stev. 182 rama umu f tfnM (UM arah n bani v Trstu, w »rado 3. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotink letnih xm Izhaja — lzvzeaS ponedeljek w vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica «r. rrančifta Asiikega Stev. 20. L nadstropje. Dopisi naj te poSljajo ured-ciltvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaj«. — fedajatdj in odgovorni urednik Štefan O od ina. — Lastnik konsordj Usta BdinostL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—-9 pol Uts L 32.— in cel % leto L 60.*. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti eae kolone (72 mm), — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 43 sto t, osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L. 1.—, oglasi dena.nlli zvtodov • mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izkljuSao upravi Edinosti, v Trstu, uit :a sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57. Dobre valute Skoro bomo morati uvrstiti med naše molitve še eno prošnjo. »Reši nas gos spod toče, ognja, povodu j i in — dobre valuto!« Ameriške Z edin j ene države, dr* zave južne Amerike, Britanije, Švica, Holandija, Švedska in Norveška: vse te države imajo zdravo in visoko valuto. In vendar preživljajo težke gospodarske krizo, ki jim ni primere. Radi popolnega zastoja vsega promet ta so konkurzi na dnevnem redu. To? varne ustavljajo delo, delavci so brez zaslužka. Socialna beda, glad in vse druge, strašne posledice so naravnost neizogibne. Nihče ne ve, kaiko bi se mogli rešiti iz tega položaja. V teh stiskah so vse zma» govite in neutralne države. Švedska, ki je imela pred pol leta še mnogo odvisnega kapitala, trpi sedaj na pomanjkanju denarja. Norveška, ki je za časa vojne zaslužila s plovbo prava bogastva, je izgubila ta izdatni vir do« hodkov, ker je tolika preobilica inozem* ske tonaže, ki je cenejša, da poedina plovb na p skega vprašanja. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da se italijanska vlada nahaja pred dovršenim činom, ki ga smatra za pravno stanje, kateremu manj* ka potrditev s strani zaveznikov. Ker ni prišlo nikdar do razprave o črnogor skem vprašanju, bo vlada podpirala, po liberalnih sporočilih Italije, ono rešitev, ki jo bo želela večina črnogorskega na* roda. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da sprejema resolucijo senator* jev Tittonija. in Schanzerja, s katero se vladi kratkomalo izraža zaupanje. * Caviglia je z ozirom na to izjavil, da bo glasoyal proti vladi Isto sta izjavila tudi senitor Giardinoin Thaon di Revel, kateri je svoj čas glasoval proti rapallski pogodbi. Predsednik je nato stavil na glasovanje Schanzerjevo resolucijo, ki je bila sprejeta s 146 glasovi proti 17. V poslanski zbornici. — Mandat istrske* ga poslanca Pogatschnigga potrjen RIM, 2. V poslanski zbornici se nada* ljuje razprava o uradniški reformi. Na včerajšnji seji je prišlo do hudega prere«* kanja mei fašisti in komunističnim po* slancem Tuntarjem, ki je poudarjal, da postopa italijanska burokracija z novimi pokrajinami kot z osvojenimi kraji in da ne spoštuje niti onega, kar je tam še dobrega. Na včerajšnji seji je tudi naznanila komisija »za verifikacijo mandatov, da je bil mandat istrskega italijanskega poslanca Pogatschnigga... potrjen. Pogajanja med fašisti in socialisti RIM, 2. Pogajanja med fašisti -in so» cialisti se nadaljujejo. Včeraj je pred* sednik zbornice De Nicola sprejel naj* prej zastopnike fašistov, a nato tajnika socialistične stranke Baccija. Fašisti so zahtevali, da naj socialisti točno pojas* nijo svoje odnošaje nasproti ljudskim ardiitom, kakor tudi da naj obljubijo, da ne bodo dali več izvešati rdečih zastav na občinah, ki so v njihovih rokah. Tajnik socialistične stranke je izjavil, da ne zavzema socialistična stranka