Fantovski odsek Kodeljevo, vprizori v nedeljo, 2. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Petrovičevo dramo v treh dejanjih »Duše«. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici in na dan predstave od 10 do 12 in od 3 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Vabljeni 1 Darujte za sfarološki »Dom slepih« tavod sa odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana Gledališče mladih bo danes in jutri ob 8 zvečer uprizorilo v frančiškanski dvorani zabavno komedijo Iz angleškega življenja »Gospodar teme«. Komedija je delo Švicarja Pierre-a Car-raux-a in je bila v letošnji igralski sezoni v Zii-richu navdušeno sprejeta. Uprizoritev pripravlja tudi gledališče v Lausanni. Tuši Rajner, ki je komedijo prevedla, bo igrala glavno žensko vlogo. Moške vloge bodo gotovo z uspehom podali ostali igralci, ki so si že pri prejšnjih predstavah pridobili pohvalo kritike. K sodelovanju so pritegnjeni novi talenti, med katerimi dominira Hugo Florjančič, ki bo pokazal, da ima velike igralske zmožnosti, kateremu se pridružuje tudi priznani igr&lski talent g. Zajec L. Režija: Sintič. Predprodaja vstopnic danes in jutri dopoldne od 10 do 13 in popoldne od 15 do 18 v frančiškanski pasaži. »Barve v gorah«. Alpinistični klub »Skalar priredi v sredo, 5. marca ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v proslavo svoje 20 letnice predavanje Slavka Smoleja pod naslovom »Barve v gorah«. Predavanje bo spremljalo 210 barvnih diapozitivov iz naših alp. Predavanje bo izredno zanimivo in bo kvalitetno v vsakem oziru, tako da jo moremo priporočiti vsakemu ljubitelju fotografije in naših gora. Vstopnina bo: za sedeže j>o 8 in 5 din, stojišča po 3 din. Predprodaja v kinu Union. Preskrbite si vstopnice takoj, ker bo zadnje dni velik naval, to predavanje bo namreč pokazalo nove poti v naši fotografiji in je zalo zanimanje zanj ze sedaj zelo veliko. lij ubij ansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. 1. marca, sobota: Protekcija. Red A. 2. marca, nedelja: ob 15 Mali lord. Mladinska pred- stava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 3. marca, ponedeljek, zaprto. Opera. — Začetek ob 20. 1. marca, sobota: Carmen. Izven. Gostovanje altist - ke Elze Karlov&eve in debut sopranistke Manje Mlejnik-Sibinovičeve. 2. marca, nedelja: ob 15 Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 dinarjev navzdoL — Ob 20 Tri 6tare škatle. Izven. 3. marca, ponedeljek, zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 1. marca, ob 20: »Caričine Amazonke«. Red B. Nedelja, 2. marca: ob 15 »Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20 »Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. Murska Sobota Narodno gledališče iz Maribora »pet v Murski Soboti, V soboto, 1. marca bo drugo gostovanje mariborskega gledališča v Murski Soboti. To pot bodo mariborski igralci uprizorili zelo zabavno, duhovito in vseskozi napeto komedijo »Dva tucata rdečih rož«. Program Radio lij ubij ana Nedelja, 2. marca: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot) — 8 Naipovedi, poročila — 9.15 Rad. sal. ork. (vodi g. V. Novšak) — 10.15 Verski govor (g. p. dr. Gvido Rant — 10.80 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 11 Havajski kvartet, vmes pojo