J-eto II. PoStnina platana o gofoulnL. Liubljana, ponedeljek 16. avgusta 1920. Štev. 184. Cena po poiti: za rclo leto . R K— zi p&l iBta . R SZ*— za iietrt leta. K ZT— za 1 mesec. . R P— Za Ljubljana mmiM 7 H la Inozemstvo mesečna R B— Uredništvo in up para: Kopitarjeva ulica it. 6 UredB. telefsn štev. Sil Posamezna številka 60 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin« Sporazum za koncentracijsko vlado. fclOrad, 16. avgusta. Pogajanja za ft6^ZUDQ S0 zastopniki demokrat- kluba jn radikalni ministri kot za-J PBiki parlamentarne zajednice, ki so se Culu Pogajanj informirali za mišljenje pet lf ns ga in Narodnega kluba. V Prot t *' m” ob ur* ie podpisan sporazuma. Da se je mogel spo-Seft1 V glavnih spornih vprašanjih do->tta' i?-a re&entovi želji popustili obe &iu ’ demokratje v agrarnem vprašaju ’ Elementarna zajednica pa glede izlit u ^*e(le agrarne reforme za Slovenijo t&n 'Vatsko sPloh ni bil° razlike v nazi' tud-U’ *** pa &lede Bosne. Edini so bili da 1 Vsi Blede kmetskih odnosov v Bosni, lr: 80 s predhodno odredbo od 29. febru-m k°sanski kmetje razrešeni in se . Prizna svoboda. Naziranja so si pa Taw>r°tovala glede odškodnine begom. kor° ^ ^menovani odredbi iz 1. 1919., kanj v Agentovem proglasu na narod, v Hern°Vem novoletnem nagovoru in prestol-m govoru ob otvoritvi parlamenta je eno, da dobijo begi odškodnino. Te-3,. . - 8e lani tudi demokratje držali, po-cjf 80 Pa v agitacijske svrhe začeli li-p »jati in so bili proti vsaki odškodnini. ainentarna zajednica se je držala dane Ke?e’ Pa tudi načelno ni priznala tako v Darije agrarne reforme, ki bi enemu J^eala s tem, da bi drugega napravila ^ Spolnega berača. Tu so demokratje IjPiistili. Demokratje šo sprejeli tudi stalnih ^arla.mentarne zajednice glede beg-C- (najemnina) se izplača za leto 0(. • Kar so dali begi v najem v času po t^bi 29. februarja 1919, se smatra za 29l6t[inino; kar so pa dali v najem pred [J februarjem 1919, se smatra za odnos j* begi in kmeti, ki ga je treba razrešiti. . vprašanja naj rešuje agrarni ministr-‘odbor, v katerem bodo ministri za (frno reformo, kmetijstvo, šume in ru-{juance, pravosodje in notranje posle. 8a ^ Di*ugo glavno sporno vprašanje je bil m,02- Parlamentarna zajednica jo bila <*no proti svobodnemu izvozu in je tu Iji 1 višjih državnih ozirov popustila v to-va°’ ^a se sme svobodno izvoziti 15.000 ^ojiov pšenice in sicer zmlete v moko, y °stane zaslužek mlenja v naši državi. tticern vprašanju je parlamentarna zajed-Popustila, da se izogne očitanju, da je ^ bila sporazum in s tem škodovala dr-s«d • a zunaK prepričana je pa, da bode zavladala bankokracija, da niti pro- ducenti niti konsumenti ne bodo prišli na svoj račun. Sedaj se bodo zopet bogatili milijonarji Veljkoviči, Draškoviči, Poljaki in Stojanoviči, ki so vsi ali direktno ali po bankah interesirani na svobodnem izvozu. Glede uradništva je dosežen sporazum, da noben uradnik ne more biti odpuščen, vpokojen in ne more dobiti novega mesta, ako tega rte dovoli prej ukazni komite ministrov, ki se bo sestavil. Glede pokrajinskih vlad je dosežen sporazum v načelu, V Zagrebu dobe demokratje poverjeništvo za notranjo in socialno politiko, v Sarajevu poverjeništvo za notranje zadeve, prosveto in socialno politiko, v Ljubljani se poverjeništvo za notranje stvari nevtralizira, demokratje pa dobe poverjeništvi za pravosodje