89. štev.
Velja v Ljfsfeljaaf In p® pošti;
«iie ic«« ... n m~ pol let«
Ljubljani, torek IB. aprila 1920.
Poštnina plačana v gotovini. UL leto.
Mtrl let«
n »fw
. tr-
la inozemstvo:
ctio lete . . . n M'— iiol tein. ... n S2C‘— ietrt lete ... » •*"— ta mesec . . n tB —
Z& Ameriko:
celoletno ... 4 t!oh rje polletno ... 2 »lo?aija \Setrtletno... 1 dolar.
^•'s' V’°vi ®ireiuifeJ WJ postaj*
%v
Hir.o po oekunicl.
: laračnuajo p<} o prostcin 18 sicer t , visok ter 58 mm šiiok p.ostor la enkrai I H 50 vla., zs večkrat pcpmt.
Uredništvo Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8/1. Telefon štev, 560. — Upravništvo Je ne Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. sr ■-SSZ
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna StevlEka velja 1 krono.
Vprašanjem glede ir.setatov i. dr. se naj priloži za vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraj  ..............  Rokopisi	ae	ne vračajo. sss
odgo- a
lU
Italijani preprečili obisk avstrijskega kanclerja v Beogradu.
LDU Dunaj, 12. «prila. Kakor poroča »Somi- u/nd Montags Zei-tung«, bi «e prvotno moralo spojiti Rer.iierjevo potovanje v Rhn z onim v Beograd. Takrat Je bil italijanski poslanik na Dunaju dl Torretta izjavi), da bi sc oiicijalen posel oaoel-
alka avstrijske vlade v Beogradu, dokler med Italijo in Jugoslavijo ni rešeno reško vprašanje, v Rlmn smatral kot akt, ki baž ni preveč prljn-*en »apram Italiji. Vsled tega koraka je izostalo potovanje ® grad.
Posvetovanje v San Remu.
Trst, 11. aprila, (Izvirno poro* čilo). Kakor poročajo listi iz Rima, so posvetovanja v San Remu glede Jadranskega vprašanja definitivno določena na 19. aprila. Nittt zapusti Rim )?. aprila v spremstvu zunanjega ministra Sjcialoje. Konference se udeležita tudi Miller and lu Foeh. Kot vežčaka pritegne Nitti tudi generala Badogjht. Glavno točko Konference tvori reško vprašanje.
Trsi, H. aprita. (Izvirno poročilo.) Skupina tržaških mieijonafi-stov, bivših iredentistov, je sklenila odposlati v San Remo posebno delegacijo, ki na} bi varovala Interese italijamstva Julijske Benečije In vse/ kroge uspešno informirata o aspiracijah in težnjah italijanstva glede Jadrana. O ten vprašanjih so razpravljali včeraj na strankinem shodu, ka*
fereg* so se poleg nacifenatariOv «de-Ježiii tudi zastopniki Ral5\janfcki£i narodnih socijalistov ter ItaJiJanska JJudska stranica.
Trst, 11. aprila, davimo poročile). »L’ era trnova« Javila te Reke, ila odide v Rim odposlanstvo, ki Ima nalogo izposlovati v San Remu dovoljenje za prbklamaclfo svobodne #e$ke države.
Trat, 11. aprila. (Izvirno poročilo). D* Amaunzio odpošlje v San Remo, odnosno v Rim posebno delegacijo, katere se udeleži tudi župan Gigante in posl. Alceste de Am-brio pod pretvezo aproviaaclje) glavni namen odposlanstva pa je informirati In pritisnit) na rimsko vlado glede reškega vprašanja v sndsSn načrtov Italijanskih rešklh aspiracij.
Zopetno ujedinjenje v slov. soc. dem.
stranki.
kancelar renner proti do- |
NAVSKI FEDERACIJI.
LDU Rim, 11. amila. »Gioraale d* ltalla« priobčuje toterwtew z avstrijskim državnim kancelarjem dr.
Rennerieih, v katerem ta med drn-
gm izjavlja: Avstrijska politika je mirovna politika ta strem! za tem, da bo država lahko živela. Donavska federacija je dejansko neizvedljiva. Stara Avstro-ogrska je sestajala le la dveh držav, pa se je imela boriti 9 neizmernim! težkočami. koliko iežie bi bilo to pri petih ali šestih državah
PREMEŠČENJE MED CARINSKIM
URADN1ŠTVOM.
LDU Beograd, 10. aprila. Podpisan je ukaz, s katerim se fzpreminja stanje fn izvršnfe premestitev veli* stanie in izvršuje premestitev velike ga števila uradnikov po vseh carinarnicah v Jugoslaviji.
ZADNJI POIZKUSI,
LDU Celovec, 11. aprila. Dunajski korespondenčni urad Javlja: Da* nes dopoldne se Je na poziv celovškega župana vršilo tu ljudsko glasova?^ proti jugoslovenskim izgredom v glasovalnem pasu A nad Celovcem, kakor tud! v glasovalnem pasu B. Skupščine se Je udeležilo mnogo prebivalstva. Zborovalci so »oglasno »prejeli sklep, ki zavrača vse poskuse Jugoslovanov, vplivati s surovo silo in neizpotajivimi obljubami na koroško ljudstvo, ki zahteva takojšnjo izvedbo glasovanja in ki izraža nado, da bo rezultat ljudskega glasovanja ustvaril zopet enotno Koroško od Visokih Tor do grebena Karavank. — (To *o poslednji obupni poizkusi potapljajočih se, celovških mogotcev, ki vedo. da Jih Je ljudstvo sito, In da Jim bo * glasovanjem odbila ura za vedno. Vajeni smo celovških neresni«; 'n zavijanj'ter mimo pričakujemo ljudske odločitve.)
V nedeljo se ie vršil« »a Slovenskem dvoie, za nadalhii razvod slovenske soclialno-demok ratične skupine zelo vaz lili zborovanj. V Uub-liani, v hotelu »Tivoli« so se zbrali zastopniki, danes že zelo številnih komunističnih političnih organizacij, v Mariboru pa so se sestali gardisti sociialno-demokratične stranke starega kova.
Že takoj do razkola pred dobrim mesecem se le videlo, da bo masa stare socilatao-deniokratične stranke, skralnp nezadovoljna z življenjskimi razmerami in morda še boli nezadovoljna s politiko že davno ne več priznavanih voditeljev, zlasti ministra Kristana, prešla v komuni-stični tabor. To »e ie res zgodilo. •— Vsak uan so zapuščale Kristanove vrste nove organizacije in nove množice. Ki istan le moral uvideti, da mu le med delavstvom vsai začasno odklenkalo. Da bi rešil kar se rešiti da, le začel delovat! na zbpetpo zbližani«. »Naprei«, ki ta v prvih dneh po sccesiii mobiliziral vso težko artilie-rlio in streljal na uboge komuniste tako, kakor poprej samo v Času tik pred volitvami samo na kapitalist« In morda tuintam tudi na klerikalce, je čez noč demobiliziral ta postal zopet prijazen In spravliiv. Začela so se zaupna pogajapfe med Kristanov« cf ta komunisti.
Komunisti so bili ves ta dan živahno na delu, Prirejali so shode v vseh socilalističnili reviriih ter želi, seveda, povsod uspehe. Pod vtisom Jobov ib vesti od vseh strani so po-staiali Kristanovd vedno boli do pustlfivi. Pogajanja so uspela tako daleč, da je bHo mogoče računati z zopetno združitvijo razcepljene stranke. V ta namen Je bil sklican nedeljski shod v Mariboru. Kakor poročalo. fe na shodu res prišlo do zopetnega uJedinlenfo med »sociialno-demokratsko stranko« Jn komunistični' »delavsko-sociialističbo stranko«. Spreleta Je bila resolucija, ki odklanja ZanapreJ vsak mtaisterijali zem v stranki, povdarla načelo nepretrganega razrednega bofe ta ugotavlja, da Izstopalo slovenski zocilal-ni demokrafic Iz drnae interiracijo-nate ter pristopajo k tretji.
V primeri z mariborskim shodom stopa ljubljanski komunistični shod V ozadje. UstanoviH so sicer na njem formalno samostojno »delavsko so-cijalistično stranko«, po mariborskih sklepih pa se bo sameumevno tudi ta pridrnžtla zopet ujedtajertjn stranki, bodisi ie pod tem ali onim Ime • flom.
Kakšne bodo politične posledice tega preobrata ta kakšne bodo posle-tBee za nekatere vodHetta, nam po« kaže bližnja bodočnost.
češko
Socialistične stranke na Češkem.
Soctjabif demokrat).
Cehoslovaška delavska
socljalno demokratična stranka na Češkem temelji na programu, ki odgovarja principom, spreletim na mednarodnih zborovanjih. Kar se posebej čeških razmer tiče. »o važne resolucije, k! so bile sprejete na XII. rednem zborovanju v decembru 1. 1918., ki zahtevajo najbližjo dobo razlastitev veleposestev, rudnikov, veleta-dustrijsklh podjetij in velikih ribnikov v korist republike, ter soupravo uslužbencev tn udeležbo na dobičku pri vseh ostalih podjetjih. Resolucije zahtevajo milico mesto današnjega militarističnega ristoma ter ločitev cerkve od države.
Struanka Je kot najmočnejša Češka stranka obenem
Domače pridige Sitarjeve Jere.
ČETRTA PRIDIOA.
Sitarja so po noči Iz postelje poklical!, da bi t njegovim poroštvom Izpustili gospoda Grojzdka Iz policijske stražnice.
Pej, Sitar, saj sem vedela, da bo tako daleč prišlo! AH tl nisem tega rekla, ko si se zapisal med tiste prekrasne škrjančke? Ljudi klicati Jz postelje ob pozni url, pa za to, da bi podali poroštvo za tolpo ljudi, ki niso nikdar bolj srečni kakor takrat, kadar pripravljajo trezne budi na beraško palico! Rada bi vedela, kaj bodo sosedje mislili o tebi, če hodi policija ob dveh ponoči na vrata trkat. Samo nikar! ml ne govori, da se je temu človeku krivica godila; tale pa pač | ni možak, da bi mu bilo mogoče krivico delati. In ravno ti moraš Iti pa biti porok zanjl pobro vem, kakšen bo konec vsega tega: po* begnil bo, tl boš pa moral odriniti stotake, ibamo to mi povej, prosim te, čemu delani in se otepam, da sl prištedim en rinar, ko ti kar stotake izmotavaš za svoje prelepe škrjančke? .Litri zjutraj bos kajpada imel nahod, ker so t® pri tem vremenu vzdignili iz tople postelje; samo nikari nc misli, da ti bom stregla — jaz še ne. Niti kapljice juhe ne dobiš od mene.
