Stev. 175. Leto XII.
Maribor, četrtek 4. avgust 1938
Cena 1 din
Ozadje dogodkov na Daljnem vzhoda
Mukdenski generalni štab dela na svojo roko — Načrt za belogardistično državo s središčem v Vladivostoku — V Tokiu se boje vojne s sovjetsko Rusijo — Stališče sovjetske
Rusije — Rusko ozemlje očiščeno
Bo vojna ali ne?
PARIZ, 4. avgusta. Japonsko-ruskl konflikt je vznemiril ves svet. Vsi politiki in državniki ter vsi listi na vseh petih celinah si zastavljajo samo eno vprašanje: ali bo med Japonci in sovjetsko Rusijo izbruhnila vojna ali ne? Na to vprašanje ne more nihče odgovoriti V Moskvi molče, Tokio pa pošilja v svet neprenehoma nove komunikeje. Na zu-$aj se kaže na obeh straneh miroljubnost, ali vprašanje je, kaj se skriva v ozadju? Japonska vlada v Tokiu naglasa dan za dnem, da ne želi vojne, generali v Mandžuriji pa jo pripravljajo.
Mukdenska država v državi
Japonske čete v Mandžuriji, ki jim pravijo »jeklena vojska«, so sestavljene iz samih elitnih oddelkov, ki jih vodijo razmerqma mladi generali, stari manj ko 50 let. Ti generali so obenem vojskovodje, politike in ekonomi. Njihov cilj je uresničenje takoimenovane »Tanakljeve oporoke«, po kateri naj bi se vrgli iz Azije vsi beli ljudje; vodstvo te grandiozne akcije naj bi prevzela Japonska. Japonci imajo v Mandžuriji 250.000 vojakov, razen tega so pa izvežbali še posebne mandžurske čete, ki štejejo 150 tisoč mož. Štab te »jeklene vojske« je organiziral že general Itagaki, sedanji japonski vojni minister. Štab je nastanjen v Mukdenu in je pravo vojno ministrstvo za Mandžurijo, ki je često v sporu s Tokiom. Štab ima svojo posebno obveščevalno službo za vojsko in propagando ter odlične politične ter finančne zveze z vsemi japonskimi radikalno-nacionalističnimi in fašističnimi organizacijami. Na ta način je država v državi.
Belogardistični Daljni vzhod
Glavni namen poveljstva v Mukdenu je ustvariti iz ruskega Daljnega vzhoda novo Mandžurijo s središčem v Vladivostoku, iz katerega naj bi se pregnale sovjetske čete In oblasti. Ta nova država bi bila formalno v rokah bivših ruskih belogardistov na čelu z bivšim carskim generalom Atamanom Semenovom, stvarno pa v oblasti Japoncev, kakor je tudi Mandžurija. Japonski major Odlga-rl ie sklical nedavno kot pooblaščenec mukdenskega generalnega štaba v Har-blnu sestanek voditeljev ruskih emigrantov in se z njim dogovoril o uresničevanju omenjenega načrta. V takem Vladivostoku bi bila nameščena stalno velika japonska garnizija, belogardistični vladi bi pa bil dodeljen poseben »svetovalec« japonske vlade v Tokiu.
Tokio se upira
Mukdenski generalni štab trdi, da ima ruski sovjetski poveljnik maršal Bliicher na razpolago 280.000 mož. Ako se vojna s sovjetsko Rusijo ne prične takoj sedaj, bo dobil maršal Bliicher ojačenja in se bo njegova vojska dvignila na Število pol milijona vojakov. V tem primeru stvar ne bi bila tako lahko. Sedaj pa nastaja vprašanje, kdo bo zmagal, Mukden ali Tokio? Ta se vojne s sovjetsko Rusijo brani, zavedajoč se ogromne nevarnosti, v katero bi se Japonska v tem primeru podala. Najbolj se temu upirata japonski ministrski predsednik princ Ko-noe in zunanji minister general Ugaki. Oba menita, da Japonska istočasne vojne s Kitajsko in sovjetsko Rusijo ne bi vzdržala. In sicer že Iz tehničnih ozirov ne. Vojna bi se zavlekla in Rusi bi med tem lahko spravili na Daljni vzhod ogromno vojsko.
Mukden dela na svojo roko
Vse dosedanje incidente na mandžur-sko-sovjetski meji so organizirali generali iz Mukdena, da bi na ta način našli povod za spopad s sovjetsko Rusijo in postavili uporni Tokio pred dovršeno dejstvo, v katerem bi japonska vlada bila prisiljena pomagati pri uresničevanju omenjenih načrtov. Sedaj je nedvomno , ugotovljeno, da so bile mukdenske čete tiste, ki so prve prekoračile sovjetsko mejo in pričele streljati na sovjetske obmejne oddelke, ki so se le branili. Iz Mukdena se pošiljajo v svet tudi vse nasprotne vesti.
Stališče sovjetske Rusije
Sovjetska Rusija gotovo nima namena izzvati vojne z Japonci, ker se zaveda velike odgovornosti za položaj, ki bi v tem primeru lahko nastal ne samo v Aziji, ampak tudi v Evropi, kateri mora Moskva posvečati vso svojo čuječnost. Vendar so v Moskvi trdno odločeni, da ne bodo prepustili niti Japoncem niti komurkoli niti ped ruske zemlje. Ako bodo prisiljeni vojskovati se z Japonci, bodo to storili z vso svojo ogromno vojaško silo. Že sedaj pošiljajo
na Daljni vzhod vedno nove čete in transporte orožja. V vzhodni Sibiriji in na Daljnem vzhodu je razglašeno vojno stanje.
Japonci povsod poraženi
MOSKVA, 4. avgusta. Po tu izdanem uradnem poročilu so sovjetske čete na Daljnem vzhodu vrgle z ruskega ozemlja vse Japonce, ki so v zadnjih dneh kjerkoli vpadli čez mejo. Tudi Čangku-feng, ki je ruska, ne mandžurska last, je v ruski posesti. Sovjetske čete so se povsod na meji utrdile, pripravljene odbiti vsak ponovni japonski napad prav tako odločno, kakor so vse dosedanje.
Japonska poročila
TOKIO, 4. avgusta. Japonci še vedno trdovratno zanikajo vesti, da bi se bili umaknili iz čangkufenga.
TOKIO, 4. avgusta. (Avala.) Po zadnjih sem dospelih vesteh se boji med sovjetskimi in japonsko-koreanskimi četami nadaljujejo. V japonskih vojaških krogih pa vlada prepričanje, da bo kmalu uspelo vzpostaviti na koreanskem in mandžurskem mejnem ozemlju mir in red.
Lord Runciman ori BeneSu
URADNI OBISKI IN RAZGOVORI — VERJETNO JE, DA BO SEDAJ SKLENJENI SPORAZUM LE PROVIZORIJ - SLOVAŠKA LJUDSKA STRANKA ZAHTEVA FEDERALIZACIJO DRŽAVE - STALIŠČE MADŽAROV — ZOPET VESTI O LETALIH
PRAGA, 4. avgusta. Lord Waiter Runciman, ki je prispel včeraj semkaj, je bil danes sprejet najprej v avdienco pri predsedniku republike dr. Benešu, nato je pa obiskal ministrskega predsednika dr. Hodžo in zunanjega ministra dr. Krofto, s katerima je razpravljal v glavnem o postopanju pri akciji sporazumevanja.
PRAGA, 4. avgusta. Danes je sprejel ministrski predsednik dr. Hodža zastopnike sudetskih Nemcev in se z njimi dogovoril v postopanju pri pogajanjih.
PRAGA, 4. avgusta. Pričetek pogajanj za ureditev narodnomanjšinskih problemov Češkoslovaške s prihodom lorda Runchnana je po mnenju vsega tiska glavni politični dogodek Evrope. Runci-manova misija je zelo delikatna in komplicirana. Delikatna je pred vsem radi tega, ker vztrajajo sudetski Nemci pri svojih ekstremnih zahtevah, dočim praška vlada ne more v nobenem primeru popustiti v zadevah, ki se nanašajo na svobodo in enotnost suverene Češkoslovaške ter na demokracijo. Vendar se pričakuje, da se bo z Runcimanovim posredovanjem našla kompromisna srednja pot, tako da bosta nekaj popustili obe stranki. Verjetno je, da sporazum, ki bo sklenjen kakor se pričakuje do oktobra, ne bo že definitiven in bo pomenil v ne-keni oziru le premirje. Na to so pripravljeni tudi že v Nemčiji in bodo, kakor vse kaže premirje sprejeli. Dokončno bi se rešila vsa vprašanja v nadaljnjih pogajanjih do prihodnje pomladi. Ta Pogajanja bi se vodila tudi med evropskimi velesilami v zvezi z drugimi akcijami za zagotovitev miru in odstranitev sedanjih napetosti. Pri tem je pa treba upoštevati, da sedanja pogajanja v Pragi niso kaka mirovna pogajanja med zmagovalcem in premagancem. Češkoslovaška^ ni v nobenem primeru premagana država.
PRAGA, 4. avgusta. Poslanci Slovaške ljudske stranke patra Hlinke so skle-
nili, da zahtevajo v imenu Slovakov za Slovaško popolno upravno avtonomijo. Po njihovem načrtu bi se morala država feder?.lizirati. Obenem je bilo sklenjeno, da bodo predložili in obrazložili svoje zahteve tudi lordu Runcimanu. Ta sklep je izzval v Pragi veliko nezadovoljstvo, ki se izraža tudi v komentarjih tiska. Listi pravijo, da slovaško vprašanje nima nobenega opravka z lordom Rtmcima-nom, ker Slovaki niso narodna manjšina, ampak le del državnega naroda.
PRAGA, 4. avgusta. Poslanci madžarske narodne manjšine so po večdnevnih posvetovanjih brez ozira na strankarsko opredelitev sklenili, da bodo glede madžarskega manjšinskega vprašanja postopali popolnoma samostojno, brez zveze s sudetskimi Nemci, ker je njihov položaj docela drugačen kot nemški. Madžari bodo stali ves čas pogajanj v najožjih stikih z ministrskim predsednikom dr. Hodžo.
BERLIN, 4. avgusta. Tukajšnji listi prinašajo iz Glatza alarmantne vesti o novi kršitvi meje po češkoslovaških letalih. Poročajo, da sta včeraj dopoldne nad mestom Glatzom, oddaljenim 20 km od meje, pojavila dva češkoslovaška dvo-krilnika in krožila kakih pet minut prav nizko nad mestom. Letali sta nato odleteli proti meji, a sta še kakih 30 do 40 km na nemški strani leteli vzdolž meje, preden sta krenili nazaj na češkoslovaško stran.
BERLIN, 4. avg. Ob 75-letnici rojstva Henryja Forda ga je Hitler odlikoval z velikim križem nemškega orla ln ga proslavil kot iznajditelja ljudskega avtomobila.
Borzna poročila. Curih, 4. avgusta. Devize. Beograd 10, Pariz 12.005, London 21.41, Newyork 437^«, Milano 23.02X, Berlin 175.60, Dunaj 321/*, Praga 15.07.
Dunajska vremenska napoved za jutri: Sončno in vedro; zelo vroče.
Zapiski
Svetovni nazor in znanost
Glasilo nemške akademske zveze »Die Bewegung« objavlja značilen članek o svetovnem nazoru in znanosti. List pravi: »Spori v znanosti so in bodo vedno obstojali, bilo pa bi nesmiselno, reševati jih s politično avtoriteto. Priznanje ali nepriznanje neke znanstvene teze se ne sme nikoli vezati z vprašanjem strankarske discipline ali vodstva (Ftthrer-tum). Kritika znanosti mora ostati na načelu političnega upoštevanja in spoštovanja. Kdor zastopa v znanosti drugo tezo, ne sme biti od tovarišev drugačne opredelitve preganjan. Namesto da se nasprotnik pobija s političnimi, naj se rajši z znanstvenimi argumenti. Danes je v Nemčiji vse preveč novih znanstvenih smeri, ki se hočejo uveljaviti vse bolj s spretno propagando, kakor pa z eksaktnimi dokazi.« Ako bodo mladi Nemci uveljavili ta načela tudi v praksi, jim bomo morali samo čestitati.
Ameriški publicist In Franco
Ameriški publicist Waiter Lipmann je I te dni v Parizu izjavil, da so v španskem | konfliktu njegove simpatije sicer na republikanski strani, da pa tudi ne verja-jme, da hoče general Franco vpeljati fja-Išistični režim. Opozoril je na sliko, ki ikaže generalisima, kako kleči pri neki verski ceremoniji. Dejal je, da se do sedaj še noben fašistični diktator ni pustil fotografirati kleče.