ni* kakega stališča nasproti tej organizaciji. Kar pa se tiče zahteve glede izvešanj a rdečih zastav, je poudarjal, da je socži* listična stranka ne more nikakor spre* jeti, ker ne namerava zatajiti svojega dosedanjega dela. . De Nicola se je pozneje zopet sestal s fašistovskimi zastopniki, ki so vzeli na znanje Baccijevo izjavo glede ljudskih arditov, niso pa hoteli odstopiti od zahteve glede zastav. Toda končno se je <^>segel sporazum v zmislu, da bo uredil stvar De Nicola sam. Z ozirom na Baccijeve izjave glede ljudskih arditov je zanimivo, kar piše o stališču socialistične stranke nasproti ljudskim arditom uradno glasilo sociali* stične ttranke »Avanti!«. »Pojasniti ho* Ljudsko arditstve, plod proletarskega čustvovanja in hrepenenja, ni nauk ne metoda. Zato je nad vsemi političnimi strankami in izven njih. Vp&ani so v organizacijo ljudskih arditov socialisti anarhisti, republikanci, sindikalisti in nadstrankarji. Vpisano je fcudi aiekoE* ko komunistov, čeravno jim je to pre* povedano od groznega izvršilnega odbo* ra, ki hoče sam sestaviti svoje čete. Ljud* ski arditi, polni čustev in hrepenenja, si morda preveč ustvarjajo glede možnosti zaustavitve oboroženega reakcionarnega gibanja, ko je to, kakor je v resnici, po* magano in zaščiteno od države. Dokler bo na krmilu buržoazija, je bo izrabljala, tudi nasilno proti delavskim slojem. In ni kolov in bodal ljudskih arditov, ki bi mogli kaj narediti proti strojnicam, to* povem, aeroplanom, države*orožni!ka in njenih braniteljev. Vendar pa ima prostovoljna m hitra ustanovitev te ljudske milice političen nomen, ki ne more uiti pozornosti) vlade, kakor ne uhaja socialistični stranki.« Slavni tenorist Enrico Caruso umrl NAPOLI, 2. Davi ob 9*5 je umrl po vsem svetu znani tenorist Enrico Caru* so. Bolezen, težko pljučnico, sii je nako* pal v Ameriki, kjer je dosegel višek slave a tudi ktico smrti Napoljski naj boljši zdravniki so zastavili vse sile, da bi ga rešili, toda zastonj. Ob 8 bi ga bili morah še enkrat operirati, toda med* tem se je njegovo stanje tako shujšalo, da ni bito misliti na operacijo. Ob 9'5 je izdihnil v prisotnosti svoje stare matere, brata isi sestre. Slavni umetnik se je rodi! 1. 1873. v Napolju. Začel je peti že kot 10*letni de* ček v cerkvi. Pozneje je nastopil tupa* tam v kaki družini. Kot 19*letni mlade* nič se je začel učiti petje pri učitelju Kmalu nato je šel k vojakom, kjer pa ga je iztaknil neki major, ki ga je prego* voril, da se da zastopati v vojaški' službi od brata, a sam da se popolnoma po* sveti petju. Z 22*tim letom je nastopil v »Teatro Nuovo« v Napolju, kjer je na prvi mah osvojil občinstvo. V malo letih je postal svetovno znan tenorist in bo vest o njegovi smrti sprejeta z obžalovan njem po vsem sveto. Zažigale i milanske sodne palače še vedno neznani MILAN, 2. Kakor znano, je sodna pa* lača kmalu po zaključitvi procesa proti anarhistu Malatesti in njegovim tovari* še m, ki se je končal ,z oprostitvijo vseh obtožencev, zagorela s treh strani. Prvi sum je pade! na oncv katerim se je zdela sodba preblaga, toda oseb, ki so podteknile ogenj, niso še našli« , llhslfla Spor med Anglijo in FiSncijo rešen. — Vrhovni svet se sestane v ponedeljek 8. avgusta LONDON, 2. Lloyd George je odge-varjal v dolnjii zbornici na neko vpraša* nje o odnošajih med Anglijo in Franci* jo. Srečen sem — je rekel Lloyd George da vam morem naznaniti, da smo dosegli povoljen sporazum s francosko vlado glede sestanka vrhovnega sveta; ki imel razpravljati o vprašanju Gornje Šlezije. (Odobravanje.) Vrhovni svet se >o sestal v Parizu dne 8. t. m. in bo od* očal o izidih ljudskega glasovanja in o poročilih m edz a v eraišk e komisije. Vr* lovni svet bo tudi odločil, ali naj se v Gornjo Šlezijo pošljejo pojačenja ali