:.Seveda, gotovo je, da imaš vse polno po-fev, da lahko izdaš denar — ne pa da ga mečeš preč za tolpo ponočnjakov. Pa kal boš govoril, da nisi denarja proč vrgel, a ga boš. Čisto gotovo je, da bo pobegnil; ni verjetno, da pride k obravnavi, ti pa boš potem gledal za varščino. Nikari mi ne pravi, da v takih' stvareh' ni obravnave, ker dobro vem, da je. Mora bitf, veš, že še kal več kakor samo prerekaje s stražnikom, sicer ga ne bi bili vtaknili v luknjo. Saj ne zapirajo ljudi zaradi tega. Nikol! ne, pač na bo kak rop to. *H Da more biti Ita ke*
z agrarno ta
Jiw	uMJtiratBm	mag
hujšega.«
»Ker pa sl tl dal povod zanj, bodo ljudje ie tebe Imeli za tako slabega kot Je oo. Nikari ml oe kvasi, da mu nisi mogel odreči poroštva. Pokazati bi se bil moral kot uglednega možaka, ta pustiti, da ga vtaknejo v luknjo.
»Sedaj pa. ko ljudje vedo, da sl prijatelj pijancev ta razgrajačev, se boš nobeno noč več mogel spati v svoji postelji. Kaj tebe zadene, bi blk> prav vseeno, ako ne bi še tvoja uboga žena pri tem trpela. Cela stvar pride kakopak v časnike ta tudi tvoje ime. Tudi se ue bi čudila ako prinesejo tvojo sliko, kakor po navad! store v takih slučajih. Lepa reč, še otroci bodo trpel! zbog tega. Zgoditi se zna, da sl bodo moral! še ime Izpremenitl. Nak, pa ne bom zaspala; po takem nočnem motenju lahko govorij naj zaspim. Vendar ne bom zaspala, Sitar, prav gotovo ne bom. Kaj Sc!«
»Ni dvoma,« pravi Sitar, »da je bila njena volja močna; a narava Je bila Se močnejša, ta v resnici je zaspala; to noč mi le naložila neobičajno kratko pridigo.«
PETA PRIDIOA.
Sitar fe ostal z nekim prijateljem »podal V kuhinji do pol ene ponoči pokonci.
»Slišiš, ob lepem času prihajaš spat Sitar. A‘ttu! Pa mrzel sl kakor led. Na vsak način mora vsaka ženska umreti zaradi tega, kaj?«
»Pa naj ne bi bila zaprla premoga?«
»Da bi ga ne bila, ni dvoma, da bi ta človek celo/ noč tukaj ostal. To se ve da je lahko pripeljati s seboj ljudi, Sitar — želim pa, da bi prej malo 'pomislil, kaj je za večerjo. Tisto lepo kračo bi imeli Jutri za kosilo — in zdaj je ni več. 3 tistim denarjem, kolikor ml ga daš, mi ni mogoče gospodinjiti, še posebno pa ne. če ml vlačiš noč z& nočjo celo drhal v hJŠo, tla ml prazni Jedilno shrambo.
narodne/ soeljaTIstično na vhwH. Kljub temu p<a, da Je vladna »Iranka, vendar ne prepreči, da ne bi Is njtnili lastnih vrst rastlo gibanje, ki ga so* cJJaHsttčna češkA javnost v današnji dobi nikgkor nc smatra za državi koristno.
Kakor pri na«, raste tud! čeSki-socljalnl demokraciji komunistična Jeviea Čez glavo ta v resnici vlada v tisku ta v organizacij! levica, k! hoče vzpostaviti »Čisto marksistično doktrino.«
Obzirnost ta koketfnasife z levico Je rodilo v stranki opožldjo, ki sta Jo
vodita staTA. zaslužna strankin« vo-ditelia: Modraček ta fludec.
M^draček ta Hudee sta hotela, 'da bi »stranka stopfla na nova tla svn-Jeg življenja, da bi se osvobodila upltva zastarele doktrine, prevzete i Dunaja In Berlina, da W živela z lastnim samostojnim duhom ta na
»Rada bi samo vedela, kdo b! tebi tako ra-
npvem temelju združila vse delavstvo pod svoj prapor.«
Prišel 28. oktober 1918. »In glej«, pravi Modračelt, »ljudje, ki so še nedavno temu agitirali za vojna posojila, pisali slavospeve zmagi Nemcev pri Oorllcah in v svojih časopisih! zagovarjali podmorsko vojno, so postali čez noč voditelji revolučnih radikalcev in boljševikov in z vsemi sredstvi oteškočali težko življenje jnlade republike. In velik del strankine organizacije se je postavil zd nje. To Je povzročlo razdor. Modra-ček in Hudec sta izstopila iz stare stranke in ustanovila novo stranko naprednih socijalfstov.	—e,
Rusija in svetovna revolucija. x
Dopisnik »New York Worida*/ L. Henre, se Je pred kratkim razge-varjal z glavnim upravnikom Petro--grada, komisarjem Zinovjevini. ?.!-novjev je bil prej predsednik tevp* Silnega odbora tretje intemacijonalp ta le poleg Lenjina in Trockega da- * nes v Rusiji zelo izrazita osebnost. kJ tvori z imenovanima dvema voditeljema boljševikov sovjetski trium-vlrat. Razgovor ameriškega novinarja • petrograjsktai upraviteljem Je posebno važen všted tega, ker dokazuje, da boljševiki nikakor niso opustili svojega končnega cilja, o katerem ae fe že toliko govorilo in pisalo — svetovne revolucije.
Zfnovjev ta Hene sta najprej govorila o vprašanju tretje interna-djonale In zveze narodov. Zveza narodov — fe dejal Ztaojev — fe lahka vladni aparat, nadnarodn! administrativni organ s eksekutivaml, Jegk slativniml ta sodnijskJml funkcijami, ne more pa biti kar fe tretja taternacijonala, ki fe čisto politična organizacija, zveza kv*munislov celega sveta. Intemacijonala njedlnja vse komunistične stranke, ki obstojajo v raznih državah. V tem tiči bistvena razlika med tretjo internaefe Jonalo ta zvezo narodov. In še v nečem — fe dodal Zfnovjev s cinlstl-čnfm nasmehom —: tretja intemac!-jonala Ima danes osem milijonom Slanov, zveza narodov na obstoji samo na papirju versaillske pogodbe.
Na novinarjevo vprašanje, če more evropska ali svetovna republika obstojati brez upravnega aparata, fe Zinovjev dejal: Brez uprav-
ttae na nogah. It naprej vem, kaj bo Prišlo ta tega; dekle se bo moralo vleči, ml pa dobimo/ lep rfičun od zdravnika. Ampak plačal ga boi
tl, to ri povem — zakaj jaz ga ne bcm!
»Rad bi, da bi te ne bilo več na svetu?«
»O, to pa to, lahko je reči kaj takega. Skorajda pa bi sl Jaz lahko želela kaj takega. Le tako strašno grdo mi ne kolni! Ali se ne bojiš, da se postelja ne odpre in te požre? Pa nlkaf se tako ne premetavaj. To nič ne pomaga. Ta nam ne prinese krače nazaj, pa konjaka, ki sta ' ga pognala po grlu. O dobro vem, da ne, prepričana sem, da ne. Na tega sem se šele spomnila, ko sem bila že v postelji — in da bi ne bilo tako mraz. bi me bila zopet videla, to tl povem — spomnila sem se, cele dve uri Jc ?c minulo od tega —■ da sem pustila ključ v Jedilni omari — dobro vem — po tvojem vedenju, koi si prišel v sobo — sem že lahko spoznala, vem, da sta se lotila še druge steklenice. Ali eno tolažbo pri vsem tem vendarle imal; naročil sf ml namreč poslati po najboljši konjak — prav najboljšega za onega drugega prijatelja, ki je bil minulo sredo na obisku. Ha! Ha! Ha! Pa bilo Je navadno žganje — veš, najnavadmejse lil najcenejše — in jutri, upam, bosta obadva imela
lepega mačka.
»Od cele Krače ni ostalo drugega kakor gola kost! Toliko ti tudi povem, da ne dobiš nič dragega za kosilo. Nekaj strašnega to, da bodo še otroci morali biti brez njega — ampak če imafe takega očeta, se morajo reve pač pokorit? za to.
n Vkuhane orene. m tov umi uocj : ivu i , »Malone celo kračo, pa dobrega pol litra je toliko snega! Veš, ti si pa res človek, ki taia konjaka! Pol litra konjaka in eno Kračo. E e-11 n mehko srce. ti na, ti, Sitar. Ampak svet te ne kra kra-krali-Ii-tra 	-	<
de volje dal večerjo, kedar H Jo potreboval; in prav gotovo Jo boš potreboval, ako ne tepre-meniš svojega življenja. Le nikari mi ne govori! Predobro vem, da taram prav. Najprej te bodo do kože slekM, potem se tl bodo pa smejali. Poznam »vet. Ni fes, Sitar, ne mislim slabo o vsakomur; tega le ne govori. Ampak tega vendar ne morem gledati, da bi ml na ta način žrli krače, ne da bi se vprašala, kam pa pride vse, če pojde tako naprej. Seveda, ta tiste kumare« je moral tudi hnčtH Z mojim zeljem n! mogel biti zadovoljen — nak, Sitar, ne bom zaspala. Lahko mi govoriš, da naj te pusttai zaspati, potem Ko sem morala do zdaj Čuti,«
»Zakaj pa sem čula?«
»Kako moreš vendar misliti, da bi mogla zaspati, ko sem vedela, da tl tisti človek zapija s konjakom tvoje premoženje? Saj ni bil zadovoljen s poštenim, zdravim brinjevcem. Pri moji veri, da bi tl moral biti bogat človek, Sitar. Ko Imaš tako imenitne prijatelje, W res rada vedela, kdo tebi postreže s konjakom, kadar greš z doma?«
-Toraj tako, z mojim vkuhanim zeljem ni i mogel biti zadovoljen — rada bi vedela, katera j ga bolje skuha — ampak še orehov mora dobiti. Tl si res cel bedak — veš kaj, nikar ne misli, da mi boš usta' zaprl. Sitar, no kajpak, še tega se manika, uboga ženska naj se pusti trpinčiti do smrti, pa še ust ne bi smela odpreti — ti si cel bedak — rada bi vedela, kdo b! tebi kaj takega storil - - ta naganjal sl ubogo dekle, da naj gre po vkuhane orehe. In to v taki noči! Ko
pozna kakor te jaz — pa res, mehko srce! Pošiljati ubogo dekle Iz hiše, ko sem povedala tebi ta tvojemu prijatelju —• lep divjak to, pač res da Je ubpga reva prehlajena ta da ima ozeb-
la mrmrajoč te zloge, < pravi Sitarjev rokopis, »fe zaspala!«
Stran 1.
jfOGOSLAVUA* <tne m gpma WBk
89. mv.
nega aparata seveda ne moro teh®«
jati, toda njen aparat bo osnovan na novih organizacijah, Id s® skladajo s sovjetskimi principi. Marsikaj pa se bo tudi ublažilo. Če n. pr. premaga Franclja sistem kapitalizma, se zveže g nami. Praktični temelj takega Ujedinjenla pa se danes še ne dajo določiti.
