Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.46.
» LlnmianL » so* % letali im
L6I0 XLtV.
Velja po pošti: = Za oelo loto naprej . , K 28*—
2\
■a en meseo sa Nemčijo oeloletno . la ostalo inozemstvo .
V	Ljubljani na dom t Za celo leto napre] . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi preloinan mesefini „ 1-80
= Sobotna izdaja: =
i« oelo leto......K 7*—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
1 .:. Inserati: ■= Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) ■a enkrat . . . . po 23 v za dva- ln večkrat , . 15 „ pri v(ič|lh naročilih primeren popust po dcgovorn.
; Poslano: —1
Enostolpna pttltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan Izv-emM nedelje tn praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
ocst" Uredništvo je t Kopitarjevi ullol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ie ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi aliol št. 6. — Račnn poštne hranllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
V naši Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
II. 1916.
Po koledarju ima sicer pričeti pomlad šele čez en mesec, toda pri nas začenja že ■edaj. Krasne solnčne dni imamo, človek bi najrajše pozabil, kaj se godi vsepovsod okrog nas, in šel lepo na sprehod napit se svežega zraka in navžit tega dobrodejne-ga solnca, ki je s svojo blagotvorno toploto baš danes tako radodarno dobrim in slabim, prijateljem in sovražnikom. Da, tudi sovražniki tam za Kalvarijo skoraj gotovo vživajo te solnčne dlneve in bržkone so baš iz tega vzroka posebno danes ves božji dan izredno mirni in tihi. Opoldne je krožil nad mestom laški letalec, nekaj prej je padlo brez škode blizu južnega kolodvora par šrapnelov — to je vsa vojska današnjega dne .
Tudi včeraj je bil lep dan. Vsepovsod «i lahko videl po ulicah ljudi, šetajoče se brez skrbi, kakor da ni več tam na briški strani nešteto sovražnih topov, ki so že tolikokrat bruhali smrt in ogenj proti naši lepi Gorici. Sicer se je slišalo nekaj strelov od obeh strani, nekaj laških izstrelkov je letelo v smeri proti pokopališču, a to ljudi ni posebno vznemirjalo. Naletel sem na znanca, ki je pred laško vojno stanoval v ulici vodeči od konca korza proti Malim Rojcam, pa sva jo mahnila na sprehod do njegovega stanovanja. Vile po korzu so zelo trpele vsled laških granat, a naju včeraj ni nič vznemirjal pogled na vso to razdejanje najlepše goriške ulice, saj je bilo vse tako tiho, da sva bila gotova, da se noben Lah ne bo upal motiti naju pri tem nedeljskem sprehodu. V ulici Aquileia se je moj prijatelj spravil v svoje stanovanje, faz sem ga pa čakal pred hišo in občudoval neverjetni učinek, ki ga ima ena sama težka granata, če zadene prav v polno. Lastnik hiše — trgovec Mazollini — bi se moral zjokati, če bi videl, kako je Lah :»odrešil« njegovo hišico strehe in vsega, kar je bilo med zidovi. Gotovo bi se lepo »ahvalil za tako »odreševanje«! Ko sem tako stal tam na cesti in videl vsepovsod okrog na stavbah in vrtih sledove laških granat, sem si skoro želel, da bi se moj spremljevalec ne mudil predolgo v hiši, da bi jo ubrala kar najhitreje nazaj proti domu. Kdo v6, če bi me tam od Ločnika ne opazil lahko kak Lah in ne spustil sem kak ognjeni pozdrav, kajti pri teh ljudeh se ne more človek na nič zanesti, saj spuščajo večkrat na Rojice šrapnele, če gre kaka ženica tja dol proti Štandrežu, vsaj tako so mi pravili ljudje. No, jaz se jim najbrže ne zdim toliko vreden, da bi kaj izstrelili proti meni, zato so me tudi to pot pustili pri t ---- -------
miru. Sicer ni to posebno laskavo za me, a jaz jim tega gotovo ne bom zameril, ker sem zelo ponižen človek in imam mir nad vse rad! Zadovoljen sem pa bil, da se je kmalu prikazal moj prijatelj zadovoljnega obraza, da je našel v svoji spalnici opravo še celo, dočim je več šrapnelov precej svo-jeglavno prezračilo ostale sobe. Prinesel je v roki en tak šrapnel. »Špica« mu je manjkala, a vseeno nisva bila gotova, je li prazen ali ne. Potežkal sem ga, zdel se mi je nekam sumljivo težak, zato sem mu hitro svetoval, naj ga lepo rahlo položi na tla in ne nosi s seboj. Pred dvema mesecema sem namreč sam videl, da s takimi rečmi ni šale. Neki vojak je nekaj manipuliral z neeksplodirano granato, pa se mu je vnel le končni del — in ob obe roki je bil on, več drugih tam blizu stoječih pa je bilo opasno ranjenih. Od takrat imam še večji rešpekt pred takimi rečmi. Rajši preveč nego premalo previdnosti — pa bi bilo mnogo, mnogo nesreč manj, — ker neeksplodirani laški izstrelki so ravno tako zahrbtni kakor Lahi sami, ko ga imaš z največjo obzirnostjo v rokah, ti lahko skoči v obraz kakor mačka!
Ko sem se vrnil v mesto, sem bil zadovoljen, da sem vendar enkrat po dolgih mesecih videl južni kolodvor. Kajti odkar je vojska z Lahi, se še nikdar nisem upal napraviti pot do konca korza, čeravno sem skoro ves čas v Gorici. V Gorici smo se precej odvadili sprehodov po mestu, če človek res nima opravka, tiči najrajše doma; pod streho je vsaj malo varnejši nego zunaj na ulicah .Zato ne delam rad nepotrebnih poti po mestu, ker če bi kaj »ulovil«, bi me gotovo nihče ne pomiloval, temveč rekli bi: Prav mu stoji, kaj lazi brez potrebe okrog!
Ko sem bil pred par dnevi v Ljubljani, sem zaman stikal po tobakarnah za cigaretami in cigaretnim tobakom. Zato sem moral priti brez cigaret v Gorico v nadi, da so tu na fronti bolje preskrbljeni z du-hanom nego v zaledju. Pa sem se motil. Tudi tu se morajo kadilci cigaret radi ali neradi privajati smotkam, ki jih pa tudi ni v izobilju. Vojska je huda šola, v kateri se bomo radi ali neradi morali marsičemu privaditi in marsičesa odvaditi — posebno mi moškil
Povdarjam: moški! Na sploh sicer našemu ženstvu ne smem in ne morem očitati ničesar, glede velikega dela naših žen in deklet moram reči: klobuk z glave pred njimi in vsa čast jim! Pa veliko, veliko jih je, ki ne delajo ravno časti svojemu spolu. Posebno tu v Gorici. To vprašanje je eno najžalostnejših poglavij življenja tu blizu fronte. Kdor ima oči odprte in vidi to in ono, mora z žalostjo prašati: Kam plove-mo? Kaj bo iz tega, če pojde to tako na-
prej in če merodajni faktorji pravočasno z
vso energijo ne posežejo vmes, da se kuga med našim ljudstvom ne razpase preveč. Videant consules . , .! Človeka mora to bolj boleti nego vse drugo po vojski povzročeno razdejanje. In kako razlagati take odredbe, kakor je n. pr. bila menda izdana za T. v naših gorah. Večina ljudi mora proč, le dekleta smejo ostati, ker so potrebna kot perice . , , Upam, da morda vendarle ta stvar ni res, če je pa res — potem je to več kot žalostno!
V par dnevih bo devet mesecev od pričetka laške vojne! Devet mesecev — dolga doba! In kaj je rezultat teh devetih mesecev za Italijo? Ravno tam so, kjer so bili prve dni, naprej ne morejo, ostane jim le pot nazaj. Naša straža ob Soči pa stoji trdnejša kakor kdaj prej in morda ni daleč dan, ko bodo naše zastave plapolale daleč onstran državnih mejnikov. Potem uboga Italija! Če kdaj, bo v tej vojni zaslužila, da se vresniči nad njo usoda premagancev: Vae victis . , . Govori se sicer, da bodo Lahi še enkrat poskusili svojo srečo in da bo to kmalu, a prej bo tekla Soča od morja navzgor, nego se bo kaka laška ofenziva posrečila. Za to jamčijo naše čete. Včeraj sem slišal v »Centralu« nekega Dalmatinca-četovodjo, kako so Lahi na nekem kraju, kjer je komaj par metrov razdalje med našim in njihovim jarkom, vrgli v naše vrste pismo, v katerem hvalijo junaštvo Dalmatincev, a jih prosijo, naj se pri napadu, ko prične laška ofenziva, zadrže mirno in se predajo. A Dalmatinec jim je odgovoril pismeno, naj naznanijo na-i tančno dan in uro ofenzive, da se bodo znali naši pripraviti na tak sprejem, ka-koršnega zaslužijo italijanski lopovi! Dokler imamo take čete, dokler vlada med našimi tak duh, spimo tostran Soče lahko brez skrbi. Laški vojaki ne pridejo drugače čez nego kot ujetniki!	B.
Izpod Sv. Gore.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Goriško, februarja 1916.
Pismeno dušno pastirstvo mi daje precej posla. Dvakrat sem bil oznanil v cerkvi, da mi prineso naslove duliov-njanov-vojakov in prinesli so mi jih! Vsi? — Žal ne, ker se, zdj se mi tako, nekatere družine ali bojč stika svojcev z duhovnikom ali bolje ne ume prevaž-nega vpliva in vsestranske nravne koristi, ki jo ima vojak v fronti od pismenega dušnega pastirstva! In tolažba, ki jo zajemajo iz gorko pisanih listov !...
Kakor za veliko dejanjsko milost se mi vsakikrat za pisma zahvaljujejo
vsi, razen onega, ki mi je pred odhodom bogokletno zatrjeval, da bode Bog še enkrat moral na svet, če bo hotel, da on pride k spovedi! Ta mi ni odpisal... Jaz pa mu prosim sreče Kristove prav vsaki dan! Nikdar nobenega še nisem izvzel iz svojih javnih ali zasebnih prošenj!... A tudi jaz imam izredno tolažbo, velike milosti v pismih naših vojakov. Pri roki imam pisma vsa polna žive vere, da še sam pridobivam iz njih vsebine in si časih želim vere slovenskega katoliškega vojaka!
* * *
»Hvala Bogu, Mariji in angelu va-rihu, da vas še tam v Št. P. varujejo. O, da bi tudi mene tako varovali, ker moja pota, pravijo, bodo še težka, pa Bogu, Mariji in angelu varihu vse v roko pustim. Bog bode pred menoj in za menoj; Marija in angel varih, o, ne zapustita me!...
Zdaj pa vas prav prisrčno prosim, da se tisti mali kaj naučijo moliti, tisto va» lepo prosim! Ko bi bil jaz doma, bi jih že bolj v strahu držal, a mati je mati, nje se tako ne bojijo in ima tudi dosti drugega opravila. Zdaj pa vas prav prisrčno pozdravim in desnico podam: Z Bogom, z Bogom!« Tako-le mi je pisal te dni vojak v 40. letih, domobranec V. A. —
Kaj sem pa odgovoril?
Predragi!
Tvoj list sem prejel. Smo še tukaj in ostanemo! Vojaštvo nam pomaga pri obdelovanju polja. Tvoji so zdravi, le oče je menda že na koncu: previden, vdan, a otročji, kakor vsi stari ljudje, ki dovršujejo že drugo, t. j. poslednjo starostno dobo!
Tvoja žena je junaška, izgledna kristjana, ki otroke vzgaja v strahu božjem.
Otročiči te ljubijo in vsako soboto, če ni posebno veliko blata, prihajajo k sv. spovedi, da potem večkrat darujejo sv. obhajilo za svojega očeta. Čestitam Ti! I jaz molim za Te, ker sem spoznal, da imaš blago in plemenito srce.
Bodi mi prisrčno pozdravljen!
V Bogu in Mariji
ves Tvoi
Dekan.
Zlato za papir ...
so v domovinske svrhe žrtvovale naslednje Št. Peterke: Cotič Marija, štev. 252; Klanjšček Marija, št. 183; Cernič Jožefa, št. 170; Uršič Terezija, št. UQ; Blažica Fr., št. 140; Cotič Mar., št. 08: Nemec Mar., št. 177; Nemec Ana, štev^ 177; Cernic Kata, št. 205; Blažica Polo-
so z največjo hladnokrvnostjo ob srditem artiljerijskem ognju gradili mostove preko reke, gledamo jih zdaj, s kako mirnostjo ob grozečih prepadih izstreljujejo in pokladajo ceste, gledali smo jih še pred kratkim s kakim delom in trudom so nam stavili naš planinski dom.
Lesena stavba je naravnost veličastna. Stoji v mali gorski kotlini skoro 1500 m visoko nad Adrijo in je zidana v podobi ogromnega križa s kupolo. 25 m je dolga, 20 široka, do 5 m visoka in nudi prostora 1200 ljudem. Za vzravnanje stavbišča je potrebovalo 30 ljudi poldrugi mesec. V ogromno stavbo je šlo do 15 tisoč desk, G0 tisoč deščic za streho in zunanje oboje, kaj vem, koliko kubičnih metrov stavbenega lesa za ogrodje in ostrešje. V dvorani je prostoren oder za godbo in pevce; ob straneh in zadaj okusno zgrajene galerije, prav tako 3 sobe; v prvi je garderoba, v drugi kantina, v tretji knjižnica. Stene krasijo vžgane planin-ke, ter lovorove in smrekove vejice; do tisoč metrov smrekovih vencev je ovitih po stebrih in galerijah, kar daje dvorani nekaj slavnostnega, očarljivega.
Dne 4. februarja ob našem spominskem dnevu smo otvorili to veličastno vojno stavba iu jo izročili svoiemu ua-
LISTEK.
JalmalMI domobranci".
Ali je resnica ali samo karakteristična anekdota, kar sem slišal praviti? Vojskovodja na južnem bojišču je ogledoval svoje junake.	" ;
To }e bil Dalmatinec ... Kaj smo že vse brali in čuli o Dalmatincihl Bog, kakšni junakil Levi. Niti za ped nazaj, dokler je duša v njem... In če pade — kaj! »Kakor Bog hoče!«
Ponosno gleda na take sinove mati, kršna Dalmacija. S hvaležnostjo jih pozdravlja domovina Avstrija. S hvaležnostjo se jim klanja naša slovenska zemlja, katero branijo neposredno — gigantje! Pač ta hvaležnost je morala biti, ki je narekovala našemu odličnemu rojaku na Dunaju, R u-dolfupl. Livnogradskemu, pesem o »Dalmatinskih domobrancih«. Pesem v nemškem jeziku »D a 1 m a -tiner Landwehr«) zato, da bi se čim bolj na široko slavila slava junakov.
Menda je izšla najprej v »Agramer Tagblattu* ali v praški »Union« — ne spo-
minjam se več; zadnjič (17. febr.) pa ji je slikar F r. W a s i k zamislil v dunajski »Mušketi« krasno ilustracijo. Lepa in domoljubna pesem je to — o divnih domolju-bih-junakih. Jaz bi jo prevedel — pa ne znam ... Bo poizkusil kdo drugi... To je tako krepka dikcija, kakor so krepke mišice dalmatinskih orjakov. Ti orjaki — pravi pesem — so rojeni tam, kjer sanja solnčna Adrija ob sinjih otokih in jasnih bregovih — in tam, kjer preko kraških čeri brije bdra z ledenih višav... Vihar in solnce, skala in morje so krstni botri cesarju prevdanih Hrvatov, železnih dalmatinskih brambovcev. Hočete vedeti, ' kakšna je njihova zvestoba?
Kot skala je naša zvestoba in vroča kot solčni je žar, globoka do morskega groba in polna moči — kot vihar . ..
To niso prazne besede. Dejanja govore. Poznim časom bodo pripovedovala dejanja hrabrih Dalmatincev v sedanji strašni vojski o njihovih cesarju in domovini zvestih dušah. In nezvestoba južnega sovražnika bo pomnila to zvestobo h rodu v rod.
Naj laška požrešnost nagaja ob Krnu, Gorici, Plavdh, stotisoč topov naj razsaja — mi zid smo na kraševskih tleh!
Zid, stena neporušna, nepremakljiva — dokler napada sovražnik. A gorj6, kadar se ta zid zgane, da navali on na so-vraga! Takrat ruši in melje in pokopuje pod seboj... En mož proti petim, desetim, dvajsetim... S kopitom, z lopato, z nožem, s pestjo ... Taki smo pač cesarski Hrvatje, Dalmacije železni brambovci:
Tako bomo dalje stražili cesarja, avstrijski svoj dom, hinavske bandite nabili, kot da jih natreskal je groni.
Če tega in tega pa v svate povabi nas smrti oblast: dobila bo zveste Hrvate, Dalmacije pdnos in čast! —
I
Ne bi bilo prav, če bi nam bila ostala docela neznana ta lepa in domoljubna pesem — o divnih domoljubih-junakih!
Dr. Mih. Opeka.
4. februar 1916.
(Otvoritev našega planinskega doma.. Leop. Turšič.)
