f-yicSuce... NO. Ill AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCN IAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings 'CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 29, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI Slovenska kongresna pisarna v Filadelfiji Tekom 41. Mednarodnega evharističnega kongresa v Filadelfiji bo posebna Slovenska kongresna pisarna v Benjamin Franklin hotelu na Chestnut St. pri 9th Avenue, tel. 215 — WA 2-8600 (c/o Simon Kregar). Pisarna bo odprta od nedelje, 1. avgusta, do nedelje, 8. avgusta. Plin bo za 200% dražp WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je dovolila producentom naravnega plina, da morejo za del tega zahtevati do trikrat višje cene. To bi v nekaj letih povečala ceno naravnega plina za gospodinjstva 200% ali celo več. Komisija, ki je to vprašanje proučevala in povišanje odobrila, računa, da bo povprečni račun za plin v gospodinjstvu po-rastel v topli Floridi za $5.20 letno, v hladnejšem Ohiu pa za $23.14 letno. Zvezna komisija je s 3:1 glasom odobrila povišanje cen plina v prepričanju, da je to edini način izboljšati oskrbo z njim s povečanjem domače produkcije. Zvezno sodišče je včeraj povišanje cen naravnega plina na pritožbo potrošnikov z a č a s no odložilo, da ho imelo možnost proučiti njegovo pravno stran. Sovjetski šahist se ne mara vrniti domov AMSTERDAM, Hol. — Viktor Korčnoj, 45 let stari vodilni sovjetski šahist, doma v Leningradu, je odklonil vrnitev domov in zaprosil za politično zatočišče na Nizozemskem. Doma ima ženo in 17 let starega sina Igorja. Zakaj se je Korčnoj, ki je poleg Karpova najmočnejši sovjetski šahist, odločil ostati v tujini, ni znano. Baje doma ni bil “v milosti”, ker se je neugodno izrazil o Karpovu, u-radnem svetovnem šahovskem prvaku. ------o----- Napad na turškega politika v New Yorku NEW YORK, N.Y. — Bivši turški ministrski predsednik Bulent Ecevit je komaj ušel hudi nevarnosti, ko je v hotelski veži naperil proti njemu revolver 28 let stari tajnik Zveze Grkov in Ciprčanov v ZDA Stavros Sykopetrides. Turkov varnostni spremljevalec, ki mu ga je dodelilo državno tajništvo, je napadalca pravočasno zgrabil, ga spravil na tla in mu vzel. orožje. —-----o----- Kong. Robert Sikes nai dobi ukor Doma WASHINGTON, D.C. — Etični odbor Predstavniškega doma je uradno priporočil, naj celotna zbornica da kong. Robertu Sikesu, demokratu iz Floride. ukor, ker ni razkril svojih vlog v podjetju, ki je dobilo naročila obrambnega tajništva. O proračunu za te je glasoval sam in imel na nje še poseben vpliv kot načelnik vojaškega pododbora za nakazila. Novi grobovi Victor L. Tomšič V 53. letu starosti je pretekli torek zvečer nenadoma umrl na posledicah srčne kapi Victor L. Tomšič, 15401 Maplewood Ave, Maple Heights, rojen v New-burghu, zaposlen pri Republic Steel Co. kot električar, mož Josephine, rojene Seme, oče Judy Filisko, sin pokojnih Jerneja in Catherine Tomšič, pastorek še živeče Rose Tomšič, brat Edvarda in Angele Bogucki, Vivian Mismas, Anne Tomšič in Frances Tomšič. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ, Društva Bled št. 20 ADZ ter Društva Najsvetejšega Imena. Pogreb bo v soboto ob 8.15 zjutraj iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Dr. Gustavo J. Peraza V 48. letu starosti je nenadoma umrl dr. Gustavo J. Peraza, 9047 Idlewood Dr., Mentor, O. Ko je zapuščal golf igrišče v North Madison, Ohio, je dobil srčni napad. Takoj je bil prepeljan v Northeastern Ohio splošno bolnico na Hubbard Rd., kjer pa je bil proglašen za mrtvega. Bil je mož Carole, rojene NI USPEL — Sen. Henry Jackson ni uspel s svojo predsedniško kampanjo, zato bo ostal dalje v Senatu, kjer je znan po trdi protisovjetski politiki. Potres oa Kitajskem najhiifši ei leta 1984 HONG KONG. — Včeraj je pretresel Peking in njegovo o-kolico naj večji potres, kar jih je svet doživel od leta 1964. Središče potresa naj bi bilo v okolici Tiensina, mesta z nekako 4 milijoni prebivalci. Po poročilih potresnih postaj Rebel, oce Christine in Lise, sm ... , ... 00 . . „ ’ . he imel potres lacma 8.2 na Ri- Angele Peraza, roj. Sosa, brat|J. . !% ^ . . , , . -----^ Hector j a ml. in Lile Estrada! chte,r;,evi lestvicI..ter 11 ”aKec' marinov za stražo. , .... v. ;P od onega na Aljaski 27. mar- (vsi trije živeči v Floridi). Oce:-1 . . . v Vojna mornarica ZDA odpeijala 308 ljudi ii nesrečnega Bejrula Ko ni bilo mogoče odpeljati a m e r iške državljane po kopnem, jih je rešila iz Bejruta v Libanonu vojna mornarica. BEJRUT. Lib. — Ameriška vojna mornarica je v torek odpeljala iz muslimanskega dela Bejruta 308 ljudi, med njimi 160 ameriških državljanov. Celotna operacija je potekala mirno in brez vsakih motenj. Prvotno je bilo javljenih za odhod preko 500 ljudi, toda v času odhoda jih je prišlo le 308, poleg 160 ameriških državljanov še 20 Britancev in 18 drugih tujih državljanov. Prijavljene so pripeljali od a-meriškega poslaništva do morskega brega v avtobusih, ki so jih varovali pripadniki Palestinske osvobodilne vojske v o-kviru predhodnega dogovora. Med tistimi, ki so zapustili Bejrut, je bilo tudi 20 članov poslaništva ZDA. Zadnji je stopil v ladjo Talcott W. Seelye, posebni poslanik predsednika ZDA, kali- dokler niso sami dosegli ki je prišel v Libanon po urno- imenovanja, — kot tudi s tem, ru poslanika Francisa F. Melov-ja Jr. Od skupno 180 članov o-sobja v poslaništvu jih je ostalo sedaj tam le ,še 15, od tega 12 REAGAN IN SCHWEIKER SNUBITA REPUBLIKANCE Proti vsem običajem je republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan objavil, da bo izbral sen. Richarda Schtveikerja za podpredsendiškega kandidata, če bo dosegel imenovanje republikanske stranke. Odmev v republikanskih vrstah je različen. ..... ^ WASHINGTON, D.C. — Republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan je pretekli ponedeljek nepričakovano objavil, da se je odločil v slučaju dosege republikanske predsedniške kandidature predložiti za podpredsedniškega kandidata republikanske stranke sen. Richarda S. S c h w e i k e rja iz Pennsylvanie. Ta je znan kot eden najbolj liberalnih republikanskih senatorjev, ki uživa široko podporo organiziranega delavstva. Reagan je javnost iznenadil tako s samo objavo izbranega p o d p redsedniškega kandidata, • doslej so namreč predsedniški kandidatje s tem vedno ča- mu je umrl leta 1967. Pokojnik ca 1964, ki je dosegel jačino Iz poročil izgleda, da je škoda bila izredno obsežna, mrtvih na je bil roen v Camaguey, Kuba, od koder je prišel v Ameriko leta 1956. Medicinske študije je v ... opravil na Kubi, obvezno zdrav- stotine’ ce ne cel° ^ tlS0]ce' niško prakso pa v New Bruns- Na Kitajskem so trdili, da so wicku, Nef Jersey, ter v Timken|našli način napovedovanja potresov, vendar ni znano, da bi Mercy bolnici v Cantonu, Ohio. Pogreb bo jutri ob 10,30 iz žele -tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Družina priporoča v njegov spomin darove za American Heart Ass. ali kako drugo dobrodelno ustanovo. Vremenski prerok Delno oblačno z verjetnosto neviht. Najvišja temperatura 83 F (28 C). Najuspešnejši način prometne varnosti WASHINGTON, D.C. — Študija prometnega tajništva je dognala, da je naj učinkovitejši način za povečanje varnosti v avtomobilskem prometu raba pasov in dosledno nadziranje o-mejitve brzine vožnje na 55 milj na uro. Vprašanje posebnih zračnih bili napovedali ta potres. V Detroitu ima jo črnci trdno večino DETROIT, Mich. — Središče ameriške avtomobilske industrije, četrto po številu prebivalstva naj večje mesto ZDA, Detroit, ima od 52 do 60% črnega prebivalstva. To ima v rokah mestno upravo, šolski sistem in večinoma tudi sodstvo. Le gospodarstvo je še vedno v rokah belcev, ki pa živijo največ izven mesta v bližnjih in oddaljenejših predmestjih. -----o----- Portugalska bo ostala povezana z Zahodom LIZBONA. Port. — Predsed- šs m Arngrikaneft v Jsi^oil@¥anski ječi BEOGRAD, SFRJ. — Na a-meriškem poslaništvu so priznali, da je v jugoslovanskem zaporu 60 let stari Mihael Sedmak, ki so ga prijeli septembra 1974 na Reki ter ga obsodili na pet let zapora zaradi vohunjenja. Zaprti je bil preje kapetan v ameriški armadi. O podrobnostih njegovega slučaja na poslaništvu niso hoteli govoriti. Sedmak, ki