Program tretje toternaettonate Je svetovna revolucija. To glavno nalogo se mora skušati Izpolniti z legalnimi in nelegalnimi sredstvi Sovjetska vlada se sicer lahko odreče temu cilju, ne more se mu pa odpovedati, tretji ipternadjonali, kajti vso njeno propagando zajema iz tega vrela. — Tako je rekel Zimovjev.
Petrograd Je poln komunistov, k! prihajajo vsak dan k Zinovjevu po pojasnila in direktive za propagando komunističnih idej. Tekom sedmih tednov, .id sem Jih preživel v Moskvi — prav;! novinar — so prihajali tja komunisti Iz Zedinjenih držav, iz Nemčije, Madžarske, Avstrije, Švice, Skandinavije, Romunije, Bolgarije, Italije, Kine, Japon- ■ ske. Indije, Afganistana in iz pokra- ‘ sat Male Azije. OČividno se zanimajo za komunizem v najneznatnejšl meri Francozi in Angleži, ki Imajo svoje koristi v tem, da se to gibanja čimbolj zatre.	,
Dve vesni*
Radost razcvetajoče spomladi prihaja v deželo. Maščevali se bomo za vojne strahove petih izgubljenih .vesen in končno svobodni in samosvoji dali polnega duška življenja in hrepenenja prekipevajoči radosti. Kaj draginja, kaj valuta In kaj vse strankarske muhe? Veselje bo zavriskalo v sleherni duši, pela bo -zemlja, vsa Slovenija bo kakor edina simfonična pesem. Prihaja čas vrtnih veselic, nedeljskih in večernih sprehodov, gorskih izletov,. venčkov in plesov, sokolskih, pevskih in čitahuških prireditev, skratka In konltretno izraženo, mnogostomili-Jonski denarni prqmet sta račun mladosti ln lepih spominov na nekdanje lepo mladosti.
Ampak, ampak — tam onstran demarkačne črte bo legala na pomladno veselje senca karabinjerskih bajonetov, tam bo tlačila polet raz-iskvenih misli težka mora tujega go-spodstva. Skrb za bližnjo bodočnost bo vodila radost za tresočo se rdlco in krog in krog bodo zadevali naši podjarmljeni bratje na ovire in same ovire: In zahrepeneli bodo tembolj po zlati svobodi in tem krčevitejše se bo stisnila marsikatera pest v srdu m pričakovanju.
Se bo li spomnil srečnejši brat na potih »pomladnega vstajenja manj srečnega brata ob Soči ln Jadranu? ln sc bo li spomnil morda tudi silne rokc-zaščltnice neosvobojenega Jugoslovanstva, »Jugoslovanske Matice« ta posluhnil glasu svoje narodne dolžnosti, prispeti pri čaši vinca rumena da postane roka-zaščitnica Čim dalje silnejša, da hrani In brani slovensko posest pred 2000 letno grabežljivostjo? Omahne H ta roka vsled naše brezbrižnosti, tedaj nismo vredni svobode, temveč smo rojeni sužnji, izpuščeni po slučajni milosti Zgodovine za kratek sprehod is tisočletne podaniške ječe.
Ne zameri, čitatelj, tega migljaja 2 rodoljubnim kolom, temveč spomni se rajši na svetopisemsko vdovo ht njen groš.	P.	P.
Vzdramite se!
i?i težkih razmerah živimo In le telil se nam bližalo. To nam Jasno priča zadnja anketa proti draginji, ki Je dosegla ravno nasprotno, kar !e hotela. Mesto, da bi res znižala cene, ie iste Ic povišala, tako da bomo plačevali mleko a K 7. — Zvišala le nadalje cene surovim kožam od K 18 na K 34. vsled česar bodo poskočile cene usntu itd.
Vsi stanovi razumevalo položaj časa ln se s strahom obračajo v bodočnost ln skušalo odpomoči svojemu položaju, le zasebni uradnik brezskrbno živi. kakor, da se mu najboli-še godi hi da se mu v bodočnosti svita še lepše življenje.
Delavec sa zaveda svojega stanu in čuti potrebo do zboiišaniu svojega položaja. Ve pa tudi, da je sam preslab. prešibak, da bi odoomogel svojim težnjam, in ie uverien, da Ie »motreno-vzajemno delo ga moro dvigniti, da le v organizaciji ja rešitev.
In zasebni uradnik? On se ue zaveda svojega stanu, oa ne čuti. da ie uradnik sodelavec svojega šefa. in ne nieeov hlapec, ki nai se zadovolji le z drobtinami, ki padalo od bogato naložene mize njegovega šefa. Obenem pa poželjivo gleda na mesto, ki mu pristala, a nima moči. da bi se dvignil in ga zasedel in tudi se ne poorime pomoči, ki »e mu v dosego cilja nudi.
To ie žalosten ooiaV med zasebnim uradništvom ht slabo spričevalo o Inteligenci, na katero se marsikdo le prerad sklicule.
Pomoč, ki se mu nudi. Je ravno organizacija, in ker organizacije ne noimule. ne umeva, mu tudi ne more koristiti in ga tudi ne iuore voditi do uspehov, kakor tih pričakuje. Zakaj? Ker ie organiziran ie slučajno, ker organizacija obstala ia »e zaveda, da nudi organizacija pravice, da pa nalaga tudi dolžnosti inu ne gre v glavo. Misli, da ie » plačilom članarine zadostil vsem dolžnostim, kakor pri automatu, ko se vrže novec, pa se pokaže čudo. a samo tisto ln vedno le isto, dokler se vsebina ne porabi, automat sam pa izrabi iu slednjič pokvari. A organizacija ni avtomat; ona le živo drevo, ki potrebuje skrbne vsestranske gojitve.
Da oa spoznamo, kako ie treba goliti organizacijo, ie treba predvsem stanovske zavesti, ki tvori podlago pojmovani u iu umevanju organizacije. Ne smemo iskati v društvu samo svolih osebnih koristi iri pravic, izpolnufmo tudi dolžnosti, ki izviralo ravno iz pravic, ki iih od društva zahtevamo. Ena prvih in glavnih dolžnosti le prihalanie na sestanke. zborovanja Itd., s katerimi so nam audi prilika, da sc pora/govorimo o svoiem ppložahi. o svoith težnjah. storilno sklece it; damo odboru smernico za njih Izpeljavo. Nadalje nal ne mislimo, da te smno odbor dru* štvo. da lc odbor le dolžan delati. Ne! Vsak posamezni član je dolžan delati oo svolih močeh, zmožnostih in razpolaganju prostega Časa. Vsi za enega In eden xa vse!
Vzdramite se, dokler le še čas! Gojite med sabo stanovsko zavest, strnite se v močno falango In nastopite pot resnega dela. — Uradnik.
liiSjilir
VSEM. KI IMAJO KAJ PODPORB
OD SORODSTVA IZ AMERIKE.
Ljubljančan, ki le prejel zasebno pismo od gospoda Walterla Predo-vicha (Vladimirja Predoviča). trgovca. Pueblo. država Kolorado, nam stavila Iz tega pisma na razpolago sledeče vrstice. ki naj bi iih ponatisnili vsi Usti no naši državi;
»Kakor hitro sem se (iz Jugoslavije) vrnil na to stran ln izpoznat, odkod! Je prišlo vse, kar se tiče obleke, čevljev Itd. — mislim namreč vi soke cene — sem nemudoma opozoril naše Hudi, nad pošiliaio svojim dragim v domovino dolarje, ne pa zabofev z blagom, za katero morajo plačati trojno ta četverno ceno. Prilagam Vain prepis pisma, ki sem ga poslal vsem SHS časnikom v Ameriki. Večina njih Je stvar prevedla (pismo je namreč angleško) in je natisnila. Želel bi, da bj tudi Vi to kopijo prevedli iu gledali, da doseže pozornost pri čim Širšem delu vašega SHS časnikarstva. Prosim, dodal še tole: Od časa. ko le »Jugo-slav Relief« pričela agitirati ln zbirati zabote. le krona od 16 K za eu dolar padla na 75 ali 100 za 1 dolar. (Op. danes žalibog že tudi to ni več res1) Pa tudi cena za karsibodi v Amerik! ie »zbezlala. kakor kravo*. Cevlii. ki sem lih prodaial v svoji trgovini pred dvemi leti po 4 do 5 dolarjev. se danes prodajalo oo 10. 12 in 15 dolarjev par. Kakšne vrste čevliev torel bi sc tukaj moglo prodajati po 1000 do 1200 K? V Ljubljani sem kupil (t. i, leseni 1919) površnik za 18 dolarjev 50 centov amerikanskega denarja. (Op.: V našem je to bilo 1100 kro). v Ameriki bi pa enakega ne dobil izpod 65 dolarjev. Dve tretjini vse volnene obleke prihajata v Amerika Iz Anglije in Škotske. Zakaj torel nal bi naši Izseljenci tukaj plačevali šestim vmesnim mešetariem njihov profit pri lel obleki, ko moralo pošiljati svolim v Jugoslavijo dolarje in ima dolar, izmenjan (seveda v Jugosla vlji) toliko kupne mod, kakor 3 do 4 dcdaiii na naši strani? Zaboj, napolni en s Čpvlli. oblačilom itd. utegne v Ameriki veljati 250 do 400 dolarjev - - zdaj si na predstavite, koliko kron more človek dobiti v Ljubljani za to vsoto ln koliko blaga t Opozorite ljudstvo v Jugoslaviji potom svojega časnikarstva, nat oifie svojim sorodnikom In prijateljem v Ameriki, nal pošiljajo namesto zabo Ja do toliko dolariev. kolikor bi iih zaboi veljal Pustite Hm. da prihranijo iovortiino alf ekspresno pristojbino. ki bi io morali plačati za vsaki funt. Čutim za svojo rodno zemljo in pri srcu ml ie. in želim, da bi se li godilo dobro!«
V pismu, ki ga te Dosfel g. Pre-dovich atnerikanskim slovenskim listom. so bistveno enaka opozorila. Navajamo iz niega le še sledeča tz-gleda: »V Zagrebu sem za vsoto, ki odgovarja 90 centom (torel niti za I dolar) amerikanskim. kuoil par rokavic iz kozličevega usula; enake bi v Ameriki veljate 3 do 4 dolarie. Par čevljev veBa v Ameriki danes 8 do 15 dolarjev; za to v»oto. izmenjano v krone, se na »oni strani« dobi dva do štiri pare dobro naoravllenih čevljev.«
Zahtevajte Jugoslavijo• v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
Beležke.