ne. Medtem so zavezniški poslaniki napra* vili v Berlinu primerne korake pri nem* ški vladi. Angleška vlada zasleduje samo en cilj, t. j. da se vprašanje Gornje Šle* zije reši pravično na podlagi izida ljud* skega glasovanja v smislu versailleske mirovne pogodbe. Neki poslanec je zahteval, naj bi se na prihodnjem sestanku vrhovnega sveta govorilo tudi o vprašanju sojenja vojnih zločincev. Llovd George je odgovoril, da bo najbrže tudi to vprašanje na dnev» nem redu. Neki drugi poslanec je zahte* val, naj se razpravlja tudi o vprašanju Wilne. Ministrski predsednik mu je od* govoril, da je bilo to vprašanje prepu* ščeno Zvezi narodov. Angleški predlog o pripravljalni konfe* renči zavrnjen. — Lk>yd George pojde v Washington LONDON, 2. »Morning Post« objav> lja vest svojega washingtonskega dopis* nika, ki poroča, da so Zedinjene države odklonile angleški predlog, naj bi se pred washingtonsko konferencoi vršila posebna pripravljalna konferenca priza» detih držav. - »Daily Express« zatrjuje, da bo Lloyd George šel meseca novembra v Wa* shingtonu kot zastopnik angleške vlade na konferenci za razorožitev. Indijci proti obisku angleškega prestolonaslednika LONDON, 2. Glasom neke brzojavke, ki jo je prejel »Daily Herald« iz Bom* bay*a, je sklenil stalni odbor vseindij* skega shoda, da bodo Indijci bojkotirali waleskega princa, Id ima obiskati Indijo letošnjo zimo. Bojkot bi se vršil na ta način, da bi ljudstvo ne prišlo k slavno* stan, ki se bodo priredile pri tej priliki. Franclla Briand sklical vrhovni svet za 8. atvgtssta PARIZ, 2. Ministrski predsednik Briand je razposlal tekom včerajšnjega dneva vsem prizadetim vladam pova* bila k sestanku vrhovnega sveta, ki sc bo vršil v Parizu dne 8. t. m. Portugalska Nova revolucija na Portugalskem LONDON, 1. Listu »Daily Maik po* ročajo iz Vigo: Glasom vesti, ki so pri* šle iz Portugalske, je prišla včeraj vsa posadka v Lisaboni iz vojašnic ter je za* sedla uKce in trge. Na glavnih ulicah so bili postavljeni topi. RIM, 2. Portugalsko poslanstvo javlja: Do tega hipa ni prejelo portugalsko po* slanstvo nikake vesti o nemirih na Por* tugajskem. Vsled tega se misli, da so to* zadevna poročila neutemeljena. Grška Podrobnosti o razvoju zsdnje grške ofenzive ATENE, 2. Vojni dopisnik lista »Po* litea« poroča sledeče podrobnosti o er* skem pohodu v Mali Aziji: Sovražnik se je bil utrdil na položajih v trikotu kuta* hi j a * Eskišehr * Sidi Gazi. Cilj grške ar* made je bil, da se sovražnikov odpor zlomi v čim krajšem času. Glavni štab je opustil načrt napada od spredaj in se je odločil za obkolitev z juga. Dne 11. julija zjutraj so bile vse grške divizije pripravljene na odhod. Druea kolona > prehodila 57 km in je zasedla prelaze, ki vodijo proti ravnini okoli Aiium Kara* hisarja. En armadni zbor je prodiral pro* ti Eknauli Dagu, dočim je korakal neki neodvisni oddelek proti Kutahtji, da bi napadel Turke od spredaj. Neki drugi armadni zbor je prodiral proti Kutahiji od severovzhoda. Slednjič je imela ena kolona nalogo, da se udari s sovražni* kom jugovzhodno od Chiosa. Sovražnikov odpor je bil prvi dan zelo slab. Dne 12. julija je XII. divizija! za* vzela Afiuim Karahisar in je še isti večer odkorakala dalje. V m^stu je ostala IV. divizija. Dne 14. julija se je sovražnik prvi krat resno uprl grškemu armadne* mu zboru, ki je prodiral južnovzhodno od Kutahije. Dne 15. julija je ena grška divizija, ki je prišla z desne strani, ob* kolila sovražnikovo krilo in ga strla. Vsled tega so padli vsi turški položaji južno od Kutahije v roke Grkom in uso* da Kutahije je bila gotova. Dne 17. juli* ja so se pojavile severno od Kutahije grške kolone, k? so prihajale od Bruse. Sovražnik je tedaj prekinil borbo in se je začel v neredu umikati proti Eski* šehru črez