Naši pijonirji so bili menda že od početka vojne nekaj posebnega: iznajdljivi, marljivi, neustrašeni črez mero. Gledali smo jih pri Kolonieji, kako
nlca, št. 187; Bizjak Mar., št. 186; SiliC Terezija, Št. 251; SiliC Fr., št. 87; Kovic Uršula iz Peči, sedaj v St. P. št. 257; Stepančič Helena, št. 27; Turel Mar., št. 164; Turel Marjeta, št. 164; Tabjan Alojz., št. 154; Nemec Julka, St. 176; Nemec Fr., št. 155; Palik Jožefa, št. 275; Silič Marija, št. 248; Cernic Tereza, št. 89; Blažica Marija, št. 212; Nemec Mar., št. 175; Gregorič Al., št. 296; biša Fur-lan Z&na; Cernic Al., št. 47; Travižan Kata, št. 181; Cijan Marija, št. 214; Ber-lot Kata ,št. 216; Merljak Mar., št. 266; Dornik Gizela, št. 138; Nardin Ana, št. 23; Travižan Mar., št. 182; Travižan Jožefa, št. 182; Martelanc Mar., št, 270; neka oseba, ki noče biti imenovana; Valantič Antonija, št. 76; Forčešin Uršula, št. 277; Mučič Marija v gradu; Mučič Ana, št. 228. — Mnogo zlatnine je bilo početkom vojske odposlane iz-vun dežele v zasebno shrambo, mnogo-kaj je še zastavljene, a mlajši dekliči imajo — »fovš« — double zlato, n. pr. zlato ovratno verižico za 10 K! Ali imena žena in deklet, ki so čule proseči glas domovine in se ji tudi nesebično odzvale, naj ostanejo beležena v spomin poznim rodovom: da je leta 1916. tudi šentpetersko ženstvo darovalo svoje nakitjo za protiitalijanski B k la d I
Vzorno vojno pnstlrstvol
Kateri je največji križ na Gorl-Skem? Največji križ na Goriškem je križ, ki so ga junaki ... pp., t. j. slavni kranjski Janezi postavili svojim padlim bratom na pokopališču v ... ob vznožju ...1 Simbol je največjega junaštva, ki so ga Janezi z uradno priznanimi največjimi žrtvami izpričali v odločilnih dnevih novembra 1915. Strašno je bilo: Dalmatinci so plakali, ko so videli svoje krvne brate z ne-ugnano levovo silo jurišati na sovražnika, ki je bil čisto natančno dostre-ljen na tamošnje pozicije... in zmaga je bila odločena, a v ... stoji največji križ v deželi, na gomili kranjskih Janezov stoji, priča največjih žrtev in največjega junaštva slovenske krvi!... Kje pa zajemajo Janezi tisto neugnano eilo nezlomnega junaštva? — V zakramentu katoliških herojev, v presveti žrtvi — hostiji! — Dve sv. maši so imeli tu pri nas v Št. P. slovenski junaki ... pp., a pri obeh so skoro vsi pristopili k sv. obhajilu! Vprašal sem vzor-vojnega kurata, g. dr. K., da-li se tudi sicer tako često obhajajo Janezi in odgovoril mi je, dapovsakemognju -vsi, ki se hočejo poslužiti predpravic, Čeprav niso tešči in čeprav se niso utegnili spovedati!
G. Prigoričan mi je zatrjeval, da mora Podgoričan »poslije svake v a tre« g. dr. Kulavicu pripraviti po 500 do 700 hostij za kranjske Janeze! ...Kako krasno, tolažljivo in posnemanja vredno! — G. vojni kurat! Vade et fac similiter!
In bojna kronika?
Vse po starem! Vsak dan sovražni pozdravi v črto Št. P + V. + B! Pri nas, hvala Bogu in Mariji, prošli teden nobene človeške žrtve! Zato pa: »ko-rajža in šnajd«!
Moja pisarna je postala pečatni urad za vse tiste, ki pošiljajo svojcem na fronto ali v zaledje denarna pisma. Prinašajo sveče in pečatni vosek seboj, na pošti jim ugotovi vsoto ter pismo zalepijo, a pri meni — pečatimo, seveda na župnijski pečat!
Ob taki priliki sem zvedel in, ker p. Ambrož o tem še ni poročal, tu javim, da je prošli teden neodpustno
fgračkanje z nerazpočenlm sovražnim šrapnelom terjalo zopet pretuino družinsko žrtev: Štirje otroci so mrtvi, mati in dete ranjena — v družini nekega Gabrščka Podturnom, ki je baje v prostih urah pomagal vrtnariti pri nasadih kn. nadškofijskega deSkega semenišča! Torej: pamet! Sedaj or-jemo in kopljemo po polju, ki je posejano z nerazpočenimi sovražnimi šrap-neli in granatami in zato naSim kmetom priporočamo kar največjo paznost in previdnost! Bog in Marija naj varujeta nagle in neprevidene nesreče 1 Amen.	Vaš dr. Marijan.
Z DoMolra.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Dne 12. t. m. sem bil na Doberdobu. Ker sem poznal Doberdob že iz prejšnjih časov, se mi je nudila ta dan prilika, da sem si to občino sedaj v vojni natančneje ogledal.
Lepa državna cesta pelje skozi Doberdob v Tržič (Monfalcone) in dalje proti Trstu. Doberdob je oddaljen od Tržiča dva kilometra zračne daljave in na tem prostoru med Tržičem in Doberdobom se bije strašni boj med našo in italijansko armado.
Luna je sijala in nebo je bilo čisto jasno, ko sem se približeval Doberdobu. Pozna se sledove vojske posebno na cesti. Globoke že zasute jarke so izkopale italijanske težke granate. Med potom so nas na levi in na desni spremljali sovražni streli, ki so se kakor pošasti zabliskali, razleteli, in konec je bilo smrtonosnega strela. Sedaj je počilo visoko na hribu, sedaj v dolini, sedaj daleč za nami in pred nami. Naši topovi pa so za nami streljali in tako pošiljali odgovore Italijanom.
Končno smo na cilju. Doberdob. Ni ga več spoznati. Prva hiša ob vhodu v občino sicer še stoji, a je oropana vsega lesovja, vrat, zapiral in tramovja. Potem pa se začno razvaline. Stopim v poprej lepo žup-nišče. Pročelje ne kaže težkih poškodb. Že sem misli, da je stavba vsaj deloma v dobrem stanu. A sem se motil. Desni vogal stavbe od zadaj je demoliran in velikansk kup kamenja in druge groblje se je vsulo v župnišče. Stropi seveda pokopani in deloma vdrti. — Hiše okoli župnišča so močno poškodovane in tudi ponolnoma porušene. Pridem do cerkve. Zvonika nikjer več ni. Nekaj štrli sicer kvišku, a nikdo ne bi opazil, da je bil to poprej zvonik. Cerkveno pročelje še ni tako hudo poškodovano, in kameniti križ vrhu cerkve še vedno stoji. Poskušam odpreti polomljena in razbita vrata, a so bila zadelana. Pogledam skozi velike špranje. Notranjščina cerkve je polna razvalin. Leva stena je še cela, medtem ko je desna porušena in se je vsled silne granate sesula v cerkev. — Druga poslopja okoli cerkve in dalje proti Tržiču so koraj ena sama razvalina. Sovražne granate so delovale na vse načine. Eni hiši manjka streha, drugi kos pročelja, tretja je popolnoma porušena, pri četrti štrli kvišku le dimnik, peta je zgorela, šesti je oluščena opeka vsled puškinih krogel. Vsem pa manjka lesovje. Kdor izmed rojakov se je udeležil bojev v Zbirovem v Karpatih, mu bo zadostovalo to, da se Doberdob da primerjati s porušenim Zboro-vom. — Pred vojsko še precej čedna in velika občina Doberdob je izginila. Sedaj je le kup razvalin. Sovražnik še vedno strelja v Doberdob.
Štiri sovražni žarometi so že po luni razsvetljeno doberdobsko planoto ožarjali in iskali naših vojakov. Poleg žarometov so delovale v veliki množini razsvetljeval-ne rakete. Naenkrat se je začel sovražni
koncert. Bobnenje iz malih in velikih kalibrov je donelo in sovražni izstrelki so Švigali in piskali po zraku ter iskali žrtev* Poleg teh so strojne puške regljale smrtno pesem, in pokanje Infanterijskih pušk je bilo neskončno. Skočili smo v zavetje ln čakali, da sovražnosti ponehajo.
Ko se je ozračje malo umirilo, smo šli naprej proti našim infanterijskim postojankam. Počasi smo se plazili, včasih tudi po štirih in pripognjeni. Končno smo dospeli na cilj. Dobili smo naše slovenske fante ravno pri menaži. Bila je polnoč. Fantje so bili veseli in so zatrjevali, da so rajši v strelskem jarku kakor pa kje zadaj za fronto.
Tovorna živina in oslički na dvokoles-nlcah so prinesli ob 11. uri ponoči zajutrek, kosilo in večerjo. Fantje so se najedli dobre juhe, zraven je bilo meso s prikuho in potem za potrebo še salam, sira in drugo. Ko so se tako pokrepčali, so se vrnili v jarke.
Vojaki so zatrjevali, da sedaj sovražnik ne bo tako hitro »šturmal«, ker se boji, da ne bomo sedaj mi »šturmali«. Ogledali smo si naša varna zavetišča.
Ker sovražnik ne more prodreti naših pred Doberdobom stoječih vrst, obstreljuje z daleč nosečimi topovi vasi in občine, v katerih ni vojakov. Škoda za strele.
Po varnih stezah in stezicah smo se vrnili zopet iz doberdobske devete dežele in nesli smo v srcih prepričanje, da sovražnik doberdobske črte ne bo prebil.
Doberdob pa, ki je postal žrtev italijanskih granat, bo po vojski vzrastel še lepši in v marsikaterem oziru bo še krep-kejši branik slovenskega ozemlja. —ič.
Doberdobska planota.
16. februarja 1916.
Razstreljena občina Doberdob spada pod tržaško okrajno glavarstvo. Enako spada pod to glavarstvo tudi občina Devin. Edini ti dve občini na Krasu spadate pod imenovno glavarstvo. Obe občini — edini slovenski občini v celem glavarstvu — ste trdno v rokah naše vojske. Občina Devin je sicer tudi močno porušena, a tako razdejana kakor Doberdob ni menda nobena občina ob celi italijanski fronti. Želeti bi bilo, da bi se po vojski te razvaline dale fotografirati in razstaviti v raznih avstrijskih mestih. Vzbujale bodo gotovo veliko pozornost v vseh avstrijskih mestih.
Življenja na teh razvalinah seveda ni nobenega. Podnevi se ne sme človek pokazati na široki, gladki državni cesti, ki pelje skozi občino. Lah te zapazi in po tebi je. Strelni jarki niso daleč od občine, in infanterijske krogle frče po občini prav gosto. Vse porušene stene so opikane po teh kroglah.
Promet, ki se vrši skozi te podrtije, je zelo omejen. Skozi občino sme le tisti, ki ima opravke v strelnih jarkih, drug nihče. In še te osebe se morajo zelo, zelo previdno potikati in na več mestih se tudi po štirih plaziti za varnostnimi zidovi in drugimi zasilnimi obrambnimi napravami. Najmanjša neprevidnost se tu nlača z življenjem.
Botna črta na Dobrdobski planoti ima obliko konjske podkve. Sovražnik mnogokrat strelja z leve na desno stran, in že večkrat se je zgodilo, da je s topovi obstreljeval lastne čete.
Opazoval sem učinek laških granat in šraonelov na Doberdobu. Reči moram, da sovražnik ne strelja dobro. Po pustem in golem kamenju so velike luknie. Teh je na tisoče in tisoče. Tu gotovo ni bilo nobenega našega vojaka.
Sicer ne trdim, da Italijan strelja vedno slabo. Le na splošno se lahko trdi, da dobro ne strelja. Tuintam tudi zadene. Tudi jaz bi teh vrst danes več ne pisal, ko bi se slučajno ne umaknil v noči od 12. na
meriu. Otvoritve sta se udeležila 2 generala ter zastopniki sosednjih polkov. Bil je dan, ki ostane tudi najpriprostej-šemu vojaku v trajnem spominu.
Slavnostni vspored je bil sledeči:
Ob 9. uri zjutraj sv. maša z godbo in petjem, nato blagoslovljenje stavbe.
Ob 2. uri popoldne slavnostna otvoritev.
1.	Šedy: Polkovna koračnica 27-tih.
2.	Nagovor polkovnega poveljnika.
3.	R. VVagner: Zbor romarjev iz ope-
re »Tannhauser«.
4.	Vojni kurat Leop. Turšič: Prolog. V nemškem jeziku govoril stotnik
Moraitz, v slovenskem vojni kurat
Leop. Turšič.
5.	a) Diirrner: Sturmbeschw8rung. b) P. H. Sattner: Za dom med bojni grom. — Možka zbora.
6. Stotnik Morawitz: Deklamacija,
7.	Valček iz operete »Čista Suzana«.
8.	a) Korner: Schvvertlied.
b) Ipavic: Domovina mili kraj. — Možka zbora.
9.	Kutschera: Edelwelssmarsch.
Tzmed posameznih točk naj tu podam tovor polkovnega poveljnika v celoti:
»Prečastiti gostje! Tovariši!
Vojna zgodovina naSega polka je tnal odlomek iz velike svetovne zgodo-
vine: krvava in žrtev polna borba proti silovitemu ruskemu navalu je bila v početku svetovne vojske odločena naši armadi; njena zastava je že skozi stoletja plapolala nad bojišči vesoljne Evrope, znaneča pravi vojaški in junaški duh.
Nismo se izkazali nevrednih svojih hrabrih pradedov, če tudi od početka naših praporov ni krasil lovor zmagoslavja.
V Karpatih je bila zdrobljena premoč vzhodnega sovražnika; mi smo pošteno in vztrajno sodelovali; dnevi pri Alsop4gony in na Kastelik vrhu pred letom dni nam lahko veljajo kot nekako predznamenje velikih dogodkov, ki so se pozneje spomladi odigrali in ki se tako razveseljivo nadaljujejo že skoro eno leto.
Danes praznujemo spominski dan prvega popolnega uspeha našega polka v ponosni zavesti, da nam in našim zaveznikom cvete tudi popolni uspeh velike svetovne vojske.
Pozdravljamo junaški bratski polk Korošcev; tesno združeni z njim smo v jutru 4. februarja 1915 odbili premočnega sovražnika; v ponosni žalosti se spominjamo junakov, ki so v heroičnem protinapadu opoludne Ruse zopet vrgli iz osvojenih Iarkov sosednjega
odseka ter svojo zvestobo zapečatili s srčno krvjo.
Zahvaljujemo se prečastitim gostom, da so blagovolili s svojo navzočnostjo počastiti naše slavlje in otvarja-mo to poslopje, ki ste si ga v trudu in znoju postavili VI, vojaki; v njem si v prihodnosti iščite od počitka in razvedrila, kadar ste prosti težke svoje službe.
Mi vsi pa vskllkamo kakor vedno — v veselju in zmagi — v težavi in smrti svojemu cesarju: Njegovo Veličanstvo naj živi!«
Možtvo je zelo hvaležno za to stavbo, ki je vedno polna. Živahno vrvenje vlada zlasti pri kantlnskem oknu, pri katerem dobivajo vojaki za mal denar čaj in jestvine, ne pa alkohola. Tudi knjižnica in čitalnica lepo poslujeta; za »Slovenca« se kar trgajo. Tudi sv, maša se vrši zdaj v dvorani, ne več na prostem; smešne klno-predstave in koncerti vsako drugo popoludne mož tvu krajšajo čas. Vpeljali bomo preda vanja in pevske večere.
Tako polk tudi v težkem in nevarnem času, v burji in snegu, visoko v planinah ne pozablja kulturnih sredstev v dosego cilja — dviganje duha in nravnih sil v svojem možtvu.
13. t. m. z enega prostora na drugi. Bilo je pa takole:
Prišel sem v Doberdob ob 9. uri zvečer z vozovi in s konji. Nalogo sem imel voziti materijal. Ta prostor je bil sovražnemu ognju najbolj izpostavljen in več izgub smo že imeli tu. Oprezno smo vozili jroti strelnim jarkom. Krogle iz pušk so irenčale mimo naših ušes kakor čebele, 'ostali smo nekaj časa za nekim zidom in sicer tudi zato, ker je sovražni žaromet skal naše ljudi po pustih golinah, in prepričan sem, da bi gotovo na nas nameril strele iz topa, ako bi nas opazil, čez par minut smo šli spet naprej in iz varnosti smo zapeljali vozove v malo še precej glo-joko dolinico, kjer smo konjem dali zobati ovsa. Komaj smo izlezli z vozovi na cesto, trešči debela šrapnela ravno v dolino, kjer smo konje napitali. Le sreča je hotela, da smo se umaknili eno minuto poprej Iz te dolinice, sicer bi bilo po nas. Tako pa je bil ranjen le eden, kateremu je priletel debel kamen v trebuh. Na mestu sem se za< hvalil Bogu za srečno rešitev življenja.
Lotili smo se dela. Preko polunočt nismo smeli nič več delati, ker sovražnik navadno vsako noč ob določeni uri začne obstreljevati gotova mesta in navadno obstreljuje tudi vsak večer tisti prostor, kjer smo mi delali.
Iz Doberdoba smo se podali ob 1. url popolnoči, potem, ko smo na nam določenem prostoru naložili razno kmečko orodje, katero so pridni Doberdobci pustili 5c tam; tako na primer pluge, grablje, vile, samokolnice, lopate itd. V Doberdobu ni ostalo sedaj nič več drugega kakor le gole stene porušenih hiš. Lesovje je vse izru-vano. Vse smo spravili preč na varno bolj v ozadje.
Telefon igra tu veliko ulogo. Žice se vlečejo tu na vse strani, kar je obsebi umevno. Telefon sporoča poveljstvom tudi najmanjše bojne dogodke, vsak gibljej sovražnika.
Doberdobska planota je še precej pro> strana. Vleče se skoraj od Devina do hriba sv. Mihaela. Sicer pa se prišteva tudi hrib sv. Mihaela k Doberdobski planoti.
Na Doberdobski planoti prebivajo sami Slovenci, izyzemši male občine Št. Martin, ki je bila pred leti tudi še slovenska občina. Tamošnii prebivalci pa govore v zadniih letih neko čudno mešanico, ki ni ne slovenščina nc furlanščina. Razumejo jo le sami. Šolo Imajo italijansko in tudi dušno pastirslvo opravlja duhovnik iz furlanske občine Zdravščine, ki se nahaja že v dolini onstran Doberdobske planote.