SLS m ne odreče Refcl pod nobenim pogojem.
Protestni skupščini v Zagrebu Jo bila odposlana nastopna brzojavka;
Današnji protest hrvatske centrale bodi tudi tolmač Istega mišljenja in protesta cele Slovenije. Nikdar ne bomo priznali v nasprotju s nacionalnim principom usHJenih nam državnih gramlc. Prenesli smo mnogo žrtev pohlepnosti sosednega Imperializma. inkarnacije naše gospodarske svobode, naše Reke, pa pod nobenim pogojem ne bomo žrtvovali, naj pride karkoli hoče. Ljubljana, 11. aprila 1920, Za Slovensko ljudsko stranko:
Boguntil Remec j za Slov. krščanski sodjalno zvezo: profesor Mazovecf za Slov. Stražo: dr. Marko Natlačen. — Zapomnil! sl bomo!
Proti popuščanju v Jadranskem vprašanju.
Načelstvo Slovenskega dela J DS Je sprejelo na svoji seji 8. t. m. resolucijo. v kateri protestira proti vsakemu popuščanju v vprašanju zar padne meje, zlasti glede Reke. Resolucija poudarja, da zahteva ogromna večina našega naroda brez razlike plemen in stanov, da ostanemo v reškem vprašanju trdno na stal!-: šču odklonitve vsakega kompromisa in svari odločujoče činltelje, naj se borijo za Reko.
Jugoslavija.
D'Annimz!o Izganja Časnikarja Trst, 11. aprila (izv. por.) Na ukaz D’Annunzleve komande mesta je zgnan iz reškega ozemlja novinar socialist Pietro Bell!. Vzrok: poročila o zadji stavki reškega delavstva iti propaganda proti d’Armunzlevemu režimu. -*
Jadransko vprašanje v San Remu.
LDU Beograd, 10. aprila. Rimski dopisnik »Politike« javlja: Snočnjo vest iz Londona, ki poluradno potrjuje, da se bo v San Remu posvetila vsa pozornost rešitvi Jadranskega vprašanja, so vsi krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. IJstl poročajo, da bo jadransko vprašanje rešeno na tej konferenci. Kakor se splošno sodi, bo kofereaica trajala samo pet dni, to je od 19. do 24. aprila. Ne samo rz kratke dobe zasedanja konference, marveč tudi iz drugih okol-nostl se more sklepati, da zadovoljnost Italijanov nikakor ni utemeljena in da bodo zavezniki odpotovali iz San Rema ter pustili Jadransko Vprašanje na oni točki, kakor na konferencah v Londonu in Parizu. Načelnik pisarne ministr. predsednika te že pred tednom odpotoval v San Remo, da pripravi vse potrebno za blvanjo i« delovanje delegatov. Za jugoslovensko delegacijo so pri-pravii,ena stanovanja v hotelu Regina. Ministrskega predsednika Nit-tlja bosta spremljala minister za zu-
nanje posle Scialoja ta državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari contc Sforza, o katerem v Italiji sodijo, da je med diplomati najboljši poznavatelj razmer v Jugoslaviji. Sforza jc bil tudi zastopnik Italije pri naši vladi na Krfu.
Večne kolobocije vlade. —
LDU Beograd, 10. »Beogradski dnevnik« doznava, da te minister za trgovino v sporazumu z ministrom za prehrano stavil ministrskemu svetu predlog, naj se uvede svobodo’ izvoz Jajc In vseh mlečnih proizvodov.
LDU Beograd, 10. Včeraj ob 18. Je bil ministrski svet, k| se je bavil z
ureditvijo trgovine v notranjosti kraljestva ta z inozemstvom.
Dva generala — vojna zločinca LDU Dunaj, 12. Komisija za preiskavo kršitev dolžnosti za vojne se bavi z obtožbo proti generalom« Lutgendorfu fen Ljubičlču, ki sta na ruski in srbski fronti dala ustreliti vojne ujetnike, ki so se branili delati v strelskih jarkih, ker bi postopali zoper svoje sodeželane.
Patrljotizeiu v praksi.
LDU Beograd, 10. aprila. Mini-»tvo za narodno zdravstvo objavlja seznam zdravnikov, iz katerega te razvidno, da sta v Beogradu 102 zdravnika, dočim v Start Srbiji in Makedoniji ni niti enega.
Razna poročila.
italijanska »poinoč« Avstriji,
LDU Rim, 12. Pri posvetovanjih o prehranjevalnem vprašanju med italijanskimi ministri in avstrijskim državnim kancelarjem dr. Rennerjeni, so Italijani obstali, da bodo dobavljali Avstriji iz Trsta in Benetk, kakor tudi Iz Milana moko, pod pogojem, da dobe iz Amerike žita.
Dlrlania nemških komunistov.
LDU Plauen. li. V soboto zvečer le prišlo tu do resnih izgredov Hoel-zeve rdeče garde. Tolne so se valile po mestu ln plenile. Neki oddelek le udrl v kavarno »Frcemel« fen pobral gostom denar. Posestnika neke restavracije. ki se ie branil izročiti 10 000 mark. Je odpeljala tolpa s se bol. vendar pa ca le rešila pozneje množica na cesti. Razbojniki so vdrli tudi v več zasebnih hiš. Se ponoči so rdeči gardisti zapustili vojašnico in kolodvor ter se odpeljali proti Falkenstelnu, pri čemer so vlekli s seboj talce. V mestu Plauen le po odhodu rdeče garde nastopil
mir. Cele državne hrambe doslej še niso prispele.
LDU Falkenstein, 11. Ob vesta da se bližalo čete državne hramba, so začete delovati Hodzova požigai-na povelinništva, ki so zapalila pet vil. Okoli tretje ure zjutraj je bilo mesto podobno ognjenemu morju. Na dvorišču sodišča ie dal Hoelz sežgati orodie. ki so ga bili odvzeli prebivalstvu. Okrog četrte ure zju-traj so zapustili Hoelz in niegovi pristaši na desetih avtomobilih mesto i se odpeljali proti saksonsko-češki meji. Talce so izpustili.
Prisrčna avdiieuca dr. Rennerja pri papežu.
LDU Rim, 12. Avdijenca avstrijskega državnega kancelarja dr. Reu-nerja pri papežu ie imela zelo prisrčen značaj. Papež je kazal živahno zanimanje za gospodarske in politična razmere v avstrijski republiki, izrazil je svoje sočutje nad bedo avstrijskega prebivalstva in je izročil kance-iarju v ta namen ček za milijon Ur.
Tež kode mlade Jugoslavije.
(Dalje.)
Kakor je ponekod ta kompromisna ureditev nepopularna ta kakor so ž njo nezadovoljni preveč radikalni zagovorniki dinarja ta preveč radikalni zagovorniki krone, tako izcleda da se le razven nekaterili bančnih krogov prebivalstvo vendarle zadovoljilo s to ureditvijo, ker {e vkljub izrabljanju te reforme za strankarske namene jasno, da omogoča ta ureditev kroni pristop na zu-nanii trg in da istočasno ščiti dinar. Seveda zamenjava denarja po Vel-kovičevem načrtu nikakor ne za, ldjučuje valutne reforme, marveč jo šele pričenja. Predvsem Jo je treba dosledno Izvesti in potegniti stari srbski dinar popolnoma iz prometa ravno tako kakor krono. Nadalje manjka še važna določba, koliko znaša naivišia dopuščena svota noyolzdanih hovčanic In da ne »me sme skupna svota vseh doseda! na pašem teritoriiu krožečih kron in d! narjev biti prekoračena; končno Je 'treba nemudoma izdati določbo, da mora vsa zunanja trgovina temeljfti na naši valuti in da se tevaž« ta«
ključno samo za naš ta ne za tuj denar. V to s vrbo Je treba že obstoječo devizno centralo reorganizirati ta Jei dati nov pravilnik ter ekspoziture za oni del trgovine, ki se steka v zapadnih trgovskih mestih. Končno je državno nadzorstvo nad cenami in nakupovalno in konzumno organizacijo treba prenesti na Beograd, kler večina teh naredb še ni Izdana. Z drugimi besedami, kar Je doslej dobrega izvedeno v tej stroki socljatao-političnega pritiska državne oblasti na izrastke svobodne trogvlne cen, se mora centralizirati in ta zapada prenesti v središče ta ca iztok države. Z Izvedbo teh demokratskih zahtev dobi kompromisna valutna reforma šele pravo vrednost In oni temelj, s katerega je potem mogoča uspešna valutna politika napram Inozemstvu.
Od socijalnopolttičnih' ukrepov k! so se izvršili v prostem letu, Je treba omeniti tudi oblačilno akcijo za revne sloje ta ostri pritisk demokratov na finančnega ministra, da preskrbi potrebna denarna sredstva.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Naš parlament.