prelaz Turmandag. Neka neodvisna kolona je vkorakala v Kii* tahijo še isti večer. Dne 19. julija je padel Eski*Šehr in 20. julija se je so» vražnik začel umikati proti Angori. Grki hočejo vzeti Angoro ATENE, 2. Atenski dopisni urad jav* lja-: Dasi ni bilo še objavljeno nikako uradno obvestilo o velikem posvetovat nju, ki se je vršilo v Kutahiji, se da ven» dar sklepati, da je veliki vojni svet skle* nil, da se ima zavzeti Angora, ki je glavno mesto nacionalistične Turške fn sedež Kemaiove vlade. Grška. Grška armada je sedaj 200 km cd Angore. Po* hod bo naletel na resne težkoče kakih 100 km od te turške trdnjave, ker pelje od tam proti Angori le ena sama cesta. Bilo pa je ukrenjeno vse potrebno, da bo prevoz hrane zagotovljen. Grški gliv* ni štab se je nastanil v Adoslesu. Ne* katera znamenja kažejo, da se bo Kemal paša skušal upreti na vzhodnem bregu reke Sanegarios. Nov pohod se bo1 začel v prvi polovici meseca avgusta. Kronika nasilstev ZLORABA URADNE OBLASTL TEŽKA TELESNA POŠKODBA Iz Klanca. Zdi se, da občinski komisar Urizio namerava nadaljevati strahovla* do, ki smo jo imeli v volilni dobi. Kakor znano, je na dan volitev njegov sin Bruno streljal s puško na naše volilce. Stotine prič je to videlo in našH smo tudi dovolj prič, ki so kljub vsemu imele toli* ko poguma, da so to na pristojnem me* stu izpovedale. Te priče so podvržene sedaj neprestanim šikanam s strani ob* činskega komisarja. Komisar hoče iz njih izsiliti preklic njihove izpovedi, da tako obvaruje svojega prenapetega sina pred posledicami protizakonitega dejanja. Pri tem pomagajo gospodu občinskemu komisarju gospod gozdar Giurco in crožniški briadir v K lancu s svojimi orožniki. Priče se pozivom gospoda ko* misarja nc morejo ustavljati, ker jih pri* dej o vedno klicat orožniki. Prav bi bilo, da bi orožniki zahtevali od prič izpo* vedbo v okolnostih'dejanja in nato po» slali te izpovedbe pristojnemu sodniku. To zahtevamo. Toda to se ne bo zgodi* lo. Gospod komisar in njegovi pomagači zahtevajo od prič, naj prekličejo, kar so izpovedale, in naj podpišejo izjave, da nso ničesar videle. Pri tem so priče iz> postavljene vsakovrstnim nasilstvom. Omenjamo najtežji slučaj: Andreja Cergola, starčka, ki je prekoračil 70. leto, so odvedli, ko je odločno izjavil, da bo vedno izpovedal resnico in da ničesar ne prekliče, v bližnji gozd in tam sta ga omenjeni Giurco in neki orožnik pretep* la do krvi. Ljudstvo je vse zbegano ter kliče na pomoč. Zahtevamo od gen. civ. komisarja, da napravi red. Naj se uvede stroga preiskava. Takoj se morata orožnižki brigadir in omenjeni Giurco odstraniti. Če ne zadostuje gosp. gen. civ. komi* sarju izjava, ki prihaja od slovenske Stranj, naj vpraša za mnenje poštene Italijane, ki vedo, kaj se godi v Klancu. Imenujemo le podgrajskega občinskega komisarja, ki gotovo ni na sumu, da nc bi bil izvrsten Italijan. Čas bi bil, da so tudi gospod občinski komisar Urizio pod* uči, da doslej nima še oblasti sodnika. Čas je torej, da končajo te barbarske razmere. Našim poslancem v Rimu priporoča* mo zadevo v pretres. 11. in lil. Merntimla m. Turčija Turki trdovratno trdijo, da so Grki tepeni CARIGRAD, 1. Iz Angore poročiajo, da so bili Grki pred Si vri * Hisarjcm poraženi vcT da se grška armada umika proti Eski* šehru, poščajoč na bojišču veliko orožja, streliva in mnogo ujet* nikov. ~ Poveljniki kavkaške, turkestanske in ciBcijskle armade so dobili povelje, naj pridejo s svojimi četami na grško bo* j išče. Pričakujejo se važni dogodki. ^ Japonska Japonska bo povrnila Kitajski Šantung PARIZ, 1. Japonski poslanik v Pekin* gu, ki se odpravlja na Kitajsko, je rekel »Temps«*ovemu dopisniku, da gre na Ki* tajsko z namenom, da bo pridno delal za sporazum med Japonsko in Kitajsko. Povrnitev polotoka Šantunga je najvaž* nejše vprašanje, ki se ima rešiti. Posla* nik upa, da bodo neposredna pogajanja med Japonsko in Japonsko imela po* poln uspeh. 