Tu na bojni fronti se govori, da je francoski ministrski predsednik Briand r>o-setil dne 13. t. m. zjutraj bojno črto ob Tržiču. Naši topovi na Krasu so Brianda pozdravili tako, kakor se spodobi. Pokalo in treskalo je ta dan zjutraj tako, kakor bi se hotel ves Kras skupaj sesuti. Doberdobska planota je storila svojo dolžnost. In mi smo nokazali Briandu, da je opravičen strah Ca dom e, da ne more italijatnska vojska sodelovati na nobenem drugem evropskem bojišču, krkor le ob avstrijski fronti, kajti nevarnost je res velika, da neki lepi dan bo moral Cadorna s svojo vojsko pobrati šila >'n kopita in se pomikati pred nami proti Vidmu.	' —ič.
Kako se Lah rad mašSale.
Na kamenitih tleh, februarja 1916.
Kmalu bo eno leto tu, odkar se po-lentar z vso silo zaletuje v na.še železne vrste, a prodreti mu jih ni mogoče. Z velikimi izgubami se vedno vrača v svoje postojanke. Brezpomemben je račun, ki ga je delal nezvesti zaveznik, predno nas je napadel, namreč da si v par sunkih in skokih osvoji naš lepi jue. Danes sam izprevidi, da bi bilo zanj bolje, ko bi miroval, sicer izgubi še to, kar ima. Dne 15. t. m. sem bil pri častniku opazovalcu v prednjih črtah. Nonrenehoma so brenčale nad glavami težke granate so se zadirale v zemljo in kamenje ali pred nami, ali za nami. Dobro sem opazil z daljnogledom, kako pridno so delali laški topničarji, a vse ni Imelo nobenega učinka. Da Je boli »zagvišen«, spusti ponavadi par težkih 28 cm granat za fronto. Sedaj streHajo sovražniki s težkimi granatami skoro vsak dan v vas za fronto, a menda brez učinkov. Posebno pozornost daje Lah na cerkvene stolpe, cilj vzame nanle ter tako obstreljuie vasi, misleč si: blizu cerkve v župnlšču je višje poveljstvo.
Zračni bo).
Pred par dnevi se je že od dalefi slišalo v zraku šumenje In ropotanje aeronlana. Začul se je pisk iz piščalke straže, kar je bilo znamenje, vse se poskrlti po luknjah, med skalami in drugod. Ostali smo mirno na mestu. Približal se je velikanski sovražni aero-plan, katerega so naši topovi takoj močno pozdravili. Bile so v njem štiri osebe. Kam ga je peljala pot, Bog ve, mogoče je bil ravno v Ljubljano namenjen. Prenehali so topovi ter se mu približali naši bojni aeroplani. Letali so krog sovražnega kakor lastovice krog jastreba. Hotel Jo je ubrisatl hitro da-
lje. A naši? Z daljnogledom smo natančno opazovali delo naših letal Dvignili so se naši hitro kot vrabec nad ST zopet se spustili na njega kot sove na plen, zopet je švignil eden na-S?h popolnoma mimo njega ter pozdra.
vil sovražnika s strojno puško, tako da so krogle celo mimo naših uses brenčale, da smo mislili, da nam bije zadnja ura.Zanimiv je bil ta strašni zračni boj, v katerem je bil popolnoma uničen faški aeroplan. Kar se zračnih bojev tiče so naši piloti pravi mojstri, lako nato % prišel drugi, ki pa tudi m imel sreče Gledajoč proti Snežnikom smo ea videli, kako je padel, zadet od naše strani, kakor kamen hitro, a že na laiki strani. Na ruskem bojišču nismo bili navajeni tako pogostih zračnih obiskov- A Lah iz vseh teh poletov ne vidi ničesar, le nam dela zabavo.
Pomlad na bojišču.
Ako hočem do svojih tovarišev v »prednje črte, moram sedaj vedno paziti na tri stvari; prvič, da ne grem po noti ki je vidna od sovražnika, drugič, da ne padem po teli kamenitili tleh ter da ne zadenem ob kak šrapnelski lonec, in tretjič, cla ne pozabim si natrgati šopek cvetk, ki jih dam potem v preSo in pošljem ljubim v domovino. Od 1. februarja imamo tu pomlad. Tro-bentice ponosno gledajo iz zemlje, pomladni žafran je kar v velikih skupinah, zvončki, in če malo bolj Pogleda človek, najdejo se vedno skrito dišeče vijolice. Tako pridem skoro vsak dan iz strelskih jarkov s šopkom pomladnih cvetk za čepico v naš tabor. Niso nam veliko mar sovražne granate, saj nas tudi v taboru lahko doleti. Tudi v taboru se nimamo slabo. Tu imamo sedaj malo kočo za pisarno, ki je prav čedno opremljena. Izgleda kot mala vila ter tudi nosi naslov »Vila Jelica«. Koče, v katerih stanujejo častniki in drugi, se imenujejo: »Pri novem svetu« _»Pri levu« — »Pri počasnem ke-
berčku« — »Hotel« itd. Prav prijetno se imamo. Vreme krasno in gorko, brane dosti in pijače tudi, le družbe nam manjka kakor doma. In kadar pribrenči sovražni aeroplan, poskrije-mo se po naših vilah med drevjem, da nas ne opazi sovražnik, ker sicer bi nas i eno samo laško granato pomedel s tega kraja kot nič.
Iskren pozdrav vsem znancem in prijateljem »Slovenca«.
Novice Iz Brata oh Litvi.
Dne 13. februarja nas je zapustil naš dosedanji priljubljeni dobri predstojnik dr. Otto Jarolimek, ter se podal na novo mu odkazano mesto v Stein-klamm. Odkar so prišli Slovenci v Bruk jim je bil naklonjen, dober in mil gospodar. Vse ga je imelo rado, pa višja oblast ga je poslala drugam. Njegovo Veličanstvo presv. cesar ga je odlikoval z zlatim zaslužnim križem. Slovo je vzel od nas v nedeljo 13. t. m. Zbralo se je polno ljudstva k slovesu. Šolska deklica mu je s primernim nagovorom podala v slovo šopek svežih cvetlic. Bog naj blagoslovi njegovo delovanje na novem mestu.
Novi predstojnik.
Z velikim veseljem smo sprejeli novico, da bo novi predstojnik barak, naš rojak, domačin, Slovenec, nekdanji c. kr. komisar goriški, Zupančič. Ako je mogla katera reč nas razveseliti, nas je razveselila ta novica. Dobri novi predstojnik je bil že tu. Kot nadporočnik je prišel sem. Bil je namreč dosedaj v vojni službi. Z odprtim srcem in z vso ljubeznijo sprejemamo novega šefa. Koliko bo to vredno, da se bo mogel vsak v domačem jeziku Ž njim pogovoriti. Sloves o njegovih vrlinah je znan. Goriške Slovence pozna, in oni njega. Bodite srčno pozdravljeni novi naš predstojnik! Hvala pa vsem, ki so se potrudili, da smo njega dobili sem, osobito velerodnemu g. knezu Hohenlohu in našemu vrlemu deželnemu glavarju dr. Faiduttiju, dvornemu svetniku Laščaku in poslancu dr. Kreku.
Šole v B r u k u.
Šole so začele redni pouk. Imamo tu deset učnih moči. Imamo pa tudi vrtnarico za male otroke, gdčno Kljun, dve učiteljici za obrtne šole, dve za čip-karenje, pripravlja se tudi gospodinjska šola.
Umrljivost v taborišču je še vedno velika; pri 1400 beguncih jih je umrlo od 22. oktobra 1915, 200, in od novega leta sem, do 18. februarja 71. Vzroki so razni, posebno pa slaba lega taborišča. Za poletje se bojimo kužnih bolezni.
Humor v taborišču.
Mesto Bruk je nemško, taborišče pa slovensko. Spodobi se, da so tudi ulice in trgi slovenski. Imamo tako:
Preširnov trg pred cerkvijo. Gosposka ulica je pri šolah. Krojaška ulica, Blatna cesta, Cerkvena ulica itd. Vse imajo že napis nabit, za enkrat le pisan, pa bo tudi tiskan.
Zdravnik.
Imamo tudi zdravnika Slovenca, dr. Weixel-a iz Maribora. Kako lepo sc ljudje ž njim pogovore, in mu razkrijejo svoje bolečine.
Počasi se boljša vse. Sistem barak bi bil jako dober, ako bi bilo že vse pripravljeno, ter bi ljudje prišli kar naravnost v že pripravljena stanovanja. Tako pa se dela sproti; in zato ni mogoče, da bi bilo \\se v redu in ubogi ljudje pa trpijo. Ko bo vse napravljeno, pa pojdemo domov. Zato v barakah ne dočakamo srečnih dni.
Bruk ob Litvi 18. februarja 1916.
Anton Berlot, dekan.
OdliKovonja.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste sta dobila stotnik 10. pp. Gustav Gladnigg in nadporočnik 79. pp. Josip Čada. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil praporščak 79. pp. Spazzapan Fran. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil desetnik 5. trd*, top. bat. Kos Josip, kadet 2. bos. herc. polka Podobnik Srečko.
Odlikovanja pri 17. pešpolku.
Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja Maks Koman. — Zlato hrabrostno svetinjo so dobili: praporščaka Zanki Adolf in Kaltenbock Bodo in četovodja Jaklič Rudolf. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil narednik Škr-bec Franc.
Odlikovanja pri 7. pešpolku.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik dr. phil. Franc Krug. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik Josip Szabo.
Odlikovanje pri 47. pešpolku.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik Viljem Hlavka.
Odlikovanje pri 87. pešpolku.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Karel baron Holtz.
Neoiška zmaga pri VerduniL
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. februarja. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Uspeh na desnem brega reke Maas, o katerem se je že poročalo, se je izrabil tudi včeraj v raznih smereh. Vzeli smo utrjene vasi in dvorišča Champ Neuville ob reki Maas, Cotelettes, Marmont, Beaumont, Chanbrettes in Ornes, z naskokom smo vzeli še vse sovražne postojanke do grebena Louvenont. Krvave izgube sovražnika so bile zopet izredno težke, naše še precej nizke. Število ujetnikov se je pomnožilo več kakor za 7000 na nad 10.000 mož. O plenu na materialu se še ne more poročati.
Vrhovno vojno vodstvo.
verdunskih utrdb. V železnem obrambnem zidu Francozov zija 40 km široka vrzel, kakor poročajo Francozi. Morda grome že danes nemški topovi in sipljejo krogi je na utrdbe utrjenega tabora francoskih vojev v Verdunu,
Kake tri tedne napadajo Nemci francosko bojno črto, Napadali so vsak dan drugod: Vpern, Woc\vre, Arras, Cham-pagne, južno od Somme; povsod so čutili Francozi in Angleži nemško pest. Francozi in Angleži so pričakovali, da nameravajo prodreti Nemci pri \pernu proti Ca-laisu, kjer so zbrali vse svoje moči, a Nemci so udarili na Verdun, kjer so Francozi napada najmanj pričakovali in zato tudi niso bili tam dovolj močni, da bi zadržali Nemce. Francozi in Angleži so postali zelo nervozni.
Pri Verduou le uvod ofenzive.
Genf, »Temps« se peča zelo vznemirjen z nemškimi uspehi pri Verdunu, a tolaži se, da iščejo Nemci le slabotne točke na francoski bojni črti in da prično s pravo ofenzivo šele pozneje,
Bojišče 40 km dolgo.
Berlin. »Lokalanzeigerju« poročajo iz Genfa 24. t. m,: »Temps« se je včeraj še zanašal na obrambo Verduna, a danes postaja francosko časopisje malodušno. Ker se je povečalo bojišče na 40 km, se sodi, da protiodredbe generala Homberta sovražniku niso kos,
Angleži razburjeni.
Amsterdam. Merodajne londonske kroge so poročila o dogodkih pri Verdunu zelo vznemirila. Več višjih angleških častnikov je odpotovalo v Pariz.
Rotterdam. Vsi angleški jutranji listi 25. t. m. se pečajo z bitko pri Verdunu. »Times« izvajajo, naj se mirno presojajo uspehi Nemcev. Francozi so mirni in zaupajo in celo pozdravljajo napad. Njih bojna črta ni omajana, če so se tudi umaknili. Bitka se je šele pričela in lahko traja še več dni,
Francozi o bitki pri Verdunu.
Budimpešta. Zasebno se poroča, da so poslali iz južne Francije na severno bojno črto velikanske sile,
Genf, »Petit Parisien« poroča: Nemški cesarjevič pričakuje le ugodnega vremena, da izvede veliki napad na Verdun,
Berlin. Iz Pariza se poroča: Nemški pritisk na Verdun učinkuje uničevalno. Na francoski bojni črti so ostali mirni, medtem ko so napadali Nemci neprestano na vseh bojiščih.
Curih. »Neue Zuricher Ztg .« poroča iz Pariza: Napeto, a tudi zaupljivo pričakuje narod, kako izpade krvava bitka pri Verdunu. Cela Francija ve, da se bijejo pri Verdunu veliki boji. Trdnjavo pa so zadnje čase močno utrdili. Upajo zato, da odbijejo napade Nemcev. Sedanji boji so hujši, kakor ob reki Yser, ko so poizkušali prodreti Nemci v Calais, Švicarska sodba o bitki pri Verdunu.
Curih. V »Berner Bundu« ponavlja Henrik Stegemann, kar je že pisal o smo-trenosti enotno urejenega nemškega nastopa, ki doseže korak za korakom uspeh na 7" j '^t' ^asno ie' da morajo močnejši napadi Nemcev na tako obširnem prostoru pomnožiti nervoznost na celi bojni črti in onemogočiti protiofenzivo ali vsaj kako večjo ofenzivo.
Izredni vojni svet v Parizu. Curih. Po nemškem vpadu ob reki Maas so sklicali v Pariz izreden vojni svet. Predsedoval mu je Gallieni, udeležil se ga je tudi Joffre. Sklenili so, naj se takoj pre-vrste francoske sile in da izvedejo tudi iz-premembe ob reki Vardar. Glede na nemško ofenzivo se vlada ni ujemala z generali. Vlada se je bala, da vpadejo Nemci v trdnjavsko ozemlje; Poincare je zato tudi nepričakovano nadziral trdnjave Toid, Bel-fort in Verdun, generali so se pa pripravili na napad na Flanderskem. Resno so ne-voljni na Angleže, ker so Francozi vse storili na svojo škodo, da branijo Calais in zanemarjajo lastno črto. Pričakujejo iz-premembe med generali. Govori se, cla namerava kmalu odpotovati angleška vojaška misija iz francoskega glavnega stana. Francoski listi besno napadajo častnike generalnega štaba. Listi opozarjajo, da Francija ne more več storiti, kolikor zdaj, ko je napela svoje sile do skrajnosti, če noče zanemariti svoje lastne varnosti, kar dokazujejo dogodki ob reki Maas, ki so se zgodili le, ker so hoteli ustreči Angliji. Poslanci grajajo vlado, češ, da popušča zaveznikom in da postopa boječe ž njimi.
Francija izgubila dozdaj 2 milijona mož.
Rotterdam. (Kor. ur.) »Rotterd. Cou-rant« poroča iz govora Snovvdena v angleški zbornici, da je izvajal: Eno leto vojske še hočete, k prvemu milijonu izgub hočete prišteti še en milijon, k narodnemu dolgu še 2000 milijonov funtov šterlingov. Upate na zmago, češ, da se izčrpa sovražnik. Kaj postane z zavezniki? — Snowden opozarja na govor nekega francoskega poslanca pri posvetu v Bristolu, ki je izjavil, da je izgubila Francija 800.000 mrtvih, 1,400.000 ranjencev in 300.000 ujetnikov.
Angleži v Calaisu. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Francosko policijo v Calaisu so 15. t. m. popolnoma preosnovali in jo podredili Angležem.
Nagrada ža sestreljen Zeppelinov zrakoplov.
Stockholm. Francoski topničar, ki je sestrelil nedavno Zeppelinov zrakoplov, je dobil od uredništva »Matina« nagrado 10 tisoč frankov.
ItolilflDski poraz pred Mm.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. februarja. Uradno se razglaša:
Naše čete v Albaniji so pregnale včeraj Italijane, Id so jih premagale prejšnji dan vzhodno in južnovzhodno od Drača, ostro jih zasledujoč na zemeljsko ožino zahodno od Kneta Durs,
Pristaniške naprave Drača obstreljujejo naši topovi. Vkrcavanje moštva in vojnega orodja se uspešno moti. Nastop nekaterih bojnih ladij ai učinkoval rja razvoj dogodkov. Ujeli smo v teh bojih dozdaj 11 italijanskih častnikov in zaplenili 5 topov in 1 strojnico.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 23. febr. (K. u.) Severno od Verduna je nemški napad zelo važen in pripravljen z velikimi sredstvi. Neprestano obstreljevanje z granatami velikega kalibra je trajalo neprestano, naše topništvo je odgovarjalo ravno tako ljuto. Obstreljevala se je bojna brta v dolžini skoraj 40 km od Malancourta do Etzina. Nemška pehota v velikih zvezah čet sedmih armad-nih zborov je nastopala podnevi med krajema Brabant-sur-Meuse in Ornes. Na izhodu vasi Hautmont, ki smo jo izpraznili, nas ni mogel vreči sovražnik kljub vsim naporom iz naših postojank ob jezeru Caures, ki je večinoma že po naših četah zaseden. Naši protinapadi so ustavili nemške napade vzhodno od gozda Caures. S krvavimi napadi so vdrli Nemca v gozd Wawreille. Severno od Ornesa so zadržali naši protinapadi sovražnika na našo črto pri Her-bebois.