sestre Finkove (spremlja g. prof. St. Mihelčič) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi 13.02 Veseli domači zvoki: Rad. kom. zbor in Rad. ork. Dirigent D. M. Sijanec — 16.30 Smučarska telovadba in ZFO (g. inž. NeHma) — 17 Kmetijska ura: Sadovnjake gnojimo pozimi (g. Fr. Kafol) — 17.30 Po domače (plošče) — 18.15 Pevski zbor »Krakovo-Trnovo« — 19 Napovedi, porojila, objave — 19.30 Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Brede Sčekove poje gdč. Vida Rudolf, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje g. Franc Deržaj jn Rad. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovanski skladatelji (plošče). BIE. SEM V STALINOVI SLUŽBI Gertrude Gelbin ki * odkritjem kakega zločina ni imel nii posla, je bilo treba najti krivca, da so zapisnik lahko zaključili. To je bila ena najokrutnej-ših potez na GPU. S tem je nedvomno mogoče razložiti tudi usodo našega perzijskega učenjaka. V državi, kjer vidi samosilnik v vsakem izrazu drugačnega mnenja neposredno grožnjo proti lastni osebi, je seveda samo naravno, da skrivna polirija postane skoraj gospod nad gospodarjem. Zgodovina GPU drži v december 1917. Tedaj, mesec dni po prevratu, je Lenin poslal staremu poljskemu revolucionarnemu borcu Dzeržinskemu spomenico, v kateri je bil osnutek »Zakona za pobijanje protirevolucije, špekulacije in sabotaže«. Ta spomenica je pripeljala do ustanovitve izredne komisije s splošnimi pooblastili, da lahko pobija sovražnike holjševiške vlade. To izredno komisijo so po sestavi njenih ruskih *ačetnic poznali kot Čeko (Če-rezvičajnaja komisija). Po ateutatu na Lenina in po umoru boljševiškega voditelja Urickega po letu 1918 se je Čeka razvila v orodje nasilja in usmrčevanja v množicah. Prvi poglavar Ceke Feliks Dzeržinski je bil brezobziren, pa docela nepodkupljiv prevratnik. Med državljansko vojno je poslal v smrt neštevilne ljudi, ker je bil do dna duše prepričan, da ni druge poti za varstvo sovjetske vlade pred »razrednimi sovražniki«. Brez ozira na vse grozote, ki so v prvih letih boljševiškega prevrata zvezane z imenom »Čeka«, je Dzeržinskega in večino njegovih zaupnih pomočnikov navduševala samo fanatična vnema, da bi bili meč revolucije. Skrivne policije se je balo ljudstvo, niso se je pa bali tisti, ki so zvesto delali za sovjetsko državo. Ko se je Sovjetija vedno razločneje razvijala v celotnostno državo, ko je boljševiška stranka bila vedno bolj irtev tiste skrivne policije, katero je 1917 sama ustanovila, je Čeka vidno pridobivala vedno več moči. Strah je postal sam sebi namen, pogumno revolucionarje so polagoma nadomestili s trdimi, brezobzirnimi ter duševno pokvarjenimi rablji. Leta 1923 so ime Čeke spremenili v GPU, po ruskih začetnicah za ime »Združena politična vladna uprava«. Ta zamena imena naj bi bila ustanovo rešila mnogih nerazveseljivih spominov, toda novo ime je kmalu vlivalo več strahu, kakor staro kdaj koli prej. GPU je ostala v starih prostorih Čeke, v poslopju Lubianke. Pred prevratom je tam domovala neka zavarovalna družba. Prvotno zeleno poslopje na trgu Lubiaiki je bilo pet nadstropij visoko. Toda od leta 1930 so mu marsikaj prizidali, mu dodali tri nadstropja v rumeni opeki tor postavili novo, bahato, cnajstnadstropno poslopje na podnožju iz črnega