0 slovenski družini slovenski Jezik!! Na koncu II. članka sem omenil, da priporoča tretja internacionala politično revolucijo kot sredstvo za dosego nove* ga skupnega gospodarstva aH komuniz* ma, 'Ne govori siter izrecno o »politična« revoluciji, marveč le prosto o revoluciji, a vendar je jasno, da se mora pod tem občim pojmom razumevati le »politična« revolucija, kar nam dokazuje že dejstvo ruske prolctarske revolucije same, ki je bila čisto politična. Govoriti namreč, da potom revolucije (brez poudarka »politična«) pridemo do komunizma, je nesmiselno, ker je komu* nizem sam na sebi že revolucija v pri* meri s sedanjim gospodarskim redom ili reči »potom revolucije do komunizma« bi pomenilo isto, kakor da rečemo »po* tom komunizma do komunizma«, torej nesmisel. ___ Pravi pomen revolucionarnega gesla tretje internacionale je in more biti to* rej edino le sledeči: potom politične revolucije do gospodarske revolucije. In res se vsa ruska proletarska revolucija izvršuje po tem osnovnem programu. Ali ne pomeni to postaviti Marxovo osnov* no načelo o zgodovinskem materializmu naravnost na glavo? Zgodovinski mate* rializem pomeni namreč v glavnem sle* deče: vsak družabni red je le prirodna posledica materialnih, torej gospodar* skih pogojev, v katerih živi v danem zgodovinskem trenotku človeška družba in vsaka sprememba človeškega dru* žabnega reda, torej vsaka politična sprememba v zgodovini človeštva je le prirodna posledica že izvršenih gospo* darskih odnosa jev. Na podlagi Marxovega učlenja o zgo* dovinskem materializmu se mora torej formula proletarske revolucije glasiti pravilno tako*le: potom gospodarske re* volucije do politične revolucije in ne na* robe, kakor to trdi in to izvršuje tretja internacionala. Torej imamo vendarle mi prav, se bodo oglasili reformisti! Ne, vi rjimate prav, ker se vse vaše gospo* darske reforme, kar sem v glavnih po* tezah dokazal v II. članku, gibajo -v okviru kapitalističnega gospodarstva. Te reforme kapitalizem deloma vzoodbuja* jo in pospešujejo, kakor n. pr. borba za povišanje delavskih plač, ki kapitalizem naganjaj o k imperializmu, ker le s po* močjo vedno rastočega imperializma je kapitalizem v stanju zadovoljevati ve* dno rastoče zahteve industrijskega pro* letariata. Druge gospodarske reforme puščajo na kapitalističnem obzorju rav* no tako vreme, kakor so ga našle; n. pr. zadrugarstvo. Zadruge se morajo aiH po* polnoma prilagoditi zakonom kapitaK* stičnega gospodarskega sistema in po* stati čista kapitalistična podjetja z vse* mi javnimi znaki kapitalizma, (ti so na stremljenje za povečanjem osnovne? ga kapitala, obresti zadružnikom, trgov* fcka konkurenca* trgovska reklama M) aH pa morajo priti do poloma. (Uredni* štvo se kakor v nekaterih drugih stvareh tudi v tej točki ne strinja s piscem. Ur.) Tretja vrsta gospodarskih reform pa je najbolj nevrana in škodljiva. Te re* forme ne uničujejo — namreč kapi tali* stičnega gospodarstva —, marveč vsako gospodarsko življenje sploh in V prvi vrsti temelje bodočega skupnega (komu* nističnega) gospodarstva, ki jih postav* lja kapitalizem že sedaj za bodoče živ* ljenje. Ti temelji se polagajo v obliki ogromnih modernih veleindustrijskih podjetij in te temelje skušajo rušiti, ozi* roma ovirajo njih rast reformistični po* litiki » svojimi zahtevami o delavskem nadzorstvu med industrijskimi podjetji, o progresivnih davkih, z gospodarskimi stavkami itd. Vse to odvaja kapital od industrije, ker mu tam preti nevarnost. Sili ga k spekulativni trgovini. Tako se gospodar« stvo dvakrat uničuje. Prvič s tem, da industrija vsled pomanjkanja kapitala hira in drugič