in socialno politiko. V Dalmaciji ostane pri starem. Glede oseb ki bi prišle v poštev, dogovori še niso končani. Dosedaj so demokratje odklonili nevtralne osebe, ki jih je predložil Jugosl. klub za poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani. Zdi pa se, da tu končno ne bo posebnih težav, V Senu 15, volilnega zakona se črta pasivna volilna pravica vsem državnim uradnikom razen aktivnim ministrom, ministrom na razpoloženju in profesorjem pravnih fakultet. Predsedstvo narodnega predstavništva dobi parlamentarna zajednica, obe podpredsedniški mesti pa demokratje. Volitve v konstituanto se bodo vršile v novembru. Ko je bil sestavljen protokol sporazuma, ga dr, Vesnič tri podpisal takoj, ampak je zahteval, da se da v pregled Jugoslovanskemu in Narodnemu klubu, da stavita svoje pripombe, ker se nista direktno udeleževala pogajanji; pač pa je bil Vesnič v glavnem informiran o mišljenju parlamentarne zajednice. Jugoslovanski klub je po svojem zastopniku dr. Korošcu že 13. ob 4. uri popoldne dal svoj odgovor na protokol sporazuma in je zato očitek demokratov da zavlačuje krizo, popolnoma neosnovan. Davidovič je poslal celo pismo dr. Vesniču, v katerem ponavlja ta očitek. Dr, Vesnič je odgovoril, da so med njim in demokratsko zajednico trajala pogajanja 23 dni. Demokratje so za vsako malenkost sklicevali ldubove seje, češ da nimajo pooblastila za definitivne sklepe. Zato imata pač tudi Jugoslovanski in Narodni klub pravico, da za to stvar zahtevata dva dni za posvetovanje. Žrtve kapitalizma. Tržič, 16. avgusta. Tovarnar Mally & Demberger je, kakor smo poročali, odpustil 5 delavcev, ki so vsi organizirani v JSZ, med njimi predsednika in tajnika tr-žiške skupine. V soboto je v znak simpatij za odpuščene nastopilo delavstvo treh tr-žiških tovarn, zapustilo delo ter na shodu zahtevalo, da se odpust prekliče. Vsled delavskega nastopa je došel v Tržič okrajni glavar iz Kranja, ki se je nahajal ravno na komisiji v Križah, ter zastopnik pover- jeništva za socialno skrb. Popoldne se je vršila skupna seja med zastopniki vlade in delavstva s tovarnarjem, ki je ostal trd ter je v neki izjavi dal razumeti, da je delavce odpustil radi političnih razlogov. Nekdo je izjavil, da se je tovarnar Malljr v četrtek mudil na socialističnem strokovnem tajništvu, Kaj je tam delal, ne vemo. Sledili so odpusti naših delavcev. O tej zadevi bomo še govorili. Ce$ki socialdemokrat v družbi laškega grota proti Jugoslaviji? Trst, 14. avgusta. »II Piccolo della fc*?* prinaša vest iz Rima z dne 13. av-O sestanku grofa Sforza s prvim w?stro Vsi tozadevni sklepi edine brate, ki se vedejo med seboj ko bratje, ki se smatrajo za brate. Ali se narod na ta način brani, ali izdajal« Potem pa nadaljuje list: »Z neko na-cijonalistiško zlobnostjo nas vprašujejo no neznane, bombe v obljudene kavarne in restavracije. Dva slučaja sta se vršila prošli teden v Milanu, sedaj pa prinašajo italijanski listi vest, da je v noči med 12. in 13, t, m, bila položena bomba v restavracijo Olimpia v Genovi, Kakor se vidi, se vrši tudi to po posebnem načrtu in z posebnim namenom! ; , . . . mmmmmmmmmmmmmtmmmtrn Širite »Večerni list"! bodo objavljeni, ker vlada noče sklepati tajnih pogodb. LDU Belgrad, 15, avgusta. Včeraj ob 15 uri 31 minut je došel v Belgrad dr. Beneš v sipremstvu ministrskega svetnika često, kje so tisti slovenski socialisti, ki so ! stripla in osebnega tajnika Schenia. Rasi nadeli nalogo, da delujejo med sloven- j zcn poslanika Kaline ga je pričakovalo skim narodom za spravo z laškim prebi- j tudi osobje češkoslovaškega poslaništva valstvom. Navesti bi mogli tisoč imen ne- ■ • - * • 1-----1 —1—!I- —L- znanih' delavcev na kmetih in v delavnicah. Imenujmo naj dva znanejša sodruga: Tuma in Regent, Ta dva naša vrla sodruga sta bila med prvimi, ki sta se uprla slovenskemu imperijalizmn, ki je 1. 