ima sorodnike v Wisconsinu, je prišel v zaporu v Sremski Mitroviči v stik s tam zaprtim, pa pretekli teden izpuščenim Laszlom Tothom iz Denver j a, ki se je vrnil v ZDA. Zastopniki poslaništva ZDA v Beogradu so dobili dovoljenje za obisk zaprtega M. Sedmaka, ki je državljan ZDA, njegovo |sojenje pa je bilo prav tako 'tajno kot L. Tothovo. —-----o----- vreč, ki bi naj reševale živje- , nik vlade Mario Soares je de- da je izbral za svojega podpredsedniškega kandidata tako izrazitega predstavnika liberalnega krila republikanske stranke. Politiki so takoj sprevideli smoter tega izbora — pridobitev republikanske konvenčne delegacije Pennsylvanie, ki formalno ni vezana na nikogar, o kateri pa je bilo znano, da podpira kandidaturo predsednika se po Reaganovih besedah zaveda pomanjkljivosti v naši zunanji politiki in nevarnosti prekomernih izdatkov, ki povzročajo s primanjkljajem v proračunu inflacijo, v domači. Reagan je razkril, da se je s Schweiker-jem precej časa razgovarjal o kritičnih vprašanjih, pred katerimi je danes naša dežela, in o načelih, po katerih naj bi jo vodila. Reaganov tiskovni tajnik je dejal, da je sen. Schweiker obljubil, da bo pomagal z vsemi močmi Reaganu, četudi je bil doslej voden med Fordovimi delegati. Senator se je razgovarjal z Reaganom na Reaganovem domu preteklo soboto. V razgovoru, ki je bil objavljen preteklo nedeljo v Los Angeles Times-u, se je Reagan pritožil, da skuša Fordova stran “prevarati” republikanske konvenčne delegate s tem, da jim govori o volivnici Ford-Reagan, četudi je on ponovno izjavil, da ne bo na noben način sprejel podpredsedniške kandidature. Izbor sen. Schweiker j a je napravil Reagana sprejemljivejšega liberalnemu krilu republikanske stranke, vplival pa je G. R. Forda. Ce bi uspelo veči- 'neugodno za konservativno, na no teh 103 delegatov pridobiti katerega podporo Reagan gradi za Reagana, bi .ta stvarno uteg- svoj° kandidaturo. Vse to na- nil prevladati nad svojim tek- PravlJa Položaj v republikanskih vrstah negotov in nejasen, tekmo med Fordom in Reaganom pa nekaj tršo in ostrejšo. mečem. Po računu Associated Press-a bi naj bil Reagan od za zmago potrebnega števila delegatov oddaljen samo še za dva glasova, če bi se mu priključila celotna delegacija Pennsylvanie. Predsednik Ford je zmagal pri primarnih volitvah v Penn-sylvaniji 27. aprila letos, toda to ne veže delegatov, ki so bili izvoljeni tedaj kot neopredeljeni. Ford naj bi imel po AP v Pennsylvaniji 71 d e 1 e g atov, Reagan 6t 25 naj bi bilo neopredeljenih, 1 pa naj bi bil za sen. H. Bakerja iz države Tennessee. Reagan je v svoji objavi o-značil sen. R. Schweiker j a za “moža neodvisne misli in deja- V Sov,jetiji 25S.7 nje voznika in potnikov v avto- jal, da bo ostala Portugalska milijonov prebivalcev ^ mobilu v slučaju nesreče, je o- tesno povezana s Severno at- j MOSKVA, ZSSR. Sovjetski j nja s skušnjo v pos ov stalo odprto. Prenekateri dvo- lantsko obrambno zvezo in da statistični urad je objavil, da je tu in s 16 leti javne sv. , * mijo v njihovo koristnost, av- se bo tesnejše povezala tudi z imela Sovjet I;a zveza 1. julija ga tovariši spoštujejo , tomobilska industrija pa bi se Evropsko gospodarsko skup- 1976 256.7 milijonov prebival- stal ujetnik Washmgtonskega jim tudi rada izognila! nostjo. cev. tovariškega sistema Senator NEKAJ DEJSTEV K ODNOSOM MB * ^« % J F hGOSLAVIJO (Slučaj Laszla Totha, ameriškega državljana, ki so ga lani v Jugoslaviji prijeli in obsodili na 7 let zapora zaradi “gospodarskega vohunjenja”, pa ga preteki teden izpustili, oziroma ga pognali iz dežele, ko so mu vzeli jugoslovansko državljanstvo, kot “tujca”, je vzbudil splošno pozornost. Laszlo Toth je po vrnitvi v ZDA izjavil, da ni nikdar za nikogar vohunil in da so sodniki v Jugoslaviji, ki so ga obsodili, dobro vedeli, da je foil nedolžen. Prijem inž. Laszla Totfoa lani je imel izrazito politično ozadje im posebne cilje, kot so kazala namigavanja nekaterih jugoslovanskih uradnih zastopnikov, da bi SER Jugoslavija obsojenega Totha izpustila, če bi ji policije v ZDA “pomagale pri nadzoru nad Jugoslovani v ZDA, ki so proti sedanjemu jugoslovanskemu režimu”. Posebno zanimanje je sprožil s svojimi izjavami ameriški poslanik v Beogradu Laurence H. Silfoerman, nekdanji namestnik glavnega zveznega javnega tožilca v Washing-tonu. Ta ni odklonil le vsak sum od L. Totha in izjavil, da je bil ta prav “toliko vohun kot njegova teta Matilda ali 10 let stara hčerka”, am- pak je pokazal tudi na premajhno podporo državnega tajništva ZDA pri svojem naporu za izpustitev Laszla Totha. Po njegovem mnenju so bili v državnem tajništvu v oddelku za jugovzhodno Evropo vse preveč popustljivi do Jugoslavije v času, ko je očitno, da ta vodi obsežno proti-ameriško politiko povsod, kjer se ji nudi kaka priložnost. S takim svojim stališčem je poslanik L. ..Silfoerman povzročil nejevoljo, če ne kar naravnost jezo tako v Beogradu kot v Washingtonu. Silbermatt je smatral za potrebno, da je omejil krivdo v državnem tajništvu na oddelek za jugovzhodno* Evropo in poudaril, da je dobil za svoje stališče podporo tako pri državnem tajniku Kissinger ju kot pri samem predsedniku Fordu. Jugoslovanski uradni predstavniki so Silbermana nana-dali zaradi odločne podpore Laszlu Tothu, ker se je pri tem spustil v odprt nastop proti jugoslovanskemu političnemu vodstvu, proti jugoslovanskemu sodnemu sistemu in proti jugoslovanskim varnostnim organom, kot je zapisal v NYT njegov belgrajski sodelavec Malcolm W. Browne. , i (Dalje jutri) Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Bivši guverner Teksasa John B. Coimally, ki je bil nevtralen v boju med Fordom in Reaganom za predsedniškega kandidata republikanske stranke, se je po Reaganovem izboru sen. Schweikerja za podpredsedniškega kandidata izjavil za Forda. Za Forda se je iz istega razloga izjavil včeraj načelnik delegacije Mississippija Clarke Reed, ki je bil doslej bližje Reaganu. Nekateri trdijo, da je bil Reaganov izbor sen. Schweikerja usodna napaka, ki bo zagotovila zmago predsedniku Fordu. WASHINGTON, D.C.— Podatki o gospodarstvu za mesec junij kažejo, da to še vedno raste, vendar počasnejše. Napredek 0.3% je bil najmanjši od lanskega novembra. DETROIT, Mich. — General Mo tors je imel v tromesečju april, maj, junij, 909 milijonov dobička, 273% porasta. To je bil največji dobiček, kar ga je ta ali katerakoli druga družba v naši deželi kdaj dosegla. LONDON, Vel. Brit. — Vlada je včeraj pretrgala diplomatske stike z Ugando, ko ji je bilo dovolj samovoljnosti predsednika Idi Amina. HONG KONG. — Prvemu potresnemu sunku na Kitajskem je sledil 16 ur kasneje novi. le nekaj šibkejši. Središče potresa je Tangshan, pomembno industrijsko mesto kakih 80 milj oti Pekinga. Uradno poročilo pravi, da je potres povzročil “veliko izgubo človeških življenj in imovine”. Avstralski Iz Clevelanda in okolice Tajnik odsoten— Tajnik društva Kristusa Kralja št. 226 K£KJ sporoča, da bo od 31. julija pa do 8. avgusta odsoten iz mesta. V slučaju nujnih društvenih zadev naj se člani obrnejo na društvenega predsednika brata Ulrich-a Lube-ta tel. št. 391-5344. Dobitke so prejeli— Združenje st. clairskih trgovcev sporoča, da so dne 28. julija prejeli dobitke sledeči: $401 Joe Lamont Pizza, po $10: Robert Kahn, 5332 Hamilton Ave., Ameriška Domovina, Rose Farris, 947 Ida Ave., Julie Avsec, 1164 E. 61 St., C. Jezerinac, 7013 Hecker Avenue, $35 pa Hofbraii House na 55. cesti. Nakup Arene odložen— Predsednik mestnega sveta George Forbes je dejal včeraj, da mestni svet o predloženem nakupu Arene ne bo razpravljal pred jesenjo, ko se bo vrnil s počitnic. Ford sprejel predsednika avstralske vlade WASHINGTON, D.C. _ Predsednik ZDA G. R. Ford je v torek sprejel predsednika avstralske vlade Malcolma Fra-serja in ga zagotovil, da bodo ZDA ostale “zvest in trden” zaveznik Avstralije. Avstralija bi rada dosegla večjo prisotnost ZDA v Indijskem oceanu in jugovzhodni A-ziji kot protiutež Sovjetski zvezi. O tem se je Fraser razgovarjal včeraj z obrambnim tajnikom Rumsfeldom. Gverilske vojne v Angoli še ni konec LUANDA. Ang. — Levica je sicer dobila s pomočjo kubanskih čet premoč nad zmernimi skupinami in prevzela v Angoli vlado, ni pa ji uspelo doseči