Napoleonova doba
Češkoslovaški minister Tučny je na zborovanju v Hlinskem izjavil: »Zaradi nemške politike je nastopila doba, ki jo lahko imenujemo drugo napoleonsko dobo. Kako bo za nas končala, tega danes še ne moremo presoditi. Kako pa je končala Napoleonova doba, je znano. Češkoslovaško vprašanje ni samo naše vprašanje, marveč je vprašanje vse demokratične in miroljubne Evrope. Vsi smo pripravljeni za mir v Evropi doprinesti največje žrtve, da ne bo svet gledal na nas kot na »boleči tvor« Evrope. Novi statut daje Nemcem pravičen del, primeren njihovi številčni moči, toda kar zahtevajo oni: teritorialno avtonomijo, — te pa ne moremo dati za nobeno ceno. V tem primeru bi iz ene države nastali dve državi: ena demokratična, ena pa totalitarna. Tako daleč ne moremo iti, pa če bi to zahtevali tudi naši zavezniki in prijatelji v inozemstvu!«
Govor srbskega patriarha
Patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo Dožič je ob priliki ustoličenja v Peči imel govor, v katerem je izjavil, da je svetosavska cerkvena organizacija ter kulturna in prosvetna orijen-tacija konsolidirala celokupno življenje srbskega naroda. Ko je srbska država bila politično in fizično ubita, je ostala nepremagljiva in življenjska moč duševnega edinstva in verskega nacionalizma, j Vsa srbska politična in nacionalna zgodovina je bila istočasno tudi zgodovina svetosavske cerkve.
Po zaključku turneje
predsednika vlade g. dr. Stojadinovida v Dalmaciji, se ie vršil v Splitu sestanek JRZ, na katerem je min. dr. Novakovič sporočil zadovoljstvo dr. Stojadinovida z uspehom turneje.
Kdo bo šel z dr. Mačkom v Beograd?
Dr. Mačka, ki bo odšel v nedeljo dne
14.	avg. v Beograd, bodo spremljali za HSS inž. August Košutič in dr. Jure Šu-tej. Istočasno bodo šli tudi predstavniki SDS, ki Še niso definitivno določeni, po vsej priliki pa jih bo vodil g. Večeslav Vilder, ki se bo koncem tedna vrnil iz i češkoslovaške.
Ma i* i b o r, 4. avgusta.
Nemška profesionalna, v tesne šablone zajeta miselnost je okužila tudi nas Slovence, da presojamo domače in svetovne dogodke brez zadostne širine in jih zato često krivo razumemo. Tako krivo razumemo in vrednotimo tudi angleško politiko zadnjih let in ji očitamo, da je premalo jasna, odločna in dosledna v primeru s politiko tako imenovanih dinamičnih držav. V resnici pa ti očitki niso utemeljeni. Ako bi hoteli pravilno soditi in ocenjevati, bi si morali izbrati širše razglede in morali bi pred vsem vedeti, da se angleška miselnost močno razločuje od nemške. »Le genie anglais est antiprofessionnel« (angleški genij je protiprofesionalen), je ugotovil Santo-yana, in te značilne besede je uporabil tudi Andre M a u r o i s kot moto k svoji znani knjigi »E’douard VII. et son temps«.
Angleži si v svoji zunanji politiki ne ustvarjajo nobenih političnih »petletk«, kakor n. pr. Nemci, da bi jih potem skušali uresničiti za vsako ceno, brez ozira na žrtve in nasledke. Njihova politika je gibčna, prilagodljiva kraju, času in stvarnim razmeram, njen edini cilj pa je preprečiti novo evropsko vojno. Vendar ne za vsako ceno, kakor mislijo pri nas mnogi. Načela »za vsako ceno« Angleži sploh ne poznajo. Do te politične široko-sti so jih vzgojile izkušnje v preteklosti, zlasti tudi v desetletju pred svetovno vojno, ko so bili prav oni tisti, ki so izravnali mnoge nevarne evropske krize in dejansko edini dosegli, da se svetovna vojna ni že prej pričela. To poslanstvo vrše Angleži tudi v našem zadnjem desetletju, in zopet se moramo edino njim zahvaliti, da je bil mir še vselej ohranjen. Oni so s samopremagovanjem preprečili spopad radi Abesinije, oni so s svojo potrpežljivo taktiko lokalizirali španski konflikt in oni store tudi sedaj vse, da se na miren način reši češkoslovaško-nemško vprašanje.
Angleške intervencije v Berlinu in v Pragi, Ch'amberlainove previdne izjave in edinstveni primer misije lorda NValterja Runcimana kot posredovalca in svetovalca med Cehi in sudetskimi Nemci Henleinove orientacije, vse to so najlepši dokazi, s kakšno skrbjo čuva Anglija nad Evropo in njenim mirom. Seveda je ta mir tudi v njenem najvišjem interesu, vendar se temeljito moti, kdor misli da je v ozadju samo angleški egoizem. Še bolj se pa moti kdor se boji, da bo morala angleška prizadevanja za mir plačati Češkoslovaška s ceno, ki bo previsoka. Angležu je čast draogcena vrednota, tudi čast prijatelja; zato varuje angleško posredovanje strogo in budno tudi čast in življenjske inte-se Češkoslovaške. Morda gredo angleški nasveti v Pragi res dalje, kakor si Praga sama želi, toda eno je kljub vsemu gotovo, da v teh nasvetih ni ne zahrbtnosti ne kakršnihkoli nečastnih namenov. V Pragi to vedo, zato so posredovanje sprejeli. V Pragi pa vedo tudi, da bo nad sporazumom, naj bo že kakršenkoli, budno čuvala vsa Anglija z vso svojo moralno in tvarno močjo, pripravljena v skrajnem primeru tvegati vse za izpolnitev svojih obveznosti in obrambo svoje časti.
Ob strani angleškega prijateljstva se nam za Češkoslovaško ni treba bati, kakor tudi ne za evropski mir. Naj se razvijejo dogodki kakorkoli, zasulga Anglije bo vedno, da je povojna Evropa srečno prebrodila toliko nevarnih kriz in da še ni eksplodiralo egoistično sovraštvo, ki se je marsikje ogromno nakopičilo. Ako pa napoči nekoč dan, ko eksplozije vsa modra angleška politika vendarle nebo tnogla preprečiti, bo Anglija zopet zavzela svoje častno mesto na strani izzvanih, kakor ga je leta 1914.
Vendar smemo po mnogih značilnih znakih sklepati, da taka potreba vsaj zaenkrat in tudi zaradi Češkoslovaške ne bo nastala. Tveganje vojne v Evropi ni tako preprosta zadeva, kakor kje v Afriki ali v Aziji. Tam še lahko ostane lokalizirana, tu ne bi mogla. Meje evropskih držav sc ne dajo premikati kakor figure na Šahovnici. Zato verujemo z Angleži v uspeh njihovih mirovnih prizadevanj in tudi v uspeh '.nisi je, ki jo je včeraj prevzel v Pragi lord \Valter R u n c i m a n.
-r.
Dvoje poročil iz Španije
REPUBLIKANCI POROČAJO O SVOJEM NAPREDOVANJU, NACIONALISTI
O REPUBLIKANSKIH PORAZIH
PARIZ, 4. avgusta. Havas poroča iz Barcelone ,da so republikanske čete tudi včeraj nadaljevale ofenzivo, ki so jo predvčerajšnjim pričele na ternelski fronti. Že prvi dan so republikanske čete zavzele nekaj vasi in strateško važnih postojank, včeraj pa so svoje uspehe še povečale. Nacionalistične čete sc v sprednjem sektorju še vedno umikajo. S to republikansko ofenzivo je razbremenjena tudi republikanska vojska ob Ebru in je nacionalistična protiofenziva ustavljena.
SALAMANCA, 4. avg. (Avala). Nacionalistično poročila javlja: Sovražnik je
doživel včeraj ob Ebru tako hud poraz, da se lahko imenuje katastrofalen. Izgube republikancev so tako velike, da jih posamezno sploh ni mogoče navajati. Na odseku Pahova je uspelo našim četam zadržati sovražnikov protinapad. Sovražnik je imel tu 300 mrtvih in ranjenih. Na te-ruelski fronti smo se pri Guadajalavlaru obvarovali presenečenja, ki bi ga lahko izzval sovražni protinapad. Tudi tu so imeli republikanci hude izgube. Sestrelili smo sovražno letalo, naša letala pa so bombardirala skladišče municije in kolodvor v Hospitalesu.
Mirovni
Poljska akcija za blok miru
pas od Severnega ledenega do Črnega morja — Za reorganizacijo Zveze narodov
OSLO, 4. avgusta. Obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Oslu je zaključen. Ves čas Beckovega bivanja na Norveškem so tukajšnji listi obširno razpravljali o prizadevanjih Poljske, da se ustvari od Severnega ledenega morja do črnega morja blok držav, katerih glavni cilj je ohranitev miru. Tudi Norveška, kakor vse nordijski države, stoji na stališču, da je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi doseči, da ne nastane v Evropi
nova vojna. V tem duhu so bile izmenjane Judi zdravice na banketu, katerega je priredil norveški zunanji minister Koch v počastitev Becka. Oba sta se v svojih govorih dotaknila tudi vprašanja Zveze narodov. Beck je dejal, da se Zveza narodov mora ohraniti, toda potrebna je temeljite reorganizacije, kajta taka kot je seraj, ne ustreza potrebam in ne more izvrševati svojega velikega poslanstva.
1 Težka avtomobilska nezgoda
Maribor, 4. avgusta.
Sinoči se je na cesti v Košakih v bližini Dervuškove opekarne zgodila težja avtomobilska nesreča. Okoli 20. ure se je vrača! proti svojemu domu inž. Kief-tnann s svojim avtomobilom. V trenutku, ko je zavil s ceste na dvorišče svoje vile, je privozil za njim s precejšnjo brzino nek osebni avto, ki se je z vso silo zaletel v prednji del Kiefmanno-vega avta. Sunek je bil tako močan, da je vrglo Kiefmannov avto v obcestni jarek, dočim se je drugi avto dvakrat prevrnil in hudo poškodoval. V avtomobilu, ki je pripeljal za inž. Kiefmannom, so sedeli dr. Hotzl iz Apač, ki je ta dan opravil šoferski izpit, uradnik Ciril Zupančič in mariborski trgovec Slavko Kovač. Dr. Hotzl je odnesel le neznatne praske, dočim sta bila ostala dva močneje poškodovana ter prepeljana v bolnišnico. Najtežje poškodbe je dobil trgovec Kovač, ki je bil ranjen po glavi, prsih in hrbtu ter leži v bolnišnici, dočim je bil Zupančič že predan v domačo oskrbo. Kdo je zakrivil težko prometno nezgodo, doslej še ni bilo ugotovljeno. Očividci zatrjujejo, da je do nezgode prišlo po usodnem naključju.
Usoda manišin na Poliskem
VARŠAVA, 4. avgusta. , Dogodki na češkoslovaškem so opogumili tudi narodne manjšine na Poljskem, da so se pri čele živahneje gibati in zahtevati ureditev svojih manjšinskih pravic. Poljski Nemci so hoteli ustanoviti svojo stranko po vzoru Henleinove na češkloslovaš-kem, toda poljska vlada je to namero preprečila na ta način, da je novo gibanje za tako dolgo prepovedala, dokler ne dobe Poljaki v Nemčiji tudi enake svobode. Nemški listi so to postopanje sicer kritizirali in Poljski marsikaj oči-
tali, toda večjih nasledkov doslej ni bilo. Prav tako so se znova zganili tudi Rusi, Belorusi in Ukrajinci. Pravoslavni škofi so izdali zadevno poseben pastirski list, katerega so pa oblasti takoj zaplenile. Razen tega so odredile, da se morajo nekatere pravoslovne cerkve, ki pripadajo vse manjšinam zapreti. Samo v lublin-skem vojvodstvu je zadela taka usoda 114 cerkva. Mnogo bolje tudi niso odrezali Litvanci s svojimi manjšinskimi zahtevami.