Pariz, 25. febr. (K. u.) Včerajšnje uradno poročilo izvaja: Severno od Verduna je obstreljeval sovražnik našo bojno črto od reke Maas do južno od Fromecey ravno tako ljuto kakor včeraj. Med desnim bregom rek Maas in Ornes se je bojeval sovražnik ravno tako ljuto kakor včeraj, a posrečilo se mu ni, da bi prodrl našo bojno črto, dasi je pomnožil svoje besne napade. Na dveh krajih smq umaknili svojo črto za Samogneuj? in južno od Ornesa.
V v V
Nemša zmaga severno od Verduna lahko vpliva na celo vojsko. Nemci so žc ujeli nad 10.000 Francozov, kar je velevažno. Znano jc, da se pusti Francoz rajši ubiti kakor ujeti, tako je fanatičen. Zda j ko so vzeli Nemci v poročilu nemškega' vrhovnega vojnega vodstva navedene kraje, niso odd.-dinnilr niti 5 kir> več od severnih
Strašni boji pri Verdunu.
Vojni poročevalec baron Kurt pl. Reden poroča iz velikega glavnega stana nemškega vrhovnega vojnega vodstva 24 t. m.:
Nemci so pridobili severno od Verduna ze skoraj toliko prostora, kolikor so ga pridobili Francozi z blaznimi žrtvami ob Champagni. A glavno je, ker ^o potisnih Nemci nazaj v središču francosko predpostojanko na obeh straneh velike ceste, ki vodi v Verdun.
Francozi so pripravili nepredorno postojanko v gozdovih severno od vzete črte ob reki Maas, Haumonl, Beaumont, rlerbebois in Azannes. Zvezali so posamez-^.d.rey.®sa z žičnimi ograjami; veje so zložili m jih zvezali z žicami v visoke nasipe. Mislili so, da onemogočijo tako pehoti kakor topništvu uspeh. Šele težke krogle so razbile te nasipe.
Pehota, ko je vdrla v gozde, je zadela zopet na nove črte, a si je napravila tudi tu kmalu pot in je prišla medtem, ko so se strašno gromeli topovi, za črto.
Nemci so izgubili veliko manj ljudi, kakor so sami pričakovali. Boji so se bili v gozdih in niso trajali dolgo. Nemški topovi so strašno učinkovali: po stotine mrličev je ležalo na primeroma malem prostoru v več krajih.
Lahi o bitki pri Verdunu.
Curih. No Italijane je zelo vplivala nemška ofenziva pri Verdunu. Iz francoskih poročil sklepajo, da zdaj lahko Nemci obstreljujejo Verdun s težkimi topovi,
Berlin. »Tagliche Rundschau poroča IZ Lugana, da potrjuje »Agenzia Štefani« nečuveno poročilo nemškega vojnega vodstva o bojih pri Verdunu in da ni objavila več stavkov o vpadu v francosko postojanko in da so ujeli Nemci 3000 Francozov,
X X
V
V Albaniji so se približali naši Draču in ga na suhem popolnoma obkolili. Lahe in Esadove pristaše so že vrgli na zemeljsko ožino Drača, ki jo loči od celine približno 12 km dolgo in 5 km široko jezero na obali od celine, do katere vodita le dva tesna dohoda. Prisiljeni so, da zbeže na morje, pa če tudi poizkušajo v varstvu italijanskih bojnih ladij. Vkrcavajo se poraženi Lahi in Essadovi najemniki pod ognjem naših topov, kar za nje nikakor ni prijelno. Ojačena brigada laškega generala Savona zapušča Drač. Če se ji posreči, je drugo vprašanje. Naši topovi grome pred Dračem. Občudovati moramo izvrstno naše vojno vodstvo in neumorne naše vojake, ki so pripeljali topove pred Drač skozi tisto Albanijo, ki so ji moderne ceste neznana stvar. Lahi so doživeli v Albaniji veliko blamažo, ki se pa še lahko poveča, ker poročajo že celo Francozi, da se Lahi pripravljajo zapustiti tudi Valono.
Novi talijanski poraz pred Dračem.
Vojni poročevalci poračajo 25. t. m. iz vojnega tiskovnega stana:
Italijanom niso naši dopustili časa, da bi se opomogli po svojem zadnjem porazu. Naše čete so jih ostro preganjale in jih vrgle v Drač in na malo zemeljsko ožino, ki leži zahodno od Kneta Durs. Lahi so bežali v Drač in na utrjeno zemeljsko ožino.
Lahi kolikor mogoče hitro vkrcavajo svoje čete, toda naši topovi na višinah nasproti mestu motijo laško vkrcavanje in streljajo na pristanišče in na mesto Drač.
Laške vojne ladje so prihitele na pomoč svojim vojakom, da krijejo vkrcavanje, a brez uspeha, ker naše topništvo nadaljuje uspešno obstreljevanje draškega pristanišča.
Ne dvomi se, da Italijani ne morejo dolgo držati obrambnih črt, ki so jih zgradili pri Draču, Zelo se dvomi, če morejo.
Lahi sploh še brez velikih izgub pobegniti
iz Drača.
Naši so ujeli pri Draču več sto Italijanov, tudi častniki se nahajajo med njimi. Izgube naših čet so zelo neznatne.
Angleži in Francozi se tudi nahajajo v Draču.
Geni. Lyonski list »Republicain« poroča s Krfa: V Drač so poslali močan oddelek Francozi in Angleži z več težkimi topovi, ki so jih postavili na griče pri mestu. Angleži in Francozi nameravajo podpirati laško posadko, ki šteje 35.000 mož.
Drač pred padcem.
Budimpešta. »Az Est« poroča 25. t. m.:
Sovražnik poizkuša, da drži Drač. Utrdil je višine, ki obdajajo mesto v obliki polkroga in jih močno zasedel. Splošen napad so pričeli naši včeraj zjutraj. Naše topništvo je napredovalo v težavnem ozemlju tako, da se mora občudovati. Pričelo se je streljati na sovražne,.ppstojanke in izsililo prehod čez priprost most. Čez nekaj ur so zasedli naši trdno pdstojanke na vrhovih. Drač se mora kitifclu udati.
s n.. <
Italijani se boje že za Valono.
Soiija. Z Grškega ^jgoroča: Italijani so se umaknili v prednje postojanke in se zbirajo blizu obrežja. .utrjenih točkah severno od mesta so pustili le prednje straže. Tudi ostanki srtyjkfer armade, kakih 3000 mož jih je tu, so se umaknili proti Valoni. Italijani upajo, da tnotejo braniti Valono 20 dni, ne ve se, kaj store potem. Mogoče je, da se pravočasno umaknejo v Brindisi ali pa na Krf, mogoče je pa tudi, da se nameravajo umikati v Albanijo ob obrežju južno od pokrajine Himara, ki jo branijo 1500 do 1800 metrov visoke gore.
Bern. »Journal des Debats« poroča iz Soluna: Italijani so že vse pripravili, da se umaknejo v Santi Quaranta, če pade Drač.
Rnmonija — Ma — Srbija — Bol-□arija.
Rumunska žitna kupčija.
Bukarešt, 24. febr. »La Politique« poroča: Druga pogodba, s katero avstrijsko-nemški konzorcij kupi 100.000 vagonov žita, je v svojem trgovskem delu podpisana. Finančni del pogodbe bo podpisan tekom tega tedna. Ker na Donavi ni več ledu,'ee bo dalo prejšnjih 50.000 vagonov izvoziti mesec dni pred določenim rokom. List poroča, da se je konzorcij zavezal, da preko teh 100.000 vagonov kupi tudi ves preostanek žita iz 1. 1915, kar bi ga Rumunija ne rabila zase.
»Epoca« poroča, da je v seji rumun-skešuvozne centrale predsednik Radovici izj^fŠl, da se vrše pogajanja za uvoz raz-nih^vrst avstrijsko nemškega blaga in za izvoz raznega rumunskega blaga.
Filipescu na potovanju.
Kodanj, 25. februarja »Birževija Vie-dojapsti« javljajo: Iz Petrograda pojde Filipescu v London in Pariz, odkjer se preko Kodinja poda v Berlin. Na lastne oči se hoče prepričati, kako močna je ena ali druga vojna sila.
Ruski vojaški ataše iz Bukarešta odpoklican.
Bukarešt. Rusija je odpoklicala iz Bukarešta svojega vojaškega atašeja, ker je poročal narobe o položaju v Rumuniji.
Venizelos pri kralju.
Frankobrod, 25. febr. (K. u.) »Frankfurter Ztg«. javlja iz Londona: »Daily Mail« brzojavlja iz Aten, da je Venizelos imel razgovor s kraljem, doslej brez političnega uspeha.
Skuludisova izjava.
Berlin, 25. febr. Atenski dopisnik • Berliner Tageblatta« je imel 23. t. m. razgovor s grškim ministrskim predsednikom, ki je rekel; »Svoje politike nevtralnosti ne moremo in je tudi ne bomo izpreme-nili. Nihče nas ne more prisiliti. Res je, da se je to poskušalo. Med 1. in 10. januarjem po našem štetju je ententa skušala z izstradanjem narod našuntati proti vladi. Toda narod je vstrajal junaško, ni mrmral in nikjer se ni kazalo, da hoče s silo poklicati Venizelosa, ki bi potem kralja moral potegniti na stran entente. Takrat je ententa videla, da ne samo armada ampak po večini tudi narod sam odobrava vladno politiko.« Poročevalec je rekel, da se Nemci boje nasilnosti proti Grški in, da je Angleška zmožna tudi tega, da izstrada Grško. Skuludis je odgovoril: Ali mislite, da se da kak narod z bajoneti pognati iz nevtralnosti? Kdor misli, da bi kak Grk šel proti kralju, ta ne pozna grškega značaja. Skuludis je nato rekel, da si Grki zelo žele ofenzive proti Solunu. Za Bolgare upa, da bodo spoštovali grško samoljub-jc. Nikdar pa nas svet niti z dogodki niti z orožjem ne bo spravil iz nevtralnosti.«
Kralj Peter o Avstriji.
Rotterdam. Poročevalec »Associated Presz poroča, da se boje, da kralj Peter
oslepi, O razmerah z Avstrijo je izjavil; Srbija je želela vedno, da živi mirno z monarhijo, a monarhija je fevdalna, fevdali-
zem pa ne trpi v svoji bližini svobode. Ob časih Obrenovičev je sodila monarhija o nas tako, kakor sodi zdaj. Bali smo se vedno, da nas hoče izrabiti za koristi srednjeveškega plemstva. Kmetje smo, a svobodni kmetje. Moj ded je bil kmet, na kar sem bolj ponosen, kakor na svoj prestol, Trdno upam, da postane Srbija zopet svobodna in neodvisna. Ne umrjem, dokler ne zmaga Srbija.
Baker iz Srbije.
Soiija. Ministrski svet je sklenil, da prepusti med vojsko Nemcem rudnik ba-kra Bor.
Črnogorski kralj Nikolaj ujet v Lyonu.
Geni. Iz Lyona se poroča: Vlade sporazuma niso dovolile črnogorski kraljev« ski rodbini, da bi smela zapustiti Franci« jo, ki je zato prisiljen, da ostane y Lyonu.
Radoslavov doma,
Sofija, 24. februarja. Radoslavov in Žekov sta se vrnila s svojega potovanja v Berlin in Dunaj, kjer se je doseglo zelo dalekosežno soglasje. Splošno razpoloženje je polno zaupanja. Oba sta se prepričala, da je brezpogojno samozaupanje obeh osrednjih držav popolnoma upravičeno.
Koncem tega tedna bo Radoslavov konferiral z voditelji opozicije, ki zahteva pojasnila o položaju Bolgarije in splošnem položaju v Evropi. Z ozirom na dosedanje uspehe misli opozicija še nadalje podpirati vlado in zato bi rada izvedela, kaj so pogajanja na Dunaju in v Berlinu prinesla Bolgariji.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. februarja. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 23. febr. (K. u.) O uspešnih nastopih našega topništva se poroča iz visoko ležečih dolin Cordevole, Boite in Vis-dende.
V odseku Km je prodrl sovražnik zjutraj 22. t. m. po mogočnem ognju s topovi in napadi z bombami proti našim postojankam na Mrzlem vrhu. Odbili smo ga skoraj na celi bojni črti, le na malem delu bojne črte se mu je posrečilo, da je udri na desnem krilu v naše črte. Takoj izve-ien krepak protinapad ga je vrgel popoln noma iz zasedenega strelskega jarka.
Rim, 24. febr. (K. u.) V dolini Popen (Rienz) je posebno streljalo sovražno topništvo na naše postojanke na Monte Piano, ne da bi nam škodovalo.
Na hribih severnozahodno od Gorice so se približali 23. t. m, ponoči sovražni oddelki našim črtam v odseku Pevma in so metali vanje dušljive plinaste bombe. Ogenj naših strelcev in nekateri streli naših baterij, ki so zadeli, so zadoščali, da smo odbili napad. Celo bojišče je zelo zasneženo.
XXX
K položaju na jugozapadni fronti.
Na italijanskem bojišču je postalo artilerijsko delovanje na soški fronti zopet močnejše. V bovški kotlini so izvršile naše čete odličen čin; zavzele so sovražno postojanko na razklanem in težko dostopnem pobočju severozapadno od Bovca ležečega 2208 m visokega Rombona. Ta italijanska postojanka na rombonskem pobočju je bila našim vrlim koroškim domobrancem že dolgo trn v peti, vsled česar so sklenili, da jo na vsak način osvoje. Vse se je temeljito in natančno pripravilo, razvrstitev, moč in način sovražnikovih utrdb natančno ustanovilo. Za izvršitev podjetja se je določila noč od 11. na 12. februarja, Oddelek pod poveljstvom stotnika Kikala 5e je zavit v snežne plašče približal sovražni postojanki. Italijani še niti opazili niso naših, ko se je začel naskok in jih uničil. Italijane je silni naval tako presenetil, da jih je obšel paničen strah ter so bežali v divjem begu čez drn in strn, pri čemer jih je naš ogenj močno podiral. Postojanka Kukla je bila ob neznatnih izgubah naša. 1 častnik, 81 alpincev, 4 strojne puške in mnogobrojen drug materija! je bil naš plen. Trdovratni ogorčeni poizkusi Italijanov, da bi dobili postojanko nazaj, so jim prinesli le novih težkih izgub — nam pa novih ujetnikov in novega plena.
Topniški boji so se zapadno od Bovca na koroški meji razširili; naše črte v pre« delskem in rahelskem ozemlju na obeh straneh Zajezerske in Jezerske doline zapadno od Rabla so bile pod budim ognjem. S težkimi topovi so Italijani ponoči obstreljevali naše postojanke med dolino Bele, po kateri teče pontebska železnica, in 2764 m visokim Wischbergom. Obstreljevanje Gorice se je nadaljevalo.
Naše letalno brodovje je poletelo globoko dol v Lombardjjo b bombardiralo tovarne. Drugo naše zračno brodovje je napadlo italijansko letalno postajo in pri-1 staniške naprave pri Desenzano ob Gard«
skem jezeru. Obe brodovji sta dosegli velike uspehe. V Desenzanu je bila ubita ena ženska in več otrok, 10 oseb je bilo
ranjenih.
XXX
Tudi Italijani posnemajo Portugalce.
London. (K. u.) V poslaniški zbornici jc izjavil trgovski minister Runciman: Italijanski veleDoslanik je izjavil, da je zaplenila italijanska vlada 30 nemških ladij v italijanskih pristaniščih.
Požar elektrane pri Milanu.
Rim. (K. u.) Požar je popolnoma uničil električno centralo v Conti pri Berga-mu, ki je preskrbovala mnogim krogom milanske province električen tok. Škoda znaša poldrug milijon lir; škode, ki je nastala, ker more veliko tvornic počivati, ni mogoče ceniti.
Novo italijansko letališče.
Laška vojna uprava znatno razširja letališče v Busto Arzizio. V bližini Milana je to že četrto laško veliko letališče.
Oborožene italijanske trgovske ladje.
Kolin, 24. febr, »Kolnische Ztg.« prinaša vest »Newyorker Staatszeitung« z dne 2. febr.: Včeraj je priplul četrti italijanski osebni parnik »Caserta«, ki ima dva tricolna mornariška brzostrelna topova in 7 laških topničarjev. Nad Genovo in Ne-apoljem so imeli strelne vaje na sodčke, ki so bili miljo daleč v morju. Častniki so čisto odkrito povedali, da je sodček tako velik, kakor viden cilj, ki ga da podmorski čoln in za podmorskimi čolni so šli. O kaki »obrambi« v smislu znane washington-ske teorije ni bilo govora.
»Kolner Ztg.« pravi: Nov dokaz, da razun Angleške tudi njeni zavezniki svoje trgovske ladje oborožujejo za napad. Tudi proti njim velja prihodnja poostrena podmorska vojna.
Poveljstvo v Srednjem in jadranskem morju.
London, 23. febr. Reuter poroča: Prvi lord admiraiitete Balfour je izjavil, da ima francoski admiral Fournier splošno vrhovno poveljstvo v Sredozemskem morju, vojvoda Abruški pa poveljuje v Jadranskem morju in jegovih dovoznih cestah. Balfour je nato pristavil: Kaj je vse za vezno brodovje v Sredozemskem morju storilo, se vidi iz tega, da je v vojaškem oziru zelo velik uspeh, ker je prepeljalo velike vojaške sile v Solun in Valono, uspešno izpraznilo Dardanele in prepeljalo srbsko armado iz Albanije.
PorlugaiSka se po osluje nemškiH ladij.
Lizbona. (K. u.) Uradni list je objavil dekret, ki odreja, naj se uporabijo po portugalski vladi v portugalskih pristaniščih internirane nemške ladje. Portugalci so 24. t. m. zasedli nemške ladje v Taju in razvili portugalske zastave na njih.