marmorja. Glavni vhod v Lubianko je še vedno skozi staro poslopje. Pri vratih je velik relief Karla Marxa. Jo tudi že nekaj vhodov iz stranskih ulic. Če se pogleda natančno, so vsa poslopja v neposredni soseščini last GPU in samo njeni ljudjo prebivajo tam. Poslopja GPU na trgu Lubianka, skupina starih in novih hiš, ki stoje na vzpetini, tvorijo eno najlepših in najopaznejših značilnosti v mestu. Skozi glavni vhod s trga imajo dostop samo najvišji uradniki GPU. Navadni državljani si morajo preskrbeti prehodnico, ki jo dobiš v pisarni ob cesti Kuzneckega mosta, nasproti ministrstvo za zunanje zadeve. Pisarna je navadno nabito polna sorodnikov, žena in prijateljev jetnikov, ki prosijo dovoljenja, da bi jih smeli obiskati ali jim poslati zavojčke z živežem in obleko. Pogled na čakajoče vrste označuje sovjetsko politiko v vsakokratni tedanji dobi. V prvih letih boljševiškega gospodstva sl videl žene častnikov in trgovcev. Pozneje so prevladovalo žene zaprtih inženirjev, profesorjev in tehnikov. Leta 1937 sem pa videl dolge vrste sovjetskih ljudi, ki so ml bili najbližji: žene in sorodniki mojih prijateljev, tovarišev in sodelavcev. Po dolgih temnih hodnikih v Luhianki stoje straže na vsakih 20 korakov. Prehodnico najmanj trikrat pregledajo, preden je nanjemu človeku dovoljeno, da stopi v uradni prostor GPU. Tam, kjer je bilo nekoč dvorišče starega poslopja, je čeka uredila posebno ječo za važne politične ujetnike. Večino jih iniflj*1 zaprtih v samnicah. Danes pravijo tej ječi »izolator«. Okna v *c' lici bo s širokimi zabojastimi napušči nad železnim omrežjem tako zagrajena, da spuščajo v celico samo ozek trak svetlobe. Jotnik nikakor ne more pogledati ne na dvorišče, ne na nebo. Na povelje bo sonce zahajalo dve uri pozneje S 5. majem bodo tudi v nezasedeni Franciji ure naravnane po novem nemškem času Tudi sedanja vojna je v Evropo prinesla marsikakšno novost. Ena je bolj nenavadna in nepričakovana, pa morda tudi nezaželena kot druga. Vse naj bi postalo čimbolj praktično, piedvsem pa v »kladu z novimi razmerami. Celo z dnevnim časom, oziroma z njegovim štetjem človek ni več zadovoljen. Zdi se mu, da je prejšnji način štetja postal nepraktičen. Niti to mu ni več prav, da bi dnevni čas začeli šteti od polnoči naprej, delovni čas pa približno od trenutka, ko se zdani. Hoče, da pride polnoč prej in da zjutraj sonce več ne vzhaja ob isti uri kot zdaj. Sicer pa se na zelo enostaven način lahko doseže, da je »zjutraj bolj zgodaj dan«, kakor pravijo pri nas na kmetih, ko hočejo povedati, da je treba iti na delo Pomakniti je le treba kazalec na uri za 60 minut naprej in že se bo »dane, to se pravi delo, moralo začeti eno uro prej, na primer namesto ob šestih, že ob petih po prejšnjem časovnem štetju. Za eno uro bo manj spanja, čeprav bo kazalec na uri kazal prav tako šest kot prej. Tudi sonce ne bo več vzhajalo ob isti uri, pač pa toliko pozneje, za kolikor smo uro pomaknili naprej. Človek torej ni več zadovoljen niti z dosedanjim vzhajanjem in zahajanjem sonca. Tudi sonce naj bi se pokoravalo volji sodobnega človeka, ki je zadnje čase postal od sile »praktičen«. Francija je po svojem nesrečnem porazu morala doživeli v tem pogledu še zlasti nenavadne stvari. Zdaj beremo v pariškem časopisu »Pariš