Kitajci se umikajo
HANRAU, L avgusta. Južno od Han-kaua je bil včeraj izvršen velik napad. 20 japonskih bombnikov in -10 lovskih letal na kitajske položaje. Pri tem so se japonska letala spopadla s kitajskimi in je bilo na obeh straneh obilo žrtev. Včeraj je napadlo ludi Hankau 18 japonskih letal in metalo na mesto bombe. Učinek je bil grozen, ker so bombe porušile in zažgale več hiš. Na severnem bregu reke Jangre so pričeli Japonci novo srdito ofenzivo. Kitajci so se umaknili do Hvangureja.
Anglija tiho odobrava pripojitev Gdanska k Nemčiji?
GDANSK, 4. avgusta. Na prosJavi svojega rojstnega dne je imel gaulajter Eorster političen govor, v katerem je pojasnil namen svojega potovanja v Anglijo. Pot v Anglijo ni imela po ujegovi izjavi nobenega bistvenega namena ter ni prinesla nobenih konkretnih rezultatov.
V	Londonu je samo proučeval položaj. Pri tem je prišel do prepričanja, da je za Anglijo pripojitev Gdanska k Nemčiji nekaj samo po sebi razumljivega.
Češki socialisti za enoten nastop strank
PRAGA, 4. avgusta, č. Na plenarni seji kluba poslancev in senatorjev socialno demokratske stranke je minister Beahyne podal obširno poročilo o notranji in zunanji politični situaciji. Obrazložil je pomen prihoda lorda Runcimana. Ugotovil je velik pomen enotnega mišljenja češkoslovaškega ljudstva v teh važnih trenotkih in izrazil prepričanje, da se bo ta nravna sila češkoslovaškega naroda še povečala, da bi se na ta način mirno prebrodile težave današnje dobe. Predsednik seje je končno reasumiral mišljenja vseli predgovornikov, da je potreben enoten postopek z vsemi šestimi koaliranimi strankami. Obsodil je tudi škodljivo agitacijo Hlinkove ljudske
stranke na Slovaškem. Končno je tajnik stranke senator Dundr podal poročilo, iz katerega je videti, da socialno demokratska stranka na Slovaškem stalno napreduje. Zlasti velik napredek so pokazali madžarski socialni demokrati na Slovaškem pri zadnjih občinskih volitvah. V 194 občinah so dobili 573 mandatov namesto dosedanjih 158.
izobčenje židovskih zdravnikov v Nemčiji
BERLIN, 4. avgusta. Danes je objavljena četrta naredba k nemškemu državljanskemu zakonu o izločitvi Židov iz nemškega narodnega telesa. S to nared-bo ne bo smel noben Žid več izvrševati zdravniške prakse v Nemčiji. Že s 30. septembrom prenehajo aprobacije vseh židovskih zdravnikov. S 15. avgustom se jim odpovedo tudi stanovanja odnosno ambulanti, kjer so izvrševali doslej svojo zdravniško prakso.
Ker je branil Schuschnigga mora v samostan
BUDIMPEŠTA, 4. avgusta. V političnih krogih se mnogo komentira namera vodje madžarskega katoliškega poslanca Szechenyja, da se bo odpovedal svojemu mandatu ter se umaknil v samostan. Szecheny je bil namreč edini madžarski poslanec, ki je ob priključitvi Avstrije k Nemčiji zagovarjal v budimpeštanskem parlamentu bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga. To njegovo »politično zagovorništvo« pa je vzbudilo v vseh krogih tolik odpor, da je moral zapustiti krščansko-socialistično stranko ter se umakniti iz političnega življenja.
BLONDEL PRI BONNETU
PARIZ, 4. avg. (Avala). Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj rimskega veleposlanika Francije Blondela in z njim 'dolgo konferiral. Konferenca je v zvezi s prizadevanji za obnovitev pogajanj med , Francijo in Italijo.
Prenos mark
MARIBOR, 4. avgusta. Po novem« predpisu ministrstva financ, ki je bil izdan te dni, smejo obmejni prebivalci vzdol žbivše avstrijske meje pri vsakem prestopu meje vzeti s seboj nemške marke v srebru v vrednosti do din 200"—. Prodaja mark mora biti brezpogojno vpisana v obmejnih legitimacijah, na kateri ludi carinske oblasti potrdijo izvoz. Putnik-ove ekspoziture v Šeni. liju, Gornji Radgoni, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v Dravogradu in na Jesenicah bodo skrbele za zadostno zalogo srebrnih mark, ki jih bodo stavile na razpolago obmejnemu prebivalstvu po najugodnejših dnevnih cenah.
Nadaijnf ukrepi o usodi emigrantov
PARIZ, 4. avgusta. Francoska vlada je ponovno poverila bivšega veleposlanika Henrya Beringerja z nalogo, da predseduje francoski delegaciji na drugem zasedanju emigranske konference, ki je začelo 3. t. m. v Londonu. Glavna naloga londonskega zasedanja je v imenovanju stalnega odbora, ki bo skušal najti praktične možnosti, kako naj bi se transportirali emigranti v razne države.
Izvedba angleško-italijanskega pakta odložena
LONDON, 4. avgusta. Angleški veleposlanik v Rimu, lord Perth, je nastopil svoj dvomesečni dopust. V diplomatskih krogih tolmačijo to okolnost kot dokaz, da so se pogajanja med Londonom in Rimom o angleško-italijanski izvršitvi pakta odložila za daljšo dobo.
Sovjetska Rusija In USA
WASHINGTON, 4. avg. Dne 5. t. m. poteče trgovinska pogodba med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami Severne Amerike. Pogodba se zato avtomatično podaljša še za eno leto, nakar se bo najbrže sklenila nova. V tem letu namerava sovjetska Rusiji nabaviti v Ameriki za 40,000.000 dolarjev blaga, večinoma bojnih potrebščin.
10 MILIJONOV BAJONETOV
LONDON, 4. avg. »Daily Telegraph« piše v zvezi s solunskim sporazumom med Bolgarijo in zavezniki tudi o vojaškem pomenu zveze. Balkanski zavezniki razpolagajo sedaj skupaj z Bolgari z
10,000.000 bajonetov, ki bodo vedno pripravljeni braniti mir in varnost Balkana.
ZDRUŽITEV LABURISTOV
LONDON, 4. avgusta. Tu se z uspehom vodijo pogajanja za vrnitev takoimenova-nih neodvisnih laburistov v laburistično stranko. Neodvisni so zapustili delavsko stranko pred 6. leti. Po neuspelih poizkusih za ustanovitev ljudske fronte in porazu komunistov se sedaj vračajo v matično organizacijo.
vnedeljo, dne 7. avgusta 1938 ob 14.30 uri
JsSSmSSSSmf AERODROM MARIBOR
Novice
„Vse ste dobili zastonj!"
Licitacija zgubljenega in najdenega na glavnem kolodvoru
Maribor, 3. avg.
Bog ve, koliko časa je visela med vbodom na glavni kolodvor in restavracijo tablica:
Licitacija 3. avgusta
Ljudje, ki prihajajo po Aleksandrovi cesti na kolodvor so jo zvečina prebrali bolj mimogrede, a nekaj se jih je le ustavilo. Motrili so skozi zamrežena vrata, videli pa niso kdo ve česa; vse je bilo lepo zloženo po stalažah v ozadju. Tudi časopisje je prineslo kako novico, da bo licitacija in navajalo kolone zgubljenih reči. Težko bi rekli, da je ono koga priklicalo na njo; kajti kazalo je, da prihajajo na licitacijo ljudje, ki ne zamudijo nobene podobne prilike, torej ljudje, ki bi brez licitacij še težje shajali skozi življenje, kakor se prebijajo. Na licitaciji se revež dokoplje do zanj kake prepotrebne stvari.
Kdo ve, kateri ljudje so pozabili po vagonih vse te kape, ropavice, klobuke, palice, dežnike, gaze, predpasnike, slike m še in še..., ki jih je dvigal licitator na kolodvoru, jih obračal, da bi se interesentom na kak način prikupili, in s kar se . da veliko napetostjo izkliceval »prvemu, drugemu in... in... tretjemu.«
Veža pred licitatorjem je polna, skoraj natlačena zvečine siromašnejših slojev. Kmečke ženske rute se drenjajo, možje z zdelanimi obrazi čakajo, kdaj bo licitator pokazal stvar, za katero se bodo zavzeli. Nekaj je tudi železničarjev; ti so si po vsej priliki že popreje ogledali, kaj se bo izklicevalo; kajti zganejo se samo takrat, ko prinese licitator stvar, ki je njim primerna.
Če gleda človek te mrtve reči, ki jih jiosi pred kupce licitator, sc nehote vpraša, kod hodijo zdaj ljudje, ki so se nekdaj veselili z njimi, a ki se zdaj zadovoljujejo » njimi revnejši.
Saj so stvari smešno poceni: čepica je fzklicana za 1 din. Nihče ne navija. Potlej pride »lep moderen ženski klobuk«. 2 din. Dolgo se nihče ne zmeni zanj. Skoro je malo preveč »moderen« — vsaj za te resne: ljudi. Končno se ga le nekdo usmili. Dežnik brez konice: 5 din, Licitator ga odpre nad glavami intresentov, ljudje godrnjajo. 5 din je na vsak način preveč, ko je brez konice, in tudi sveti se že skozi. Licitator zniža na 2 din. Nek kmet bi dal tri. »Bom pa jaz dal!: pove trdo. Nihče več ne licitira. Saj je res, da dežnik pravzaprav ne rabi konice. Tako človek zve na licitaciji marsikaj zanimivega.
Dosti humorja prinašajo kmetje in reveži s svojih polj; življenje je težko, treba si ga je na nek način sladiti. Saj je res,
Murska Sobota, 4. avgusta.
Naša prekmurska metropola Murska Sobota si je pridobila v teh 20. letih po osvobojcnju pomen, kakršnega prej nikoli ni imela. Vse kaže, da jo čaka v bodočnosti še lep razvoj. Sedaj imamo tu že prve začetke industrije, razvila se je živahnejša trgovina in napredovala je tudi obrt. Dobili smo gimnazijo, okrožno sodišče in še nekatere druge urade. Pa tudi v gradbenem oziru se čuti napredek. Vsega tega brez osvobojenja ne bi imeli. Tega se večina Prekmurcev v polni meri zaveda, zlasti pa mladina, ki dorašča v trdno obrambo naše narodne zavesti. Nekdanji tuji duh se polagoma razgublja.
Imamo pa v Murski Soboti tudi še mnogo nujnih potreb, ki naj bi se čini-preje uresničile. Pred vsem je to vprašanje šolskih stavb. Naše ljudske šole so nastanjene v starih pritličnih prostorih, ki v nobenem oziru več ne ustrezajo svojemu namenu. Zgraditev nove moderne in higienične palače za naše ljudsko šolstvo se odlaša že leta in leta, sedaj pa bo moralo biti tega odlašanja čiin-prej konec. Tega ne:zahteva le naš na-
da je taka licitacija vse skupaj ena sama beračija, nekateri že prav nič ne verjamejo v solidnost blaga, ki ga ponujajo po teh smešno nizkih cenah, ali revežu pride marsikaj prav; če je pa kaj le prenerodnega, si pomaga s humorjem.
Rabljen predpasnik. 1 din. 2 din da nekdo! Kod hodi splavar ali kdo, ki ga je odložil v vlaku?
Slika z okvirjem in šhpo. Slika zastonj, samo okvir in šipa. 5 din. Izklicana je na 12 din. Morda je ljudem tudi slika ugajala.
18 stenskih barvastih slik, za 2 kovača vse. To so tiste velike slike, s katerimi se zakrijejo po kuhinjah umazane stene nad štedilniki. Nihče se ne zanima za nje, čeprav licitator našteva vse svetnike, katere sirke prikazujejo in jih razkazuje. Končno se jih le nekdo usmili.
Ženska snežka, samo ena! 1 din! Ali kdo na licitaciji je z eno samo nogo? Ne, tega ne bo nihče vzel. Tudi moškega ovratnika nihče ne vzame, zato ga dobi neka ženska k ženski kapi.
Nov in črn klobuk. Možje si ga pomerjajo in naženejo od 10 na 26 din! Tu nove moške hlače naženejo ženske od 15 na 49 din! Neki ženski se zdi tako navijanje nezaslišano. »Zenske imajo dosti denarja«, godrnja ena. »Kajpa, lahko dajo, ko moški zaslužijo!« Mogoče se bodo pa prikupile s temi moškimi klobuki in hlačami moškim, kdo ve? Življenje je ena sama zapletenost.