pomirjenja z nasprotniki. Tako se malo gverilsko bojevanje nadaljuje in trdijo, da imajo Kubanci sedaj v njem več izgub, kot so jih imeli v odprtih bojih za prevlado koncem lanskega leta. politik, vodja opozicije Gough W'hitlam, ki je bil v času potresa v Tientsinu, je dejal, da se je hotel, kjer je bil on, razklal na dvoje in da je bilo v mestu večje število eksplozij. PASADENA, Kalif. — Viking 1 je včeraj raztegnil svojo “roko” in vzel nekaj Marsove prsti ter jo stresel v preskusne laboratorije, ki bodo pokazali, če je v njej kaj živega. PRAGA, ČSR. — Letalo na poletu od tu v Bratislavo se je včeraj ponesrečilo, pri čemer je bilo 65 od 70 oseb v leialu mrtvih. Pilot je sporočil pred nesrečo, da sta dva od štirih motorjev v Sovjetski zvezi grajenega letala odpovedala in da bo skušal zasilno pristati. WASHINGTON, D C. — Predsednik Ford je včeraj imenoval za novega načelnika glavnega stana armade gen. B. Rogersa, ko pojde sedanji, gen. F. Weyand v pokoj. MADRID, Šp. — Španija in Vatikan sta se sporazumela o spremembi konkordata; Španija se je odpovedala pravici imenovanja katoliških škofov, Vatikan pa pravici ščitenja katoliških duhovnikov pred obtožbo in sojenjem pred državnimi sodišči. j #np /UBBISM POHWIIM i ii i'litafli • 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: ?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca » Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mas«©* Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 8 months; 7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. Ill Thursday, July 29, 1976 Ne vdajajmo se v usodo Pri zasledovanju razvoja svetovnih političnih dogodkov iz časopisja in televizijskih poročil, ter pri njihovem ocenjevanju in presoji, se nam vedno bolj živo postavljata pred oči dva izrazita elementa usodne nevarnosti za pogubo svobodnega sveta. Ne bo napak, če si ju pobliže ogledamo in objektivno presodimo, da bo naše mišljenje in ravnanje v tem oziru čim bolj stvarno in pravilno. Prvi nevarni element je lahkoverna brezbrižnost. Dandanašnji potrošniški svet se želi na široko vtap-Ijati v materialnem udobju, sledeč znanemu latinskemu reku: carpe diem, ujemi današnji dan in iztisni iz njega vse njegove dobrote in sladkosti do skrajnih možnosti; kaj bo jutri, bo že Bog dal. Takšno mišljenje in čustvovanje je kratkovidno, defetistično in nevredno človeka kot osebe, ki ima po naravnem in božjem zakonu neko poklicanost (vocation), katero je v teku življenja dolžna izpolniti. Takšno gledanje pospešujejo in podpirajo sodobna obveščevalna sredstva, zlasti časopisje in še bolj televizija, ki je suvereno zajela svet in ga drži v svojem objemu. Kulturne, socialne, verske in druge organizacije, ki so nekoč oblikovale človekovo osebnost in njegovo gledanje na svet in življenje, so potisnjene ob stran, skoraj neomejen gospodar človekovega uma in srca je postal televzijski sprejemnik. Tam. se pa vidijo in slišijo stvari, ki ne odgovarjajo resničnemu stanju, zlasti ne pri opisovanju in ocenjevanju svetovnih političnih razvojev. Kadar se ti slikajo taka, da človeka zadovoljujejo in uspavajo, postaja ta brezbrižen, neinteresiran. To pa je ob današnjem stanju razmer na svetu usodno nevarno. Le par primerov! Koliko so časopisi in televizija opevali in še vedno prehvaljujejo “zgodovinske” dosežke konference v Helsinkih, ki jo je podpisala slovesno tudi Amerika, češ, da je z njo napočila nova, zlata doba v odnosih med svobodnim svetom in komunizmom, ki bo spremenila sovraštvo v ljubezen in podrla vse pregraje za medsebojne stike. Kaj je resnica? Sol-ženicin je na londonski postaji' BBC strmečemu svetu to resnico jasno razgrnil: pojdite po Helsinkih v Rusijo in boste tam našli, da je enega mojih prijateljev policija pretepla, drugega so vrgli v ječo, tretjega "so izgnali, vse zato, ker nasprotujejo režimu. Ta ruski pisatelj ima onih ljudi imena in ne laže. In tak je rezultat Helsinkov. Kako je svet z zadovoljstvom sprejel govorance zapadno-evropskih komunističnih šefov na konferenci v Berlinu, kjer so zabavljali čez moskovsko hegemonijo in proglašali svojo pot v socializem! Ni pa sprevidel, da gre pri tem le za drugačno taktiko pri širjenju komunizma med svobodnimi narodi. Po Berlinu je marksizem bolj nevaren, ker se je komunizem proglasil javno za apostola svobode in demokracije, da bi uspaval potrošniško orientirano brezbrižnost sedaj še svobodnih ljudi po svetu. A niti z eno samo besedo ni ovrgel svojega končnega cilja: raztegniti komunistično diktaturo čez cel svet. Drugi dejavnik, ki bi utegnil slabiti in nazadnje spodkopati odpornost svobodnih ljudi zoper pritisk totalitarizma, je miselnost in ravnanje usmerjevalcev in voditeliev svetovne politike iz tabora demokratičnih držav. Nekateri med njimi oznanjajo čisti fatalizem, to je vero v usodo. Sklicujoč se na zgodovinske dokaze, trdijo, da bo sedanja tako imenovana žapadna (krščanska) civilizacija zagotovo propadla, kakor so do sedaj propadle še vse stare in slavne civilizacije. Tako da uči zgodovina. S propadom krščanske družbe bo seveda šlo v izgubo tudi, kar je ta civilizacija dosegla in zgradila v dobro človeške družbe in posameznika. Logično sledi, da ne kažč drugega kot — vdati se v usodo. Iz take mentalitete vodilnih državnikov iz vodilnih svobodnih držav izvirajo zunanjepolitične poteze, kakor je recimo tu svoječasno obravnavana doktrina o “organski” povezavi narodov v vzhodni Evropi z Moskvo, ker da ie njihova usoda v hlapčevajiiu Sovjetom. Taka državniška modrost visokega uradnika prvo-boriine sile za svobodo učinkuje kakor ostra slana na cvetoče upanje in vclio za p door pri ujetih narodih za železne zaveso. Na veliko boljše za še svobodna ljudstva je. razlaganje, da naloga’ sodobnega državnika ni dolžnost tudi sodobnega državnika in diplomata je katoličani Spremenili hiše božje, brez duhovnika, zato pa pridno odru, mladinsko igro “Pogumni iskanje in uveljavljenje takih rešitev, ne pa plavanje da tako gremo z duhom časa na- : duhovnike kritiziramo, da so onijTonček”, v naslovni vlogi, še da- prej. Temu primerno smo spre- krivi za nazadovanje vere primes živeči ljubljanski športni re-menili tudi sami sebe. Naših vernikih, oziroma, da se ruši, ferent Dela, Evgen Bergant, pionirjev požrtvovalno delo je | cela zgradba sv. cerkve. Tako ^Spominjam se še dobro, d'a so ta-bilo od Boga blagoslovljeno, se današnji kristjani žrtvujemo'krat po končani vojni in po ruski v defetizmu. Svetel zgled neomajne vere v drugačno rešitev, kakor jo trenutno nakazuje neugodni položaj, je angleški medvojni premier Winston Churchill, brez dvoma dobro podkovan v zgodovini o propadu starih civilizacij, ko je zapisal, da je povest človeškega rodu vojska. Pa je 1. 1940 v očigled padca v “prepad novega, črnega veka , ko so nemški bombniki rušili angleška mesta v pripravi za invazijo, angleško ljudstvo in umikajočo se armado slovesno poklical k izpolnitvi njihove naloge in dolžnosti. Kaj je temu klicu sledilo v najtežji uri angleške povestnice, nam zgovorno pove novejša zgodovina: narod in armada sta napela vse sile, zdržala in končno zmagala. Churchillovskega duha neomajnega odpora in vere v zmago pogreša danes marsikateri vodilni državnik m se namesto tega vdaja v usodo. Pozablja, da je on tisti, ki gnete usodo, ali bi jo vsaj moral gnesti. U-soda je v človeških rokah: ne vdajajmo se vanjo, marveč jo oblikujmo! L. P >!'jycr SESEDA IZ NARODA Hribarjeva efibajala Si-felsiiee preke Sestanek ssiefisrjaiiev Milijoni katoličanov v Ameriki za Kristusovo cerkev na zemlji, so doživel, da je bil leta 1960 pr- j Že samo žrtev duhovnika, ker vič v zgodovini Združenih držav mora ostati sam&i&L je velika žr-izvoljen za predsednika katoli- tev, ta žrtev pa ga bolj približa čan. Gotovo so ti naši pionirji Jezusu, da je tako v svoji službi imeli tudi bolj globoko vero, saj bolj podioben Njemu. Dobri kašo dali narodu tudi dovolj dobrih toličani so ga že zato vedno spo- duhovnikov in redovnic. ; štovali ter v duhovniku videli komunistični revoluciji razni emigrant]*e bežali na vse strani sveta, in tako jih je veliko prišlo tudi v Ljubljano. Med temi begunci je bilo veliko število poklicnih dramskih igralcev in opernih pevcev ter godbenikov. Godbeniki so se