254
Kmetijski glasi z Nanosa.
Iz Poddrage na Vipavskem.
V 27. listu „Novic" t. 1. se bere, da se naša gnojnica v potok oceja, in naj bi se griček Gorica prekopal, ondi voda vjela in na travnike spravila ali pa na polji vlovila. Al vse to je nemogoče; Gorica je že precej visok griček iz trdega soldana; za njega prekop trebalo bi dosti stroškov. Ovira bi bila pa tudi ta, ker je pod njo žitno polje s trtami obdano in lastnina več gospodarjev, kteri ne bi bili zadovoljni, da bi po njih njivah gnojnica tekla, ker imajo travnike tako odločene, da bi jim prav malo ali celo nič ne koristila. Ravno tako nemogoče je, kar misli dopisnik, da bi se še le na polji voda razpeljevala, kjer ondi so tudi žitne njive s plantami; tedaj bi to delalo neslog.
Jaz mislim, da vsak gospodar si svojo gnojnico lahko brez velicih stroškov prihrani, in sicer tako-le. Naj si vsak govedine hleve kakor tudi svinjake tako napravi, da se gnojnica v poseben, zraven gnojišča v ta namen nalašč jami podoben, izkopan prostor izteka; iz stranišča naj en vodotoč pelje v gnojnik, da se vsa tista gnojna voda iz njega izcejati more v prostor, kakor se iz hlevov izceja; iz lijakov naj se tudi obrne tje v tisti prostor, ki je za gnojnico. Gnojnik naj se napravi tako, da se vsa tista gnojnica va-nj izteka, kakor vsa druga gnojna voda. Ob času suše naj se gnoj večkrat s to gosto gnojno vodo poliva, kajti gnoj, s tako vodo polit, je veliko mastneji in zdatnejši kakor drug. Spomladi naj ostalo gnojnico vsak na svoje travnike izpeljava, tako bode slednji imel korist svoje gnojnice.
Marsikter gospodar žene svoja mlada teleta v rovte na pašo, od ktere nima pravega dobička. Slišal sem že pritožbe, da so slabša teleta domu dobili, kakor so jih na pašo dali, in zraven tega morala se je za-nje draga pasnina plačati.
Poddraška soseska skupno vživa goro Nanos. Tukaj so prav dobri pašniki za goveda; slišal sem od sivoglavih starčekov, da niso poznali svojih telet, ko so v jeseni domu iz paše prišla. Na goro naj bi se ne dajala samo teleta, ampak tudi vse nemolzne krave, in sploh vsa živina, ktera doma ne rabi.
Na gori bi pa potem morala biti vsaj dva junca, da bi se krave in zadosti stare junice plemenile. Junca bi se morala zunaj cede pasti , da bi se premlade junice ne oplemenile. Lahko bi se po takem doma pri-# hranila piča, ktere potrebuje živinica, ko iz paše pride. Veliko bi se mladih drevesec, ktera po domačih pašnikih na redko rastejo, pred govejim zobom privarovalo in sčasoma na veliko korist gospodarju priredilo; veliko bi se piče (krme) doma prihranilo in tako več živine čez zimo redilo.
Pri nas je treba vole zmiraj podkovane imeti. Ako bi se naši junčeki na gori celo poletje pasli, vtrdili bi se jim parkeljčki; ker je gori  bolj skalnato kakor pri
255
nas,   ne  bi trebalo tako   pogostoma,   kader  odrastejo, kovaču pošiljati jih.
Za vsako dobro reč treba je več ali manj denarja potrošiti; saj tudi nobeden ni v stanu po obrestih pred prašati, dokler ne posodi ali pa kam drugam denarja ne obrne, da mu^ obresti donaša. Na naši gori je 128 posestnikov se St. Vidci, kteri z nami vred goro vživajo. Nanos bi moral imeti prostoren hlev, da bi se vsa čeda lahko pred slabim vremenom obvarovala; v njem bi moral prostor biti nad živino za ljudi, da zavetje imajo v slabem vremenu pred dežjem, točo, bliskom in treskom, in jim ne bi treba bilo pod prostim nebom bridko zdihovati. Hlev narediti gotovo ne bi veliko stalo, kajti kamenja se dobi kolikor treba; škrilovja za streho tudi; pesek bi se prek poti dobil; apnenica bi se lahko napravila in les bi se iz gozda pripeljal. Zraven hleva bi moral biti vodnjak, da bi vsa strešna voda va-nj tekla, za človeško rabo. 128 posestnikov vse to brez velikih stroškov zmore, in brž, ko bi začeli obresti gore vživati, bi slednji na ves trud in na vse stroške precej pozabil. Živina je, hvala Bogu, z vodo preskrbljena.                                                Filip Trost.