Nekatere stvari se zdijo ljudem sploh predrago izldicane. Nova športna kapa 3 din, to je skoraj predrago. Licitatorju se ne zdi. »Kaj pa mislite, neko vrednost pa ima vsaka reč.« Da je že res, mu odgovarja neka ženska, ali: »Vse ste dobili zastonj!« vzklikne. Smeh. Ali res je tudi!
In še nečesa ne morejo nekateri razumeti, zakaj gnati cene? Saj bo dobil vedno samo eden! Da, zakaj? se še vpraša še nazadnje navaden zemljan. Kako lepo bi bilo, če ne bi nihče navijal-cen! Ljudje so si pač vedno vsega sami krivi.
Tako bo še licitacija nekaj časa trpela. Vročina je huda, ali ljudje se potrpežljivi. Zunaj stoji ves srečen 10 leten fantek in oklepa z rokami enkrat večje smuči kakor je on sam. Stražnik ga vpraša, koliko je dal za nje. 56 din. Potlej hočejo ljudje še vedeti, za koliko so bile izkli-cane. Za 50 din! Le kdo mu je navijal? se čudimo vsi.' Saj zdaj je vročina, kdaj šele bo sneg. Koga je skominalo zdaj po smučih? A1i fant je srečen, vse sc smehlja na njem. Mlad je še, še bo dočakal snega. Do zime bo gojil skrito željo, da bi čimpreje prišla...
rodni in državni ugled, ampak tudi zdravje otrok in učiteljstva. Drugo tako vprašanje je nova bolnišnica, za katero so načrti tudi že davno izdelani. Obljubljalo se je, da se bo pričela graditi letos, a sedaj upamo, da jo bomo dobili vsaj iz posojila, ki ga namerava banska uprava najeti v ta namen pri Pokojnin, zavodu. Razen tega bo pa treba kmalu misliti tudi na gradnjo justične palače, ki naj združi v enem poslopju okrožno in okrajno sodišče ter jetnišnico.
Murskosobočani smo za to, naj bi se šolska in justična palača zgradili na novem trgu, ki je nastal z odstranitvijo dela prejšnjega grajskega parka, kjer že stoji novi Delavski dom z Borzo dela. Ako bi se odločil za gradnjo še kak nov zasebnik, bi bil ta trg kmalu ponos našega mesta in Murska Sobota bi dobila cisto novo, zares meščansko zunanje lice. In, prav to mora biti naše stremljenje.
Naposled bo pa treba skrbeti tudi za to, da se poglobi naše kulturno življenje in bi si v tem oziru želeli tesnejših stikov posebno z Mariborom. Ali ne bi bilo mogoče, da bi Večkrat gostovalo v Mur-
ski Soboti mariborsko gledališče? Hvaležni bi bili tudi še za kak literarni večer in slikarsko ter kiparsko razstavo. Svoječasno se je taka razstava pripravljala, pa ne vemo po čigavi krivdi je potem vse padlo v vodo. Murskosobo-čanom bi pa priporočali, da ustanovimo čimprej tudi svojo Ljudsko univerzo, ki bi poskrbela za redna predavanja. Ako raste Murska Sobota na zunaj, mora tudi na znotraj, v prvi vrsti v kulturni aktivnosti.	—č.
n. Težka nezgoda pri podiranju dreves.
V	gozdovih nad Tinjem pod Pohorjem so fantje podirali drevesa. Na nepojasnjen način je padlo deblo na glavo 22 letnemu Smokovcu Valentinu ter ga močno poškodovalo. Nezavestnega in s težkimi poškodbami so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
n. Tujski promet v juliju. V juliju je Maribor obiskalo 1.766 tujcev, od tega 876 Jugoslovanov, 514 Nemcev, 224 Če-hoslovakov, 74 Italijanov, 28 Madžarov itd. Nočnin je bilo 5.407. Poleg tega je mesto obiskalo več ekskurzij in dijaških skupin, ki so se v mestu zadržale samo za en dan.
n. Svinja je obžrla dveletnega otroka v vojakovaški občini blizu Križevcev. Med tem ko so delali starši na polju, je prišla svinja v kuhinjo, kjer je bi! otrok prepuščen samemu sebi in ga strahovito obgrizla po rokah, nogah in obrazu. Otroka so prepeljali v bolnico v brezupnem stanju.
n. Kmečke domove grade po vaseh okrog Bjelovara. Pomagajo si s priložnostnimi igrami in različnimi kulturnimi sporedi; njih čisti dohodek prireditve gre za gradnjo domov.
n. Motorni vlaki bodo vozili v kratkem času na progi Sarajevo—Bosanski Brod.
n. Živino pobijajo pod nadzorstvom oblastcv po severnih predelih Donavske banovine, ker drugače ne morejo preprečiti slinavke in parkljevke, ki se z neverjetno naglico širila. Skoro ni kraja po teh predelih, kjer ne bi divjali ti dve nalezljivi bolezni.
n. Močno / gradbeno gibanje v Beogradu. Naša prestolica je lansko leto dobila. 333 novih zgradb v vrednosti
128,000.000'—. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je bilo zgrajenih 188 stavb, ki so veljale din 78,000.000'—. Tu niso vštete številne dozidave in kot vidimo gradbena delavnost raste z leta v leto.
n. Tudi čebele delajo škodo. Ker niso dobile čebele dovolj paše, so napadle okoliške vinograde v Mostarju. Vinogradniki so sc pritožili, nakar je mestno načelstvo ukazalo čebelarjem, da morajo odnesli čebele na pašo v kraje ,kjer ni vinogradov.
m. Te.zcnčani mislijo na vodovod. Vsako poletje postane na Teznem aktualno vprašanje vodovoda. Kakor znano lam še nimajo vodovoda, čeprav so tako blizu glavnih vodovodnih napeljav. Poleti, posebno pa letos, vodnjaki skoraj ne zadoščajo več potrebam prebivalstva. V času suše je voda, ki ostane v vodnjakih, kalna in zato nezdrava. Zato posebno letos Tezen-čani resno razmišljajo o napeljavi vodovoda. Načrt bi se dal uresničiti, če bi pomagala pri tem tudi pobreška in mestna občina.
m. Pomanjkljivo poslovanje pobreške občine s strankami. Na pobreškem občinskem uradu imajo za stranke vpeljane popoldanske uradne ure. Ker je ta občina ena največjih okoliških občin, jc seveda tudi poslovanje velikega obsega. Med občani pa povzroča nevoljo in dostikrat tudi vidno ogor-ogorčenje postopanje gospodov pri lej občini. Na en dan, to je popoldan dobi poziv včasih po 40 in še več strank. Seveda ni mogoče vseh odpraviti ali pa samo površno. Drugi morajo po večurnem čakanju, oditi ne da bi uredili svoje zadeve v občinskem uradu. Ker so med strankami pretežno delavci, izgube ti mnogo časa in marsikdo še zaslužek. Zato občani upravičeno žele, da bi klicali na občino samo toliko strank, s kolikimi bodo mogli
NAROČNIKE »VEČERNIKA« opozarjamo, da ni naš Ust v nobeni zvezi z ljubljanskim dnevnikom »Slovenskim Narodom«, katerega Vam te dni pošiljajo. »Slovenski Narod« Vam dostavljajo zastonj na ogled, ker mislijo v Ljubljani, da bodo z njim izpodrinili »Večernik« kot edini slovenski dnevnik v obmejnem Mariboru, za katerega se je ta ljubljanski list vseh teh težkih dvajset let tako malo brigal. Popolni neuspeh dosedanjih poizkusov nam dokazuje, da se nihče ne bo dal preslepiti in tudi ne bo nasedel govoricam, ki jih s tem v zvezi širijo neodgovorni ljudje. — Uredništvo in uprava »Večernika«.
temeljito urediti zadeve, zaradi katerih so jih klicali.
m. Zagrebški Sokoli v Mariboru. Zagrebška sokolska Zupa poživlja svoje članstvo, da se v kolikor se da večjem številu udeleži narodnega tabora v Mariboru ob priliki 20-letnice osvobojenja. Prišli bodo v Maribor v sokolskih krojih in narodnih nošah.
m. Gasilci, ki bodo na nedeljskem letalskem mitingu skrbeli Za red, naj se javijo pri tajniku Aerokluba g. Pivki pred hangarjem že ob 12. uri.
n. Tatvina krave. Na semanji dan je bilo včeraj v Dravogradu zelo živahno. To priliko je hotel izrabiti tudi 461etni Bricman Jurij, ki je z dvorišča neke gostilne odpeljal posestniku Kadišu Ferdinandu kravo, vredno 1500 din, ki jo je Kadiš na semnju nameraval prodati. Tatvina je bila pravočasno odkrita ter je Kadiš dobil kravo nazaj.
n. Dv mladoletna nepridiprava. V Slo-
venjgradcu so se zadnji čas, ko je bilo otvorjeno novo kopališče, neprestano vršile tatvine. Zdaj je izginila ura, potem denarnica z denarjem itd. Končno so prišli na sled dvema mladima študentoma iz Petrovgrada v Dunavski banovini, ki sta bila v Slovenjgradcu na letovanju. Izkazalo se je, da sta dneve svojega letovanja prav pridno izrabila za različna izmikantstva.
m. Kolesarji ne bodo vozili skozi Maribor. 14. t. m. priredi Koturaški savez veliko kolesarsko dirko Hrvat-skein Slovenije. Proga naj bi peljala skozi Maribor. Ker pa bo v istem času lu proslava 20-letnice Jugoslavije in bodo ccsle polne gostov, so upravne oblasti pzrepovedale kolesarjem pasi-rati Maribor in gre zdaj proga direktno Celje—Varaždin. Naj še omenimo, da jc savez prepovedal nastop profesionalcema Ljubiču in Fiketu, ki sta prosila savez, naj bi jima dovolil vsaj izvenkonkurenčni nastop.
m. Na naslov železniške uprave. Ko je
s 15. majem 1.1. stopil v veljavo nov poletni vozni red, je bilo pri določevanju vlakov računano tudi na številno delavstvo, ki se vozi z jutranjimi vlaki na posel v Maribor. Da bi se tako ugodilo tem delavcem, je železniška uprava vposta-vila nov vlak s prihodom v Maribor ob 6.10, ni pa pri tem računala s frekvenco, ki jo ima, ter je zanj določila le največ
4	vagone. To število vozov pa je s številom potnikov, ki jih ima ta vlak, veliko premalo ter se potniki, ki vstopajo na postajah med Račami in Mariborom, celo bore za skromno stojišče na hodnikih, da celo na stopnicah. Želeti je zato, da železniška uprava poveča število vozov pri tem vlaku ter s tem ugodi mnogoštevilnim potnikom, ki potujejo z njim.
n. Tri tavine. Albinu Mlakarju, kapetanu v pokoju je na Aleksandrovi cesti nekdo izmaknil s kolesa sesalko. — Žagarju Tomažu Vidoviču je v noči neznani tat ukradel z motorne žage 300 din vredno os. — Vdovi železničarja Lah Mariji iz Slov. Bistrice jc v frančiškanski cerkvi iz cekarja neznanec ukradel železniško legitimacijo, v kateri je imela bankovec za 100 dinarjev.
n. Koča pod Kopo vabi na planinsko slavje! Slovesna otvoritev in blagoslovitev kapelice sv. Ane bo v nedeljo dne 7. avgusta ob 11. uri. Oficialni del bo zaključila ob godbi na pihala neprisiljena planinska zabava. Na predvečer bo zagorel na vrhu Velike Kope mogočen kre&.
Razvoj in potrebe Murske Sobote
Maribor
Dobronamerne besede za letošnji Mariborski teden
Z velikim zanimanjem zasledujejo Mariborčani priprave za Mariborski teden in za narodni taibor. Že sam Mariborski teden, ki bo po obsegu prostorov in razstav večji, večji kakor do sedaj, bo privabil mnogo več občinstva ne le na razstave, ampak tudi zvečer na veselični prostor.
Gostilničarji, kavamarji in vinotoči bodo letos še bolj zadovoljni. Tisti pa, ki ne bodo mogli zasesti veseličnega prostora, bodo morda upravičeno še bolj tožili, da so zapostavljeni in oškodovani. Sodeč po dosedanjih izkušnjah vpliva namreč ves dirindaj in živžav, vsa ta eksotična vedno menjajoča se godba, vpitje in prerivanje na večino večernih in nočnih obiskovalcev veseličnega prostora naravnost hipnotično, da pri nekaterih izvabi alkohol zadnji dinar. Po preteku osmih dii ni izčrpana samo mošnja, ampak tudi marsikateri kredit, tako da niti za najnujnejše stvari ne ostane ničesar več., S tem so poleg občinstva posebno prizadete tudi razne trgovine.