s tetm« da tvornice ne do* bivajo dovolj naročil; kajti visoke špe« kulativne cene blaga, cnemogočujejo konsumenfom nakupovanje tega blaga in tvornice nimajo dovolj dela. Seveda tičijo mnogo bolj važni vzroki propadanja industrije v protislovjih ka* pitalističnega sistema samega. Ali to so vsakemu modernemu sociologu splošno znane scvari in ne spadajo k našemu predmetu. Jaz sem hotel tukaj pokazati le na deistvo, da izvestne točke reformi* etičnega -"»rograma, namesto da bi poma* gale rušiti kapitalistično gospodarstvo, v resnici delujejo le kakor ovira bodoče; ga skupnega gospodarstva. Iz vsega tegfc sledi, da reformistična politika ne mone služiti komunizmu. Ravs no tako ne zgrešena taktika tretje in ter; nacionale, ki se naslanja na politično revolucijo. Namesto reformi in politične revolu* cije, mora biti podlaga proletarskega gibanja pospeševanje gospodarske revos lucije, ki je, kakor poudarjata že Marx in Engels v »Komunističnem manifestu«, zapričela, z iznajdbo parnega stroja. — O tem v prihodnjem članku. Gams. s tu pod slovenskim naslovom?! Ali celo * tem, da slovenski trgovec v zaledju piše v — «Trst»?l Kaka italijanska narodna pravica ali svetinja je s tem žaljena, ali kršena? Je-li Italijan, ki je prejel pismo z naslovom «Trst» zato manj Italijan, nego je bil prej?! Pri tem pa treba še posebno pomisliti, da je velik de! takih pisem ali brzojavk trgovske narave! Ali naj n. pr. tržaški trgovec zavrne pismo, ki naroča blago, edino le radi besede «Trst»?l Trgovec, ki bi to storil, bi bil — norec. Tržaško Irgovstvo bi moralo le blagoslovljati tre no tek, ko bi začela v velikem številu prihajati poslovna pisma v — «Trst»! Kajti, to bi pome-njalo, da si naša trgovina začenja pridobivati zopet česar sedaj pogreša in 'brez česar ne more živeti: gospodarske stike z zaledjem! To so dejstva, ki koreninijo v naravi. Narava se ne umika nikdar pred nobeno silo, tudi ne pred «Popolom di Trieste*. Ljudje, ki pišejo ta list, nimajo seveda zmisia za take resničnosti, Oni «žvižgajo» na srečo in srečo tega mesta. Po njihovem so tržaške ulice tu le za to, da uganjajo oni po njih sveje nacionalistične blaznosti, četudi ima vsled tega po Trstu trava rasti! Mislimo, da resni trgovci sodijo drugače, kajti sicer — ne bi bili trgovci! Mladinski krožek «Prosvcta=> pod okriljem Šentjakobske «ČItainice» ima svoj prvi javni nastop v nedeijo, 7. t. m. v oorani Del. kon. društva pri Sv. Jakobu. Ur; jn. vspored se objavita pravočasno. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor, Iz Sv. Ivana. V nedeljo 7. avgusta nastopijo gojenci slov. otroškega vrtca v «Narodnem domu* pri sv. Ivanu. Na sporedu so: pesnice, deklamacije in prizori: Med posameznimi točkami bodo svirale na glasovir nekatere sveto-ivanske gospice in drugi. Na koncu pa bedo igrali krasno igro v 3 dejanjih «Vanda». Natančen spored se objavi v tekočem tednu. Začetek predstave ob 5. uri pop, (Predstava se ne vrši, kakor je bilo v nedeljo pomotoma objavljeno, na vrtu temveč v dvorani.) Ker je čisti debiček namenjen v korist vrtca pri Sv Ivanu prosimo za mnogobrojno ude-lebožbo. Vodstvo. vesli Prošnja. Josipfna Furlan, vdova 9 štirimi . , .. - . _ , . , otročiči, fod katerih sta dva bolna) je bila vra- ^vedeU njegcvo^ pravo domovmsko tarica. Ker pa jo sedaj kot Slovenko silno nadlegujejo, žalijo in ji groze, da jo vržejo na cesto, se želi rešiti iz tega pekla in prosi v ta namen kake službe kot vratarica, oskrbnica ali kaj sličnega. Naslov; Via Giulia št. 4, V. nadstropje. Otvoritev novega žaveljsketfa vodovoda. Včeraj je bil otvorjen novi žave!jski vodovod, lajno, katero mu je Bog ve kdo zapustil, je stal včeraj zjutraj pred mestno bolnišnico s krožnikom v roki ter prosil mimoidoče i^vdi za milodare. Njegova prakazen In