Regentov manifest z dne 6. faaiu-aria 1919. le za nliffl podpisalo tudi prvo ministrstvo Jugoslavije.
Podpisani so ministrski predsednik Stojan M. Protlč, obenem kot zastopnik v Parizu se nahajajočega ministra za zunanle zadeve A. Trumbiča; predsednikov namestnik dr. A. Korošec; minister pravosodja Marko Trifkovič. trgovine ln industrije Stojan D. Rlbarac, prosvete Ljubomir M. Davidovi^ prometa Velislav M. Vulovič, Javnih del Miloš Kapetanovič. notraniih zadev Svetozar Pribičevič. financ dr. Momčilo Nlnčlč; pošte ta brzojava dr. Edo Lukič: voiske in mornarice general Mihailo Rašič, nolledelstva dr. Živko Petričič, verouka dr. Tugomer Alau-povič, prehrane in obnove zemlje Miloje Jovanovič, socifalne politike Vitomir Korač, za šume in rude dr. Mehmed Spaho, za pripravo ustavo-tvorne skupščine ta izjedndačenje zakonov dr. Albert Kramer, za narodno zdravje dr. Uroš KrulJ ta bre* portfelja Miloslav Rajčevič.
To ministrstvo bilo Je koncentracijsko, sestavljeno te vseh’ strank, na podlagi dogovora. Formalno Je bflo parlamentarno ministrstvo, izšlo Je začasnega narodnega predstavni-
štva, ki pa ni Izšlo iz nikakršnh volitev, marveč Je sestavljeno tetotako kakor ministrstvo iz sporazuma strank. Vsaka stranka te nominirala na podlagi tega sporazuma določeno število svojih zastopnikov. Nad 90 odstotkov teh zastopnikov »o bili že pred vojno izvoljeni poslanci, deloma v srbski ali črnogorski skupščini, avstrijskem ali ogrskem državnem zboru, hrvatskem in bosanskem saboru tdl dalmatinskem, istrskem, go-riškem, štajerskem ta kranjskem deželnem zboru ter tržaškem mestnem svetu.
Začasno narodno predstavništvo šteje 296 članov, k! se razdele približno tako, da pride po en poslanec na približno 40.000 duš.
Po »podedovanih« državnih in deželnih mejah pripade: na bivšo kraljevino Srbijo, vštevši Macedo-nljo 108 poslancev, Črno goro 12. vojvodino (deli Bačke, Baranje In Banata) 30, kraljevino Hrvatsko ln Slavonijo z Medftmurjem 62, krono-vino Dalmacijo 16, »Relchslande« Bosno ta Hercegovino 32, kronovino Istro 3, mesto Reka 1, Slovenija (bivša vojvodina Kranjska, slovenski del bivše vojvodine Koroške, slovenski del bivše vojvodine Štajerske, slovenski del bivše mejne grofije Oo-riškcHCteajačeiiifefc mstto lErat ta
slovensko Prekmurje, skupaj torej 296 poslancev.
Po strankini pripadnosti se je d trhlo narodno predstavništvo 'izprva na silno pisano množico raznih strančic. Bile so tu srbska radikalna stranka (zu vse i>okrajine), srbski radikalni disidenti, srbska som ostal-na stranka al! mladoradikald, napredna stranlra ali liberalci, nacljons li stična stranka, hrvatsko - srbska koalicija, hrvatska napredna stranka, hrvatska Starčevlčeva stranka prava, hrvatska seljačka stranka, Bunjevci, bosanska narodna zajednl-ca (hrvatska), dalmatinska hrvatsko srbska narodna stranka, bosanski naprednjaki, hrvatska stanka prava, Črnogorci. Macedoncl, muslimanska nar. stranka, muslimanska napredna stranka, Jugoslovanska demokratska stranka, vseslovenska ljudska stran« ka, slovensko politično društvo »Edinost«, jugoslovanska soc! jalno-demokratska stranka, srbska socijalno demokratska stranka, hrvatska socl-alno-demokratska stranka, srbski komunisti, srb. republikanci ta posl. izven strank. Potem se le razcepila 5« koal tena z izstopom nekaterih Članov, in končno so med Srbi gg. Rlbarac, Trifkovič ta Pavlovič tvorili poleg poslancev Izven strank svojo sku* trtno. Isto opazujemo med soc Balisti.
89. Slev.
ra opm im
Stran SL
Dnevne vestf.
s;<W
L» Dr. Brejčeva vlada In cone. Prejeli smo: dr, Brejčeva vlada tA pod vzela doslej — razen ankete zoper draginjo — nobenega koraka, da bi omejila naraščanje oen, ki so šle v zadnjih dveh mesecih tako visoko navzgor, da je vsled tega ogrožena eksistenca celih stanov. Od Brejčeve vlade ire pričakuje nihče čudežev. Zahtevati pa bi se smelo, da ta vlada vsaj nekoliko nadzira naše gospodarsko življenje. Ker tega ne stori, lahko vidiš od dneva do dneva, kako izginjajo cene Iz izložb in trgovine. S tem pa se draginja samo podpira. Vprašamo torej: ali se bo sedanja deželna vlada vsaj nekoliko zganila in odredila, da morajo imeti vsi v trgovinah izloženf predmeti točno označene cene? ... Pričakujemo, da se to zgodi, sicer bomo morali smatrati, da Je anketa zoper draginjo samo pesek v oči Izmozganemu ljudstvu. — Prizadeti.
— Slovenski javnosti! Svesti sl velikih dolžnosti napram obmejnim bratom, ki so sicer skupno z nami vadobili politično svobodo, a trpe še danes pod uplivom večstoletnega kulturnega robsiva, smo si celjski akademiki takoj po prevratu vspo-stavili nalog, približati si to naše brate In tako vsaj deloma popraviti to, kar jc nad njimi zakrivil tujec. Zanesti hočemo med nje domači duh in to pred vsem potom knjige fn predavani. S pičlimi sredstvi, katera so nam bila na razpolago, smo ustanovili tekom nekaj mesecev troje ljudskih’ knjižnic, fn to v Labodu, Velikovcu f,n Železni kaplji. Da naše za-početo delo uspešno nadaljujemo, smo izdali v ta namen narodni kolek. katerega vsem, ki jim leži usoda 'obmejnega naroda na srcu. najtopleje priporočamo. Naročila naj se blagovolijo poslati na: Zoran Lužnik, tehnik, Ljubljana, Gosposka ulica 10. TI. nadstr.
*— Nove zahtevo je stavilo društvo državnih uslužbencev deželni vladi za Slovenijo. Zahteva se. da se odnravi diferenciranje draglnfsMfj doklad na eni strani, na drugi stran! povišek službenih prejemkov, fn sicer od 40 do 75 odstotkov po činov« iiIH razredih. Preračunjeno fe. da le za uradniško družino, brotečo tri osebe, eksistenčni minimum 2050 K mesečno in to te za hrano ln knr-iavo. _	.	■
— Posebna sodišča proti verfž-nikom. V ministrstvu za notranje stvari se prinravlia predlog zn ministrstvo pravde, da nai se izdela na-črkzakona o osnovani« posebnih sodišč prve in druge sfconnte. Tvorih bi Uh en sodnik fn 4 porotniki. prf kaza li vih delan Uh. za katera te določena zauorna kazen nad pet let, pa 3 sodniki in 4 norotnlkf .
,, 7akA.f se smetema srbskih bančnih dtenriev? Odkar ?e med srbskim bančnim fo »a,Šim državnim kronskim dinarjem odpravljena kurz-
mcicM# se trcrrvvci 5n lw?Jce bra-nito snrelemati srbski bančni dinar v plačilo. Dolžnost finančne uorave bf zato bila. da Izda naredijo glede zamenjave tega dinarja, da ne bodo potem liudfe s srbskim bančnim dinarjem v ženu — na cesti.
—■ Škofovska konferenca se vrši te ‘dnf v Zagrebu. Udeležujeta se med drugimi knezoškof dr. Jeglič Jz Ltab-llane In dr. Napotnik iz Maribora. Konferenca razpravlja vprašanje novega konkodata med Rimom fn Jugoslavijo.	\
— Družine, katerih očeiie 'so padli na bojiščih’ kot iflfforinv.on-ste dobro-volief, naj se Javijo tako! društvu Jo-goslovanskili dobro voljcev, Kolodvorska ulica 3. Ljubljana, z navedbo svolcva gmotnega stanja ih Števno nskrb!lenih' otrnk.
— šef oddelka ministrstva trg®*' Vine > i Industrije sekclteki svetnik dr. R. Mam, ta teden ne sprejema Strank, ker Je službeno odsoten v Beogradu.
..„Cun ScKrufdi-Zabferow. Na
Pravdnika je višje / . ‘ _t e zvišalo nemškemu aristokratu Fr Schmidt-Zabterowu kazen od petih dni na tteset dni strogega zauora. ker 'ie razžali! ingoslo-vetiskera vojaka.
LiubHana.
*= Naš praški poslanik v LJuB« Naš poslanik v Pragi, g. minl-, er Hribar, Je dospel včeraj v bJubUano iz Beograda. V Prago se vriie šele čez neka! tednov.