Doslej so zelo kritikovali tudi okol-nost, da so dali prostora mnogim inozemskim trgovcem, ki so prodajali bleščeč a malo vreden nakit vsake vrste in različen manj vreden drobiž — navadno celo v tujem jeziku, dasi so imeli sem ter tje kakega slabo plačanega domačina za štafažo. Na ta način je brez potrebe in na škodo tukajšnjih trgovcev šlo tudi v inozemstvo precej denarja. Temu je treba prišteti še, kar so odnesli razni lastniki toboganov, vrtiljakov in šotorov z mamljivimi ničnostmi. Vsako leto je treznejše Občinstvo nad tem zabavljalo in zato je pričakovati, da bo vsaj letos manj te baže in več solidnega domačega razvedrila in manj tuje navlake ter več poučnega gradiva v razstavnih lokalih.
Posebno bo treba skrbeti za to, da bodo izkušeni stražniki skrbeli za red na vesefionem prostoru in odslavljali zvečer mladoletne otroke, ki se sem ter tje potepajo med gručami ljudi, da ne omenjamo drugih neprilik. To je tudi najmanjša zahteva, ki jo more staviti že itak dovolj težko prizadeta okolica veseličnega prostora, saj je znano, da stanovalci sosednjih hiš do jutra ne zatisnejo očesa. Zato bi bilo potrebno, da se godba in trušč tobogana neha najkasneje preje, gostilniški in kavarniški obrati pa prav tako, kakor drugod po mestu. Straža naj skrbi: tudi za to, da se pijanci s svojim vpitjem in petjem ne zbirajo naprej okoli oglov, ki so v bližini veseličnega prostora. Ta razvada je nekaj let presegala vse meje. Zadruga Mariborski teden bo tudi brez vseh
teh razvad prav dobro izhajala in z odpravo teh in drugih takih neprilik privabilo več občinstva. Ker sta odločujoča faktorja v zadrugi tudi prejšnji in sedanji župan, ne bo težko doseči. odpravo vsega tega, kar kazi lepoto drugih prireditev na istem prostoru, skrbno pripravljenih razstav in ogromnega truda, ki je potreben, da se bo ustvarilo vse to, kar nam bo letos nudil Mariborski teden. Na lepi program, ki zasluži vse priznanje, se bomo še vrnili.
Kar se tične narodnega tabora 14. in
15.	avgusta, zahteva odbor upravičeno, da okrasijo hišni posestniki in stanovalci svoje hiše in okna posebno slovesno. Potrebno pa je, da kdo prevzame prodajo zastavic, zelenega vejevja in drugih takih pripomočkov podobno kakor pride na primer tudi o Vseh svetih mnogo tega gradiva na trg. Za prodajo teh stvari bi se lahko začasno določil prostor pred spomenikom na Glavnem trgu. Zavedati se moramo, da se mora Maribor te dni predstaviti tudi udeležencem od drugod na najlepši način in da je to dolžnost, ki bi jo moral pravilno razumeti vsakdo, ki hoče biti lojalen državljan.	C.
m. Poroka. V mariborski frančiškanski cerkvi se jc včeraj poročila gdč. Vera Heric, hčerka ravnatelja drž. realne gimnazije v Mariboru, z zagrebškim gimn. profesorjem Josipom Lu-katelo. Bilo srečno!
m. Dostop na tezensko letališče za-branjen. Do letalskega mitinga je dostop na tezensko letališče radi smrtne nevarnosti prepovedan. Včeraj bi se skoraj zgodila velika nesreča, ko je neki konjski dirkač tamkaj vežbal svojega konja.
m. Jugoslovanski novinarji bodo prišli v Maribor. V nedeljo 7. avgusta obiščejo Maribor številni novinarji iz vseh središč Jugoslavije. Ob 10. uri dopoldne bo v mestni posvetovalnici na magistratu sestanek, katerega se udeleže tudi predstavniki mestne občine in Mariborskega tedna. Takoj po tem sestanku bo seja centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja. Dalje si bodo novinarji ogledali Mariborski teden in jubilejno razstavo, aeromiting na Teznem in Mariborski otok. Ob 19. uri bo skupna večerja, s ponočnimi vlaki pa bodo gostje zopet odpotovali.
m. Koncert praških opernih solistov v Mariboru. V sredo 11. 1. m. prirode v dvorani Grajskega kina v Mariboru velik koncert solisti operne šole praškega konservatorija pod vodstvom di-
rigenta Oskarja Danona- in ob sodelovanju klavirske virtuozinje Marije Knotkove. Solisti bodo nastopili kot mešan zbor in kot solisti in bodo peli same narodne pesmi v harmonizaciji največjih čeških in slovaških komponistov. Letos 30. marca so nastopih v Pragi z jugoslov. narodnimi pesmi in vzbudili po sodbi kritike ogormno zanimanje in pohvalo. Sprejmimo jih kot brate.
m. Pocenitev kruha v Mariboru. S ponedeljkom 8. t. m. bodo znižali mariborski pekovski, mojstri cene kruhu pa din 4.50 za beli, na din 4.— za polbeli in na din 3.75 za. črni in rženi kruh, ki se bo prodajal v komadih po 90 dkg, 100 kg in 107 dkg za 4 din, v manjših komadih po 45 dkg, 50 dkg in .53.5 dkg po 2 din.
m. Nezgoda v Gosposki ulici. Ko je hlapec sodavičarja Senekoviča ritenski porival voz iz Volkmerjeve na Gosposko ulico, je po. usodnem naključju sprednje kolo voza zadelo v robnik s toliko silo, da je vpreženi konj izgubil ravnotežje in v tem trenutku udaril z zadnjo nogo z vso silo v veliko izložbeno okno manufakturne trgovine Dolček in Marini v Gosposki ulici 27. Velika šipa izložbenega okna se je pri priči sesula in padla na konja, ki je tudi odnesel lažje poškodbe. Škode je 12 do 14.000 dinarjev. Hlapca ne zadene nobena krivda.
m. Tatvina kolesa. Ključavničarju Ma-tejki Bogomirju je na Aleksandrovi cesti kolesarski tat izmaknil kolo znamke »Eksa« z evidenčno št. 21.301.
m. Umrli. Včeraj so preminuli 711etna zasebnica Mlinarič Marija; 521etna učiteljica v p. Brerice Berta in SOletni nadučitelj v p. Rajh, Ivan.
m Dajte del trga tudi magdalen-skeinii predmestju! Ker se čuje, da bodo do ureditve nove tržnice — kar pa menda še ne bo tako kmalu —■ mariborski Irg baje razdelili na več delov, je iz vrst gospodinj z desnega brega Drave izšla želja, da bi tudi magdalensko predmestje dobilo del trga Tako bi gospodinje iz magdalen-skega predmestja, Studencev, Radvanja. Tczna in Pobrežja ne imele več lako dalčč na 'trg, kakor sedaj. S lem bi pa bili zadovoljni tudi prodajalci, ker bi bil promet potem vsekakor mnogo večji.
m. Specialno akrobatsko letalo na nedeljskem mitingu. Letalska tovarna tovarna Rogožarski v Zemunu sc bo udeležila nedeljskega letalskega mitinga v Mariboru s svojim specialnim akrobatskim letalom „Sin XI.ki ga bo vodil kapetan Bjelanovič, eden naših najboljših zračnih akrobatov.
m. Vsem članom kolesarskih klubov .,t*erun“'in ..Železničar11! Motoklub Maribor prosi vse člane obeh klubov, da pridejo v' soboto dne 6. t. m. ob pol
G. uri - pop. in nedeljo ob pot Ul. uri dopoldan na start za kamniško tekmo t. j. na križišče Vrbanove in Koroščeve uulice.- Rediteljsko službo bo opravljal g. L. Žinthauer, ki bo gospode tamkaj pričakal.	, -
m. Važno za obiskovalce letalskega . mitinga. - Za čas trajanja letalskega mitinga bo vzhodni del tezenskega ie-vtališča t. j. oni del, ki se. nahaja onstran železniške proge, za prebivalstvo nedostopen in sicer zlasti radi lega, ker še bo lam prvič v Mariboru napravila umetna megla, ki ima na ljudi zelo neprijeten učinek.
m. Razglas. Davčni zavezanci, ki bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v srednje ali visoko-šolo potrdilo m višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine za prihodnje šolsko leto/se pozivajo, da si jih nabavijo čimprej, da jin radi prevelikega navala! ne bo treba .predolge čakati. ' Davčno potrdilo se' kole-kuje z 20 din, prepis z 10 din, vloga za izstavitev potrdila z 10 din.
m. Za veliki meeting v nedeljo ha mariborskem letališču je uprava kljub ogromnim režijskim stroškom določila zelo nizko vstopnino ,da tako omogoči udeležbo najširšim slojem. Cene so sedežem: I. vrsta 12 din, II. vrsta 10 din, III. vrsta 8 din. Stojišča 5 din. Blagajna bo odprla že dopoldne' na Glavnem trgu.
m. Prvovrsten ruški pevski zbor koncertira vsako popoldne na zabavišču Velike kavarne.
m. 11. številka »Totega listi« izide 6. avgusta in sicer na 16 straneh. .Cena Din 2.—.	,	,	V
m. Tujskoprometna zveza »Putnik«. v Mariboru opozarja ljubitelje našili lepili planin na slovesno otvoritev koče pod Kopo na Pungartu (1377 m), ki bo v .nedeljo, dne 7. avgusta 1938. Pester in zanimiv spored- s planinskim rajanjem. Zelo ugodne vlakovne zveze! Vsi prijatelji šumovitega Pohorja prisrčno vabljeni!
m. Jadranska straža priredi ob zaključku Mariborskega tedna dne 15. av-r gusta t. 1. veliko dobrodelno tombolo v korist Mladinskega doma kralia Aleksandra I. Ujedinitelja v Bakru. Kot dobitki so določeni: Avtomobil znamke Opel. motorno kolo NSU, moderna spalnica, 4-cevni radio aparat, klavirska harmonika, kolesa itd. Dobitki bodo razstavljeni pri tvrdki Weka na Aleksandrovi cesti. Vsi trgovci, ki,so dobili reklamne letake, so naprošeni, da jih razobesijo v svojih izložbah.,	..	..
m. Vaš prihodnji izlet z luksuznim av-tokarom »Putntka« Maribor: v- nedeljo, dne 7. avgusta: Celovec (Vrbsko jezero) din 120.—. Gradec din 100.—. Zasigurajte si mesta, prijavite se tako) pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Kultura
Kitajsko gledališče
Daleč je Kitajska — tako daleč, da nas ne vznemirja reglanje japonskih strojnic. Tujec je vdrl v carstvo sredine — s pomočjo avionov, tankov in vojnih brodov hoče »ojačiti« kulturo tisočletnega naroda, naroda sonca. Iti Evropa zopet- »razume«, kot je razumela »širjenje kulture« v Afriki, kot razume »obrambo zapadne kulture« v Evropi itd.
O, da bi Evropejci mogli spoznati, kaki barbari smo v očigled tisočletnega kitajskega naroda, kateremu privoščimo, da mu tujec naprti civilizacijo krvi. Toda danes imajo v Evropi besedo snobi. Kultura Kitajcev-Azijatov se jim zdi primitivna in skrajno naivna, kajti to je kultura srca.
Peking, Šanghaj, Kanton so danes kup razvalin, toda sredi teh razvalin še večer za večerom zvene gongi in bobni. Rdeči lampijoni in veliki črni znaki vabijo neprenehoma množice kitajskega naroda k viru umetnosti, v gledališče. — Predstave so se pričele že zdavnaj popoldne in trajajo pozno v noč. In vendar se še danes, v dobi splošnega klanja in požiganja najde brez števila preprostih Kitajcev, ki po celih deset ur pobožno sledijo igranju slavnih zvezd, ljubljenih in občudovanih od domačinov morda bolj kot hollywodske zvezde od Američanov.
Igre sc naglo vrste druga za drugo. V
začetku trajajo največ do pol ure. Zvečer so daljše, toda redkokedaj čez uro. Zastorov Kitajci ne pozajo in je radi tega nastala tudi zmota, ki se stalno ponavlja v knjigah potovalcev in umetnostnih zgodovinarjev, da so kitajske igre neskončno dolge.