Pariz. (K. u.) »Agencp Havas« poroča, da so zaplenili Portugalci v Taju 35 nemških ladij in razvili na njih portugalsko zastavo. Nemše posadke so nadomestili s potugalskimi. Portugalska vlada je izjavila, da ne gre za vojskno dejanje, marveč le za odredbo, ki jo zahteva javna korist. Portugalskemu poslaniku v Berlinu so naročili, naj poda izjavo vtem smislu nemški vladi.
Amsterdam. »Temps*: poroča iz Lizbone: Popolnoma nepričakovano so zaplenili Portugalci v Lizboni 36 nemških ladij. Nekaj kapitanov je ugovarjalo pismeno. Tri ure so stražili dve portugalski bojni ladiji nemške ladje. Nemške mornarje so izkrcali. Portugalski zunanji minister je izjavil, da so zaplenili nemške ladje, ker so se bali, da pobegnejo in ker jih jsotrebuje vlada za transporte. Portugalska vlada se o tem ni nič pogajala z Nemčijo, marveč je le brzojavila dejstvo portugalskemu poslaniku v Berolinu in mu naročila, naj obve-sti o tem nemško vlado,
Berlin. (K. u.) Wolff izvaja: V portugalskih pristaniščih je interniran en sam nemški parnik. Ostale nemške ladje, ki so zasidrane v portugalskih pristaniščih, so se nahajale tam že pred izbruhom vojske ali so se zatekle v nje v svojo varnost in bi jih po mednarodnem pravu ne smeli zapleniti. Ladje obsegajo kupno 270.000 ton.
Nemčija in Ameriko.
London, 24. februarja. »Morning Post« javlja iz Washingtona: Nemcem prijazne skupine v senatu in zbornici mislijo predlagati, da naj se Amerikancem ne izdaja potnih listov za vožnjo na oboroženih par-nikih. Dvomljivo pa je, ali tak predlog prodre. Wilson je izrazil svoje mnenje, da bo v takem slučaju vložil svoj veto. Vendar se Nemcem prijazne skupine debati ne mislijo odpovedati. Da jih prehiti, je Wil-son izjavil, da hoče nastopiti za svobodo morja in zastopati pravico Američanov, da potujejo na ladji, katero si sami izberejo. Wilson bo tudi postavil zahtevo, da se la-
dije, ki imajo topove za brambo, brez svarila ne sme torpedirati.
Nizozemska ne Do demobilizirala.
Berlin, 24. febr. »Tageblatt« javlja iz Haaga: V spodnji zbornici se je pri proračunski debati podala izjava, da je proračunski odsek prišel do prepričanja, da zaenkrat holandske armade ni mogoče demobilizirati ali zmanjšati.
Nemški in ruski poslanik z Norveškega odpoklicana.
Christiapija. (Kor. ur.) Kralj je sprejel nemškega poslanika grofa Oberndorfa, ki mu je izročil pismo, s katerim je odpoklican.
Christianija. (Kor. ur.) »Aftenposlen« poroča. Za naslednika ruskega poslanika je imenovan prejšnji legacijski svetnik v Carigradu Culkevič,
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. februarja. Uradno se razglaša:
Mestcyna boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. februarja, Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Nobenih posebno važnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO POROČILO.
z dne 23. februarja. Zapadna fronta: Ozemlje Riga-Friderikovo-Jakobovo je preletelo več sovražnih letal in metalo bombe, pri Uexkul!u so Nemci še ojačili svoj ljuti ogenj. Dva Zeppelina sta preletela postojanke pri Dvinsku. Pri J!uxtu se obojestranski artiljerijski ogenj zopet oživlia. Nemci so metali bombe težkega kalibra. Tekom noči je sovražnik ljuto obstreljeval naše jarke zapadno od Sventenske^a jezera in dalje južno do Ilsenskega jezera,
RUSIJA NE UPA PRODRETI NASE BOJNE ČRTE.
Curih. »Tempe poroča iz Petrograda: Ruski vojaški krogi sodijo, naj se niti ne misli na predor avstrijske bojne črte v Bukovini in v Besarabiji. Točke, kjer bi bilo to mogoče: Kolomeja, Stanislavov, Ha-lič so naravnost nepremagljive trdnjave,
JAPONSKA MISIJA RUSKEGA VELIKEGA KNEZA JURIJA MIHAJLOVIČA.
Dunaj, 24. februarja. Po poročilih iz Peterburga se je veliki knez Jurij Mihaj-lovič vrnil iz Tokija v Petrograd ter je bil sprejet od cara v daljši avdijenci. Veliki knez je zelo zadovoljen z uspehom svojega bivanja na Japonskem, ki je bilo namenjeno v prvi vrsti dogovorom radi vojaških dobav.
RUSIJA KUPUJE JAPONSKE KRI-ŽARKE.
Genf. »Ecbo de Pariš poroča: Rusija hoče odkupiti Japoncem štiri križarke, ki so jih zaplenili Japonci v zadnji vojski.
KDO ZAPOVEDUJE NA RUSKI ZAHO-Nl ČRTI.
Berlin. »Ruski Invalid« poroča: Na zahodni bonji črti poveljujeta zdaj generala Plehve in Radko Dimitrijev. V odseku Riga—Dvinsk poveljuje general Plehve, v odseku Ustjdvinski pa general Dimitrijev. Vse pa pričakuje, da prevzame zopet v kratkem poveljstvo general Ruski na zahodni rurski bojni črti, ker se je general Ruski udeležil tudi zadnjih bojev v Armeniji.
KAKO LJUBIJO RUSI POLJAKE.
Kodanj, V Smolensku so obsodili 8 Poljakov na prisilno delo v Sibiriji.
POVRATEK NA RUSKO POLJSKO.
Dunaj. (Kor. ur.) Ruski državljani, ki bi se radi vrnili na Rusko Poljsko pod nemško upravo, morajo vložiti prošnjo na namestni generalni štab v Berlinu potom politične, oziroma policijske oblasti tistega kraja, v katerem stanujejo. Neposredno naj ne vlagajo prošenj, ker se sicer radi poizvedb le zakasni rešitev.
Turčija v vojski.
Rusko poročilo.
Kavkaška fronta, 23. februarja: Zasledovanje se nadaljuje.
K padcu Erzeruma.
Pred nekaj dnevi je tudi turško ar-madno vodstvo potrdilo poročilo, da se je ruski kavkaški armadi posrečilo, osvojiti armensko trdnjavo Erzerum. Že meseca novembra 1914 so Rusi pripravljali napad na to močno trdnjavo, ki je oddaljena od meje kakih 120 km. Dospeli so pa le do Koprikoija, približno 60 km vzhodn> od Erzeruma. Ondi so bili 7. in 8. novembra poraženi in prodiranje se je ustavilo. Turki so udrli nato v Transkavkazijo in podili sovražnika do Ardahana in Sargami-ša. Nekaj časa se je zdelo, kakpr bi name-
ravali oblegati in osvojiti staro kavkaško trdnjavo Kars. Toda njihovo prodiranje se je zopet ustavilo, vzeti so morali svoje čete nazaj in dolge mesece so govorila ruska in turška uradna poročila le še o manjših spopadih v obmejnem ozemlju, tako da je v inozemstvu zanimanje za to bojišče polagoma oslabelo. Šele v zadnjem času je zopet postalo drugače. Rusi so s krepkim izrabljanjem maloštevilnih strategič-nih železnic na Kavkazu zbrali ondi veliko premoč čet, nasproti kateri Turki niso mogli tako hitro postaviti po številu enakovrednih moči. Zato je razumljivo, da se je Rusom končno posrečilo polastiti se trdnjave in s tem potisniti nazaj turško fronto, in sicer središče.
Kdor si hoče ustvariti pravo sodbo o teh dogodkih, mora upoštevati slabe poti in prostorne razmere tega bojišča. Najbližja železnica, ki pride za dopolnjevanje čet v poštev, proga Carigrad-Bagdad, je nad 800 km oddaljena. Vojaški pomen padca Erzeruma je v tem, da bodo imeli Rusi v mestu in njegovih skladiščih važno opira-lišče, ki jim more služiti kot velika etapa, ako nameravajo nadaljevati prodiranje v prednji Aziji. Nasprotno pa ni pričakovati, da bi bil radi padca trdnjave ogrožen doslej tako ugodni položaj v Mezopotamiji. Od Erzeruma do Kut el Amare znaša daljava 970 km zračne črte. Pomen ruskega uspeha je bolj političen. Rusija ima po tolikih mesecih končno zopet zaznamovati uspeh, ki ga je za pomirjenje javnega mnenja tako nujno potrebovala kakor lačni košček kruha. Tudi nasproti svojim zaveznikom more sedaj zopet naglasiti, da vrši svoje dolžnosti, ako le more. Zmagoslavna radost v ententi je tudi temu primerna; morda prinese padec Erzeruma zmagovalcem vendarle zopet več ugleda pri prijateljih in pa — posojilo. Končno se bo tudi obledela slava velikega kneza Nikolaje-viča zopet nekoliko osvežila, kar bo dalo petrograjski dvorni stranki novo pobudo ta vojno agitacijo.
Ruske namere na Trapezunt.
Kaže se, da Rusi zahodno od Erzeruma hočejo nadaljevati svoje operacije. Oko so menda vrgli na Trapezunt. Ta načrt pospešuje akcija ruskega črnomor-skega brodovja. Ruski načrt je baje: Korakati na Trapezunt, obrežje Črnega morja očistiti sovražnika in s tem izstradati Carigrad, prodreti v Anatolijo in istočasno turški armadi, ki deluje v Mezopotamiji odrezati povratek.
Napadi na Malo Azijo.
Berlin. »Daily Mail« poroča iz Aten: Ladje sporazuma obstreljujejo redno od časa do časa maloazijsko obal, posebno vhocl v Smirnski zaliv. Francozi so napadli 29. m. m. Ameliki nasproti Castello-rizzo, ki leži zahoeho od Adalia. Boj je trajal 10 ur. Efez so obstreljevali 28., 29. in 30. januarja.
Rusi prijeli turškega poslanika v Teheranu.
Bukarešt, »Vestnik Agentur« poroča: Ruska vlada jc odrekla turškemu posiani-ku v Teheranu, ki so ga, kakor znano, prijeli, dovoljenje, da se sme vrniti domov. Njegovi ženi in otrokom so dovolili, da se smejo vrniti.
Razmere v Egipiu,
Carigrad, 22. februarja. »Tanin« prinaša poročilo o sedanjem položaju v Egiptu, ker se je kljub angleškim prikrivanjem izvedelo o umikanju angleških čet z Dar-danel in o angleškem porazu na iraški fronti. Razen tega so napravili dogodki na zahodni egiptovski meji globok vtis, ker je sedaj potrjeno, da so tudi znani višji angleški častniki, n. pr. poveljnik obale Hun-ter pasa padli v boju s Senusi in da se sedaj Senusi, potem ko so zasedli Sivo, So-lum in Said Berane, približujejo dolini Nila. Več rodov, posebno pa rodova Av-Jadi in Alia, se je že pridružilo Senusom, V Sudanu jc zahteval angleški poveljnik pomoč domačih čet, katere so mu pa vsako pomoč odklonile. Od tedaj so povečali Angleži pritisek na domačine, a posebno strogo pazijo na vse železniške proge. Navzočnost neifiških podmorskih čolnov ob egipčanskem obrežju in torpediranje angleških in egipčanskih ladij v egipčanskih vodah je napravila na Egipčane globok vtis.
n ožaj on sneskem prekopu.
Sueški prekop je za trgovske ladje skoro povsem zaprt. V Port Said in Suez Smejo trgovske ladje le z izrečnim dovoljenjem angleške vlade. Holandski pa tudi francoski in angleški lastniki ladij in trgovske družbe se ogibajo Sueškemu prekopu ter vozijo rajši po mnogo daljši in dražji poti okolo nosa Dobre nade v Indijo in Vzhodno Azijo. Mnogo prog jc sploh ustavilo vožnjo, ki se ni izplačala več.
Nevarnost za Sueški prekop, ki se nahaja v vojnem območju, se navaja za vzrok ogibanja in je vsak dan večja, čeprav turška armada pravzaprav še ni razvila napada. Vojni dogodki, ki so se vršili ob prekopu, so bili le malenkostni, po naj-
več praske prednih straž, ki so pregnale Angleže z redkih zelenic Sinajskega polotoka in ubranile, da angleški »kulturni« narod ni zastrupil studencev.
Začetkom februarja 1915 je dosegla po angleških poročilih turška armada 15000 mož z mnogimi beduini vzhodno preko-povo obalo v bližini El Kantara (most). Spotoma je očedila karavansko cesto ob obali iz Rafe preko Aris-Sebha-Kane do Kantare in pometla okolico nasproti Is-mailije, Serapeuma in Sueza. Med Grenkim in Timsaškim jezerom se je nekaterim turškim stotnijam posrečil celo prehod preko prekopa, kar je povzročilo strah in grozo tja do Kaira, Angleže je seveda pregnala peščena vihra, ki je ustala baš tedaj! Od štirih angleških in dveh francoskih bojnih ladij se je ena potopila, dve sta dobili težkih poškodb. Po železnici so morali iz Kaira poslati v pomoč močnih sil, da so pregnale Turke s zahodne in se zopet ustanovile na vzhodni obali prekopovi. Angležem je padlo 2700 mož, Turkom 500 dočim so jim ujeli 700 mož. Prekop je bil zaprt do 18. februarja, potem so spremljale bojne ladje trgovske po kanalu. Turki so se umaknili iz kanalove bližine in ostavili le prednje straže tam, da bi opazovale in vznemirjale.
Angleži so utrdili vzhodni breg, pre-plavivši ga od Port Saida do El Kantare, napolnili z vodo Mensalsko jezero in zgradili utrdbe z mnogim betonom in želez-jem, Tako zlasti po nekoliko vzvišenem ozemlju nasproti Ismailije, med Grenkim in Timsaškim jezerom in južno le-temu.
Dne 7. novembra je 5000 Turkov ter lahko topništvo iznova izvršilo sunek proti prekopu, a so sovražnika odpodile angleške oklopnice. Vendar so našli v prekopu večkrat turških min. Zato se je zelo zvečala nevarnost v prekopu; ker se kanal rad tudi zasipa po peščenih zametih, čiščenje pa uspešno ovirajo turške pred-straže, so ladje tudi iz tega vzroka v nevarnosti in se je v zadnjih mesecih dogodilo večkrat, da so zavozile na suho. Zato se rajši ogibajo in vozijo na okolo ali pa sploh nc. Angleška celo svojih bojnih ladij menda ne zaupa več rada prekopu in je pritegnila v njegovo varstvo tri japonske oklopnice »Kasuga« (7800 ton), »Tokiwa« ven tega ga varuje menda še 11 podmorskih čolnov.
Sueški prekop je, kakor utegne biti znano, glavna obrambna črta proti napadom na Egipt od vzhoda. Njegova okolica ie gričevita arabska peščena pustinja z redkimi vodnjaki, A gričevje rabi dobro v kritje proti ravno nosečim topovom na ladjah, ki branijo prekop. Nova, dobra obrambna postaja na zahodnem bregu kanala je šele ob najvzhodnejšem Nilovem odtoku, med Kairom in Mensalskim jezerom. Le-ta se nahaja v višini Sagasig a 70 km dalje v ozadju.
Prekop z najmanjšo širino 80 metrov in 12 metrov globok je seveda izdatna ovira. A braniti ga je mogoče ponajveč le na vzhodnem bregu. Branilci so v zvezi z brodovi in vrtilnimi mostovi. Po zahodnem bregu drži ob prekopu dvotirna železnica Suez-Ismailije-Port Said, ki veže iz Ismailije tudi Kairo in Sagasig, torej Dolenji Egipt neposredno. Med železnico in kanalom je odkrit vodovod, ki dovaža pitno vodo krajem ob kanalu od Nila sem, zakaj studencev tu ni. Seveda je ta vodovod za brambo prekopa velike važnosti.
Že to, da mora biti prekop zaprt trgovskim ladjam, je znaten uspeh četvero-zvezin, zakaj dovoz na Angleško se mora boriti s silnimi težkočami in draginjo. Ako pa se pribori prekop, potem pomeni za Turke to ponovno pridobitev Egipta.
Tajne najnoveil Zeppelinov.
Povodom neverjetne delavnosti nemškega vojnega zrakoplovstva in njegovega obiska nad srednjo Anglijo, nad središčem angleške industrije, se zopet obračajo vse oči na delavnice teh zrakoplovov. Čeravno se ne more prodreti v tajne orjaško naraslih Zeppelinovih delavnic, vendar more vsakdor videti sila zanimive stvari. V prvi vrsti treba ustanoviti važno dejstvo, da se je v zrakoplovnih delavnicah, v katerih noč in dan dela na tisoče delavcev, ustvarila organizacija, ki omogočuje, da morejo sedaj vsak teden poslati na fronto po en ali dva zrakoplova. Komaj mine dan, ne da bi kak nov Zeppelin delal poizkusnih voženj. Te poizkusne vožnje so pravi vojni manevri. Oblika in obseg Zeppelinov sta se nasproti prvotnim tipom zelo izpre-menila. Najnovejši primerki so mnogo daljši od prejšnjih in obenem vitkejši, podobni ribi; obe gondoli visita niže, a hodnika med obema, se zdi, da ni več, ali jc pa zgrajen v ogromnem trupu zrakoplova, tako da se na zunaj ne vidi. Gondole so obdane z oklopom, vsaka ima najmanj po šest strojnih pušk in en do dva mala topa, kakor tudi posebne aparate za metanje bomb in zopet posebne naprave za spuščanje zračnih torpedov, Šiljasti prednji konec novega tipa kaže kovinski blesk v dolžini približno petine trupa. Dejstvo je, da jc del pokrova metaliziran s pomočjo
Schoopschovega postopanja za kovinsko škropljenje. Krmila so enostavnejša in manjša, motorji znatno močnejši, kar izhaja že iz velikega hrupa. — Vojne ma-neverske vožnje so zelo zanimive. Tu se vidijo poizkusi z dimnimi plini, ki nenadoma kakor megleni oblaki zavijejo cel zrakoplov. Ako je še megleno vreme, potem izgine zrakoplov na uprav tajnosten način. Kdor ima priliko to opazovati, bo lahko razumel, da Parižani in Angleži enostavno niso mogli opaziti Zeppelinov in se z njimi boriti, čeravno niso vozili v takih višinah, kakor se je poročalo. Posebno zanimive so nočne vaje. Tedaj de-deluje zrakoplov, ki je zlasti v nemesečnih nočeh docela neviden, z reflektorji in svetilnimi plini, ki za več minut strahotno razsvetljujejo temno atmosfero, blesketajo v raznih barvah in govore, kakor se zdi, cel jezik. Mnogo se sliši o skrivnostnih novih zračnih torpedih, ki jih Zeppelini že davno preizkušajo. Tu se seveda ne da ničesar opazovati, a tu in tam se sluti, da gre o zelo važnem in strašnem orožju v zraku. Najnovejši Zeppelin, ki je pred našimi očmi absolviral svoje poizkusne polete, je nosil številko »L. Z. 95«, a razen te je še druga vrsta zrakoplovov, ki nosi označbo »L ..,« (brez Z), tako da se more soditi, da šteje nemško zračno brodovje brez Parsifalovih zrakoplovov mnogo nad 100 enot.