=* JorJdična fakulteta IhibUansk© ."“verze se otvori v četrtek 15. apri-vuj ,1 dopoldne s predavanjem gkana te fakultete prof. dr. Leonida vitamlca o »pravu ih revoluciji«. To Pfedavanie. ki sc vrši v bfvšf ’ de-
želnazborskt zbaratd, Je faIVtta, Redna predavanja na Juridlčnl fakulteti ee pričnejo za vse semestre v pon-deljek dne 19. aprila,
= Dijaški transport na Cefaoslo-vaško odide dne 14. aprila ob 4, url zjutraj z Južnega kolodvora. Priklopi se osebnemu vlaku na Dunaj. Ukr-cavanje Je možno že zvečer pred odhodom vlaka za kolege, ki hočejo prenočiti v vagonih, — Slovenska dijaška zadruga v Pragi,
=c Kriza v opernem gledališču. Vsi člani opere in operete ter vsi uslužbenci opernega gledališča so odpuščeni. Vsi so prejeli obvestilo direktoria. v katerem jim naznanja, da je nadaijne delovanje opernega gledališča vsied stavke onemogočeno, da se zaključuje sezona ln da so pogodbe vseh nasfavljencev opernega in operetnega gledališča razveljavljate. O tem se je obvestilo tudi poverjeništvo za uk in bogočastje,
— Uprava gledališča bo pa skušala otvoriti čin* preje novo sezono ter sklenila stopiti v pogajanja s člani, Id bi reflektirali na sodelovanje.
sr Dimnikarska dela y Ljubljani. Pred kratkim’ so naznanili ljubljanski cffmmlkaTfi po listih, da bodo pričeli s L aprilom 1920 z delom po okrajih. Mestni magistra! kot obrtna oblast razglaša uradno, da je sicer instrukcijsko postopanje s’ prošnjo dimnikarske zadruge, zadevajoč razdelitev mesta v dimnikarske okraje, v tira, da pa do danes, tozadevno Še ni ničesar definitivnega ukretije-noga fn da Je vsaka samolastna iz-prememba veljavega dimnikarskega reda od strani dlmnilrarjcv nedopustna. Ljubljana tvori stejicoprej eden sam dimnikarski okraj In vsak hišni gospodar Ima slelkoprel pravico. izbrati sl Izmed dimnikarjev stabllranih v mestu, poljubnega dimnikarja. Tozadevna natančnejša pojasnila Je dobit! po potrebi na magistratu.
=* Za pogorolce v Predtrgu pri Radovljici. V Ljubljani Je poverjen mestni magistrat, da nabira mite darov© v ta namen. Darovalce prosimo, da oddalo svoj darove pri mestni blagajni.
= Člani in čtantee :>Dm5iva zasebnega nradnlštvH Slovenije * se vabilo na red«! občni zbor krajevne skupin© Ljubljana, ki se vrši v sredo 14. t. m. ob po! 8. ur! zvečer v verandi hotela »Union«! Točna udeležba dolžnost! Odbor.	k
— t Lovro Demšar. Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja tem potom žalostno vest, da je nje ga zvesti član. bivši tajnik g. Lovro Demšar, vodja tržne straže, včeraj
11.	t. m. premili id in se vrši pogreb danes, dne 13. t m. ob pol 4. url popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče na Viču. — K mnoge. -broiui udeležbi vabi Odbor. k.
= Na trcu se prodajajo med drugim cvetiem tudi češnjeve veiice. Ce se bo že sedal vse oklestilo in potrgalo. ne bo čuda. če bo do lunila vsaka češnla posebej stala 1 krono, oziroma do takrat že 1 dinar, tako da sc bo uresničila prišlo vica: »Sv. Vid
— češ en! sit« — mi navadni z.em liani pa ne!
=» Prodaja zaplenjenih konj. V četrtek dne 15. aprila se vrši ob 3. uri popoldan na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora v Ljubljani javna dražim konj.
== Mož v Ljubljanici. Ko grem v soboto ob pol 1. popclnoči mimo ju-bilejskega mostu proti domu, tujem od daleč vpitje na pomoč, policaj, rešite me, nc morem več! Itd. Zdelo se mi Je. da leži kak pijanec kje ob cesti. Naposled sem' konstatiral, da prihaja vpitje te Ljubljanice, nasproti hiše sv. Petra nasipa 65. Mož Je stal v vocft, iz katere Je gledala glava in ramena. Ko sem ga vprašal, »kako ste notri zašli«, me je jezno nahrulil: to Je postransko, v vodi sem in me ve potegnite«. Prokliujal je Ljubljančane, ki mu ne pridejo na pomeč, .dasi že pol ure vpije. Hitro sem škodi po stražnika in potegnili smo ga
— med tem se je nabralo več ljudi
— z vrvjo iz vode. Imena ni povedal Starost med 50 ki 60 let. Oblečen je bil dobro. Tudi nisem mogel dognati, ali je padel v vodo vsled pijanosti, zakaj mogoče Je, da se Je streznil v vodi. Pozneje je dejal, da le hotel it! na stran In je štrbuknil v Ljubljanice* Stražnik ga je spremil domov. Prava sreča, da se mu ni sicer nič zgodilo. Lahko bi bil zadel ob kako skalo ali pilot, ker «na&a višina več metrov. N© vem, kaj naj porečem, da se nikomur ne zamerim: AH naj svarim pred alkoholom, ali pa naj apeliram na Ivana Sobice, da <M napraviti ograjo. Sicer pa 5! za pijance najbrž® tn«0 ograjfc* o*č n«
pomagala, kes bi potem! trna mat štrbimkniU«, kjer je AL
=5 Povožena je bila v soboto do-pridne na Emonski cesti gluhonema Josipina Trebta. Neprevidni voznik je bil hlapec Ivan Hegler. ki služi pri Klemencu na Sv. Petra cesti. Pooe-srečenko. ki ima bale zdrobljeno nogo, le prepelial neki avto na trnovsko stražnico, odkoder so fo odpeljali v deželno bolnico.
ra Nedeljski pretepi. Y nedelja zvečer se le vršilo več pretepov. Med drugimi so so pretepli fantje v neki gostilni na Tržaški cesti, kjer so plesali. Pretep ie končal na ta način, da so pretepači razbili 8 šip ki napravili gostilničarki občutno škodo. Storilcev varnostna oblast še ni izsledila. — V Križevniški ulici sta merila svoio moč dva kleparska pomočnika. Tudi ta pretep ni potekel brez škode na steklu. Ptiča so spravili tja. kamor spadata.
= Izgubljena listnica. V nedeljo zvečer je bila zgubljena Ustnica z približno 2500 K. Pošteni najditelj se naproša, da isto izroči proti nagradi na komandi mesta, Dunajska cesta, Bavarski dvor.
ra Potrjulerao da notice »Oble gante v Kontašni ulici« v št. 88. »Jugoslavije« ni napisa! g. Saksid* ah kak član njegove rodbino,
Maribor.
Zlet v Maribor priredi jugioelo-vensko Sokolstvo dne 29. avgusta letos, drugi dan 30, pa Je skupščina delegatov vseli v Savezu SHS včlanjenih sokolskih žup. Priprave so že v polnem del«. V Mariboru se Je osnoval zlneti odbor, ki Ima svojo prvo sejo v torek. 13. t. m. ob 8. nrl j zvečer v Narodnem domu. Odbor , Sokola v Mariboru prosil, da se bratje in sestre, ki se zanimajo za našo sokolsko stvar in imajo veselje do dela tudi udeleže te seje. *
Vprašanje porodniškega oddelka jta naši bolnici postala vedno nujnejše. Vsf drugi oddelki so že osnovani. dočlm še vedno pogrešamo oddelek za ženske bolezni ln porodništvo, četudi se jc od naše strani že ponovno stavila splošna zahteva po ustaaioviivi tega prepotrebnega oddelka. Naše žene. in sestre si hodijo Iskat zdravja v nemško Avstrijo, zlasti v bolnice v Gradcu, kajti v Mariboru fungira ta oddelek te kot neznaten postranski privesek dragega oddelka, kar nikakor ne odgovarja dejanskim potrebam In zahtevi prebivalstva. Upamo, da nam ne bo treba še večkrat opozarjati pristojne oblasti na to važno vprašanje.
Kolektivna pogodba med gremt-jeni trgovcev in trgovskimi nastavljene! se je sklenila. O podrobnostih bomo še poročali.
Podjetnik?, trgovci ln obrtniki se poživljajo, da rezervirajo v svojih obratih primemo število mest našim invalidom. Prosta mesta naj »e blagovolijo prijaviti magistralnemu vojaškemu uradu (Rotovški trg, 5), kf vodi tozadevno evidenco.
Mestna premogovna kom sija so nahaja od 10. aprila 1920 dalje m Koroški cesti št. 1, 2. nadsfropf©,-soba št. 6, ne pa kakor je bilo pomotoma objavljeno na Rotovškem trgu št, 6. Uradni dnevi za strank® so Izključno samo v pemdeljek, sredo in petek, vsakokrat od 8. do
12.	ure.
Restavracijo v Narodnem domu je Prevzel z začetkom tega meseca g. Hinko Kosič, dolgoletni restavrator v Trstu,
Ce^e.
Komorni večer se vrši 17. aprila ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Nastopijo koncertna pevka gospa prof. Druzovičev-a, klavir ni virtuoz Frisch, violinski virtuoz Sleis, solo-plesale-e Pečnik in 5 in 6-letni plesaki Božica in Zlatica Markač. Večer obeta lep užitek. Predprodaja vstopnic pri gospe Deisingerjevi, Gregorčičeva ulica 3.
Celjske Slovence opozarjamo na dejstvo, da se gosp. Johann Koss še vedno ni priučil toliko slovenščine, da bi moeel pisati našemu upravni-8tvu slovensko dopisnico, čeprav mu polniio »Narodno (!!) kavarno« skoro izključno Slovenci V vednost in ravnanle gosp. Koss-u. pa tudi cellskim »zavednim« Slovencem.
Pozor pred golfull kot policijskimi organi! Državna policija v Celfa razglaša: Dogodili so se v zadnjem času slučaji, da so se dosedaj ge nepoznani zlikovci (v vojaških oblekah) v železniških vozovih, na železniški progi od Zidanega mosta do Spflja fn od Celja do Dravograda izdajali za policijske organe, ter so pri tem odnesli potujočemu ljudstvu več-te množine vsakovrstnega blaga. V avriia preprečenfa, 'ds M oe noataf
eden aH drugi potnikov Irte* fei *r«
ste ljudi, se opozarja občinstvo, da mora imeti vsak Javni organ izkaznico pri sebi,
Umrl J« v Celju na Ljubljanski cesti 9. t. m, sedlar in posestnik Martfci Bajde v 70. letu starosti. Naj v miru počiva!
Šahovski klub v Celju priredi v sredo, dne 24. aprila ob 20. uri v Narodni kavarni, v mali dvorani II. društveni šahovski turnir v prid zakladu za svetovni turnir na Bledu. Tega tekmovanja se lahko udeleži vsak Jugoslovan, ki prebiva stalno v Celju. Zmagovalcem se poklonijo le diplome.
Dijaški kuhinj sta poklonila g, dri Vladimir Mogflnicki in njegova soproga mesto razpošiljanja običajnih velikonočnih čestitk, znesek 50 kron.