spretnost v beračenju sta mu v kratkem pričarali na krožnik več svetlih cvancgerc, katere je potem varno spravil v žep. Mimo tega berača, ki mu je šel posel hitro izpod rok, je prišel njegov «kolega •Jaka«, kakor ga je on večkrat imenoval, ko sta sedela včasih v-kaki zakajeni krčmi za litrom rajnega vinca in se menila, koliko je ta ali oni priberačiL «Kolega Jaka* je povabil Gašparjevo lajno ter udaril z njo GaŠparja tako ponudbo radovoljno sprejel in Šel, kamor ga je peljal «kolega Jaka». Berača sta jo namreč zavila v bližnjo žganjarno, kjer je plačal prvi ešneps* Jakob, a drugega je moral plačati Ga-špar. Ali Gašpar ga ni hotel na noben način plačati, kljub temu, da mu je Jaka zagotovil, da bo pil še na njegov račun . . . Gašpar je vstrajai vedno pri svojem. To je pa ckolego® tako razburilo, da je zagrabil za Gašperjevo lajno ter udaril z njo Gašperja tako močno po hrbtu, da se je lajna razletela na sto kočkov in da je moral Gašpar iti iskat pomoči na rešilno postajo. Ko je zapustil nesrečen berač rešilno postajo, je vzdihoval, da so se ljudje kar ustavljali ter z velikim zanimanjem poslušali njegovo stokanje. cOh, ti nesrečno žganje. Ti si me spravilo na beraško palico . . . Oh, oh moja rana • . . Oh, kaj rana, če bi imel le lajno!» Ljudem se je zasmilil berač do dna duše. In vsak izmed navzočih mu je stisnil v rokodelca j vinare je v. Berač se je prav prisrčno zahvalil ter odšel iskat v žganjarno razbito lajno. Tako se je končalo prijateljstvo z «kolego Jako» in z originalnim beračem Gašperjem. De Samengo in njegova »poštenost*. Ali je De Samengo, ki je osumljen, da je okradel vdovo Liebmann-Zabban za pol miljona, nedolžen? On pravi, da nima svojih prstov v umazani zadevi; dokazuje namreč, da je bil tiste noči ko se je izvršila tatvina, daleč od žrtve. Policijskim agentom, katerim je poverjena naloga, da izsledijo od kod je De Samengo pravzap | iv doma, se ni do sedaj še posrečilo > pravico. On pravi sicer, da je doma iz Torina. Ali to-i rinska policija ne ve o De Samengu ničesai. Nekdaj je mož trdil, da je rečan. Ali vse te njegove besede so bile, kakor se je pozneje izvedelo, le gole izmišljotine. Iz raznih strani se je izvedelo, da je prisle-(paril pred vojno na Dunaju en miljon kron. Radi tega je sedel tudi nekaj mesecev v zaporu, od koder se mu je posrečilo pobegniti bi človek zgubljal preveč besed. Saj bi bilo vendar pod na£o častjo, se spuščati v razprave z ljudmi, ki s palico v roki širijo po naših krajih kulturo. Vsekakor bi pa mimogredć omenili, da je infamna laž, ako kdo trdi, da bi bil g. Šibenik izjavil, da poročilo « Edinosti* o po«, teku aneksijske veselice ne odgovarja resnici. Saj ste vendar od g. Šibenika zahtevali, naj podpiše dementi in ga pošlje «Edinosti» ter ste mu grozili, da ga drugače spravite v 48 urah na kolodvor! Ali ni gospod Šibenik vaše zahteve odločno odklonil? A!i ni žvižgal vase grožnje? t na vse ki bo dajal mestu okoli 6000 m3 vode na dan. "Milan, kjer je "zopet osfeparil neko ba°nko za za nesrečne žrive v Istri. Nabiralna pola g. Josipa Dobrila iz Herpelj 66 lir in 4'50 dinarjev,Pepca Karnelova in Tončka Matelkova nabrale v Herpeljah 185, Pev sko in bralno društvo «Zvezda» in «SokoIska^ godba v Herpeljah 50, Albin Orehek, tehnična pisarna, Trst, via Commerciale 348, 100, T. P. D, E- za storjene usluge 122, Terezija Germek, '.Trst 10, Ob priliki nastopa g. Nikolaja Biska s kitaro v Amfovi gostilni v Sežani so darovali: Pečar 5, Lah (pašaretar) 5, Trebeč 3, Še mru 2, Milan 2, Jerina 5, Bezek 2, Toni Luketov Miklaž kitara 4, nevesti Ivanka in Kristina 4, Što* 1, Pehavec Rafko (Šrangarjev) 2, Janezek Brbarincev 5, Mici Roječ 3, Zadnji izkaz 118.478'S5 L, 1313 din., 1 dolar in 1*10 marke. Skupaj 119.056*85 L, 1317 din., 1 dolar in 110 marke. O priliki krsta Jakoba in Jakobine se je nabralo v gostilni g. Jakoba Ivančič L 100, za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Denar je izročen blagajniku . *. ESorzfta ^^ Trst, dne 2. avgusta 1921. avstrijsko nemške krone . ...... 