Soir«, da bo sonce v Franciji zahajalo 5. maja ob 21.10 in ne več ob 19.10 kot doslej vsako leto. Poročilo pravi nekako takole; Opolnoči med 4. in 5. majem bomo pomaknili svoje ure še za šestdeset minut naprej. Tako bomo tedaj s časom že celi dve uri pred tistim, kakor je preračunan po poldnevniku, ki gre skozi londonsko zvezdarno Greenwich. Kadar bo v Greenwichu sonce »na sredi«, na najvišji točki ali s strokovnim izrazom v zenitu, to se pravi, kadar bo ura res poldne, bodo naše ure kazale že dve popoldne, oziroma pri nas bo poldne, ko bo v Londonu šele deset. Prvi tak poskus so izvedli že za časa prejšnje svetovne vojne, ko so pomaknili kazalec na uri za 60 minut naprej. Potem so to storili tudi v jeseni leta 1939. Tedaj je bilo rečeno, da bo to veljalo le za zimski čas, ker da se delovni čas pozimi drugače prepozno začne in zato delavci po tovarnah in drugod premalo narede. Po zadnji ' ’ " vojni med Francijo in Nemčijo pa so Nemci sklenili izenačiti čas v zasedenem delu Francije s tistim, ki je v veljavi zdaj v Nemčiji. Ukazali so v zasedeni Franciji pomakniti ure za 60 minut naprej. Dne 5. maja letos pa bodo ure tudi v nezasedenem delu Francije uravnane po novem srednjeevropskem času, tako da med obema Francijama tudi v tem pogledu ne bo nobene razlike več. Od tega dne dalje bodo tudi ljudje na nezasedenem ozemlju prikrajšani še za eno uro spanja, kajti budila jih bo po novem času. Sonce bo tedaj vzhajalo ob 6.26 namesto ob 4.26, zahajalo pa bo ob 21.10 namesto ob 19.10. Meseca junija bo potem svetlo približno do desetih zvečer in se bodo tako Se pri dnevu končavale gledališke predstave. Tako Parižani tudi ne bodo imeli več izgovora za ponočevanje. Sicer pa za ponočevale zdaj tako niso več primerni časi. Na drugi strani pa se bo vsak zavedal, da je pametneje, če gre prej spat, kajti časi zahtevajo zdaj tudi v Franciji za vse »bolj zgodaj dan...« Zelenica Siwa, vrt 160.000 palm Eno najmočnejših angleških oporišč v egiptsko-libijski puščavi Zgodovinsko znana zelenica Siwa, ki je bila svojčas dostikrat izpostavljena italijanskim zračnim napadom, je eno najmočnejših oporišč Velike Britanije v egiptsko-libijski puščavi. Siwa, kjer je nekdaj stalo Jupitrovo oziroma Amonovo svetišče, je največja in najlepša oaza v južnem delu brezkončne puščave. Od te zelenice drže ceste v Marsa Matruh ob Sredozemskem morju in v Sollum, prav tako pa tudi v Džarabub v Cire-najki. Poleg tega gre od zelenice Siwe cesta tudi v Aleksandrijo in proti še južnejšima oazama Daila in Dakhla. Siwo so Angleži že leta 1935. utrdili in jo preuredili v veliko vojaško taborišče ter skladišče an- | gleške vojske. Že tedaj so izvedli obsežna vojaška I dela. Zgradili so letališče ter negovali tudi palmove nasade, ki krase to zelenico. Siwa ima nad 160.000 palm. Tudi Džebel Musa, stolpi, kjer so domačini pokopavali svoje mrliče, je utrjen. V pečinah in jamah oaze je shranjenega mnogo orožja in muni-oije. Siwa im Aghurmi sta obdana z močnimi utrdbami in čez tri ovire ne more prodreti noben tank. Urejena je tudi radijska postaja, v podzemnem skladišču pa je mnogo živil. Vse to je skrito v gostih palmovih nasadih. Zelenica Siwa je 50 km dolga, sami palmovi nasadi pa segajo v dolžino 12 km. Vsa oaza je široka približno 4 