Scenografija v našem smislu besede ne obstoja. Oder je skrajno preprost. Za opravo zadostuje nekaj stolov- Včasih stol naznačuje kraljevo dvorano, drugič pa divje pogorje ali reko. Kitajski gledalec je zmožen že sam ustvarjati si iluzijo, dočim hoče scivilizirani Evropejec v gledališču (ki mu je zgolj zabava!) imeti naravo po možnosti do detajla uporabljeno. Kitajec ne potrebuje kulis z naslikanim drevjem in reko, da bi si predstavil pokrajino. Junak v igri koraka po odru z zastavo, na kateri je naslikano kolo, in gledalec ve, da se njegov junak vozi v vozu. Kitajski teater je simbolističen; igravec ne potrebuje scene, kajti on sam si ustvarja ves svoj čarodejni svet. S kretnjo roke naznačuje pregrinjalo, za katerim prisluškuje; iz njegovih naglih, značilnih korakov spoznamo, da leze po lestvici k svoji dragi. In tako saih iz sebe, s svojini telesom pričara gledalcu ladjo na reki, prag doma, konje in skratka vse, kar v igri potrebuje. Neodvisen je od predmetov; njegova igravska
umetnost je vsa zgolj v njegovi osebnosti. S kompliciranimi gibi rok izraža naj-raznovrstnejše situacije in duševna razpoloženja svojih likov, Vsaka gesta ima svoj simbolističen pomen.
V	maskiranju se Kitajci poslužujejo simbolike barv. S tem dosegajo zelo grotesken optičen učinek. Rdeča barva izraža zvestobo, modra neuklonjivost, zelena krutost in podobno. Te maske so določene. Razvile so se že v 14. stoletju. Je to komplicirana, abstraktna umetnost, ki nima nikake zveze z resničnostjo, ali vendar učinkuje bolj kot groba upodobitev starca, oziroma mladostnika, kot je to navada v naših gledališčih.
Kitajske gledališke igre so, kot pravi Josef Gregor v svoji »Weltgeschichte des Theaters« čudovita sintetična dela proze, pesniške besede in petja. Ne eksistirajo točno omejeni žanri iger, kot pri nas; ni razločka med opero in dramo, niti med tragedijo in komedijo. Dobra igra mora vse 'to vsebovati.
Za Evropejca predstavlja originalna kitajska igra nujno višek avantgardistične umetnosti, saj se radikalno loči od vseh navlak našega iluzionističnega odra. Radi tega mu je tako gledališče vsaj v začetku tuje in preabstraktrto — za povprečneža pa vsekakor nerazumljivo in zato absurdno, (čeprav ga v kulturni Ki tajski razume najpreprostejši človek!).
Iz teli razlogov je »Neodvisno gledališče« kot prva avantgardistična scena v Jugoslaviji pripravilo za svoj debut, ki ga bo imelo 12. avgusta v »Ljudski uni-
verzi« v Mariboru, kitajsko dramsko pesnitev »Breskov cvet«. Predstava bo v okviru akademskih prireditev 20-let-nice osvoboditve Maribora in bo gotov vzbudila zasluženo zanimanje.
Fran Žižek.
k. »Divjaki v srednji Evropi« je naslov
brošure o rasistični teoriji, ki je izšla V Pragi pri Melantrichu. Knjiga je bila . V najkrajšem času razprodana. Te dni izide nemški prevod. Tudi v angleščino jo baje že prestavljajo. Pisec knjige je, kakor pravijo, znan strokovnjak, ki pa se skriva za pseudonim Homo Ferus.
k. Goethe in Japonci. Na Japonskem nimajo samo bojaželjnih generalov, ki jim je vojna smise! življenja, ampak tudi ljudi, ki ljubijo lepo knjigo. Dokaz zato je 40 izdaj Goethejevega Fausta in nešte-vilni prevodi iz evropskih literatur, tako na primer Wellsa, Huxleya, Prousta, Joycea, Feuchtwanglerja, Gidca, Tli. Manna, Lawrencea in Baumove.
k. Beograjska mestna občina razpisuje tri nagrade za najboljše delo iz področja beletristike in znanosti. Prva nagrada 10.000 din velja za roman, dramo, ep, novelo, pripovedko, zbirko pesmi, ali književni esej iz beograjskega življenja. Najr manjši obseg: pet tiskovnih pol. Ostali dve nagradi (6000 din in 4000 din) dobita najboljši razpravi iz zgodovine, socialnih, kulturnih, prosvetnih, urbanističnih ali obče narodnih problemov mesta Beograda. Kaj, ko bi jih pri nas nekoliko po: snemali?
Šport
s. Lfeta 1940 se bo vršila v Helsinkih na Finskem 12 olimplada. Kakor znano, so jo imeli prirediti Japonci, ki pa so jo radi vojne na Kitajskem odpovedali. Zdaj je odločitev definitivno padla na Finsko. Iz čisto športnih motivov je to zelo razveseljiv sklep, kajti mirne duše lahko rečemo, da Finci olimpijskih iger, ki so namenjene za spoznavanje narodov in mir med njimi, ne bodo po zgledu drugih izrabili v propagando za sebe in svojo državo. Japonci so nameravali igre organizirati po nemškem vzgledu in so jih v bahaštvu hoteli še prekositi. Zato pa so vsi resnični športniki po svetu veseli, da jim olimpijskih iger ni uspelo prirediti. Finci bodo izbrali mnogo bolj skromen program, bodo pa zato v športnem oziru na višku. Njihovemu primeru bomo morali slediti tudi mi, kadar bomo dobili organizacijo olimpijskih iger; zato se bomo to pot lahko veliko od njih naučili.
s. Danka Hvegerjeva je ponovno izboljšala svoj rekord v plavanju na 400 m prosto. Progo je preplavala v 5.06.1.
s. Finski lahkoatlet Salminen je pretekel 5000 m v 14.18. Svetovni rekord ima njegov rojak Lehtinen s samo 1 sekundo boljšim rezultatom.
s. Ameriški boksar Tony Galento, ki so ga nekoč smatrali za prvega konkurenta Louisu, leži s težko jetiko v bolnišnici. Tja ga je spravilo čezmerno pijančevanje.
s. 100.000 ljudi je bilo pri angleškem lahkoatletskem prvenstvu v Londonu. To prvenstvo velja za najodličnejše po 'udeležbi. Tekmovalo je sedemnajst narodov, med njimi tudi drugo ameriško moštvo, ki je sedemkrat zmagalo v 14 točkah. Rezultati so prav odlični: skok v vis Walker (USA) 1.95 m; skok s palico .Varmerdam (USA) 4.27 m; disk Oberweger (Italija) 50.29 m; kop^e Var-jzeghy (Madžarska) 72.31 m.
s. Razpis. SSK Maraton v Mariboru »priredi ob priliki VII. Mariborskega tedna v ponedeljek dne 15. avgusta medklubsko kolesarsko dirko na progi Ma-,ribor—Sv. Jakob—Maina—Velka—Št. Ilj —Maribor, 51 km. Start je ob 8. uri zjutraj v Mariboru na Aleksandrovi cesti pri carinarnici, cilj istotam. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani ma^ riborskih klubov, včlanjenih v Jug. kol. zvezi. Prijave s prijavnino din 10.— za dirkača sprejema načelnik sekcije Franjo Štrucl, Okrajni cestni odbor, Maribor, Koroška c. 26AI. Prijavnino je pla čati najdalje pol ure pred startom. Dirkači se morajo javiti žiriji na licu mesta najkasneje pol ure pred startom. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Prvoplasi-rama šestorica prejme darila, katera se razdelijo takoj po končani dirki na licu mesta v gostilni Wilson.
Gospodarstvo
Za gospodarsko demokracijo
Že večkrat je bila v časnikih beseda, kaj vse manjka temu našemu kosu zemlje in česa bi se morali lotiti za utrditev severne meje pred vsem v gospodarskem pogledu. Ugotovitve o gospodarskih pomanjkljivostih niso posebno težka zadeva, ko vendar leži dejanski položaj pred nami kot odprta, razločno tiskana knjiga. Malo bolj delikatna reč pa so nasveti, ker trčijo na različna mnenja in celo na sicer manj vidna protislovja. A vendar sliši besedo ta in oni, ki more ih v interesu dobre stvari tudi mora. povedati svoje mnenje.
Pred vsem se nam zdi potrebno poudariti, da se s pojmom »gospodarstvo« bavimo vse preveč od njegove čiste strani ali le do tam, kjer zadeva samo ustvarjanje dobrin (proizvodnjo); vse premalo pa posegamo v delitev dobrin ali v socialno območje. Prav ta drugi del gospodarstva je danes nadrejen in oni vozel, ki tvori največji socialni problem. Ta visi nad vsemi vejami našega, zlasti tudi kmetijskega gospodarstva.
Nedvomno ‘je prav in zelo potrebno opozarjati merodajne činitelje na »usmeritev gospodarstva tako, da bodo imeli od tega dobiček tudi naši kraji« (glej »Večernik«, članek »Gospodarske potrebe naše meje« od 2. t. m.!), vendar pa si ne moremo v danih gospodarskih, oziroma socialnih odnosih od pažnje, ki naj bi je posvetili našim kmetijskim vejam, obetati izdatnih uspehov. Ali naj navedemo zadevne vzroke?
Namesto tega — ki bi nas zvodilo predaleč in mogoče tudi izzvalo napačno razlago — se dotaknemo v poslednjih letih vedno bolj krepko naglašenega in nasvetovanega zadružnega gospodarstva, kar ni nikaka slučajnost, ampak odziv na obstoječe gospodarske ali bolje rečeno: socialne prilike.
Zadružne kleti, zadružna sadna trgovina, zadružne mlekarne. Zakaj so to vedno jačji poudarki? Enostavno iz razloga, ker nudijo take gospodarske ustanove razdvojenim in le sebi prepuščenim posameznikom, večjo in izdatno moč, oziroma možnost boljšega vnovče-nja blaga.
A tudi to je še vedno le en del dvo-ramnega vzvoda v gospodarstvu, kjer se strogi gospodarski račun giblje med dvema funkcijama: med proizvodnjo (produkcijo) in porabo (konsumom). Saj je vendar tako na dlani, da ne obtežuje našega kmeta le produkcija (premajhna količina blaga in njegova slaba kvaliteta), ampak poleg prodajne cene njegovih sadežev tudi kupna cena blaga industrijskega izvora. Prav tukaj je oni centralni živec, ki draži naše kmečko-delavske
množice.
Tako smo zgoščeno posredno odgovorili na gornje vprašanje, zakaj si v danih razmerah ne moremo od morebitne pažnje poklicanih činiteljev za obmejno gospodarstvo obetati izdatnih uspehov.
Zato ponavljamo uvodoma omenjeno trditev, da so nasveti kaj delikatna reč, in to vse dotlej, dokler ne vidimo v našem kmetijskem gospodarstvu navpično in vodoravno krepko fundiranih zadružnih celic produktivnega in konsumnega značaja. Zato lahko smelo trdimo, da bi bilo našemu kmetstvu veliko bolj porna-gano, če bi merodajni činitelji skrbeli pred vsem za to stran. Tako bi pomagali tudi ostalim socialnim plastem kot konsumentom kmetijskih produktov.
Če bi... Tudi tukaj se moramo zadovoljiti le s pogojno željo, ki priča, da se često oglašamo sicer upravičeno, a le malo preveč naivno. Da bomo kratki, podčrtamo le to, da je n. pr, pojm »država« bolj abstrakten, in v kolikor je v njem konkretnosti, se javlja pred vsem v nalogah: mir, red in kritje nujnih potreb. Tako je tudi z njenimi upravnimi edinicami.
Vse to moremo zaključiti tako, kakor edino odgovarja bistvu in načelom zadružništva in kratko formulirati misli takole: Kakor je napredno strokovno gospodarstvo pred vsem zadeva ali interes kmetstva samega, prav tako se mora v zadružnem gibanju zganiti pred vsem kmetstvo samo, sicer bi bile zadružne postojanke zgrajene na pesku. O tem nas je že dovolj poučila preteklost in nas uči tudi sedanjost. Šele ko zrastejo zadružne gospodarske celice vsaj pretežno iz lastnega spoznanja kmeta, ko postane zadružno gospodarstvo potreba njegove miselnosti in duševne samostojnosti, bo napravil prvi korak v gospodarsko demokracijo.