takrat zapo- slili v novo pečeni vojaški godbi Dravske divizije, katero je vodil kapetan dr. Čerin. Ti godbeniki so dolga leta sodelovali tudi v opernem orkestru. V tistih začetnih in razvojnih letih Iju- CLEVELAND, O. dneh se mudi v Clevelandu ravnatelj Družbe sv. Mohorja v CLEVELAND, O. — Mr. in Mrs. Bartholomew J. Hribar z „ 954 E. 144 St. sta 21. junija le- iLelovcu ms8'r- dr- Janez Horn-tos obhajala 65-letnico svoje po- boeck’ Župnik v PodŠoriu v R°- roke z zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Collinwoodu in s sestankom cele družine po njej. Slavljenca še vedno živita v domu, ki sta ga zgradila leta 1915. Sta še vedno dejavna in skrbita sama za svoj dom, pa o-biskujeta tudi svojih 5 otrok, 28 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj. B. Hribar je poln živih in bogatih spominov, zanimivi so zlasti oni iz burske vojne v Južni Afriki, kjer je bil ranjen. Kasneje je bil mornar in poklicni rokoborec pod imenom Mike Murphy, kot takega ga je posebno upošteval tedanji policijski načelnik Fred Kobler. Bil je v raznih tovarnah kot strokovni delavec, pomagal prene-katerim rojakom kot slovensko-angleški-tolmač, pa se udejstvoval tudi n kulturnem področju pri slovenskih društvih v zgodnji dobi njihovega delovanja v Velikem Clevelandu. Ukvarjal se je s prodajo nepremičnin dolgo let, bil v družbi svojega strica msgr. Vitusa Hribarja, ustanovitelja fare sv. Vida, in z brati rev. Paulom Hribarjem, župnikom pri Mariji Vnebovzeti, ki je bil ubit s sestro Ano Hribar, svojo gospodinjo, v železniški nesreči leta 1917-; dr. Francem Hribarjem, znanim zdravnikom v Ljubljani, z Matthewom Hribarjem, farmarjem v Leroyju •/ Ohiu skozi dolga leta. žu, dekan itd. Ob tej priložnosti bi se gospod ravnatelj rad srečal s kar se da mnogimi mo-horjani, prav posebno pa še z vsemi clevelandskimi poverjeniki in poverjenicami Dfužbe. Ker nima časa, da bi se s posamezniki srečal po njihovih družinah, zato vabi vse nje na mohorjanski sestanek, ki bo to soboto, 31. julija t.l. ob pol osmih zvečer v Baragovem domu na St. Clair aveniji. Na sestanek so seveda povabljeni tudi vsi drugi prijatelji Slovenske Koroške. Rojakinje in rojaki, zberimo se res v velikem številu na sestanku z gospodom ravnateljem! Janez Sever Takrat v tistih dobrih in tež- biser za svojo vero. Današnji kih časih, ko so bile plače maj h- katoličani duhovnika premalo ne in pokojnine ni bilo, ni bilo spoštujejo. Kdo v tem od nas nič nenavadnega, da so katoliške odrinjenem in obrekovanem du-družine imele po osem in več hovniku še vidi biser naše vere? otrok, večkrat kot ne so se te Torej se ne bi smeli čuditi, da družine ne samo preživele, am- se je omajala vera tudi duhov-j pijanske opere so" bili pevci emi-pak po vrhu še darovale narodu mikom, ker smo tega krivi največ !grantje srž opernih predstav in sv. cerkvi dobrega duhovnika verniki sami. Morali bi dati ro-1 Naj omenim takratnega direk-in redovnico. ko na srce starši, kajti v druži- tor j a in dirigenta Rukovino in Isto se je godilo tudi v naši nah se je spočelo obrekovanje j odlične pevce in pevke, kot so stari domovini, ki je pod po- duhovnikov in tako ubilo spošto-j bili sopranistka Zikova in Le-dobnimi pogoji dala več dobrih vanje do teh in sv. vere. Ker j WandOVska, tenorja Drvota in duhovnikov in redovnic, kot jih smo javno kritizirali duhovnike, [Sowilsky, baritona Popov in Baje sama potrebovala. To se godi smo s tem ne samo uničili spo-j]aban, basist Zathey, odlični balam še v novejšem času. Čeprav štovanje do njih, s tem smo |ietni par Vlčeko-Svobodova, ko-je ateizem zasužnjil staro domo- istočasno tudi preprečili duhov-' reograf Golovin in dirigent Ba-vino, je tam kljub temu ostalo niški naraščaj. ilatka. Med temi umetniki so se še dovolj “stebrov katoliških 1 Boga ne moremo goljufati! počasi utrjevali težko operno V teh uružin”, ki so dale in še dajejo Ker naša generacija v svojem pot domačini, kot ravnatelj in narodu duhovnike. 'samoljubju ni vzgojjla dobrih Človek bi mislil, da, ako so te d,uhovnikov> ie seda3 pomanka-družine v komunistični svobodi riie sm0 zato nekateri pač dale iz sebe toliko duhovnikov, P°stali žejni dobrih naukov Res-koliko več bi jih morali dati ti- ldce> to žejo pa nam že gasijo soči družin, ki so pred to “svo-'krivi Preroki z žolčem in jesi-bodo” bežale v tujino, posebno |kom- pa še družine, ki so imele pri-] Duhovniki zapuščajo sv. cer-liko se naseliti v največji svo- kev. Ali je vzrok le, da se ho-bodi v Zdtuženik dršavah in!čejo poročiti? Ali je tega kriv j ials razmišljanja! Gary, In d1. — V zadnjem desetletju ko mnoge katoliške župnije po Ameriki obhajajo razne obletnice svojega obstoja, ta slavja lahko tudi opozorijo na spre- dirigent Matej Hubad, sopranistka Lovšetova, mezzosoprano Thiery-Kavcnikova, tenorista Kovač Polde in M. Šimenc, baritona I. Levar in Primožič, basisti Rumpel, Križaj in Betteto, primabalerina Wisiakova in dirigenti Nefat, Štritof, Polič in še mnogo drugih. Moja prva operna predstava. •, i J X * J- OCl V CA j Kanadi. Rekli smo, da so te dru-'papež? Ali so tega krivi škofje? i katero sem videl in poslušal, pa žine bežale zato, ker niso marale Ali smo krivi verniki, da ti du-jnj£ razumel, je bila Verdijeva komunizma, torej bi to morale1 ho vniki ne morejo več vzdržati? '----------- . biti najbolj verne katoliške dru- Potrebno in koristno bi bilo, da žine. Pa ni tako! Ne samo, da'si katoličani zastavimo ta vpra- te družine niso dale narodu dovolj duhovnikov in redovnic, ampak je del teh družin izgubil opera “Rigoleto”. Kot mladoletnika me je ta opera zelo prevzela ter mi vtisnila nek strah, ki ga je povzročilo grmenje in bliskanje na odru v 3. dejanju, v sceni kjer bandit Sparafučile sanja ter jih razmišljamo! Ako pridemo do zaključka, da na nas ni krivde, prav; če je pa pravo vero ter jo zamenjal v teh | to res prav in Bogu po volji jel prinese na oder umorjeno hčer-časih z novo, z lovom na denar , pa drugo vprašanje, na katerega i ko dvornega šaljivca Rigoleta. in s pohlepom po časteh, ki so tako ničeve. Otroci teh idealnih beguncev tako lepo in resnično, da sem bil pozneje, ko sem spoznal in razumel operno umetnost, malce ra- bomo dajali odgovor Bogu. Še]Meni se je takrat zdelo vse to vedno ostane vprašanje, zakaj se majejo temelji, zakaj se ruši so seveda študirali, pa ne za du-'zgradba sv. cerkve? hovnike in redovnice, ampak so j Zdi se mi, da smo zelo podobni' zočaran, na drugi strani pa bo-tekmovali med seboj, kdo bo judovskim farizejem, ki ,so sejgato poplačan z užitki, ki so mi boljši inženjir in strokovnjak in'hvalili s svojo vero, obenem pa [jih nudili operni ustvarjalci. Še tako na bolj vidnem in višjem j križali Jezusa Kristusa. Tako se ; danes kadarkoli se bliska in gr-položaju. Poznam nekaj staršev'zdi, da delamo tudi današnji mi, moje misli pobite na oder teh družin, ki so prali možgane kristjani, smo ponosni na našo'ljubljanske opere. V mojem ži-svojim otrokom, ne študirajte za'katoliško vero, obenem pa to z vljenju sem imel večkrat priliko duhovnike, ampak za industrijske strokovnjake. Ako se je tako membo nas katoličanov samih.! obrnila naša idealna begunska Pred petdesetimi in več leti sojdružina, ki pravi, da je bežala naši pionirji širom Amerike!iz domovine zaradi sv. vere, kaj ustanavljali svoje župnije, z ve-!pa naj potem pričakujemo od likimi žrtvami so gradili svoje 'drugih, ki niso za vero toliko žrtvovali? Ko smo tako oprali možgane našim otrokom ter jim vcepili v glavo napuh in častihlep- prve lesene cerkve in te že po nekaj letih prenavljali in zidali nove cerkve, pa tudi šole. Življenje takrat je bilo jako težko, zaslužek je bil majhen, zavarovanj p za slučaj bolezni in pokojnin ni bilo, zato si lahko predsta-Mrs. B. Hribar je obiskovala jvIjamo s kakimi žrtvami so naši Nottingham višjo šolo in se za- 'Pionirji vse to gradili. Gradili so rima za zgodovino svoje rod- j^e cei*kve tudi tako, da je tudi bine ter družine, bila je naj- [Popotnik že od daleč lahko opa-olajša hčerka Josepha Turka, jzil’ da ie to cerkev. Od znotraj najzgodnejšega slovenskega nA- 'pa 30 okrasiIi k°t se spodobi ieljenca v Clevelandu, kamor je iZa ki^° božjo, orišel leta 1881. B. Hribar je'v 0d takrat ni Preteklo mnogo star 94 let, njegova