Na morja.
V prvem letu podvodne vojske potopljenih 670 ladij.
Rotterdam, »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča: 18. februarja 1915 se je pričela podvodna vojska. Torpedirali so v tem času 670 ladij: 611 trgovskih in 59 vojnih ladij. Anglija je izgubila 439, Francija 44, Rusija 29, Italija 28, Belgija 8 ladij.
Začarana nemška ladja na Atlanskem morju.
Skrivnostna nemška ladja na Atlantskem morju, ki nastopi danes kot velikansk podvodni čoln in jutri kot oborožena trgovska ladja, se je zopet oglasila. Nenadno se je pojavil »Appam« v Ameriki s posadkami šestih potopljenih ladij, na Teneriffo je pa priplul zaplenjeni angleški parnik »Westburn« pod nemško zastavo. Pripeljali so 209 ujetnikov, 7 nemških mornarjev jih je stražilo. Mirno so izkrcali Nemci
Dnevne novice.
Naša društva delujejo. Iz Komende: Katol. slov. izobraževalno društvo v Komendi je priredilo pretečeno nedeljo predstavo v korist vojni oslepelih vojakov. Na sporedu je bila deklamacija »Soči«, veseloigra »Čevljar« in burka »Drzni zrako-plovec«. Vse tri točke so vrli komenski igralci izvrstno rešili. K predstavi je prišlo toliko domačega in sosednega občinstva, da je bila dvorana natlačeno polna in jih je moralo mnogo oditi, ker ni bilo več prostora. Pokazalo je naše ljudstvo ob tej priliki, kako razume besede: »Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata.« Čisti dohodek igre, 160 K, se je poslal deželnemu odboru za oslepele vojake. — Višnja gora. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo za Rdeči križ Fr, Milčinskega igro »Volkašin«. Čisti donesek, 100 K, je odposlalo c. kr. deželni vladi v imenovani namen. — Za goriške begunce je priredila preteklo nedeljo mla-deniška Marijina družba v Dolenji vasi pri Ribnici predstavo s petjem, deklamacijami in dvema igrama. Uprizoritev je v novi društveni dvorani na okusno prirejenem odru kaj lepo uspela v splošno zadovolj-nost ob obili udeležbi. Čisti dohodek eno-kratne uprizoritve, 60 K, se jc izročil tozadevni centralni posredovalnici.
— Generala Boroevič in Sarkotič častna meščana mesta Zagreba. Zagrebški občinski svet bo v eni prihodnjih sej izvolil za častna meščana generala Boroeviča in Sarkotiča.
Župnik Varh v Ameriki umrl. Gosp. župnik Mažir poroča z dne 26. januarja iz Amerike: »Gosp. Župnik Josip Varh jc 12. t. m. v Pueblo, Colorado, umrl. Že več let je bolehal na tuberkulozi v goltancu. Pred par mesci se je podal v sanatorij v Colorado z nado, da mu izprememba zraka in milejše podnebje povrne zdravje. Bilo je prepozno, oziroma ozdravljenje sploh nemogoče. Umrl je v St. Mary's Hospital, Pueblo, Colorado, Spovednik in prijatelj v zadnjih urah mu jc bil Slovenec p. Ciril Zupan O, S. B. Gosp, Varh je bil zmirai
ujetnike. Rekli so, da popravijo zaplenjeno ladjo, na nje je pa že prežala angleška križarka, Nemci so pa nato zaplenjeno ladjo peljali na morje in jo razstrelili in se pripeljali s čolni nazaj na Teneriffo. Skrivnostna nemška ladja »Movc« je zopet potopila 7 sovražnih, večinoma angleških ladij in preži še vedno na plen.
Razna poročila.
Koliko stane svetovna vojska.
Rotterdam. »Pall Mali Gazette« izvaja: Ko se konča leto 1916, izdajo za vojsko vse države 300 tisoč milijonov Srankov.
Sporazum pošlje v Solun še 100.000 mož.
Carigrad. Tukajšnji listi napovedujejo, da pošlje sporazum v Solun še 100.000 mož, Zdaj jih je tam 300.000,
Vstaja na južnem Kitajskem.
Šangaj. (K. u.) Reuter: Dne 23. t. m. je bila napadena palača guvernerja. Podrobnosti še niso znane. Proglasili so oblegovalno stanje.
Socialni demokrat — vojni minister.
Bukarešt. Agence Telegraphique Anglaise« brzojavlja iz Londona: Belgijski vojni minister jc postal socialno demokra-ški minister Van der Vclde.
Sedem milijonov koionijalnih vojakov.
Rotterdam, 23. februarja. V pogovoru z dopisnikom »New York Timesa« je izjavil angleški kolonijalni minister, da se ne boji uporabiti koionijalnih čet, ker je disciplina teh čet pod poveljstvom angleških | častnikov naravnost vzorna. Iz zahodne Indije so odposlane čete na fronto. Angleško cesarstvo razpolaga s 7 milijoni koionijalnih vojakov.
Švicarska polkovnika na obtožni klopi.
Berlin. »Tageblatt« poroča iz Curiha: Divizijsko sodišče je pričelo danes razpravo proti polkovnikoma Egli in Wattenwyl, ki sta obtožena, da sta kršila nevtralnost Švice. Naval za vstopnice k razpravi je bil tak, da so morali razgnati občinstvo s curki mrzle vode,
Francija ne dopusti, da Američani uvažajc mleko dojenčkom v Nemčiji.
Newyork, (Kor. ur.) Dr. Vonmach i/. Newyorka je želel uvažati otročje mleko v Nemčijo, a Francija je izjavila, da ne dopusti uvoza.
goreč duhovnik in zvest sin Slovenije. Brc-vir jc molil še dva dni pred smrtjo.
—	Naglo sodstvo. C. kr. deželna vlada opozarja vnovič na razglasitev naglega sodstva z dne 1. junija 1915. Tozadevni lepaki se bodo iznova nabili.
—	»Gospodarska zveza« je dobila modro galico, razna gnojila in krmila za živino. Naročniki se opozarjajo na njen in-serat.
—	Skrajšane vseučiliške študije. OniC' nili smo že, da se je juristom in filozofom skrajšalo učenje za eno leto. Juristom sc bo od vojaške službe vštelo dva tečaja, študirali bodo samo tri leta. Da pa bodo obdelali vso snov, bodo študirali v posebnih. kurzih in repetitorijih. Tisti juristi, ki še niso napravili prvega državnega izpita, lahko navzlic temu poslušajo predmete za drugi izpit. Prvi izpit imajo položiti tekom pol leta. — Medicinci bodo morali pa bolj pridno obiskovati predavanja in posebne vaje. Drugi rigoroz bodo lahko delali žc na koncu 9. tečaja, tretjega v začetku 10. tečaja is po skušnjah bodo promovirani za doktorje. Filozofom se bo vštelo dva tečaja. Učiteljskim kandidatom sc bo pod gotovimi pogoji dovolilo polagati izpit. Te odredbe veljajo tudi za svoječasno derno-bilizacijo, ne velja pa za študente, ki so prostovoljno vstopili v vojaško službo ali vsled sovražne invazije ali interniranja niso mogli nadaljevati svojih študij.
—	Dalmatinski domobranec. Od profesorjev in učiteljev na c. kr, državni obrtni šoli v Ljubljani, ki so bili po izbruhu svetovne vojne začasno prideljeni drugim državnim obrtnim učnim zavodom v službovanje, je prišel akademični kipar profesor Alojzij Repič na c. kr. stavbno in umetnoobrtno šolo v Spljet. Vrli Dalma-tinci so hitro spoznali ustvarjajočo moč slovenskega umetnika, ta pa se je odzval zaupanju s tem, da je za Dubrovnik izre-zal iz lesa in krasno polihromiral kip dalmatinskega domobranca v naravni velikosti. Kakor piše spljetski list »Naše Jedin-stvo«, je vpodobil umetnik vojaka, stoječega na straži. S krepko roko drži na tleh stoječo puško, oko pa mu ostro zre daleč tja v sovražnikovo zemljo, V kio se bodo
PMm Verduna	i
NEMŠKO URADNO POROČILO. ne utrdbene črte trdnjave Verdun, je vče-Berlin, 26. februarja. (K. u.) Wolffov raj popoldne z naskokom osvojil branden-urad poroča: Veliki glavni stan, 26. fe- burški pešpolk št. 24 ter je trdno v nem-bruarja:	ški roki.
Oklopno utrdbo Douaumont, severno- , Najvišje vojno vodstvo, vzhodni vogelni steber permanentne glav-	--
zabijali žeblji, čisti dohodek pa je namenjen družinam padlih junakov. Da bo teh dohodkov tem več, nameravajo krasno zasnovani in dovršeno izvršeni original porabiti kot vzorec za minijaturne kipce, ki se bodo vlili iz mavca in prodajali. Po slovenskih deželah dobro znanemu domačemu umetniku pa čestitamo k temu najnovejšemu delu toliko bolj, ker je z njim posvetil svoj talent plemeniti vojnopatrijo-tični akciji.
—	Umrla je Marija Debevc, kuharica na Mirni, dne 24. februarja 1916, Pogreb je bil v soboto, 26. t. m,, ob 10. uri dopoldne, z mašo.
—	V Reški dolini smo bili v velikih skrbeh, kam bomo spravili naša jabolka, katera smo računali na 150 vagonov. Ker ni bilo letos z nemškimi tovarnami, smo slabega podelali v sadni mošt. Kmetijska podružnica na Premu ga ie izdelala pod vodstvom deželnega sadnega učitelja Hu-ineka 130 hI. S čim bi postregli vojakom, da sadjevca ne bi bilo? Boljših jabolk danes po 60 vin. 1 kg več ne dobiš, ker se je vse oddalo. — Vojaštvo nam piidno pomaga pri obdelovanju polja. Priliko oddiha tudi porabijo za ženitev. Na Premu se je poročil kanonir Kefer s svojo nevesto iz Solnograaa, v Kilovčah Štajerc Krajnc z nevesto Udovič. Več se jih poroči na dopustu, tako da ta reč čisto iz navade ne pride.
—	Smrtna kosa. Umrl je v celovški bolnici domobranec Jane?. Milač iz Moravč, star 43 lei. — V Mariboru ic umrla soproga že!, strojevodje EHza Krašovic, stara 36 let.
—	Odlikovanje. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. četovodja 17. pp. Sinur Leopold.
—	Šolski otroci za oslepele vojake. Učenci in učenke iz Pudoba. ki obiskujejo ljudsko šolo v Igavasi, so priredili predstavo igre Sanjavi Janko*, katere čisti donesek v znesku 14 K so vposlali pomožnemu zakladu za oslepele vojake.
—	Poštarji dobijo enake draginjske doklade kakor ostaii državni uradniki.
—	Parizu grozi povodeaj. Reka Seine vsak dan narašča. V Parizu se boje po-vodnji.
—	Strašni snežni viharji divje jo ob besarabski meji. Več ljudi je že vsbd njih mrtvili.
LjiiP
novice.
lj člani Šentjakobskega prosvetnega
društva imajo v nedeljo točno ob pol 8. uri društveni zabavni večer. Na sporedu je več točk društvenega pevskega zbora, god-benega odseka m tamburaškega zbora.
lj Mesečni sestanek katehetov je zaradi cerkvenega koncerta preložen na drugo sredo v marcu.
lj Kako bodo cdslej naznanjali ogenj v Ljubljani. Po mestu je nalepljen lepak, ki naznanja, da se odslej ne bo več naznanjal ogenj s topa na gradu, marveč bo bilo plat zvona v vseh cerkvah, a plat zvona bo najdalie bil na cerkvenem zvoniku, ki je najbližji pogorišču. Strel na gradu bo naznar.iai prihod sovražnih letalcev.
ij Kruh iz vojnih prodajaien. Neka gospa nam je pripesla kruh, pečen v vojni pekariji, v katerem se nahaja črv. Ravnotako se nahajajo v kruhu tudi trske in podobno. Priporoča se, naj se pazi na največjo snažnost in naj se moka pred uoo-rabo presejc.
lj Gremij irgovcev obvešča svoje člane, da smejo biti trgovine glasom razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 13. januarja t. 1., člen XV., ob nedeljah in praznikih odprte samo od 8. do 11. ure dopoldne. Prekoračenje te ure je kaznjivo.
!j Družaben večer. Da ugodi z mnogih strani izraženim željam, priredi ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva dne 5. marca (na pustno nedeljo) zvečer v veliki dvorani hotela »Union« družaben večer z vojaško godbo in srečo-lovom. Podrobnejša obvestila slede.
lj Našla se je mala vsota denarja na Vodnikovem trgu. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi na Žabjaku št. 7, 1. nadstropje.
Primorske notice.
Nov zapisnik pogrešanih družin s Primorskega priobčimo v ponedeljek.
70-letnica preč. g. Blazija Grča, župnika v Šempasu in bivšega goriškega deželnega poslanca. Dne 3. februarja t. 1. smo praznovali v Šempasu imendan in 70-letnico imenovanega gospoda. Vršile so se napitnice, izražala razna voščila prezasluž-nemu gospodu. Ker je ime g. jubilanta znano po širni domovini, ne morem, da ne bi v kratkih potezah popisal njegovo življenje in delovanje. Č. g. Blazij Grča se je rodil 29. januarja 1846 v župniji Predvor pri Kranju. Skrbni starši so poslali nadobudnega sina izšolat v Kranj in kasneje v Ljubljano. Leta 1867 je stopil v bogoslovje gorske nadškofije. Posvečen 1. 1871. je bil prej nekoliko časa duhovni pomočnik v *embergu, potem do 1. 1875. kaplan vi-
karja v Čepovanu, kjer je ustanovil župnijo, katero je kot prvi župnik modro vodil do pomladi 1. 1892., ko je bil imenovan župnikom v Šempasu, kjer sedaj službuje že 24 let. Gospod Grča je bil vedno vnet duhovnik, goreč bojevnik za pravice goriških Slovencev in vzoren učitelj na gospodarskem polju. Skrbel je za lepoto hiše božje, za lepo cerkveno petje in s svetimi misijom za lepoto duš svojih ovčic. Da bi lažje deloval na narodnem polju, je ustanovil v Čepovanu »Katoliško politično čitalnico«. Koliko prošenj, rezolucij in protestov je od tod izšlo na razne urade in celo ministrstva. Mnogo je dosegel. Bil je 15 let deželni poslanec za kmečke občine goriškega okraja. Tu je bil neutrudljiv. Celo njegovi politični nasprotniki priznavajo njegove zasluge. Da sta v Gorici dva slovenska notarja, da je dežela zidala razne nove ceste, da so se mirili razni politični nesporazumki je sad njegovega delovanja. Tudi na gospodarskem polju je vneto deloval. Ko je prišel v Čepovan je opazil da je ljudstvo apatično do sadjereje, mislili so ljudje, da ondi sadje ne more uspevati zaradi hudih zim. Sam je začel na župnijskem in cerkvenem zemljišču saditi in cepiti ter čistiti sadje. Ljudje so ga začeli posnemati in sedaj je v Čepovanu vse polno najlepšega sadja. V Šempasu se je oprijel tudi trtoreje in vinoreje. Posebno podpira povsod tudi govedorejo. In pri vsem njegovem neutrudljivem delovanju je on še mladeniško čvrst, samo oči so mu popolnoma ošibele, tako. da jc začel misliti na pokoj. Pa naj ostane še v dušnem pastirstvu ali stopi v počitek mi vsi iz srca želimo, da bi mu ljubi Bog še mnogo let ohranil življenje. Beg ga živi! — Njegovi prijatelji.
Iz Gorice, dne 22. februarja. Današnji dan je poteči mirno brez nereč. Popoldne je sovražnik pošiljal granate in šrapnele v Št. Peter, a so padali večinoma na njive, tako da ni bilo človeških žrtev. Zvečer je začelo deževati in bo sedaj najbrž dalj časa slabo vreme. — Jajca, ki so bila pred enim mesecem po 44 vin. komad, so sedaj po 20 vin. kos. Zelo drago je volneno blago, — Med prebivalstvom, ki je ostalo v Gorici, je največ revnega ljudstva, potem uradniki, ki jih veže služba, trgovci in mali hi*»i posestniki. Le-ti varjejo svoje imetje, kajti kdor le za kak mesec zapusti domovje, ne najde, ko se vrne, niti postelje več.