In na tem moramo delati vsi, ki nam ni nujnost kmetstva m njegove boljše usode le beseda, ampak iskreno prepričanje.	—o—n.
g. V svrho pospeševanja nemškega Izvoza na Balkan so nemške železnice te dni znatno znižale prevozne postavke za blago, namenjeno V Jugoslavijo, Madžarsko, Rumunijo in Bolgarsko. Nova tarifa velja do 30. septembra t. 1., računajo pa, da bo potem večina novih postavk ostala. —
g. Slab zaslužek pri izvoru svinj in goved. Lani je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine omejil zaslužek pri izvozu svinj in goved. Ker pa so v jeseni cene v Avstriji zelo podle, pri nas pa
poskočile, se je ta omejitev odpravila. Iz nerazumljivih razlogov pa se je ta omejitev sedaj zopet odredila, vsled česar se izvoz svinj in goved skoraj ne izplača. Po vesteh iz Zagreba se bo možnost dobička izvoza v Avstrijo pri vagonu znižala povprečno 5350 na komaj 850 dinarjev. Omejitve zaslužka veljajo tudi v prometu s češkoslovaško, Nemčijo in nekaterimi drugimi državami.
g. Zaradi slinavke in parkljevke v nekaterih krajih Jugoslavije se do nadaljnje odredbe ne smejo izvažati svinje in goveda v bivšo Avstrijo. Iz Slovenije se ta žival ne sme izvažati iz okrajev ljutomerskega, murskosoboškega in dolnje-lendavskega. Prepovedan je tudi izvoz svinj in goved na Češkoslovaško, vendar Slovenija pri tem ni prizadeta.
g. Nacionalizacija Schneider-Creuzota perfektna. Veliko francosko orožarno Sohneider-Creuzot v St. Etiennu, eno največjih tvornic orožja na svetu, je prevzela te dni država. Podjetje se je pritožilo proti nacionalizaciji na državni svet, ki pa je včeraj pritožbo odklonil. S tem je nacionalizacija definitivno izvedena.
Sokolstvo
Kako se Je Henlefn počutil na X. vsesokolskem zletu v Pragi
Dunajski list za telovadbo in telesno vzgojo »Der Turner« je v svoji 29. št objavil obširno poročilo o letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi. Poročilo je stvarno in zelo pohvalno piše o zleta Zelo zanimiva je v tem poročilu zlasti opazka, kako je prisostvoval zletu sam Henlein in kako se je takrat počutil. O tem pravi list dobesedno:
»Sokolski zlet v Pragi, ki se ga je udeležil tudi Henlein, je napravil nanj globok dojem. Henlein je sokolski zlet postavil svojim nemškim telovadcem za vzgled. V obširnem poročilu o zletu samem je pred svojimi pristaši naglasil, da se je sokolski zlet odlikoval predvsem zaradi discipline in požrtvovalnosti vsakega posameznega člana-Sokola. Splošni vtis je prekrasen in silovit. Po praških ulicah je valovila nacionalna samozavest in ponos. Povdarjam, da doslej še nisem videl nekaj lepšega in silovitejšega. Lahko se učimo. Glavna povorka je bila enostavna, toda enotna in podobna pohodu disciplinirane armade.«
Sah
š. Češkoslovaški prvak Flohr je v Moskvi zbolel in ne bo mogel braniti svojega naslova na turnirju za prvenstvo Češkoslovaške. Zato pa bo igral z zmagovalcem dvoboj na 12 partij. Ko bo ozdravel, bo šel najprej na Kavkaz, septembra meseca pa se vrne v Prago.
Jože Malenšek
Pri 26 strelskem polku v svetovni vojni
(sedaj 45 jugoslovanski polk)
Mobilizacija! — Bilo je ravno v nedeljo, na dan sv. Ane 2$. julija 1914., ko so oznanjali veliki lepaki, da se morajo zbrati vsi vojni obvezniki tekom treh dni pri svojih kadrih. Torej vojna, in sicer vojna z našimi brati Srbi in Rusi, katere sta hoteli Avstro-Ogrska in Nemčija uničiti. Globoko je odjeknilo to v našem narodu. Stari šentlovrenški župnik Jožef Sinko je imel globoko v srce segajočo pridigo, ki je bila bolj poslovilen govor, želeč mladeničem in možem srečno vrnitev. V njegove i govoru ni bilo nič sovražnega proti našim bratom; iz njegovih drhtečih ust se je slišala samo ljubezen do našega naroda, do naše domovine. Vsa cerkev je jokala. Na ves narod je legla mora nesigurnosti in koščena smrt z režečim obrazom se je prikazala na obzorju, da zagospodari skoraj 5 let nesrečni zemlji. Kdo jo je priklical? Po maši so se ljudje tiho podali na svoje domove, da se pripravijo na težko pot, na Golgoto. Slovo od doma je bilo težko, za marsikaterega za vedno. Poslednji pogled na ljubi dom, poslednji poljub, in vzel ga je vojni »moloh«.
Vlaki so bili natlačeni in težka sopari-Ca je vladala v njih. Kje pa kje je hreščala harmonika, ponekod se je slišalo divje upitje množice, in različni hujskači so pripravljali vojno psihozo, hoteč ubiti mo-
rečo skrb za bodočnost, ki je tlačila množico.
*
V	Mariboru. Z nemškega Štajerja pripelje vlak. Na njem so bili napisi — »Er-ster Zug nach Petersburg« (prvi vlak v Petrograd); Jeder StoB ein Franzos, (vsak sunek en Francoz); Serben miissen sterben (Srbi morajo umreti); Gott strafe England (Bog kaznuj Anglijo) in še nekatere druge cvetke z vrta brutalnosti. Z oken so se prikazale 4 nemške zastave in poleg njih 4 slamnati možje, ki bi naj predstavljali po enega Srba, Rusa, Francoza in Angleža. Podivjana množica je planila na nje in jih na mah raztrgala, hoteč s tem pokazati, kako bodo obračunali s sovražniki. Trkajoč se na prsa so vpili: »Wir werden ihnen schon elntrichtern.«
S	perona pa so zadonele »Gott erhalte, Wacht am Rhein in Heil dir im Sieges-kranz«. Ja die Obersteirer, das sind wohl tapfere Leut, wenn nur diese Windischen bei und nicht waren. Auch mit ihnen werden wir abrechnen.« (Gornji Štajerci so pač hrabri ljudje, ko bi le teh Slovencev pri nas ne bilo; pa tudi z njimi bomo obračunali) si slišal iz ust mariborskih gospodičen, ki so z užitkom gledale ta prizor.
Celje. Živahno vrvenje kakor v velemestu. Vojaški obvezniki s kovčegi, vo-
jaki, očetje, matere, žene, otroci, vse je drvelo po ulicah. Gostilne, restavracije, kavarne so bile vse zasedene in mesto v zastavah. Zvečer je bila prirejena velika baklada, kakor da bi se mesto pripravljalo na velike svečanosti in ne na klanje, ki se je že pričelo na mejah. Govorniki so proslavljali nemški meč, ki bo vse pomandral, kdor se mu bo zoperstavljal. Nato »Wacht am Rhein« in »Gott erhalte«. »Furor teutonicus« je uganjal svoje orgije.
Tekom dni so bili že vsi obvezniki v vojaških suknjah in ob pripekajočem soncu in hudi soparici so se vežbali na različnih vežbališčih. Bili so cvet naroda. Tiho so prenašali gorje, marsikdo z gnevom v srcu, in z marsikaterega lica si razbral tiho bol in skrb, kaj bo z domom in družinico, ko njega ne bo več. Nekateri so tudi omedleli, nevajeni težkega tomistra. Bili so brž zamenjani, saj človeškega materiala je bilo na pretek.
Drugi bataljon 26. dom. pešpolka je bil kompleten, 10. avgust čas odhoda na bojno polje, se je približal. V vzravnanih vrstah, na čepicah hrastovo listje, na prsih cvetje, vsi v svečanih oblekah in rdečih lic so korakali vojaki na kolodvor, kjer je že čakal vlak, da jih popelje na bojno polje v Galicijo, kjer je pripravila režeča smrt svojo svatovščino. Zenito-vanje, grozno ženitovanje se je pričelo, in vedno več ženinov iz vrst našega naroda si je izbirala koščena žena, popelju-joč jih pred oltar vojnega boga.
Kader 2. bataljona se je preselil čez tri
dni nato v Maribor. Vojašnica v Melju je bila deloma prazna, ker sta že tudi prvi in tretji bataljon odrinila na bojišče. Pc< veljstvo kadra je prevzel polkovnik We-ber v. Webenau. V tem času pa se je začelo preganjanje voditeljev našega naroda.
Slovenske mariborske voditelje dr., Ff. Rosino, dr. Vladimira Serneca in Ivanji Kejžarja, iz Sp. Poljskave učitelja Jožeta Steinbergerja in iz Laporja župana Pučnika so odpeljali v graške zapore. Posebr no pa so trpeli Rušani, katere so gnati biriči vklenjene po mariborskih ulicah, kjer jih je napadla podivjana množica z gnilimi jaci in tintniki, psujoč jih s srbskimi svinjami. Trpeli so za narod, upajoč na njegovo vstajenje.
V	kolarnici meljske vojašnice je ječalo okoli 40 naših bratov Srbov in Htvatov iz sončne Dalmacije, med njimi narodni buditelj in boritelj Tresič-Pavičič, poznejši naš poslanik v VVashintonu. Ležali so na slami in svojo potrebo so morali opravljati kar v kolarnici, kjer je vladal takšen smrad, da jih je kmalu mnogo obolelo. Na izprehod so smeli samo 1 uro na dan. Takrat je navadno prišel k njim polkovnik kadra s svojim štabom in z užitkom opazoval njih trpljenje. Kazal je s prstom na nje, rekoč: »Schaut die Verrater, sie verdienen. sonst nichts als den Galgen »Glejte izdajalce, drugega ne zaslužijo kakor vislice«. Hrano so dobivali slabo, nazadnje pa so jih ponoči tudi odpeljali v Gradec. Mnogi izmed njih menda snivajo večno spanje v Thalerho-
Zanimivosti
Kritični dnevi v našem živlienju
Vsak človek lahko sam na sebi opazuje, da ima nekake dobre in slabe dneve, ki se menjajo in ki nanje učinkujejo često nepoznani vplivi. Večkrat sl takole pravimo: Sam ne vem, kaj mi je danes, da sem tako potrt ali pa: da sem tako vesel. Je to problem, s katerim se je vedno ukvarjala tudi znanost, ki je prišla v novejšem času do zelo zanimivih dognanj.
Krilatico o »kritičnih dnevih«, ki jo je vrgel v svet že sloveči meteorolog Falb, potrjujeta v svojih raziskavanjih znameniti berlinski biolog prof. FlleB in prof. Svoboda v Monakovem. Oba ugotavljata, da stoji naše življenje pod diktatom povsem določnih ritem odnosno period; to je: da gre skozi vse življenje isti ritem od 23 in 28 dni. Sleherni človek ima potemtakem svoje kritične dni, ki z matematično natančnostjo periodično nastopajo in se izražajo v različnih motnjah telesnega ali duševnega počutja in razpoloženja. Ker ti pojavi niso vedno enaki, včasi hujši, včasi milejši, lahko govorimo o kritičnih dneh prvega, drugega in tre-‘iega reda.
Kakor se ljudje drug od drugega razlikujejo in kakor tudi različno deluje mehanizem njihovega življenjskega stroja, je vendar gotovo, da se ponavljajo te periode navadno v 23 ali 28 dneh odnosno
istih
84.
Delniške družbe pred 3000 leti
Današnji svet sodi, da so delniške družbe nekaj povsem novega ter nekaka značilnost moderne dobe. Dr. Pierre Purves, član ameriške orientalske družbe trdi obratno, ko dokazuje, da so obstojale delniške družbe že v stari Mezopotamiji, sicer ne v današnji obliki in smislu, vendar pa družbe, ki so prav tako kot danes izplačevale svojim članom dividende. Dokaze za te delniške družbe pred 3000 je ametjška orient. ekspedicija našla v mestecu Nuzi, ki je bilo svoje dni največje mezopotamsko središče delniških družb. Tu so našli nad 4000 glinastih tablic, ki so siužile takratnim delničarjem kot delnice.