do 6 km im ie ena nninomemb- 6 Tatjana Farčiceva, po sodbi jugoslovanske kritike ena najdarovitejših naših plesnih umetnic, bo nastopila v ljubljanski operi v petek ?. marca z izbranim programom, med drugim s plesno stvaritvijo »Pesem nad pesmimi« po Hiindlovem »Largn«. Sli&a jo kaže v Straussovem .Pomladnem valčku«, eni njenih dovršenih točk, ki jo bo tudi plesnla v Ljubljani. Drugi dan je Tom pozabil vse nevšečnosti, konec tedna pa je že imel posla z novim poskusom. S sestrico Tannie, neločljivo svojo tovarišico, je skoval načrt, da bo naredil hišni brzojav. Ves razburjen je pravil: »Pošiljal bom novice iz kleti v tvojo sobo, Tannie. Z Morsejevi-mi znamenji. Imela boš posebna lastna znamenja za klic. Tvoji znamenji bosta T in A ...« Tannie je bila navdušena: »Lastna znamenja?« »Da, lastna znamenja: črta, pika, črta, to pomeni T in A. Zdaj bi potrebovala samo še bakrene žice. Stavil bi, da je ima gosjxxl Mc. Carney na pretek.« Tannie je predlagala: »Pojdiva na postajo, da ga vprašava.« In takoj sta krenila na železniško postajo v Port Huronu. Čakalnica je bila prazna, v pisarni pa je sedel poleg brzojavnega stroja gospod Mc. Carney, ki je bil nameščen v Port Huronu kot načelnik postaje, vratar, prodajalec listkov in brzojavni uradnik — vse v eni osebi. Gospod Mc. Carney je nenadno začutil, da ga nekdo opazuje in je vzdignil glavo od svojega dela. Pred oknom sta stala Tom in Tannie, pritiskala nosove na steldo in navdušeno bulila v tiskajoči stroj na mizi. Mc. Carney se je namrščil. Spet ta Edisonov kričači Odkar so ga vrgli iz šole, se kar naprej vrti okoli brzojavnega urada! Mc. Carney je sklenil, da krene iz pisarne in da bo pazil, da ne bo Tom urezal kake neumne. Tom in Tannie sla se mu prijazno smehljala ter mu mahala skozi okno. Mc. Carney jima je vrgel tako besen pogled, da sta jo kar ucvrla in šla čez čakališče na rob postaje. Tam sta obstala m gledala, kako lokomotiva vleče tovorne vozove na stranski tir. Potem sta se vrnila pred brzojavni urad. Mc. Carney je bil ravno vstal, da pozdravi neko ženo z otrokom v naročju. Tannie jo je spoznala in rekla: »Tom, to je gospa Mc. Camey-jeva. Kdo ve, kaj išče ob takem času tu?« Gospa Mc. Carneyjeva je pritisnila robček na obraz in vzdihovala: »Oh, ta zob! Moram k dr. Pen-derju, da mi ga izdere. Ali boš med tem popazil na otroka?« Mož jo je miril: »Kako da ne, samo pojdi!« Spremil je ženo do roba postajališča. Tom je gledal skozi okno v pisarno ter govoril Tannie: »Glej, Tannie, bakrena žica, tamle v kotu. Prav takšna, kakor jo potrebujeva midva.« Ni ji dalje pravil, toda Tannie ga je takoj razumela, kaj misli. Zlezla sta skozi okno, ki je bilo samo priprto, v pisarno, ter se začela razgledovati po sobi. Tedaj sta oba hkrati obstala z očmi na brzojavnem stroju in se takoj spogledala. Tom je stopil do mize ter previdno prijel za vzvod pri stroju. Za poskušpl<> ga je malo premaknil, kakor aa hoče videti, če gre. Potem je pomigal sestri, ki je zlezla k njemu, in mu šepnila: »Tom, sporočiva kam kako novico...« (Dalje.) Tannie in Tom sta sedla za mizo brzojavni in Tom je začel pritiskati na stroj Odšel sem v svojo pisarno. Komaj kake pol ure pozneje je prišel mlad mož z naočniki, učenega videza, ki je delal v naši skupini za Bližnji Vzhod. Ni bil član stranke in so ga našemu oddelku dodelili le, ker je znal perzijsko. V očitnem strahu je začel: »Poslušajte, Krivicki, kličejo me h GPU.