žena pa 83. dasa> de Pa ^ taM’M umrli Iju-Oba sta člana pri raznih brat- Gje seda-l Prišh pogledat nazaj, kih in drugih organizacijah in bi ne^vedeli, kje se nahajajo. Ko e še vedno zanimata za njihc- i ana31)lp kristiani obhajamo raz-70 delovanje. K njuni 65-letnici srečnega zakona jima prisrčno čestitamo in želimo, da bi zdrava doživela še mnogo let. A. D. naglico uničujemo. Stanko Mrak Jugosiavija, v kateri v ■ ■ ■ ŽIVIJO ¥aMk m piknik XXI. MILWAUKEE, Wis. — Leta nost, ni čudno, da so sedaj ti naši ,1892 je bilo za slovensko gledali-“geniji” postali še hujši egoisti iško zgodovino* zelo pomembno od nas. Ali naj od teh pričaku-j leto, kajti 29. septembra je bila jemo, da bodo njihove družine,v tem novem d'eželnem gledali-dale iz sebe duhovnike in redov-i šču (sedanja Opera) prva sve-mce, ki bi katoliško vero za na- (čana slovenska predstava. Nato mi utrjevali in širili?? Gotovo so se izmenoma vi’šle slovensko-tega ne pričakujemo! [nemške predstave, vse do razpa- Sicer pa smo postali tudi mi da Avstrije leta 1918, ko so slo-sami zelo učeni in že znamo 'venski gledališčniki prevzeli v voditi tudi sv. cerkev. Ustano-[svoje roke ljubljansko Dramo, vili smo vsemogoča cerkvena'Današnja prenovljena Opera društva, na čelo teh pa smo po-(sredi Ljubljane zgleda po' bese-stavili župnijske odbore in po- dah žene Franje, kot cvetoča torn teh vodimo župnije. Župnik vrtnica. Na vsaki strani operne naj ima le še sv. mašo, drugo bo- hiše stojita na visokih kamnitih mo pa že sami vodili. Ker imajo podstavkih bronasta doprsna ki-navljamo posebno še notranj- Ižupnije dovolj denarja in so pa igralca Verovška in Borštni- semo teh cerkva, seveda po na-[brez dolga, prirejamo vsemogo- ka. Ker sta bila ta dva igralca na vprašanje, kje je začela svojo ;sem onusu. Kakšen je danes ta če “mitinge” kako porabiti od- dramska umetnika, bi bilo danes ' pevsko pot, odgovorila v lepi an-;iiaš okus? Cerkve vse prebar-, višni denar. Seveda je veliko po tolikih letih bolj umestno, da gleščini: “In Ljubljana-Jugosla-vamo, tudi umetne freske, tu pa [predlogov, ker smo vsi jako pa- bi stala pred dramskim* gledali-! vij a”. Navzoč sem bil tudi pri tam te nadomestimo z nikomur] nietni, zato pa se ne moremo ščem, pred Opero, pa oče sloven- 'krstni svetovni premieri opere razumljivimi “umetnimi”’ risba- zediniti za noben predlog, kveč- ske glasbe Matej Hubad in ba- !01-01 ruskega skladatelja čerep-mi, kipe svetnikov pa odstrani-j jemu za boljšo ureditev kuhinje sist J. Betteto ali kakršenkoli'nina, ki je bil navzoč pri tej krst-mo v staro šaro, menda zato, ker, v cerkveni dvorani ali pa za oh- drugi operni ustvarjalec. Nami predstavi. ne obletnice, navadno tudi pre- poslušati Verdijevo opero Rigo-letto na raznih odrih, toda nikjer ni tako lepo in naravno grmelo in se bliskalo kot na odru ljubljanske opere. Da sem se zaljubil v operno umetnost, je bila vzrok ljubljanska Opera, ki je s svojim bogatim repertoarjem in visokimi umetniškimi dosežki nudila vso lepoto in razkošje v opernih predstavah. Od mojih mladostnih let in vse do druge svetovne vojne leta 1941 sem videl in poslušal okrog 20 različnih razneženih operet in okrog 80 raznih opernih del domačih in tujih opernih skladateljev. Dobro v spominu mi je ostala svetovno znana sopranistka Zinka Milanov, ki je začela svojo pevsko kariero v ljubljanski Operi in sicer v Verdijevi operi “Trubadur”, kjer je pela Leonoro. Pred kratkim je bila Zinka Milanov med odmorom pri neki metropolitanski operi v New Yorku na radijskem prenosu, kjer je nas ti kipi svetninov preveč spe- J aj e vanj e — “Air. condition”, 'opernem pročeljd sta znameniti minjajo na njihovo zgledno ži- p)a bi darovali nekaj odvisnega alegoriji, na levi strani “Vese-vljenje na zemlji, če po zaslugi denarja za razširjanje sv. vere loigra” in na desni “Žaloigra”, CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedbljo, 1. avgusta, bo pik- ^-Pri črnih kranjcev” bežimo v pred- na tiste, ki o veri še niso pon- krasno delo kiparja Vekoslava mestja in se končno odločimo za čeni, torej za misijone, tega Gangla. Za današnjo veliko Lju- Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi. Kot vsako leto bodo tudi letos pete litanije pri kapelici okrog pete ure. Matere lepo prosimo za pecivo. Vas pa, dragi prijatelji in. Najbolj so mi ostale v spominu opere Traviata, La Scheme, Madam Butterfly, Manon in še nekaj drugih, katere je vodil odlični dirigent Niko Štritof, ,neG 118 J;n0!'e °Paziti, da je to m0 vse odvisno le za naše udo- lepših slovenskih kulturnih hra-hiša božja, ker se ne razlikuje bje, boljše “razvedrilo” v žup- mov. od mnogih drugih zgradb. Le niji. Nam še na misel ne pride,1 * pri boljšem ogledu moreš opa- da nam je Jezus Kristus zapove-! Ljubljanska Opera je bila med d f'11V < f c'1 koč B mtl a van. IG kllzo t cr :sis AlRčtltfOTnvrit), ipodnorniki Slovenske šole leno Iriti maihen križ znak dn ie u i v t i- 4- v- 4 dp no izhrnW v nnVWno i He le tTn Sh’ u Met kine L: ^ ;,e ^ 11388 doIznost SI' P.™0 svetovno vojno spremenje- abuuo. da se nam pridružita cei ke\. Notiajscina teh cerkva riti ih utrjevati sv. vero. Torej na v Kino Union, kjer smo mul- to nedeljo ter se udeležite pik-jkaže, da so te hiša božja le po,župnijo vodi maloštevilni žup- ci za pet krajcerjev ali en groš n^ka- ' jkldza’ k^ Pa je navadno primer-[nijski odbor, župnika smo potiš- lahko sedeli v prvih treh vrstah Iskreno vabi jn0 ustvarjen” po novem duhu. nili v stran, tudi verouk v naših parterja. V tistih mladostnih le- Odbor staršev Tako smo v kratkim času tudi šolah hočemo učiti otroke sami tih sem videl prvo predstavo na da ne .izbruhne v nuklearno razdejanje sveta.' Mi smo in onravičeno moramo biti dnWega mnenja in se pridružiti nauku Amerikanea Williama Ja-mes-a o nrasrniatieni alternativ? v vsakem, primeru, in se upreti pomanjkanju vere v boljše rešitve. Naloea in rist J. Gostič, Primožič, Janko in J. Betteto. Razumljivo z leti je [prišla na oder mlajša generacija z odličnimi pevskimi in Igralskimi talenti med njimi, naj omenim samo nekaj, basist Lad-ko Korošec, tenorist R. Franci, Slavko Štrukelj, J. Gašperšič, sopranistke Bukovčeva, Božena (Dalje na 3. strani) ZAHVALA IN PROŠNJA Washington, D.C. — Vsem, ki so se odzvali naši prošnji in Velikodušno prispevali za kritje organizacijskih stroškov Odbora slovensko udeležbo na 41. mednarodnem evharističnem kon-§resu prisrčna zahvala. , Odbor je do 22. julija prejel prispevke naslednjih darovalcev: %. Rev. Msgr. Louis B. Baznik ................,......... $100.00 ■^ev. Emil Hodnik ....................................... $50.00 Matthew Grdadolnik, Cleveland, Ohio ..................... $10.00 Sishttp Baraga Society (K.S.K.J. No. 257) Wash., D.C. $100.00 ^°venian Women’s Union Branch No. 103, Wash., D.C. $50.00 Roly Cross Church, Fairfield, Conn. ..................... $100.00 Slovenian Ladies Union, Chisholm, Minn. .................. $10.00 St- Anna Lodge No. 150, KSKJ, Cleveland, Ohio $25.00 St- Anne’s KSKJ No. 127, Waukegan, 111.................... $15.00 župnija Marije Pomagaj, Toronto, Ont., Canada ............ $50.00 .W John Sustarsic, Gilbert, Minn.......................... $20.00 Rev. David J. Stalzer, Joliet, 111.... i ^t. Lawrence Church, Cleveland, Ohio Lemoniske evharisiine drobtinice V Filadelfiji, kot že veste, se bo vršil od 1. do 8. avg. 41. evharistični kongres. Ne moremo mimo tega tako važnega dogodka, da bi ne posvetili nekaj misli presv. Evharistiji. Upamo, da bodo Slovenci častno zastopani, da bodo tudi oni javno izpričali svojo vero v evharističnega Gospoda in mu dali čast in ljubezen, ki mu gre. Veliko časa in truda so mu posvetili pr ganizatorji Se vam ne zdi, da je ta kongres prirejen v teh kritičnih časih zato, da vera v evharistič-$10.00 nega Gospoda zopet oživi v na-$100.00 jših srcih in z njo ljubezen, ki St Aloysius Benevolent Society, Steelton, Pa............. $50.00 j se je precej ohladila. Ko so pre- Christ The King, No. 226 (KSKJ), Cleveland, Ohio ........ $10.00 nehali po župnijah s 40-urnim Commissariat or Custody of the Holy Cross, Lemont, 111. $150.00 češčenjem, se mi zdi, je zavel St. Jooseh Lodge No. 69 (KSKJ) Great Falls, Mont.......... $5.00 mrzel veter širom Amerike. O- Leo Kristanc, Stockton, Calif............................. 