DELAVSTVO TOBAČNE TVOR' NICE V STAVKI.
t V socialistični organizaciji organizirano delavstvo tobačne tovarne je imelo včeraj ob 5. uri popoldne shod v veliki dvorani Mestnega doma. Na shodu se je razpravljalo o vprašanji: solidarne stavke v znak simpatij bosanskemu tobačnemu delavstvu, Id se žo več tednov nahaja v stavkovnem gibanju. O nalogah In posledicah to soManie stavke Je poročal tajnik strokovne komisij® Tokan. V prvi vrsti je odločena da izvede stavko vse kvalificirano delavstvo, dočbn je 'delavkam podrejena vloga pasivne resistence. Delavstvo se le odločilo za stavko. ---Danes zjutraj Je v tobačni tovarni nastopila stavka. Stavka Ima namen (zvoievati pr! mmnonolski upravi eno most plač fn izboljšan,te gmotnega položaja delavstva za vse tobačne tovarne v državi. To gibanje je zapoffelo v Bosni, delavci v Nišu so se U pridružili,
POŠKODOVANJE BRZOJAVNIH
IN TELEFONSKIH NAPRAV.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja: Brzojavni pazniki javljajo vedno češče poštnemu rav-natelistvu, kako škodo povzročajo poštni in brzojavni upravi dan na dan šolski otroci in tudi odrasli 8 tem, da iz razposajenosti, pa tudi lz zlobnosti pobilaio s kamenjem porcelanaste izolatorje na brzojavnih drogovih. Zlasti se to pojavila v kočevskem. kamniškem in kranjskem političnem okraiu na brzojavnih pro^ gali med Žlebičem in Ribnico, med Sodražico. Loškim potokom. Novo-vasio iu Ložem, med Posavjem in Kamnikom, med Kranjem in Tržičem ter med Knmiem m Kokro.
Ves trud to omejiti.-ie bfi dosedaj zastoni.
Zaloge Izolatorjev gredo h kraju, novih pa za sedaj ni mogoče na. baviti,
če bo šlo še tako naprej, bo poštna uprava orlsiiiena v doglednem času na nekaterih progah ustaviti brzojavni in telefonski obrat.
Občinstvo se zato v državnem in lastnem interesu poživila, da iz svoje shrani s primernim podukom io svarilom deluje na to, da se v bodoče prepreči škoda, ki se napravila na brzojavnih napeljavah.
Jugoslovenska Matica.
Ustanovni občni zbor alavue podružnic® v Ljubljani se vrši v smislu sklepa pripravljalnega odbora dno
25. t ra. Na dnevnem redu, kateri se pravočasno sporoči, bo predvsem obširno poročilo o pripravah, o Matici in njenih nalogah, volitev in slučajnosti, Da se bo mogel občni zbor pravilno vršiti, dobe vsi člani iz Ljubljane pravočasno članske legitimacije. Da bo to mogoče, se poziv-lieio vsi nabiralci članov v mestu Liubliani, da pospešite iiabiraule članov in oddaio nabiralne pole v najkrajšem času. Pravico glasovanja na občnem zboru bo Imel le oni, ki se bo pravočassio voisal ter se bo mogel izkazati s člansko lesritimacito. Zanimanje za Matico v Ljubljani !e splošno in oglašalo se neprestano novi člani. Tako so pristopili vsi v Ljubljani službujoči slovenski sodniki, državni pravdniki. sodniški kandidatie v skupnem številu 55 članov. Največ zasluge gre pri tem gosp. predsedniku društva dvornemu svetniku Franu Regally-Ju. Ravno tako Je pristopilo korporativno uradništvo finančpe delegacije, splošnega pokojninskega zavoda, finančne straže itd. Razveseljivo ]e tudi dejstvo, da pristopa k Matici primeroma veliko število dobrotnikov z enkratnim prispevkom 1000 dinarjev. Podružnica
»Jugoslovanske Matioe« se Je ustanovila 9. t. m. tudi v Ribnici. Pristopila Je tako! 54 rednih članov.
Ustanovno zborovani® podružnice za CaleŠko do’ino se bo vršite dne 18, t, m, ob pol 11, uri dopoldne
V Šoštanju m Glavnem trgu.
_ —
Seja načelstva NS8 s® vrft danes; v torek ob pol 20. uri v strankini pisani!.
Narodno-sociiaina tiskovna zadruga, Novo izvoljeni odbor ima danes, v torek ob 16. url sejo v tajništvu NSS.
»Delo«. Nar. soc. tiskovna zadruga Je na svoem občnem zboru v soboto, dne 10. t. m. sklenila izdajati kuiturno-politično revijo »Delo«. Prva številka izide I. mala L 1.
Aprovizacija.
Mesu® kart«, favni nameščenci naj pridejo v najkrajšem času p> mesne karte. Oddniale se bodo le šc tri dni, potem pridglo vpokolcnci aa vrsto.
Gledališče.
Pododbor Udružcttja igralce» SHS v l.hibHaul obsoja stavko članov opernega zbora, ker so isti kršili načelo tega udruženja s tem. da so samolastno stopili v stavko. Odbor te organizacije j© sklenil v svoji zadnji seji, z novo upravo lojalno stopati v vsaki smernici, ki b! ne na-sprotovaia njegovim interesom. O perečem vprašani« ga* se te sklonilo na isti seli ustavnim potom razpravljati. z upravo in ie tore! le odbor to organisacite upravičen, da Iz -javi. stopiio H člani te kategorije v stavko, ali ne: - nikakor pa ne nro« tipostavnim potom. t. j. samolasfno. Pododbor Udružeuta igralcev SHS v Ljubljani, obsoja ia zasmehljivi čin m daje javnosti v uvaževaaie to izjavo. da njega ne zadene nobena krivda, ako kr. operno gledališče do nedoglednega časa ostane zaprto. --Za pododbor, Udruženja Igralcev. SHS v Ljubljani. Predsednik Danilo.
Književnost in umetnost.
Iva ti Albrecht: Paberki te Roža,
— 16. snopič »Narodne knjižnice«, k! |o izdaja Zvezna tiskarna v Ljubljani, prinaša poleg posvetila v verzih še te-le narodne pravljice: Pravljica o ivouu, Ljubica povodnega moža. Kako J« ljubii kmet Žalik ženo. Ena o sv. Petru, Kotomonovo bnkv® — in kal Je bilo potlej, Nesrečna kmetica iti škopnfaki pregnani, Pravljica o čudni grofcl iz t#i diha vseskozi lokalni kotorit Slovenstva na Koroškem, ki \e najhujše trpelo pod tujim pritiskom ln se razvijalo v drugih razmerah ta pod dragimi pogoji. Kljub spioSno znanim motivom kažejo te pravljice mnogo značilnega za mišljenje in čustvovanje koroškega Slovenca, posebno krepko podčrtana seksualnost: n. pr. kako je kmetica posodila svojega moža Žalik žetii, vera v moč Kdo-moovih bukev itd. Citatetja bo zanimala zbirka tudi kot leposlovno delo, kajti pisatelj Je zna! oživiti stare motive z novim čarom; pravljice so ©notno zaokrožette, zanimive po vsebhtf, lahkotno pripovedovane v živi narodni govorici ta prepletena z pristnim humorjem. Cena lično opremljeni knjižici je samo 4 K, nko se naroči direktno prf Zvezni tiskarni.
Drobiž.
* Kako morajo prisegati madžarski vojaki. Prisega se*glasi: »Prisegam pri imenu svete device Marij« da bom storil hi zvesto služil z t
osvobojen je In zopetno priklopljeni« vsega onega ozemlja materi Madžarski. katerega so zasedli sedaj čeho-'slovaki. Rumun!, Jugoslovan! itd., te: za popolno zadiišesnje vsakega socf iallstičnega gibanja.«
* ?Jovoze1andske kdkošl. V Nov Zelandiji žive kokošim podobni ptič »kivi«, ki so pokriti z mehkim dlakastim perjem. Angleži vozile te čudne kokoši domov ter Jih skrbno negujejo. Nekemu Angležu je poginil kiv1 že prvi teden po prihodu v London Radi tega je dotlčni Anglež mirili, d* kiviju ne prija mrzlo angleško podnebje, Ko pa so mrtvega kivija preiskal!, so se prepričali, da temu n! tako, kajti v njegovem želodcu so našli dve zlati verižici, več metrov na. vfte niti, gumbe, kamenčke ter neprebavljen fižol. Razumljivo je, da J« žival s temi stvarmi v želodcu morala poginiti.
Izdajatelj ta odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tlak’ »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Velika iabira sJalniRO, ur, orebrnJit« in brlljtiaiev. Popravila Ja^rSujeift v lastni delavnici točno ia aoJldno,
Mail oglasi.
Preda se s
1’rotf« »e dobro otaajen otro-1 v«itM«lli nova vrslc. Ponudbe pod
• oboi!) voričrt* na upiavnižtvo Jugo* UtovJjc*.
v ^Jugoslaviji* {majo na|-boIJSt mspefej fcctf |0 zielo razširjena In Jo vsakdo rad cita «
t
Wu«JUiMft doki« traja že saloga več aliee postavno trg 6.
vftgonov bmmIk« g vagon Ljubljana, M. Fon, Stari
Ka Miuioukol I. Paodai«
iiJMioteko ,AlIg.sind prakt.AVlsscn'*, 6 zVeakov, veliki leksikon format, s pc-
{lolnim francoskim in angleškim jezikom er a vsemi drugimi vedami, 2. llHti-jj«Bn%<fliw»« 8(5 pisem, I. in 11, kursus po orig, metodi Tonsa8nt-Lnnf(eii-aebetdt. 8. Dietaeta Sieder. Jagti vez. Naslov v upravniltvu sJugo-llavlje*.
Lirah s« Heine kakor tudi za jelo u« H. »•— se dobi v trgovini s semeni Seve* dfc Kotu p.* 1Jnb« Jjaim, WoHova ulica 12.	-j02
Semena xa vrt kako* peter* «)!}, solatna pesa. majaron, tvetiee v najlepžl izben na debelo in drobno priporoča Sever <tk Ksmp.. I.jEib Jana, Wol?ova ulica 12.	467
('ebuNeb liter po K 4*-
se dobi v seraesiskl trgovini SEVER & KOM P., Ljubljana, Wolfova ttliea 12.