« Vprašal sem ga: »Zakaj? Saj vi vendar niste nikdar v dnevni službi, kaj ne?« Odgovoril je: »Seveda ne, saj bi mi je tudi ne zaupali. Jaz vendar nisem član stranke.* Učeni mladi mož je šel na zmembo z GPU in se ni nikdar več vrnil... Več dni pozneje so manjkajoči pečat »našli«. Prepričan sem, da ga je GPU ukradla, da bi Obveščevalni službi nekaj obesila ter Politični odbor prepričala o tem, da mora GPU svoje vohunsko delo raztegnila tndi na naš oddelek. Obveščevalna služba je ljubosumno varovala svojo neodvisnost in je bila eno zadnjih koles v sovjetskem stroju, ki je padlo v roke skrivni policiji skoraj deset let po tem izzivalnem poskusu v mesecu januarju 1926. Posebnost GPU j« bila, da si je izmišljala neljube dogodke take vrste. Treba je bilo holjševiško diktaturo in potem Stalina »aniega prepričati o tem, da je nadaljnji obstanek obeh odvisen samo od nepretrgane čuječnosti GPU. S tem je hotela GPU svojo oblast širiti vedno dalje, dokler ni bila država v driavi. Ko je bila »preiskava« take vrste začeta v določen namen, Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja nejšiib vojaških oporišč v puščavi. Najpomembnejša cesta je tista, ki drži v Marsa Matruh. Ob njej so številne utrdbe, ki, imajo izkopane vodnjake. Najdaljša je cesta v Aleksandrijo. Poti skozi puščavo so tudi zelo nevarne, ker je v njihovi bližini znano močvirje El Quatara, ki leži 60 do 140 m pod morsko gladino. Oddelek angleških vojakov, ki se je podal proti tem močvirjem, je brez sledu izginil z oklepnimi vozili vred. Tudi oaza Siwa sama" leži 30 m pod morsko površino. Ta zelenica je igrala veliko vlogo že za časa Aleksandra Velikega, ki so ga egipčanski svečeniki proglasili za Jupitrovega oziroma Amonovega sina, vendar je bilo njegovo truplo nazadnje le pokopano v Aleksandriji. Vse za francosko čast Švicarski list Basler Nachrichten piše o odnosih med francosko in nemško vlado tole: »Vichy se prav tako dobro zaveda, da mora mirno čakati na razvoj sedanjega stanja, kakor se zaveda, da se ne bo odtegnil nobeni določbi premirja. Angleži so se zmotili, ker niso verjeli maršalovim besedam. V Mčrs-el-Kebiru in Dakaru so Francozi dokazali, da so trdno odločeni braniti svoje ladjevje ra svoj kolonialni imperij pred katerim koli napadalcem. Zmagovita obramba Indokine je nov dokaz te neomajne volje. Lani v juniju bi mogel maršal Pčtain doseči veliko ugodnejše pogoje premirja; toda ljubša mu je bila francoska čast. Tudi danes ne bo storil ničesar, kar bi jo po njegovem mnenju oskrunjevalo. Lojalno hoče izvajati pogodbo, ki mu jo nalaga pre-—-!~t od nje pa se nikakor noče oddaljiti.« Bivši španski kralj Alfonz XIII., ki je zaradi srčne slabosti včeraj opoldne v rimski bolnišnici umrl. Nemške zasedbene oblasti so v Franciji dozdaj zasegle za 25 milijard dinarjev železniških voz, torej dve tretjini vseh železniških voz, ki jih je Francija imela. Od ostale tretjine je pa samo 25% voz v nezasedeni Franciji, kar še povečuje stisko pri prehrani in pri preskrbi prebivalstva, poročajo radijske postaje družbe Columbia. Za Ja«o.tev.a«ke UnktTH . Llohll.ol Jote Rraoiart* - l.da|a