50.00 hladil je, kar je bilo še toplote ^r- in Mrs. Uroš Roessmann, Cleveland, Ohio ............. $30.00 (v srcih vernikov — seveda ne v lights of St. George, No. 3 (KSKJ) Joliet, 111......... $10.00 (vseh. Prenehali so obiski Naj- in Mrs. Franc Puc, Westmont, 111..................... $20.00 'svetejšemu Zakramentu. Delav- Stanley Gnader, Prescott, Arizona ........................ $5.00 |Ci; uradniki niso več ustavljali St. Francis Society, No. 236 (KSKJ), San Francisco, Cah $25.00 svojih vozil pred cerkvami, da tRuštvo Marija Milosti Polna, No. 114 KSKJ, Harrisburg $25.00 bi prosili blagoslova svojemu R®v. Joseph Vovk, Cleveland, Ohio ....................... $25.00 delu ali se mu zahvaljevali po Ridois Federation of KSKJ Societies, Waukegan, 111. $100.00 !delu za uspehe ali pa iskali u- Vsem imenovanim se iskreno zahvaljujemo za hitro in širo- Itehe svojim razočaranjem. Se *°grudno pomoč. !spomnite, kako so bile obhajil- Ob tej priliki se obračamo še na druge, da sledijo vzgledu s ‘ne mize oblegane ob nedeljah hitrimi prispevki. Čas kongresa se naglo približuje, potrebe za m prvih petkih in to vkljub hdtje organizacijskih stroškov se pa večajo. Od nas vseh je od- |strogemu postu. Zdaj, ko so t’isno, da bomo Slovenci dostojno zastopani na Evharističnem 'nam papeži odvzeli vse težave kongresu v Philadelphiji. Denarne pošiljke in pošto pošiljajte na Iglede posta, bi človek pričako-^aslov: Cyril J. Mejač, 9509 Hale St., Silver Spring, Md. 20910. |vap da, se bo število cfbhajan-Ceke in denarne nakaznice izstavite na: “Slovenes at the Eucha-jcev pomnožilo. Pa se ni. Jezus ristic Congress”. je bil najbrž z nami vred razo- Za Vašo dobrosrčnost se Vam vnaprej zahvaljujemo. čaran, po naše povedano. Same- Koordinacijski odbor za slovensko udeležbo na vaj je v zapuščenem tabernak-41. mednarodnem evharističnem kongresu. |iju v zaklenjenih cerkvah — ---------—o------------------------------ brez obiskov, brez molivcev. Se 0troci niSo mogli k njemu. Molimo za uspeh kongresa, da bo prebudil iz zaspanosti naše duše in razpihal žerjavico, ki ROMANJA ¥ LEMON! L avgust, iiedelja: K.S.K.J. - 1LLINOISKA FEDERACIJA. 21. In 22. avgusta - sobota in nedelja: ZOD Iz Clevelanda. 29. avgusta - nedelja: St. George, Chicago. 6. septembra - nedelja: Romanje fare sv. Stefana, Chicago Baragova nedelja - Popoldan medeni piknik. Rudi štajerska' lepa prestolnica Pribor je na visoki kulturni (Dalje sledi) ------o------ Jugoslavija, ¥ kafer! živijo (Nadaljevanje s 2. strani) j z igralci in igralkami, na žalost jakova, Zlata Ognjanovič, jPa imamo slabe režiser3e-bur>ja Zupanova ter dirigenti! b°§o Leskovic, Milivoj Šurbek,! iado Simonitti, režiser Hinko Leskovšek in (še mnogo drugih. . iubijanska Opera mi je bila in ^ še vedno velika ljubezen, za-hjhR te ljubezni želim, ljubljanski Operi še dolgo vrsto let veli-uspešnega dela in umetni-s RR dosežkov. Atos ne mara turistov Menihi na grški sveti gori Atos so objavili omejitve za turiste, ki jih je bilo iz leta v leto več. Po sklepu meniške skupnosti si (bodo smeli v prihodnje ogledovati samostane na Atosu le člani grške pravoslavne verske skupnosti, vsi drugi pa bodo morali dokazati kot razlog za o-bišk “versko ali znanstveno zanimanje”. Za ogled znamenitih knjižnic še tli v naših srcih, da bodo zopet zagorela v kres ljubezni, da se bodo vnela tudi srca tistih, ki so prazna. Naj nam izprosi to milost naša ljuba Gospa presv. Zakramenta in sv. Paškal, pokrovitelj evharističnih kongresov. Vsi govori na kongresu bodo posvečeni Sv. Evharistiji. Več govorov bo o dušni in telesni lakoti po svetu- Je prav, da se Cerkev zanima za socialne potrebe vernikov in nevernikov po vsem svetu, vendar je njena prva naloga — za to jo je Kristus ustanovil — da vodi duše j k duhovnemu kruhu, k resnici, J k Bogu. Kristus je dal zgled. iUčil je pota, kako priti v ne-jbesa. To je bila njegova prva !naloga. Šele druga je bila o-zdravljati bolnike, pomagati re-, vežem. Moderni pa pridigajo s prižnic v prvi vrsti ljubezen do bližnjega, Boga pa pozabljajo. Ljubi Boga iz vsega srca in potem bližnjega kakor samega sebe. Upamo, da bomo po tem kongresu slišali v naših cerkvah zopet pridige o sv. maši, sv. obhajilu, o obiskih Najsvetejšemu v zakramentu ljubezni, o ljubezni evharističnega Srca Jezusovega. Molimo ' v ta namen. Blue Army bo posvetila med kongresom nočnemu zado-stilnemu češčenju presv. Evharistije v nedeljo, 1. avg., ponoči. Lepo bi bilo, ako se ji pridružimo tudi Slovenci, ki ne moremo na kongres. Vsaj eno uro posvetimo češčenju Jezusa, ki zaradi nas prebiva v tabernaklju. Naj ne bo niti enega vernega Slovenca med nami, ki bi ne storil tega iz ljubezni do Sv. Evharistije. Vsaj eno uro! Ne bodimo skopi! Ker je; naš cilj Bog in z njim srečna večnost, bi radi vedeli najkrajšo in najbolj gotovo pot, ki vodi k našemu življenjskemu cilju. Prisluhnimo papežu Sv. Evharistije, Piju X. in si njegove besede zapišimo globoko v srce. “Sv. obhajilo je najkrajša in najbolj varna pot v nebesa. So tudi druge poti, npr. nedolžnost, ampak to je za male o-troke; pokora — pa se je bojimo; p o t r p e žljivo prenašanje preskušenj življenja — ampak, kc se nam približajo, jočemo in prosimo Boga, naj nas jih reši. Enkrat za vselej, ljubi otrobi: Najkrajša najlažja, najbolj varna je pot presv. Evharistije.” Tekom kongresa sprejmimo večkrat, ako mogoče vsak dan sv. obhajilo in ga darujmo za uspeh kongresa: Da bi .se poživila vera v evharističnega Jezusa med katoličani, posebno pa še med našimi rojaki. Da bi evh. Gospod vladal v naših družinah. Da foi ga verniki z zaupanjem in ljubeznijo bolj pogosto prejemali. Da bi obudil v nas la-, koto in hrepenenje po njem. Da bi s svojim življenjem pričali, kar verujemo. Dovolite mi, da vam povem za sklep, kako Bog blagoslovi j a župnijo, katere središče je evharistični Gospod. . , V Jolietu je hrvatska cerkev Marijinega rojstva. Župnija ima od njenega začetka šolo, v kateri poučujejo naše sestre. Gospod župnik je že pred leti uvedel vedno češčenje. Jezus je noč in dan blagoslavljal s svojega prestola svoje ljube farane. Pred nekaj leti so vandali napravili nekaj škode ponoči v cerkvi, a Gospoda v monštranci na oltarju se niso dotaknili. G. župnik je napeljal v cerkvi napravo, ki ga zbudi, ako je kaj narobe. Vendar je sedaj Najsvetejše izpostavljeno samo do desetih zvečer in potem cerkev zaide- St°Pnji in ima dve državni gle-mRšči Opero in Dramo.; Opera prostora za 508 ljudi. Pred Voko v tem gledališču ni bilo ^,a ——-------- s^ltie opere, temveč so predv?.- bo potrebno posebno- dovoljenje. }?R po večini same operete. V Poslej bo smelo priti le po de-lstih časih je bila najbolj znana set obiskovalcev na dan. Pevka Mitrovič, in subreta Lu-j Ženini in neveste! Naša slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 DIREKTOR PROTOKOLA — Predsednik Ford je imenoval Shirley Temple-Black (na sliki), dosedanjo zastopnico ZDA v afriški Gani, za direktorja protokola v Washingtonu, D.C., četudi se nekateri arabski uradni predstavniki branijo stikov z njo, ker po njihovem ženska ne spada na tako mesto. nejo. Ena naših sester, ki je bila tam en teden na “počitnicah”) se ni mogla dovolj načuditi verskemu življenju te fare. Vsako nedeljo imajo več sv. maš in cerkev je vedno napolnjena. Pri prvi maši je toliko ljudi, da imajo sedaj istočasno dve sv. maši, eno v cerkvi, drugo v dvorani. Obhajali so štirje duhovniki! Vsi verniki prejmejo sv. obhajilo. Zakaj ni po vseh cerkvah takega navala? Zdi se mi, da je to cvetoče'duhovno življenje plačilo za adoracijo sv. Evharistij e. Naj evharistični Kralj naših src pritegne bližje k Sebi vso katoliško Ameriko, da zopet vzcvetela med nami ljubezen le njega. Naj kot magnet pritegne k Sebi drugoverce, ki se bodo najbrž začeli zanimati Zanj. Molitev za duhovni uspeh 41. mednarodnega Evharističnega kongresa. Nebeški Oče, ■ ustvaril si nas zase. Naša srca so nemirna, dokler ne počivajo v Tebi. Izpolni to hrepnenje po Jezusu Kristusu, Kruhu življenja, da bomo pričali o njem, ki edini more potolažiti lakoto človeške družine. V moči svetega Duha, vodi nas k nebeški mizi, kjer se bomo gostili v gledanju tvoje slave na vekov veke. Amen. s. M. Lavoslava