Graški ognjegasci v Gorici. Iz Gorice se poroča -Grazer Volksblattu«: Nasproti drugim vestem se more poročati, da vrši ogniegasno službo v Gorici in bližnji mestni okolici, n. pr. v Št, Petru in Štandrežu 12 do 14 ognjegascev, katerim pomaga 10 mož mestne požarne brambe iz Gradca. Graški ognjegasci, ki so prišli 22. novembra v Gorico, delujejo do danes z največjo požrtvovalnostjo in neustrašenostjo in so obvarovali mnogo lastništvo pobeglih goriških prebivalcev pred uničenjem. Na višjem mestu se je že predlagalo, da se naj da. vidno priznanje tem junaškim možem.
Umrl je v Barkovljah g. Anton Jan. — V Kanfanaru jc umrl c. kr. višji finančni respicijent g. J. R u s s i a n.
Smrtna kosa. V Ajdovščini je umrl v torek, dne 22. t. m., Lavrencij Bavčar iz Sela. Kot krošnjar z manufaklurnim blagom je bil znan po celi vipavski dolini. Naj počiva v miru!
Stolni župnik in dekan Gorice msgr. Josip Pavletič, katerega je svoječasno ranil v nogo drobec italiianskega šrapnela, se mudi sedaj v Sv. Križu na Vipavskem. Pri njem se nahaja tudi brat njegov bivši župnik-dekao šempeterski Gothart Pavletič. Župnijo goriške stolne cerkve oskrbujejo stolni vikarji dr. Kobal, dr. Šorli in Moseltig. Goriško stolno cerkev odprejo občinstvu prihodnji teden. Razbita okna pokrijejo začasno z lepenko,
Primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici, dr. Anton Brecelj, se nahaja, dokler se razmere ne predrugačijo, v Ajdovščini, odkoder obiskuje bolnišnico v Gorici. Bolnišnica se dan na dan bolj polni.
Ob ironti pri Gorici. Sreda, dne 23. februarja: Zadnje dva dni je na bojišču krog Gorice vladal mir, Italijanskih zračnih po-setov nismo imeli. Včeraj so naši letalci-stra zarji krožili v zraku. Nocoj po noči pa so se krepko oglašali topovi v smeri proti Sv. Mihaelu, vmes so prasketale puške in rožljale strojnice. Danes je zopet mir. Koliko časa? Lepo pomladansko solnčno vreme se je čez noč spremenilo. Čaven in Nanos sta zavita v snežni metež in tudi po dolini naletava med dežjem sneg,
Ogenj. V nedeljo zvečer je bilo opaziti nad Rihembergom velik požar, ki se je širil in je povzročil precej razburjenja. Goreli so borovci in suha trava. Požar so kmalu omejili in pogasili.
Oskrbovanje Sv. Lucije je prevzel po smrti župnika-junaka č. g. Fabjana č. g. kaplan podmelški Štefan Podbršček.
Položaj na bojiSču pri Gorici. Četrtek, dne 24. februarja: Včeraj zvečer je pretrgalo mir zopet gromenje topništva. Tudi pehota je posegla v boj. Črna, temna noč je bila vsa ožarjena od reflektorjev, naših in italijanskih. Ker so bili javljeni itali-
janski zrakoplovi, 6o naši metalci svetlobe razsvetljevali ves nebesni svod. Danes dopoldne na fronti zopet navadna zmerna ka-nonada.
Število ljudi v Gorici. Poznavalci Gorice cenijo, da se nahaja sedaj v Gorici krog 5000 ljudi, Mestna aprovizacija pa jih
Ereskrbuje z živili krog 10.000. Ker se na-aja v bližnji okolici še veliko goriških beguncev in so še vedno od mesta samega aprovizijonirani.
Hazne novce.
Veliki japonski podmorski čolni.
»Deutsche Schiffsbauzeitung« poroča, da je japonska Kawasaki-Dockyards Cp. v Kobah sklenila s Fiat San Giorgis Cp. v Turinu pogodbo za zgradbo 1070 ton velikega podmorskega čolna najnovejšega Laurentijevega tipa, ki vozi 24 milj (na površini) in ima akcijski radij 6000 milj. La-dijin trup se ima zgraditi v Kobah, stroji pa v Turinu. Obenem se prepusti japonski družbi izključna pravica za konstrukcijo Fiatovega tipa Dieslovih oljnih motorjev, ki niso uporabljivi samo za podmorske čolne, marveč se bodo po vsej priliki uporabili tudi za večje ladje. Italijanski inženirji se pošljejo na Japonsko, japonski pa v Spezzio na Italijansko. — Istočasno se pa poroča iz Amerike, da so se izkazali ondi na podmorskih čolnih, zgrajenih po Laurentijevem tipu, mnogoštevilni strojni nedostatki in poškodbe ter so šele po dolgotrajnih poizkušnjah dosegli zadovoljive uspehe.
Kako je postal laški kralj zet kralja Nikole. Dočim je še bil Viktor Emanuel III. prestolonaslednik z naslovom princ Ne-apelski, je njegova ženitev delala celi vladarski rodbini mnogo skrbi. Dejstvo, da smatra papež laškega kralja za uzurpator-ja, je oteževalo, pravzaprav onemogočilo, da se oženi mladi princ, s katero izmed princezinj iz bourbonske, habsburške, orleanske ali kake druge katoliške knežje rodbine. Iz te neprilike je svojim pomagal princ sam, ker se je odločil za črnogorsko pnncezinjo Jeleno. Viktor Emanuel je videl leno princezinjo na svoj'h DGtfostih potovanjih po morju ter se v njo zaljubil. Njegovo ponudbo je princezinja sorejela in za ceno kraljevske krone izpremenila svojo pravoslavno vero v rimsko-katoliško. Ta zalon je bil zakon ljubezni, a obenem z njim se je pričela nova politika Italije, Crispi ie to ženitev uoorabil za prvo akcijo na Balkanu, s katero je mislila Italija utrditi svoje gospodarstvo tia Jadranu, katera je pa ravno v tej vojni doživela popoln polom.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gospod, ki nam je poslal notico o »Ostdeutsche Rundschau«, naj bo tako prijazen in naj nam pošlje en ali dva izvoda dotične številke.
Kot zabranjevalno sredstvo zoper bolezni grla in vratu se priporočajo izpiranja s Feller-jevim antiseptičnim, razkužujnfim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. ,,Elza-fluid". Isti uniči kali, čisti in oživi delovanie vseh delov v grlu. Sluznice utrdi zoper škodljive posledice mraza. 12 st klenic tega izbornega staropriznanega domačega sredstva pošlje z a 0 kron prosto poštnine lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg žt. 2-5 (Hrvatska). Istočasno se lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza^krogljiee", 6 Skatljic 4 K 40 v poštnine prosto.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Iranco« vljudno javljata p. n. občinstvu, cla ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve,
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti:
Krus, S. J.: Fragen der Predigt-Aus-
arbeitung. Mit einer Ubersetzung der Ratio concionandi des hI. Franz Borgias. Cena K 1.70, s poštnino K 1.86.
Tongelen: Golgafha. Zwei Zyklen Fa-stenpredigten nebst je einer Oster-predigt. Cena K 3.—, s poštnino K 3.20.
Dr. Kari Bockenhoff: Das tJbernatttr-liche Leben. Sieben Fastenvortrage. Cena K 1.50, s poštnino Iv 1.66. P. Aug. Andelfinger; S. J. Predigten uncl Vortriige 3. Heft: Tugenden und VorzUge der Gotfesmutter. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. P. Aug. Andelfinger; 10. Heft: Mutter-Gottes-Feste. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Velika novost v KINO CENTRAL v deželnem gledališču.
Danes v soboto
§SfPrvi film slavne serije
Sfuarta Webb$a
Sest doživljajev slavnega detektiva STUAETA WEBBSA.
Povsod radi svojo napelo zanimive vsebine velika privlačnosti
VAV ^jtv v&v vav VAV	v&v
llim^i
,©P izvrstna veseloigra v Kino Central dež. gledališču!
Samo jutri v nedeljo 27. in pomleljok
28. februarja:
Smeh!	Krohot!
Veseloigra v 3 dejanjih. Sestavil F. Hofer.
Sovražniki človeštva.
Drama.
Aktuelno:	Aktuelno:
prodiranje naših čet iz Kolera na Cetinje. - Lovčen. Predaja orožja Črnogorcev. Maši na Cetinju.
Aktuelni naravni posnetki!
£ri vseh predstavah sodo Ve prvovrstni sa.onski orkester Jiino Centrala.
Predstave se vrše: ob delavnikih ob 4. In 1/26. popoldne, ob 7. in 1/29. zvečer; ob nedeljah in praznikih ob i/2lLdo-poldne, ob 3., i/25., 6., 1/28- in 9. zveč.
AVA 4U A&A	mA AVA	Mx
se
lovec 7. bataljona vojna pošta 73. Zadnjikrat se je oglasil 7. sept. 1914. Znanci in prijatelji se prosijo, da morebitne podatke o njem sporoče njegovi soprogi Mariji Cvetko, Globoko št. 53., p. Brežice, Štaj.
Izvanredno lepo fJ3
z nad 100 oralov gozda, njiv, travnikov in paznikov, arondirano, pri državni cesti, v ravnini, 2 uri od Celovca, pol ure od žcleznice, z dobro idočo gostilno, velikimi poslopji, se proda pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na i. Božič pošta Grabšianj Koroško.	512
f
NašediDi, ljubi, nepozabni, dobri sin
Fran Korent,
c. kr. uradnik tobačne režije v LJubljani In c. kr. nadporočnik v rez. pri " peš-polku, odlikovan z jubilej, križcem In Slg-num laudls
je due 18. novembra 1915 na i tal. bojišču umrl junaške smrti in bil pokopan na pokopališču v S. Lorenzo di Mossa.
Sv. zadušna maša za našega nepozabnega Franca se bode brala dne 28. lebiuarja 1010 ob 8. uri zjutraj v tukajšnji župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Prerano umrlega priporočamo pobožnemu spominu v molitvi.
Jos'p Kurent,
sluga Kroujsko hranilnice, oče,
Franč. Kurent roj. Debelak,
mati.
Ti počivaš v grudi daljnjo dežele,
toda spomin na Tebe, junak, ostane vedno v naših srcih.
513
Sadjevec (mošt), jabolka, maslo, krompir, kašo, proso
in druge pridelke kupi
Oton Hornan, Radovljica.
Priden In pošten
ee sprejme tako] ali pozueie pri
A. Lečnik. urar, Borovlje, Koroško.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljublidna.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2430
Več dobrih
se sprejme v Tovarni za klej (Leimfabrik) Ljubljana,
SGspoflarsKa Zveza \ Ljiji
ima v zalogi sledeča krmila; surovS sladkor v vrečah po 100 kg ž K 48*—.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— iu zmleta t K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg 4 K 53'— za 100 kg brez vreč.
Krvno klajo, drobno in debelozrnato v vrečah po 60 kg po 48— za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopliene in rapsove tropine dobi v kratkem!
Poljedeicil Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, ječ-v en, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Vin« gradniki! Gospodarska zveza je ravnokar dobila modro gaiico. Kdor jo želi dobiti, naj se požuri z naročilom. Razpošilja jo v originalnih sodih po ca. 200 kg.
Kmetovalcu PresUrbite si od Gospodarske zveze kajnita, kalijevo sol, 8% kalijev. 18—1:0<>/0 mineralni in kostni superiosfat, mešana gnojila, zlasti 14°/o žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— fi, 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dosta Ijaio lastne vreča franko naš naslov, sicer so naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah bla^a ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13"20 K a. 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-
ugodne šili cenah koruzne storže, ajdove, proaene
in druge pleve.
Pojasnilo!
Oziraje se na v Vašem cenjenem listu večkrat objavljeno pojasnilo gospoda F. S. Škrabarja v Višnji gori, v katerem izjavlja, da je prostovoljno odložil nakup prediva za centralno zvezo avstrijskih predilnic v Travte-navu, sem primoran na isto odgovoriti sledeče:
Ni res, da bi g. F. S. Škrabar prostovoljno odložil nakup vsled neugodno mu stavljenih pogojev, res pa je, da mu je zveza zastopstvo sama odvzela, ter na to meni poverila, in mi istočasno določila tudi maksimalne cene, kvalitativne vrednosti, koje so razdeljene v pet razredov. Vzorci z navedbo cen so na ogled pridelovalcem, oziroma posestnikom prediva v mojem skladišču. Za stroške in trud me zveza primerno honorira.
Brezpomembno bi bilo toraj določati cene vsakomur, osobito pa moji konkurenci 1
Objednem pripomnim tudi, da mi centrala glasom c. kr. ministrske na-redbe od 15. septembra 1915 ponovno javlja, da je zadrževanje otrtega prediva, oddaja nepooblaščenim osebam kaznjivo, kakor tudi za izdelavo vrvar-skega blaga prepovedano.
V najkrajšem času izide nova na-redba, koja je vže v teku, da se vsem posestnikom prediva, ako istega prostovoljno ne oddajo nakupovalnicam, blago rekvirira po novo določenih cenah.
Toliko v blagohotno pojasnilo, ter se priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
45313' Mihael Omahea mlajši.
ViSnja gora, dne 18. februarja 1010.
sprejme v trajno delo	621
B. HELIEL, Emonska cesta 2.
večjo v obliki omare se želi kupiti. Ponudbo sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca* pod št. 523.
Izurjen
za slovenski časniški stavek se srejme ta!$o| v tiskarni W. BLANKE v Pluju. Plača K 37.
Naprodaj Je
z dobro vpeljano trgovino blizu leleznice in cerkve. Vsa pojiisnila se dobe posle iestante Mokronog st. 150. Nakup hiše je zelo ugoden.
Sprejmeta se 2 gospoda s 1, marcem na
Naslov pove uprava lista pod štev. 510.
V nojem se oddasta dva manjša S	• p
Dunajska ces a št. 30.
dobro Izurjen se sprejme za stalno delo pri IVANU SLAMA, kroj. mojstru v Ljubljani, Sv. Petra cesta 52.	532
=Semenska trgovina u drobno in ishlo=
Bleiwe.sova cesta ali Vrtača štev. 3
v Ljubljani
naznanja slav. p. n. občinstvu, da je moj Cenik za leto 1916 izšel in se dobi brezplačno, ter priporoča najboljša poljska, ze-
lenjadna in cvetlična semena, 522	Z odličnim spoštovanjem
HI. Korsika.
z višjo polied. šolo in prakso na Češkem, Ogrskem in Hrvaškem, v pobedelstvu in gozdarstvu izku-šeu, ($lo\euš( ine in nemščine zmožen, mlad, samski in vojaščine prost i<če službe. Ponudbe pod „Za-527	neslj.v 527" na upravo lista.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
cjravsr in iziiaiovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana« Selenburgova ul. St. I.
Ceniki tranko. 553 Cenik: tranko.
Išče se za takojšnji nastop službe
Koniorist m Kontorlstlnjii
z večletno prakso iu
S STROJEPISKA.®
Nadalle to kupi se dobro obrati.cn pisalni stroj in
pisarniška. opiava /u večje trgovsko podjetje. Ponudbe s prepisi izpričeval naj so poidejo nu upruv-ništvo tetra listu.	lili
2332
Vam p ačam, ako Vaših kurjib očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Rfa-Balsam. SJ£ky
mouj S 1_, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I„ poštui predal 12'82 O srak o
se sprejmejo
na deželi za
nakup
Zaslužek je dober. Ponudbe na
upravo Ista pod šifro „Nakapovalcc" 493.
Vsakovrstne
33
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
PR. CERAB, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
Zanesljiva
se išče k starejšemu samskemu gospodu; izvežbana mora biti v kuhinji in vodstvu gospodinjstva ter popolnoma izurjena v slovenski in nemški korespondenci. Plača po dogovoru. Pismeno ponudbe na posredovalnico G. Flns, Gosposka ulica štev. i.
Ljubljana.	514
Kupimo po najvišjih cenah domača semena kakor:	w
črno in rdečo deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, razna travna semena, čebulček, česen, grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. — Trgovina s semeni Sever & (Jrbanič, Ljubljana
NVolfova ulica štev. 12. |
St. 1055/V. u.
o klasifikaciji konj, ki sc ima izvršiti L pri mobiiizačnih razmerah.
1.	Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 22. januarja 191 G, št. 417, vrši se klasifikacija konj, ki se ima izvršiti leta 1916 pri mobiiizačnih razmerah, za mesto Ljubljano dne 18. in 19. marca 1916, vselej ob 8. uri dopoldne na Taboru.
2.	Klasifikacija se vrši po okrajih, in sicer:
a)	dne 13. marca za I., II., III., V. in VI. okraj;
b)	dne 19. marca za IV. okraj in Spodnjo Šiško.
3.	Konje je oba dneva ob istem času in sicer ob določeni uri pripeljati na trg Tabor.
4.	Konje je privesti posamez in ob uzdi ter je obenem pokazati opremo za tovorno živino, ki spada k pripeljanemu konju,
5.	Vozove in vprego je pustiti doma.
6.	Razvidnice o konjih, ki so že pri prejšnjih klasifikacijah dobili razvid-niče, je prinesti h klasifikaciji seboj.
7.	Vojaški zastopniki klasifikacijske komisije smejo ogledati na domu naznanjena vozila, jezdno opravo, konjsko opremo in opremo za tovorno živino. Vojaški zastopniki, katerim je naročeno pregledovanje, se izkažejo z uradnimi izkaznicami.
8.	Lastniki konj in vozil, ki ne pripeljejo konj h klasifikaciji in ne pokažejo opreme za tovorno živino, kakor to določa zakon, se kaznujejo z denarno globo do 200'— K, v slučaju neizterljivosti denarne kazni z zaporom v najvišji meri do 1 meseca.
516
Mestni magistrat v LJubljani,
dne 15. februarja 1916.
Srčna hvala za vso sočutje, ki nam je v najbridkegših dneh našega življenja došlo od vseh strani.
Srčna hvala vsem tudi za veliko vdeležbo pri pogrebu našega iskreno ljubljenega soproga in očeta tako v Ljubljani kot v Zagorju.