Požar na podmornici. Na francoski podmornici »L’Espoir«, ki jo zdaj v toulon-skem pristanišču popravljajo, je v prostoru za akumulatorje, kjer sta delala dva mornarja, nastal ogenj, ki se je tako hitro razširil, da so takoj prihiteli gasilci in le z največjo težavo ter opremljeni s plinskimi maskami mogli rešiti mornarja. Eden je bil že mrtev, drugega pa'so še
m. Razglas mestnega poglavarstva. V
smislu § 6 zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastih (Sl. 1. 66/31) se bo vršil v tekočem letu ponovni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na področju mesta Maribora in sicer v času od 4. VIII. do 30. XI. 1938. Temu pregledu se morajo odzvati razen trgovcev, obrtnikov in branjevcev tudi lastniki mlatilnic, ekonomi ter privatniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne izdelke odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali merilno pripravo. Stranke so dolžne, da prinesejo vsa merila v čistem stanu k oddelku kontrole mer, Frančiškanska ul. 11 na dan, ki jim je določen v posebnem pozivu. Pregledati se morajo sledeča merila: 1. vse uteži, trgovske in precizne, 2. tehtnice, balančne, decimalne, enakoročne, brze. avtomatske, precizne, z nagibno napravo, mostne, javne, 3. tekočinske mere (pločevinaste in emajlirane), 4. votle mere za suhe predmete (pločevinaste in lesene), 5. dolžinske mere, 6. debelinske mere, 7. okvirji za merjenje drv, 8. aparati za merjenje tekočin (olja, petroleja itd.), 9. bencinske črpalke. Oni, ki svojih mer (n. pr. petrolejskih aparatov, bencinskih črpalk, mostnih tehtnic itd.) ne morejo prinesti h kontroli mer, morajo vložiti predpisno kolkovano prošnjo na oddelek kontrole mer,, da se vrši pregled na licu mesta. Proti vsem, ki se ne bodo odzvali temu odzivu, se bo naj-mogli obuditi k življenju. Težje ožgan je stro2ie Postopalo v smislu določb zako-
v dvakrat ali trikrat pomnoženih dneh, torej na 46., 69. odnosno 56. dan. To velja enako za ženske kakor za moške.
V takih kritičnih dneh je človek za bolezni posebno dovzeten, ker je vsled zmanjšane življenske energije telo mani odporno. Zanimivo je tudi, da se dan pred kakim periodičnim slabopočutjem človek baš izredno dobro počuti. Tudi to je še dognal prof. FlieB, da periodični dnevi ne zadenejo le posameznika, ampak vedno tudi istočasno več krvnih sorodnikov. To. je opažati zlasti pri smrtnih primerih.
Eno je gotovo: da človeku, v njegovih kritičnih dneh manjka polne čilosti, odpornosti in energije. To naj bi si zlasti zapomnili vsi športniki in bolj pazili na svoje »dneve«. Število nezgod bi se silno zmanjšalo, čim bi znanje o periodičnih dnevih prodrlo v praktično življenje, tako misli FlieG. Nas zadene kap ali kakšna bolezen točno na minuto takrat, kadar je poteklo tistih 23 ali 28 dni. Vsaka sprememba v dobropočutju človeka pride s pretekom periode, naj bo bolezen ali ozdravljenje, naj bo nekaj, kar nas podvigne, ali pa nas potare, dobro ali hudo.
fu. Tudi učitelj Steinberger, idealen mladenič, ki se je udejstvoval posebno kot Igralec v »Slovenskem dramatičnem društvu«, je radi trpljenja in žalosti za večno zatisnil oči.
Veliko dvorano Narodnega doma so zasedli črnovojniki. Služila je kot spalnica. Bili so večinoma trdi Nemci in v užitek jim je bilo, če so mogli kaj razdejati in pokvariti. Dramatično društvo je prenehalo delovati, odvzeta mu je bilo sploh vsaka možnost kakršnegakoli udejstvovanja. V restavraciji pa je vedril in oblačil odločen narodnjak Gjuro Vadjak, ki se ni ustrašil persekucij in nadlegovanja nemške policije, ki je imela vedno eno oko uprto na naša slovensko trdnjavo. Le redki preostali Slovenci so še prihajali k njemu, med njimi prof. Jerovšek, kateremu so pravili »Zeus«, dr. Ravnik, odvetniški koncipient, poštni kontrolor Bahovec, nekateri slovenski rezervni častniki in nekoliko zavednih železničarjev, ki so bili oproščeni vojaške službe, med njimi že pokojni nadsprevodnik Fr. Kump. To so bili ostanki odločne slovenske družine predvojnega Maribora. Vsi ti se niso ustrašili avstrijsko-ogrskega pendreka, ampak vztrajali so, dokler ni zasijala tudi nam Slovencem zarja svobode.
(Dalje.)
Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola
tudi nek delavec. Požar so potem kmalu udušili, tako da materijalna škoda ni velika.
Vohunstvo v Franclji. Pred vojaškim sodiščem v Nancyju se je vršila proti elektrotehniku Soyeru in vojaku Gilbertu Saudčju razprava radi vohunstva. Soyer je bil zgradili tajno radijskooddajno postajo, ki naj bi neko tujo državo obveščala o narodni obrambi Francije. Obsojen je bil za to na 18 let ječe in 20 let izgnanstva, Saude pa je dobil leto dni zapora.
+ Velika skrb Anglije: Palestina. Razmere v Palestini delajo Angliji čedalje večje skrbi. Posr.edovalna in diplomatska sredstva, ki so ji na razpolago: armada. Kljub temu, da je bilo zadnji čas poslanih iz Anglije v Palestino že več zanesljivih čet, da bodo branile interese angleškega imperija, ni bilo mogoče vzpostaviti zadovoljivega reda in varnosti. Zato bo sedaj Anglija poslala v prihodnjih tednih kar tri bataljone, obeta pa še nadaljnje, če bi ti ne zadoščali. Poleg tega pa je bil dosedanji angleški komisar Shepherd imenovan za »izrednega komisarja« za nafto in premog ter mu je bilo tudi dano pooblastilo, da sme v skrajnosti uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Polestina — ta drobni toda zelo razgibani in občutljivi živec angleškega imperija v prednji Aziji — zadaje torej Angliji velike skrbi, ki terjajo, da posega Anglija po sredstvih, ki gredo preko mere njene »fairness« in »lordske demokracije«.
X 24 obletnica umora francoskega socialističnega voditelja Jauresa. 1. julija je minulo 24 let, kar je bil skozi okno neke pariške kavarne zahrbtno ustreljen znani francoski socialistični voditelj in slavni govornik Jaures. Tudi letošnjo obletnico njegove smrti so francoske socialistične organizacije proslavile na izredno svečan način. V Parizu je bil velik sprevod, ki se je ustavil pred spomenikom velikega borca za svetovni mir Bri-anda, kjer so zastopniki raznih organi-zacj položili vence.
+ Nazaj v stare čase. Po Italiji se čedalje bolj širi pokret, ki stremi za obnovitvijo starih šeg in navad. Tako naj bi se spet uvedlo splošno medsebojno tikanje, ker stari Rimljani niso poznali besede »Vi«. Tudi niso nosili ne ovratnikov in ne kravat, zato naj bi moški to nepotrebno šaro, ki je tudi zdravju škodljiva, opustili. Pri pisanju pa naj bi se spet uporabljale starorimske pokončne črke.
X Na Poljskem imajo prenapolniene zapore. V zadnjih letih je na Poljskem zelo porastla kriminaliteta. 2e leta 1936 je prišlo na 100 celic 160 jetnikov. Procent pa se je v poslednjih dveh letih še povišal, tako da delajo kaznjenci in jet-
na o merah.
niki poljski vladi velike skrbi. Ker državna blagajna nima sredstev, da bi povečala jetnišnice, bo vlada, oz. predsednik republike, odredila veliko amnestijo, da se na ta način reši »preobljudenosti kaznilnic«.
X Betonske utrdbe vzdolž češkoslova-ško-nemške meje. Nemčija namerava vzdolž bivše avstrijsko-češkoslovaške meje zgraditi dolg pas betonskih utrdb. Zaradi tega bodo morali obmejni kmetje zapustiti svoja bivališča. V tem primeru bodo izpraznili 42 vasi vzdolž meje, med drugimi tudi vas Dollerschein, kamor je svojčas hodil v šolo Hitlerjev oče. Evakuacija kmetskega prebivalstva iz obmejnih vasi bo pričela že 6. t. m.
m
Obiščite
VII. MARIBORSKI TEDE
od 6. do 15. avgusta 193»
Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17, avgusta s. I.
Veliki narocfn: tatsos žk. 1B36
Jubilejna kulturna razstava ofc priliki proslave SO-letniee iugosfa* vije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija . Tekstil . Trgovina . Obrt . Kmetijska razstava . Razstava cest . Tujskoprometna razstava Fotoamaterska raz>.tava . Filatelistična razstava . Gostinstvo . Vinska pokušnja ženska ročna dela . Razstava narodnih noš iz vseh krajev driave . Razstava „Nanos“ čebelarska razstava Razstava malih živali . Koncertne in gledališke prireditve . Športne prireditve . Veselični park na razstavišču
itd.
Mariborski otok. najlepie kopališče v Jugoslaviji
Zeleno, romantlino Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Oostolfubni. lepi Maribor
Vas vabijo S
X Strela ubila že 17 ljudi. V Podkar-patski Rusiji letošnje poletje dan za dnem divjajo nevihte, kakršnih ljudje že dolgo ne pomnijo. Doslej je strela ubila v tej pokrajini češkoslovaške republike že 17 ljudi, napravila pa je tudi veliko škode po vaseh, ko je zažgala več domov, domov.
X Bogata žetev riža. Po napovedih bo letos pridelala Romunija 59.000 vagonov riža. Kljub temu, da je letošnja posejana površina manjša od lanske, bo pridelek večji. Pri izbiri semenskega riža je imela letos Romunija srečno roko. Dočim je znašal lanskoletni pridelek na ha jedva 10.4 meterske stote, znaša letošnji pridelek na ha 13,8 met. s. Spričo te bogate žetve že išče vlada možnosti za izvoz.
Razno
»MARIBORSKI TEDEN«
Rezan In tesan les vsak* debelosti kupite nalbllže pri tvrdki Gnilšek v Razlagovi ulici 25.	4627
STANOVANJE
eno in dvosobna, oddam. — Smetanova ul. 54, gostilna-12
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. septembrom- Mell
ska c. 43.
62
VELIKA ZALOGA CEMENTA
apna. opeke, poljčanskega peska, stavbeni les in ves stavbeni materiial po najnižjih cenah. Kraser. Studenci. 4629
MIZARSKA STAVBENA DELA
izvršuje najceneje mizarstvo Belak, Maribor. Miklošičeva ul. 2.	 4700
KAUCE NASLONJAČE
in vse tapetniške izdelke kupite zajamčeno najceneje pri »Obnova«. F. Novak. Jurčičeva 6.	7
ABONENETE
sprejmemo din 10—. nudimo kosilo din 5.—. 7.—. večerja din 4.—, 5—. Gostilna »Ljutomer« Rotovški trg- 59
Prodam__________
SOBO IN KUHINJO
oddam. Filipič. Pobrežka cesta 38-	63
Sobo Išia
URADNICA TŠCE SOBO
s kopalnico- Ponudbe pod »V centru« na uoravo lista-56
Službo dobs
HOTELSKO KUHARICO
iščem za takoj. Motel »Novi svet«. Maribor.__________54
POSTREŽNICO
iščem za par ur dnevno. — Vrazova 11-111 Toroš. 61
UČENCA SPREJMEMO!
PredpogoJ-nižit tečaini izpit. Predstavi nai se v kniigarni »Učiteljske tiskarne«, Palača banovinske hranilnice. 4S
Spomnite se CMD!
PRODAM GLASOVIR
uradnikom tudi na obroke. Naslov v upravi.
JABOLKA
po din 2.— za kg oddaja Kme tijska družba. Meliska c. 12-60
Sobo odda
ODDAM SOBO
s posebnim vhodom in iščem sostanovalca- Eriavčeva ulica 12.	55
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Koroška 32.	64
Zahvala
Povodom smrti našega ljubljenega, nepozabnega in nad vse skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda	v
Franjo Špesa
se uajtopleje zahvaljujemo vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Razvanju. Posebno zahvalo dolgujemo preč. duhovščini, osobito veleč, gospodu dekanu Sagaju iz Hoč za prekrasen nagovor, vsem darovalcem vencev, prijateljem in znancem, pevskima društvoma »Radost« in »Drava«, godbi ter vsem navzočim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter prosimo prisrčno, da ga ohranijo v najlepšem spominu!
UžaloSSeni ostali.
Sirite ,,Veternik"
IzcUiiu iu urciuie ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Veite na mesec nreicman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in uprave
žt. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.