Timian izboljša okus mesnih jedi in omak; prilega se zlasti klobasam. Vanilija je zelo priljubljena v pecivu in različnih kremah. Zelena služi kot dodatek za juhe in omake. Žafran rabimo kot dišavo pri pocivu, a tudi pri mesnih juhah. Žajbelj se prilega mesnim jedem, perutnini, ribam, solatam in surovi hrani. Rabimo ga lahko svežega ali posušenega. Žbice izboljšajo okus in vonj peciva, kompota, sladkih omak ter kuhanega vina. PROPERTY FOR SALE E. 74 St. and Donald A ve. store and 3 suites, 7 garages, on the corner. $8000. Call 851-3630. (114) V Grovewood okolici je naprodaj novejši bungalov s 3 spalnicami, razvedrilnico, garažo za 2 avta in pol, na poldrugem lotu. Kličite Millie, 261-1182 ROB ANDERSON REALTY (112) ZAČIMBE , --------7 - >e!eva. Po drugi vojni pa v Ma-r'Roru opera doživlja velike us-b°Re. Zasluga gre dobrim diri-gehtom B. Švari, Cipciju, reži-serju F. Potočniku in Emilu reRhu. Med znanimi solisti so R^Vei jn pevke M. Gregorin, Oi-a Ondina, Ada Sarda, Carlo Bia~ ^hi, Plahuta, Gorenšek in drugi. Mariborska Drama je bila us-b°vljena leta 1919 in ima 453 SeRežev in 55 stojišč. Pred voj--Mii starimi igralci so znani P. °vič, y. Skrbinšek, Danes in xvira Kraljeva. V mlajši gene-acRi pa so se odlikovali A. To-y°rnik, M. Muhičeva, S. Potisk, Modja Peer, režiserji Molk, Jo-vanovič, Petar, Žižek in drugi. .. Rudi v Celju je od leta 1951) Uržavno gledališče-Drama s 400 ^edeži in prav dobrimi igralci. mi*mo ge Prešernovo gledališče ^ Kranju in Čufarjevo gledališče Jesenicah ter okrog 500 deli-Jhtskih skupin. Torej vidimo, a smo Slovenci dobro založeni MAJJ OGLASI Rojaki pozor! IZVRŠUJEM zidarska, mizarska dela; popravljam strehe, barvam hiše znotraj ; električne in plumberske instalacije, po nizki ceni. Kličite 881-5439 po 5. uri. -(113) Apartment for Rent Newly decorated 5 room apartment. Norwood and Bonna. Call 842-0072 (109) Hiša naprodaj sob, kopalnica, klet, plinski furnez, prenovljena kuhinja. Na 1098 E. 72 St. Oglasite se osebno. -(118) For Sale 10 room single and four garages, north of St. Clair Ave. on E. 72 St. Call 431-9362. -(113) Hiša naprodaj Dvostanovanjska hiša, 5-5, garaža za 3 avte, je naprodaj v Grovewood1 področju. Kličite 531-4300. (112) ........................ '? ... • V "ZN AM-E N JV 200-LETNICE ZDA —■Posnetek-kaže'Američan'Freedom Train v -ospredju,-zadaj pa ladjo Robert E. Lee v pristanišču St. Louisa na reki Mississippi. Pri pripravljanju jedil imajo precejšen pomen tudi začimbe. Vedeti moramo predvsem, kakšne začimbe bodo dale jedem boljši okus in vonj. Zato ne bo odveč, če navedemo nekaj najbolj poznanih začimb in povemo, za kakšne jedi so posamezne prikladne. Bazilika izboljša okus solati, juham, mesnim jedem in ribam. Cimet dodajamo pecivu (zlasti medenemu), kompotom in nekaterim mesnini omakam. Drobnjak je ostra začimba, ki je primerna za namaze iz skute, sira in presnega masla, za juhe, solate in surovo hrano. Uporabimo ga svežega in drobno sese-klj an ega. Janež dodajamo pecivu in kruhu. Kapre se prilegajo omakam in zlasti jajčnim ter mesnim jedem. Koper dodajamo solatam, o-makam, ribjim in jajčnim jedem, kumaram in surovi hrani. Krebuljico v majhnih količinah in svežo dodajamo solatam, jajčnim jedem in surovi hrani. Kumino uporabimo v številnih primerih (pri kruhu, pecivu, siru, skuti, mesnih jedeh, svežem m kislem zelju). Luštrek, svež ali suh, izboljša okus omak in juh. Lovorov list dodajamo mariniranim me'snim jedem in omakam. Majaron naj ne manjka v mesnih jedeh in omakah. Melisa ima kiselkast okus; dodajamo jo omakam, solatam in surovi hrani. Muškatni oreh rabimo kot začimbo pri omakah ter zelenjavnih in' drugih juhah. Rdeča in sladka paprika sta pri nas dobro znani; prilegata se omakam, golažem, juham, solatam in sirom. Pehtran je začimba za solate in omake. Uporabljamo ga svežega; ;z njim izboljšamo okus sirovih nadevov. Lahko ga tudi sesekljamo in pomešamo s kisom, ki nam služi za solate in majoneze. Peteršilj dodajamo jedem, ko so. že skuhane, razen pri cmokih in mesnih jedačah. Drobno sesekljan izboljša okus juh, mesnih in jajčnih jedil, solat in HOUSEKEEPER cmokov. Čim več je jedača sla_ 2 days, Monday & Thursday pre-na, tem več peteršilja dodamo. |ferre(j, 3:30 to 8:30 p.m. Cook Popra ne uporabljajmo pre-!and bake. Very light cleaning več. Prilega se mesnim jedem, o-!for fwo adults in spacious makam in zelenjavam. j Beech wood apartment. Must Šetraj dodajamo stročnicam speak some English. Call 831-in različnim omakam. Služi nam 0977. I lahko svež kakor tudi posušen, j (114) Novi zidani ranči Euclid, kakovostna gradnja, 3 spalnice, osrednja veža, jedilnica, vse podkleteno, dvojna priključena garaža, severno od Lake Shore Blvd1. na prostornem zemljišču. Pripravljeno za Vašo izbiro okrasitve. EUCLID NOV DUPLEKS Od E. 260 St., 6-6, 3 spalnice, jedilnica, velika kuhinja, IVa kopalnice, dvojna garaža. Kličite za več podrobnosti. EUCLID $33,900, ljubek bungalov s 3 spalnicami, jedilnico, novimi preprogami, garažo, odličen kup. UPS8N REALTY UMLA 489 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (112) House for Sale By owner, four bedroom Cape Cod large living room and country kitchen, IV2 baths, panelled recreation room and full basement with laundry and extra utility room 1% car garage, fenced yard, includes carpeting and drapes in quiet neighborhood in Eastlake. Priced in the low 40’s. Call 942-1048. (23,26,27,29 jul) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088. Female Help Wanted (Janez Jalen; VRH Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE “Ves kožuh bo raztrgal,” je zaklical Ostrorogi, ki razdivjanega junca ni mogel več doseči s sulico. Lovci so hitro razumeli gospodarjev ukaz. Od obeh nlo-tov so priletele z vso močjo vržene sulice. Zober je zasmrčal, udaril z gobcem ob raztep-tano zemljo, padel čez medveda in obležal na mestu. segnali. Za nekatere na drevesih ni bilo več pravega prostora. So pa šli kar naprej db druge mreže in skoznjo gledali nazaj v ogrado. S tremi, štirimi sulicami v grbi so besneli zobri naokrog in iskali, kako bi se spoprijeli 3 svojimi napadalci. Krave ob mrtvih in od puščic zadetih in “Le kaj se dero in razsajajo okrvavljenih teletih so pa narav- kakor obsedeni, ko je že vendar vsega konec. Mar naj bi pritekli in zaprli brž vhod, da nam že ulovljena divjad ne pobegne.” Ostrorogi se je vznevoljil na gonjače, ki so v tuljavi zavrač-nega plotu zgoščevali svojo vrsto, da je stal že skoraj mož ob možu. Z namrščenimi obrvni se je Jelen ozrl nazaj in hotel zavpiti nad Vztrajnim Volkom. Pa mu je glas zastal v grlu. Zagledal je velikanskega tura, kakršnega še svoj živ dan ni videl. Za dva meta sulice daleč se je ves nost pobesnele. Gorje mu, kdor bi se drznil sedaj stopiti v ogrado. Mogočni tur je še vedno stal na sredi. Bil je toliko oddaljen od plotu, da ga ni mogla doseči nobena sulica in nobena puščica. Kakor bi se tega zavedal, je visoko dvigal glavo s svojimi strašnimi rogovi. Češ naj se le drzne kdo priti blizu. Naravnost izzival je lovce. Najbolj pa Ostro-rogega Jelena samega. Zobri so drug za drugim popadali in poginili. V ogradi je rjav, z visoko dvignjeno glavo !postalo vse mirno in tiho. Le or-korakoma umikal vrsti gonja-j jaški tur je kdaj pa kdaj prita-čev. Visoki in široko razprti na- j eno grozeče zarulil. Prestopiti prej nagnjeni sivkasti, na kon- se pa ni hotel nikamor. Kakor cih pa črni rogovi, so mu gro- bi se mu bile pod lastno težo zeče poblestevali v opoldanskem' noge udrle tako globoko v zem-poznojesenskem soncu. In veno- Ijo, da jih ne more več izvleči, mer se je s krvavimi očmi ozi- j Da bi tura izvabili v doseglji-rai nazaj, kakor bi izzival, naj se .vo bližino sulic, so začeli lovci z mu približa kdo, če si upa. Zožujoča se tuljava zavrač-nega plotu je zgostila gonjače, da so hodili v dvojni vrsti. Tura so pa pritisnili že med vhod ograde. Zagledal je zobre in zavohal kri. Zarulil je, dvignil rep in visoko vrgel težki zadek. Nato je v skok planil naravnost na sredo ograde in tam obstal. Preden je utegnil pogledati nazaj na svoje preganjalce, je bil vhod ograde že zamrežen. Gonjači, čvrsti mladci in možje, pa so dvignili sulice in gorjače in kakor iz enega samega grla zaključili bogato uspeli pogon: “Ha-haaaj! Ha-haaaj! Ha-haaaj!” In čeprav so bili od dolge in naporne hoje skozi goščave utrujeni, so se mladci in možje skoraj vsi brž razbegnili na obe oponašanjem ruljenja izzivati trmastega junca na boj. Je odgovarjal in se s krvavo podplutimi očmi oziral naokrog, kje bi zagledal svojega nasprotnika. Z mesta se pa ni premaknil. Ostrorogi Jelen, ki je v svojem življenju zmogel že marsikaterega tura, je stal v rogovili hrasta in molče gledal; na sredo ogradle. Ponosno dvignjena glava z rogovjem, kakršnega še ni videl, velikanska postava, poraščena s temnorjavo, pod vampom pa sivkasto skodrano dlako, in belkast pas vzdolž vsega hrbta. so ga dražeče mikali. Stara lovska sla se je oglašala v njem. Samo — Njegova siva leta! Da bi jih mogel vsaj slabo polovico odvreči. Kakor bi bil uganil Ostroro-gove misli, je tur spodaj v ogra-strani ob vnanji strani plotu. Le Idi potresel z glavo in visoko za- nekaj jih je ostalo za stražo ob mreži. Drugi so hiteli plezati na drevesa. Je kar vsakega mikalo, da bi tudi on vrgel sulico in napel tetivo. Pa da bi čimprej videl, kakšno in koliko divjadi so mahnil z repom. Vsi so pričakovali, da orjak poskoči in steče na eno ali drugo stran, pa ni. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini’1 Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Marj- Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek rfj Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okom, Anna Zalar. DOBRA POMOČNICA — Be ty Ford se je tekom predsec niške volivne kampanje' svojeg moža izkazala kot odlična pc močnica in uspešna kampanj ska delavka. Na sliki jo vidim |uso nasmejano med prijatelji i podporniki predsednika G. I Forda. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz . Tajnik-blagajnik: Boris Kozei, 15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J: Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0-645. zapisnikarica Frances Somrak, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Lavrich, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney. Seje in. sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik, Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Josephine Zakrajšek; tajnik Walter Lampe; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz. tel. 216—481-5102. Nadzorniki: Mary Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Za' resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek. Seje se sklicujejo v slučaju potrebe. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! re duval frizerski šalov, od danes ; S CENAMI OD VČERAJ! Vse je sodobno pri Andre Duval... privlačna nova dekoracija, najnovejša oprema, in najboljše od vsega: naši sodobni, nadarjeni frizerji in frizerke, vsak za sebe strokovnjak v najnovejši frizerski tehniki in stilih. Da, vse je sodobno, izvzemši cen: Umivanje in stiliziranje $3.45 ne $7.50 Striženje od samo $3.45 ne $7.50 RAZPIHANO STRIŽENJE IN STILIZIRANJE, samo $8.45 ne $15 L/O real trajna $12.50 Frostiran je (celo ne $17.50 ali pol) $17.50 ne $30 Sale of Beauty $7.87 Posebno — slovito vita perm kodranje, kompletno s striženjem. UniPeim vklj. striženje $20 Odlično novo kodranje, ki je v naprej načrtovano za krasen uspeh vsakokrat. $25 skoro v vseh salonih. Trajne trepalnice, individualno nameščene, $15 čudovite nepoložljive trajne, od samo $10 od Hibnerja, Helene Curtis Ce se še nikoli niste frizirali pri nas, ste zamudili krasno frizersko dogodivščino. Popolnoma nič ne morete izgubiti— če niste zadovoljni z našim friziranjem, vam ne bomo zaračunah! Pri končnem računu malenkostno doplačilo. Ob petkih in sobotah 50c več NA VZHODU • 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 • Southgate 5399 Warrensville 663-6346 • Opposite Eastgate, 449-3435 9 Severance Center 382-2600, 382.2569 • Shoregate, 944-6700, Lake Shore Blvd NA ZAHODU • Opposite Southland, 845-3400 • Opposite Westgate, 333-6646 North Olmsted, 777-8686 Parmatown, 884-6300 ay 324—B742. Lora ii. Elyria 233-8020 Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St.,- načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu: BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk, podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikarica Mary Božič, nadzorniki Stanley Grk, Tony Umek, Frank Milar, kuharici Josephine Kostan-šek, Anna Karim, natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od i. ure dalje, tudi ob nedeljah do 7. zvečer. Članarina Sl na leto. Sprejema se novo članstvo. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Lojze Ferlinc Podpredsednik — Tone Zgoznik Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik t- Rozika Jaklič Gospodar — Kazimir Kozinski Pomočnik gospodarja —• Stanko Cimerman Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Beel; Matija Kavaš, Angela Pintar, Julka Ferkulj Nadzorni odbor: Branko Senica, Kristina Srok, Ljudmila Beel Razsodni odbor: August Pintarič, August Šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: poa predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frani Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever. Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik John J. Vidmar, podpredsednik Lou Kuhar, tajnica Jenny O’Donnell, telefon 692-1361 blagajnik Frank Cerar ml. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Srnuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles Wol-bang, predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Joseph Z el le, tajnik Matt Tekavec, 20531 Godler Ave., Euclid, Ohio 44123, telefon 481-3437, zapisnikarica Mary Celestina, blagajničarka Ivica Tominec; nadzorniki: Vida Švajger, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Frank Kuhel, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary štrancar, Ivica Tominec; namestnika Ivanka Pograjec in Vinko Rožman. PLESNA SKUPINA KRES: voditeljica Bernada Ovsenik, predsednica Ani Potočnik, 1075 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-8184; podpredsednica Veronika Pek-lar, tajnica Metka Kmetič, blagajnik, Frank Zalar, Jr., odborniki Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bernada Ovsenik, 19208 Mohican, Cleveland, Ohio 44119, tel 692-0512. »niTiUlSr im ii:£i2sBS ^ SVOJEVRSTNA TEKMA — V Coxhsathu na Angleškem so imeli nedavno svetovno tekmo v obmetavanju g gorčičnim Nq $m Vidim grižo* a te tejeme. crr Mb ONE FAIRLANE DR!YE JOL'ETj IL 60434 Sine? 1914.. ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dediča#' to the service of the Catholic home, family ,■ nd eemmunW For half-a-century your Society has offered the finest j' 'insurance protection at low. non-profit rates to Cai.huU< ; LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutual united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesui Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspir>^ to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nu®3' 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of America. 5. Bowling, basket ball and little league baseball. 6. Social -activities. 7. Participating in the Catholic Communication.: Foxndati®® Družba sve Družine I Officer# President ............ First Vice-President ..... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary .. First Trustee ........ Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ....... Second Judicial ...... Third Judicial........ Social Director....... Spiritual Director ........ Medical Advisor........ — Joseph J. Konrad ... Ronald Zefran ..... Anna Jerisha ... Robert M. Kochevat .. Anton J. Smrekar .. Joseph L. Crasier .. Joseph Šinkovec ... Matthew Kochevar ... Anthony Toma.-in ... Mary Riola —..John Kovas ... Frank Toplak ... Nancy Osborne ...... Rev. Aloysios Madic, O.F-^ ... Joseph A. Zalar, M.D, Ask about the Money Service program at any St. Clair office. 27801 Euclid Ave./289-1000 813 East 185th St. 6235 St. Clair Ave. ( J •! „26000 Lake Shore Blvd. 29001 Cedar Rd. ' ’ i-y 25000 Euclid Ave. 7481 Center St., Mentor v 6^35 Wilson Mills Rd. 4936 Darrow Rd Stow • T^T. CLAIR- A\/i N G S * * Member. Broadview Financial Group" I ljubujejo in pestujejo otroke, da bi s tem pridobili nak njenost njihovih in drugih staršev. V tem pogledu Jim7 GsHeu m mbem iziemal kot kaže slika.