V Zagorju na Pivki, dne 25. svečana 1916.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena teta gospodična
včeraj 25. t. m. po kratki bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 83 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnico so vrši jutri v nedeljo 27. t. m. ob polu 4. url popoldne iz Jarš na pokopališče v Mengšu.
Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin!
Jarše — Mengeš, dne 20. februarja 1016.
PStH
|1 VšS
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA t C2
Breg. LJUBLJANA
nasproti Sv.JdKOba Mostu.
PRODAJA NA DEBELO IN OROBNO
Zahtevajte
cenike!
Prekupcem
priporoča se izbira in nakup na zalogi
Moderne oblike! Solidni izdelki !
19 letna gospodična, Čehlnja zmožna nekoliko nemščine, ki je dovršila industrljalno in gospodinjsko šolo vešča tudi šivanja išče mesta boljše
^ ii
k boljši rodb ni. — Cenjene ponndbd pod „Dobra kuharica 509" ua upravo lista.
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njib početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1 - pri banki S FISCHER, Dunaj, IX. 286	WShringerstr. 41.
Malo, meblovano mesečno
s posebnim vhodom (event. s hrano) v bližini „Katol. tiskarne", išče gospod za 15. marec ali 1. april. Ponudbe z navedbo najemnine se prosi na upravo lista pod „Soba št. 1".
za snežne wm,
nogavice, zilfMe.ce i 1
priporoča

Sprejmeta se
€1 W
plača po dogovoru pri g. Ivan Ogrin, La-verca pri Ljubljani.
Zaliteuajfe
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 sliknmi ur, zlatnine in srebrnlne, glasbil, predmetov iz usnja uJ in jekla, potrebščin za gospodinj-||J stvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
Gn\" zaiadžmK BrHx št. 1224 IGssko)
Nikelnasto Koskopt-ure K 3-90, 4 20, 5'— Srebrne K 8*40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2-90, Hudilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja so po povzetju. — Nikak rlziko' Zamena je dovoljena ali denar nazaj l
Prodam
100 ti! Mm m
i»«.
po zmerni ceni. Istotum se proda
nov gramofon
Kupim pa vsako množino zdrave
fik 44S
za kisanje po najvišji ceni KAROL GREGORIČ, Ljubljana, Woliova ulica 12 It.
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, Julius Elbert. P. Lassnik.
Absolutno zajamčeno pristno
HLAPCA
Kmetijsko društvo v Vtpavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordina-rijata pristna bela mašna vina po 115.— K hektoliter in navadna bela namizna po 110'—K hekt. brez zaveze.
pr rizling -m
je po K 130-— burgundec in zelen po K 150— hekt. loko klet brez zaveze. Kleti nadzoruje vipavski dekan.
Gozdni nadzornik
za neko večje posestvo na Kranjskem blizu Štajersko se iščo. Biti mora v vsakem oziru zaupanja vreden, zmožen popolnoma slovenščine in nekoliko tudi nemščine, biti mora oženjen ter se vsaj nekoliko razumeti na kmetijstvo. S službo jo spojen obrat obstoječe gostilne brez najemnine. Na razpolago tudi prostor za trgovino z mešanim blagom. Prošnje s prepisi spričeval naj se dopošljejo oskrb-ništvu graščine Črnelo (Rothenbuchl, pošta Oob pri Domžalah.	395
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
-je ve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. K. Hočevar, lekarna. Vrhnika; J. Kose hi r („Pri Orlu),
Kamnik.	43
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenili oblek za
Kostime« orehov
*
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) jo poslati tvrdki.
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezijo cesta 13 (KolizeJ), Na ponudbe brez cene se no ozira.
SI
Frvo hranisho poiijelje za stohiarstvo m slihanio na steklo
Attnste Asnoli
Danafsfca cesta štev. 13
IE«
2371
Velika Izbir
jopic
za dame in deklice.
•3H
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega ste. hlarsiva in slikanji na sleklo, za steklarstvo v iguiafni in navadni ornameiitiki, stavbno ter poctalno steklarstvo — Za oga steklenega in porccla-stega blaga vsako vrsto, sv* tilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — iMarisi in proračuni na zahtevo zasloaj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
slovenska tvrdka ie stroke.
Obstoji že nad 38 let
ii
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
Podružnica Ivrdke i MIKLAUG
SfisJii MflHV&silU
imejiieljica zaloge cerkvene obicHe m orodja Iijabljana, Woifova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdelujo natančno po naročilu in predpisih vsakovrstno bandere, balda-hine, plašče, knzule, pluvijale, daimatike, velume, albe, koretijo, prto itd.itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, pranavljanje slare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoštenejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko,
Naprodaj Je
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LjUilljaEa, Miklošičeva cesla
Nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
v Podcerkvi, občina Staritrg pri Rakeku pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje
»Kmetijska hranilnica in posojilnica" v StaremlFfju pri Rakeku.
| Jantarjevi laki in laščilo za~sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo In^rugoT
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
-----— Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno
_
slikanje.
sobne slikarje.
1132
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
SPMES MDCr
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
na nagone aH uozsue.
T7 XX E JknL jjj^
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. — ^
zdrava ln boljie vrste, se kupilo v vsaki množini. Interesenti naj pošljejo vzorce z navedlo najnižje cone v poštnem zavoju po povzetju. Julija Sipek v mlekarni Ivana Horvatiča, Zagreb, ILca 69.
Imam naprodaj 40 oralov 80-40 letnega lepega
smrekova gozdu
po K 2000-— oral. Gozd leii na deželni cesti, 20 minut od postaie Mokronog.Bistrica. — Andrej Krž<č, Zagoroa prt Mokronogu.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
RNE
Ljubljana, mestni trg
Specija!na trgovina pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblod^ dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na defrelo in drobno.
1928
SI I
£• I
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
mmmmwev,^i!mmmmmmMmmmmmtmim	'	ii i i n iihhiihibihiiii—iMiiiiii—iinii
JJ Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zionoi
Ljubljana :::: Dunajska Gesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam t 1. rasnovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom igradbej 2. vse pre« mično blago, raobllije, poljsko orodje, stroje, živino, ivonove In enako; 3. vse poljske pridelke, žita ln krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrljsko zavarovalnico, od katere Ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnlne, ki bo znašale L 1912. 873.351 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. aa 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« nlštvo v Celju ln na Proseku, kakor *udl po vseh larah nastavljeni poverJerikL
Cene primerne, hitra cenitev ln t	jlaSllo.
1439
fle puščajte otrok samit
požari omejijo!
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Ali ste že ponovili naročnino?
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. žlvlj. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava;ovan|a na dožlretja Id smrt, otrožklh dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914..............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7j2.022'76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjtlO zauarooanjz, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine proslo.	1439
OV Sposobni zastopniki se spre/me/o pod na/ugodntfš/mi pogoji.
Marije Terezije cesta št. 12.
Zavod za ortopedično telovadbo
[.
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom |
_raznovrstno skrlvl|en|e hrbtenice. Izbočen hrbet, neenake y V V	rame. neenaka ledja Itd. |e v Stritarjevi ulici it. 7, I. nad.
Pojasnila u dobivajo ob delavnikih od 3,— 4. ure popoldne istotam.
WW TOffiTHHBBffl
L«.
Spomladanska novost
je za dame svilena obleka in pla či, posamezne jo niče in krila iz najboljše kakovosti in najmodernejšega kroja.
Na i večja izbera splošne konfekcije za dame, deklice, gospode in dečke, v najmodernejših barvah in najnovejši obliki, z znano nizkimi cenami.
0. BERNflTOViČ, Ljubljana, Mi trg 5-6.
Ustanovljeno 1. 1893,
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno
v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejenim lamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svoiega. csacsa Zunanjim vlagateljem so za poši-

0
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
s
m m m m m
M *
m £
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7>/2, 15 ali 22*/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Drnštveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki reive-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,432 ?70 kren.
Načelstvo«
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol kanonik v Ljubljani. L podpredsednik:	IL podpredsednik:
Ivaa Snšnlk, stolni kanonik v Ljubljani Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
Člani: Fian Borštnik, e. kr. protesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katebet V Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr protesor v Ljubljani; dr. Jozei Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob ftJoborič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dz. Fran Papež, odvetnik r Ljubljani B. Remec, ravnatelj tri;. Sole v Ljubljani; Anton Snšnlk, c. kr. gimnazijski protesor v Ljubljani; dr. Viljem Scbweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnlk, protesor bogoslovja v Ljutiljani; Fran Verbic, c kr. gim-
nasijski protesor * Ljubljani
Nadzorstvo 1
Pr edsednik: Anton Kiži6, e. kr. protesor ln kanonik v Ljubljani. _ Člani: Anion
Gadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, protesor; » Ljubljani; K. Gruber, c. kr. liu rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zajo, o. kr. rač. revideul ui posestnik v Ljubljani,

priv.
Telefon št 41.
Sološna pro na banka podružnica Ljubliana. prej J. C. Maver
Centrala na Dunaja. - Ustanovljeni
Preskrbovanje vseh bankovnlh t hranilne knjižice brez realnega davka, koi vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar i vanje ln prodajanje vrednostnih papirjev sir< njevanje ln upravljanje (depoti) vrednostnih Ustmena ln pismena pojasnila ln nasvaU o vsa
10 podružnic. Uogal marljin trg — So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65.0a0.0QC -ron.
\ pr.: Prevzemanje denarnih vlog na -e ter na konto-korent z vsakodnevnim vsak dan brez odpovedi — Kupo-i uradnih kurznih poroCIl. — Shra-posojila nanje.	15
Najkulantnejše Izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemsU u mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshraniba (safes) za ognjevarno ahranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija Izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja stroko snadajočlh transakcijah vse k'1 ar brezplačno. Stanje denarni« vioii aa hranilno knjiži oa dna 31. jan. iaia H iUi2,UJl.218---, SI. decembra 1912 na knjižico in tekočI račun H 236,633-922 —.
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
litorn. t« J. sbHtlo «» vijak« « vejskl ln aplofc i« vsataga kot najboljte
bol oblažajoče mazanje
pri prebujenja, reumatizmu, glhtn, lalMaol, prsni, vratni in bolesti v hrbta
Dr. Hlobtar-Ja
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljSi kakovosti slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovščini
liter, tovarna dežnikov, Ljubljana,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica i
Popravila to8:io in ceno.
Sidro-Lifliment.
eapald oompofl.
Nadomestilo
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —-so, » to, »•—.
Dobiva se T lekarnah ali direktno v Dr. Rlahter-la lekarni .Pri ilatem lev«*, Praga, I , Eliiabetna eeata I.
Daevae nipoilljaaje.
Marija ličar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1
nasproti kazine
Prva špeci/alna trgovina
umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
375
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
.-.wwwww
IA.V.AAAAA.V
x Nll3ar$tvo.
/VWWVYWW
\AAAAAAAAAlV
PoDOtr.a spalna oorava 30 2 osebi bi i n! 3gotovljena 13 tu-ah ino3emsfag>a oreha ali hra$ta 3 marmorjem m ogledalom
350
h
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene
konkurenčne.
tflago solidno.
ccccccccco: Pogačnik — Ljubljana, Marije Jerebe cesta 13-18.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastili hiši nasproti hotela „Unicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
tudi cela dežela Kranjska
43! 0| ,
|« |o brez
kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4'75 kron na leto.
Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za
nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Maielstvo.
Q:<q<aO' o o ^ o ^o o.o ■0:0:Q
kepe trpežne uojne ure najuečja izbira briljantau
po nizkih cenah
Uelika izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uablm
F. ČUDEIl
Prešernoua ulice št.l. Ljubljana
naročujte cenik z patrlotKno prilogo in s koledarjem za leto 1915 kateri se pošilja po pošti prosto.
rnmmmmmmmmmmmmmmmmm
Prstan Soetoona uojna z rudeilm križem lepo emaj-llran K T 30.
Poljsko orodje
kakor: stroje - sejalce, pluge, valjarje, brane, kultivatorje žetvene stroje, kosilne stroje, stroje za vezanje, grablje, obračalce za seno, mlatilnice na enostavno in dvojno čiščenje, bencin-motorle, bencin-Iokomoblle in tudi vse
druge gospodarske stroje in orodje izdeluje in razpošlja priznano v najboljši izdelavi:
Ph. Magfarth & Co., Dunaj,
II., Taborstrasse Nr. 71.
Katalog Nr. 824 gratis In tranko.
mM

s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejk ml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To jo edino sredstvo proti izpadanja las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
LonCek po 4, 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
= Mna Csillag, Dunaj 9, Kablmarht 11. =—
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj. Prosim če mogoče ml poslati z obrat, pošto t lonček izvrstno in pristne pomade za lase. Spoštovanjem dr. Kari v. S'elner, Gradec, Richard VVagnergasse 8.
Tvrdka Ana Csillag, Dunaj.
VaSe blagorodje: Prosim pošljite mi lonček pomade za rast las. Pomada je res izborna in se jo lahko vsakemu priporoča.
Spoštovanjem Mina Rob.c, komornica baronice Vassilko.	Berchometh a. S.
Blagor, gospa Ana Csillag, Dunaj. Prosim pošljite mi velik lonček Vaše izvrstne pomade po povzetju. Spoštovanjem Fani Denk. gostiln, hčer.
Ktenstock p. Rossatz.
Blag, gospa Ana Csillag 1
Prosim naj se mi pošlje po povzetju škat-ljica Vaše čudovito učinkujoče pomade. Spoštovanjem Dr. A. Zepold, zdravnik
Ernsdorf, Šlezija.
Blag. Ana Csillag, Dunaj.
Kot priporočanec VaSe izvrstne pomade prosi zaobrainio vposlatev 2 velikih lončkov.
Spoštovanjem M. U. Dr. Rlh. Fuchs. želez, zdravnik.	Bleistadt.
Ana Csillag. Dunaj.
Prosim pošljite mi 2 lončka VaSe pomade, katero se zelo dobro obnese.
Grollca Bolcer PaWy, Tisza-Kiirt.
Denar mežete proi 5a==Tpetro,el za ,ase
m U1>N> SIIVVV»W	»»—	/K	r^al&v^i v nnftfiTOilnVonih in rtntro-
ako plačujete velike oene aa Ona likerja, ker morete sami pripraviti naj-fln. vrste z mojimi ekntraktl. 1 »teki. okstraktn z uporabnim navodilom za napravo i litr. najlinej. ruma ali ,Alt-vatrn*, benediktinca, cesarčioe, kum-lovoa, mogadorja, črešnjevea, ananasa, marasklna, vaniljevca, punča, poprovemete, anel. ffrenčio., kave,
______ kaaao, iartrea, dišečo perle, viinje,
hud. likerja, allaša, brinjevoa, jerzabinke, sllvovke, konjaka K X'80; i stekl. K 4-60j 0 stoki. X 7-60; 11 stekl. K 13-60 franko po povzetju. Ne more t>. skaiiti! Pristen le pri
JHI1 OROLICHU, 'SSSS^m^
100 litrov zdrave domače pijače
HvtiqJoi«, dobra ln i^o gaeeče si lahko v.ak sam priredi a malimi stroški. V zalogi eo rnovi r.: snsriss, Jaboltaik, grenadlne, mallnoveo, poprova mata, mu-ik&teleo, pomarančni*, tiltie perla, viinjeveo, Hkasiti se ne more. Snovi a natanč, navodilom stanejo K t 50 franko po povzetja. Na i takih porcij dodam i povrhu.
lan Grolich,
Diamanti za rezanje slekla
■a ateklarje Ia Issiat. rab«,
St. i s. steklo t oknih X 9 4<X — št. i ca na v. moono steklo X 3'BO. S t. a ia vs. vrsto brušenega slekla K »'»O, - U.<ia motno brrJ.no steklo, neobdelano, ln aa mala
x r-.
Povs.tje u vin. ve*, »e veelno ia solidno blaga JatnM
Jan Grolich, 'SSffUftSSZ'

Del avoi v naftarudokopih in potro-lejskih rafinerijah no postanejo nikoli plešasti. Jaa Mm naici-fitejdi petrolej predelal v kosme-tikum za lase in dosegel a njim najlepše uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva s. samo v moji droierljl v Brno. Stekl. stane K 1'—; S steklenio X 5-BOl 1» stekl. K 10-—. PoSt-nina X I-OS do K X"16. Kanj kot __ s steklenioi aa po poŠti ne poailja.
JAN 8R0L1CH, lro2irlji pri angela, Brno 93, Morava.
Framydol f^TS^
svetle in »jve laaa in brada za trajno Umno pobarva. 1 .»ekl.nic« ■ poitnmo vradX»-a».	. .
Rydyol vate, ki
žive pordedi blada Uoa. Učinek ja iodori*. 1 steklarno« • poitnino vred X 0*1«. Povzetje M v ve6. Naslov aa naročila i
JAN GROLICH, 4r«2«rtji prt ai|Bls, Brao 93, Morava.
500 kron v zlatu
ča ne odstrani krama Orolioh a aravon .padajočim milom vsa aolatna para, maroga, aolnčna opeklina, arrea, obrane rdečloe ihL m ne ohrani koio mladostno avato in aeino. Cena X 3'1B s poštnine vred. S poaoHe stanejo X 8-30, t poroij X lt'5S. Vae brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov aa naročila
JAN GROLICH, lro!erl|i pit aijela, Brni 91, Itrm.
Varite pivo doma
po preiaknienemnavodila. Snovi za M litrov piva • (0 aamalkl ■ X,
poštnina B4 vin.; na pet takih poroij s. ena aavrie ln polije poštnine prosto. NarcMte torej >a več tovarflev.
JAN OROLICH, drožerlja pit angela, Brat 91, Morava
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
iTisk: »KatnliSka Tiskarne«.
Orlgovorni urerlnik: Joief GostlnCar. državni poslanec.