2.75— 3.— češkoslovaške krone . ....... 28.50— 29 50 dinarji ••...••••••.•• 54.-- 55,— leji................ 29.-- 29 50 marke ............ .. 29.-- 29 50 dolarji.............. 22.90 — 23.15 francoski franki...............179.-180.— Švicarski franki .......... 385--390,— angleški funti papirnati ....... 83 50 - 84.— angleški funti, zlati ..•••... SK-100.— napoleoni ...........• . 84.-- 85.— Upati je, da bo mssto sedaj vsaj za silo preskrbljeno z vodo. D-ihoTne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljnfe!>sni bodo od pendeljka, 8. avgu- 200.000 markov. Ni še znano, ali je bil za to 'zaprt ali pa jo je bil tudi to pot odkuril. Ce bi hoteli napisati vse tiste štev., ki govore o njegovih sleparijah in tatvinah, bi nam kar ms- sta zvečer ob 6. uri do petka, 12. avgusta zju-jgolelo pred očmi. traj; pravtako od porideljka, 22. avgusta zve-! De Samenga se dan za dnem strogo zaslišu-čer cb 6. uri do petka, 26, avjfusta zjutraj, jSs Toda on vstraja na tem, da je nedolžen. «Trst». Kratka beseda — samo štiri črke .vsebuje. Vendar je razjarila te dni vredno gla- Opozarjamo vč. gg., naj se ozirajo na to, da je silo tržaškega fašizma kakor rdeča cunja be>- vselej sklep v petek zjutraj, ne pa v četrtek nege bika. Zakaj? Zato ker je to slovenska zvečer. Priglasitve se naslavljajo: Rektorat označba za nase mesto, označba, ki jo rabi j D, J., Ljubljana, sv. Jožef. ljudstvo že stoletja v bližnjem in daljnjem za- Zveza kulturnih drrstev pri Sv. Jakobu, ledju — m celo na tJaikanu in med na sum se- ---- vernimi brati. Kakor da razkriva strašno nevarnost, ki grozi Italiji in italianskemu narodu, je pripovedoval «Popolo di Trieste® pod mastnim naslovom, da prihajajo semkaj pisma s krajevno označbo «Trst». To je nekaj s tras-1 nega, nedopustnega, to je žaljenje čustvovanja tržaškega prebivalstva, izzivanje in pačenje narodnega značaja tega mesta! List je seveda pozival oblastva in javnost, naj ne dopuščajo take predrznosti Z listom «Popolo» se nočemo prerekati. To bi bil brezkoristen in nehvaležen trud. Obračamo se pa do ital. javnosti v našem mestu. Vsaj nje treznejsi del nas bo morda razumel. Tržaška trgovina preživlja sedaj najstrašnejšo krizo. Interesiram krogi pošiljajo svet obupne klice — na pomoč! Obenem priznavajo, da tiči eden glavnih vzrokov krize v tem, da so prenehali trgovski in sploh gospodarski stiki z zaledjem. Od todi strašni zastoj v gospodarskem življenju Trsta. A to zaledje, ki potrebuje naša luka stikov znjim kakor riba vode, je — slovansko. Zato je menda naj-naravnejša stvar na svetu, da ljudstvo v tem ^aledju govori in piše krajevno označbo za naše mesto tako, kakor jo rabi že stoletja. Vprašamo pametne Italijane, ali res tudi oni vidijo žalitev svojega italijanstva v tem, da Slovenec v zaledju piše slovenskemu znancu v Tr- Sklicujem sejo zastopnikov skih društev za četrtek ob 8 zvečer v sejni sobi vseh Nekaj slcčejev solacarice. V zadnjih treh dneh je bilo 10 slučajev solnčarice radi katere sta tudi dve osebi celo umrli. Po pred včerajšnji nevihti, ki je zahtevala tudi dve Žrtvi na lonjerski cesti, je začelo solnce zopet ogre-ientjakob-!. vati suho zemljo in vročina je tako huda, ka- Ce!]e*BalJrD* Kot3r»uuu t , -----------DHIlliH ■ j liana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, smerna me na Hranilne knjižice, žira in Krose vloge pođ noJiMejžtnil mil 1« imenik, Zadar, Zagreb, Trst. Ulen. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji g Mirne mmmm\ oeftml kraflotu-ln Inozemston lil---------- ' ---