Kupi se:
Kupim l ali 2 preprogi e* pilar .0. Ponudbe na apravnlStvo *Jn«o-ilflvije" pod ,,Preprog»'*. 487
Službe:
Aosar veSČ vsakovrstna žagarske stroke kakor tudi popravila a povoljnim! Izpričevali Sefi mesta kot iagovodja ati brusa? goterskift klin, na polnoja
rcmskl žagi, Ce mogočo s prevzetjem * ‘ ‘'sstop l.mata. Dopiai ' M. P. »tev,
Dopisi
p. Podnart poštno kleče,'Slovenija
akordnega del«. Hsstop l.rnt pa^sc požljejo pod naslov.,]
Kupujem etaio, štet® I* srofer«
:: po naj-vižjih dnevnih cenah, it'
ILUZIJ FOCBS, Mmiilcai
Velika izbira
K. Unkairt, sirar
Ctospesvetoha c. y.
Velika zaloga zlatih, srebrnih lit nffelastih ur, baker Omega, Sekaffhausen, stenske uro k nihalom p« najnižjt ceni, Popravila se sprejemajo vsak im In se solidno Izvrže,	890
jPoravnajte zaostalo naročnino tako fr da se Vam pošiljanje tista ne ustavij
Sili lis
kupi po najvlšji ceni prosto vagon. Ponudbe z skrajno ceno bi lasom dobave je nasloviti t Ljubljana, poštni predal IBS.
VpoStcvalo so hode samo zanesljivo dobavitelje. — Vagoni a« razpolage.
Valentin Maček
tovarna slamnikov v Domžalah.
Sprejema v popravilo vsakovrstne slam-alko Ih klobuke za gospodo la dame po poLH tor vsako soboto nit Sv, Jakoba trgu v Ljubljani. Obliko no vpogled,
Konjak
slabostih v steč starbsti, tež-v želodcu, pehanj« moM je
sferi finski tanfais
pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve poBiterski steklenici počijo z zabojem vred kot zaporno blago ki $<3 K B E N H $ HHRTL, veleposestnik, grad Gnlifi prt Konji-cafs, Štajersko,
Toalet pe$meuiect
*■ Sprejmem tevežbano pUzrnliko mo« veščo strojepisja. Nastop takoj.1 Ponudbe na npravnilvo Msta pod ,»!■? težl*a#nM.	489
Mttis»rsfeegtt >#mo?i»tks
iščem za fino in navadno mlete*. Nastop ' lakoj ali po dogovora. Dobt vso oskrbo. Pisali s« g. Mirko KOntg, Zagreb, Sv. Saver 4.
Rasno:
¥ vinjen« se vzame atanova* s 8 alt vsaj 4 sobami in potrebnimi
l
m vi&kl zbor; ltpa M»l« 11X16 is
Stev. 1. Davcrin Jmko ; Sto čutiš, Srblne tužni?
2. Ivan pl Žeji: Žrmjsko-Fr&nkoparikft.
3. Anton Hajdrlfi: Slabo sveča Je brlela.
4. Anton Hajdritu Pod oknom.
9. Anton Hajdrihi V sladkih sanjah.
v«aka pesem* stane z Kj w taodov *® K* Dobiva se v
Zroul knjigarni, llitifin*, Marijin trg it«. 8.
reaan, tesan, okrogel, drve iti oglje kupuje in prodaja
»SEVER1*
limiti težBiirlieto innln Hm Maribor, Tegeitkofova cesta 48,
Priiw!a k steFceHit1 iMsi
Mejlov-atrij usnjatih
dokolcnie (gamaš) IjBiiaBB ftJiib It K.
i3^jj»»wigng?8arassg5giim^
Ms iiiiMMii' £ Onfrmijf Predaja:
itits, mlinski h IzdcL kov isj dež. pridelkov
VRMC, (Banat)	Kunuf t* -
EipfMftifulkantMttlt.
koloH. iri tekst, blago v večjih množjnflh.
Zapsaženu pristno spodnještajersko
¥111©
belo in rdeče — letnik 1919 itudB na vagone po ceni od t4 K naprej
H. Missia. Gabernik, PoISžane«
Sprejmeta se takoj proti dobri pia^Is
korespondentinfa,
zmožna slovenske !r. nemlkc korespondence, stenografije in strojepisja tej
samostojna pisarniška ženska moč,
ki je izvcžbana Špecerijska prodajalka in bi bila vešča v občevanju s strankami pri engtoi prodaji. — Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslov;
LJnMJtiuo, poštni predal Ate*. 181.	482
Eau de ColognelKolinska voda
de la Maisoa DRIAY-Pariš
Veni ca itros. — Farfumerie de« Plcure de France.
: Tvrdke : DRIAY-Paris
Ljubljana
Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije.
Pred Škofijo 21.
tlkllnflm), kjerkoli v Sloveniji, te da , na ravnem, blizu cerkve in bliža že* leznlSlie postaje. Ponudbe na) n polije jM^upravnlltvo .Jugoslavije* pod ,P<h
Hitite M legitimacije Izvr-luje nofliltrej« Hngon HlMer, LJub-Baas, Valvazorjev trg 7, niaproH Kri ganske cerkve.	914
Zahtevajte »Jugatlaoijo* m meh gostilnah, kavarnah i . brivnicah /
Pridobivajte naročnikovi
jHgigj^MeB	ATO	MITI	nmsssaBBBfssgmsm
Mbippth«i bislilia SUR nmp»nnoi
tefi vedno pri«tun ialeiba vlne, ima tabora« kahlajo tu kram« velik« k«g»JIA£« a velikim vrtom.
Kupita "WS
1 namizni la 1 stenski
Itlelnili aiant
Ponudbe
»Jugoslavije*.
ua upravaištvo
ResIstrlriM
blagajna
»National* žL 442 X ca K 9999 v saj-Coiičtm stanu le naprodaj. Vprt-
Žanja na pojStni predal 68, Celje.
Dobro ohranjen 82-44 UP*
»..ji.. MiniMlIgi Inteligenten trgovec, sumeč, ki Ime namen priti v mlim Plulli. Jugoslavijo, ts želi seznaniti a Izobraženo gospodično, ti mora bili preprosta In demokratična. Pismu se aaj priloži aHks.
Tajnost zajisvčcna, anonimno gre v kož.
Neslovt Prosto 8. Milklf, Oen. DeL. Mlhraukee, Wl»consin,- U. S. A.
Vsakovrstne slaintiito*
različne torbic«, predpražnik«, slamnate šolne in
druge pletarske izdelke
liStall.rVm»JrV#VW.Wrfxf>rWW Ww ■ ISrlrI'taičCIZ<—w erV^F<i We^rV^«Fr
Spretnega, ravežbanega
akviziterja
SSmUplB
m	ŽjRRflB	gg	m
BV			
lhllS. tatlia t ts». 4.
Tomasovič i Viskovic
ZSZoŠTZmSTZ	m Men a Wi 12-51.	Hnsjaii: jnr.
k Veletrgovina vinom.
Veletrgovina
P. TesHč i drv«, Sisak.
ni g. trgorcem
Frani© Cerar, tovftvjoo jdam nlfcov v Stobu, poleta Dos^al' pri Ljubljani.
pilinodi ude ksflito illaite Uvislnib Saimatisikib, Imm 1 bivatskik vina,
manuhki
raježovitu rob«, vino, žestoka plčs i žestu. ilto, surovine, ■	■	•■	*	—kemiike I tehničke proizvode,
n« vOlIko S	804
gradjeval mstcrtlal, ugljen, ke duma robu 1 slonu. — Nam«
j« naprodaj. Poizve se Itimrtus cesta it. 16.
Cenjenemu občinstvu se priporoča
V
Mij
Mn
M Sv?iofiieT »li!» i Ploju.
Točno Izdelovanje »cvife čevljev. Sprejemam tudi vea popravilu po primernih cenah.
Jakob (iažer,
čevljar v Ptuju.
Slavnemu občanstvu ea priporoža
KAVARNA CENTRAL =
poleta Zatajevan« OubBieJsrofaJ mostu.
Lastnik SteVO IMiltoIIč. eoMno.
m t him nt
AiulviH itviiiiei Mi iito,
izvršuje vsakovretiiR poslopja iz apnenega betona.
50°|« prihranka.
»uho in edc&vo BieuovaMj«,
iBtjtajM! Pohištvo.
Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroei, otomane, spalni iji dekoraeijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega leea, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, Železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogo od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
Karol Preis, Maribor, Stolni trg 0.
H ozkotirno železnico ca 7 kg težko na meter kupi večjo množino
Šentjanški preiuogo-kop, Krmelj, Dolenjsko
Narodna knjižnica.
I.ln2. snopič t V«l- V«dnik izbrani spisi. BroŠ. 3 K. 8,-6. snopič: QBudfiemtil komedija v štirih dejanjili.
Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža G! on ar. Broš. 8*— K.
8.-6. snopič s (lad je gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10*-- E, vez. 14*— K.
)2. snopič: Rele n©«. Hall junak. Spisal F. m.
Dostojevski j, preložil dr. Vlado Borštnik. Broš. 10’— K, vez. 14*— K.
-15. snopiŽ: Moje Sivijenje Spisal Ivan Cankar. Broš, 10’— K, vez. 14’— K.
&fe *	«	1 IL. R1	»•_____1___ _ 14,
lian
m
18.
ff*
:0E3D:
jugoslovanski kreditni zavod V Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ul l •-» Podružnica v Murski Soboti.
Telefon 54.
Sprejema
hranilne vloj^c Ib vik^o na t«ko?i raSun ter jih obicstujc po 4 j®.
=z Hranilne vloge ~
na knjižice 2,808.412*— K, na tekoči račun 2,496.684 59 K.
= Daje =====
podojita na vknjižbo, poroštev in trgovske kredite.
= Financira =
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni nromet nad 2© mSIlionov K.
:flE3D=
časopise, knjige, bro2knr©{ cenike, la nHe, leRsk«, vabile vsg»orede, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vlsltfce, naslovnice itd. utKee hitro lično In ceno
ZtreKnaliiSiarpa
  	m
 UuteUani, Stari trs 79.
Mt' tllMlM« !.«! ywwlW« w y«ifeRf«n»s Marijin trg 6 ter n^en« podrvsnlc« v Maribor«, «tavn) trg? w Celi«? Krelj« Petre tGS?a »* w Ptuju, Piftšcfnovi cesta.
tli