1918. zahteval priklopitev Trsta in vso Julijske Benečije k Jugoslaviji. Ta dva sodruga sta bila med tistimi, ki so zavrnili vsako sodelovanje s slovensSIml narodnimi sveti. Ko se je jugoslovenska socialnodemokratska stranka šla izgubljat v kompromisu s slovenskimi nacijonalci, sta sodruga Tuma in Regent skupaj z drugimi komunisti ter generalni konzul, zastopnik regenta dr. Momčdlo Ninčič, Tihomir Popovič, po-’ močnik ministra za zunanja dela, dalje naš poslanik v Pragi Ivan Hribar in dr. Kojfič ter Svetozar Bašič. AVSTRIJA MORA VRNITI SRBIJI UKRADENE PREDMETE. LDU Belgrad, 14, avgusta. Po členu 184, st. germainske mirovne pogodbe nam mora Avstrija vrniti vse predmete, ki so jih Avstrijci za okupacije odnesli iz Srbije in ki se še dajo identificirati. Da bi se moglo to izvesti, je predlagal izvrševalni •dsek za mednarodne pogodbe, da se otvori na Dunaju u;rad sličen belgijskem in francoskem v Visbadenu, ki bo delal na to, da se nam vrnejo omenjeni predmeti. NEMČIJA IN JUGOSLAVIJA, LDU Belgrad, 15, avgusta. (Uradno.) Ko. smo točno plačali naročene avtomobile in ozkotirne železniške vozove berlinskemu trgovskemu društvu, je omenjeno društvo ponudilo finančnemu ministru naše kraljevine brezobvezen kredit za en milijon mark. Z razgovorom z našim berlinskim poslanikom Vintrovičem je izjavil Fiirstenberg, ravnatelj velike berlinske banke, da moramo računati nanj tudi, ako bo šlo za večje vsote, ker Nemčija goji simpatije proti nam vsled korektnih od-nošajev z njo v finančnem oziru. USTAVLJENI FRANCOSKI TRANSPORTI. LDU Ratibor, 14. avgusta, Dun. KU — Wolff) Delavci glavnih ratiborskih delavnic so včeraj zjutraj ustavili transport francoskih čet in so, kakor javlja »Ober-schlesischer Anzeiger« dosegli, da so postavili transport na stranski tir, ker ga stražijo delavci. Kakor javlja isti list, so tudi na treh drugih postajah ustavili transportne vlake. Delavstvo zahteva, da se za rusko-poljske vojne ustavi vsako premikanje čet v Gorenji Šleziji in bo z vsemi sredstvi skualo doseči izpolnitev teh zahtev. ITALIJANSKI FRAZER V UNIFORMI. LDU Bakar, 14, avgusta. Dne 12. t, m, je na Sušaku slavila brigada Lombardi obletnico neke svoje zmage, za katero nihče na svetu ne ve. Govoril je tudi general Facini. Rekel je, da je gledal, ko so vojaki kopali okope na črti, s katere se vidi na Sušak ter da se mu je zdelo, da je v očeh vojakov vprašanje: »Oče, ali je ta posel za brambo ali za napad?« »Za oboje«, je odgovoril general, »Vedetta« pristavlja, da so te besede naredile na vojake in častnike izvanreden vtis. AVSTRIJA IN MAŽARSKA. LDU Dunaj, 16. avg. (DunKU.) Kakor javlja »Sonn- und Montagszeitung«, je že odposlan na Dunaj odgovor mažarske vlade na noto glede dogodkov v Fiirstenfel-du. Nota je sestavljena v zelo prijaznem duhu. V noti prizna mažarska vlada, da se je izvršil napad na Fiirstenfeld z mažar-skega ozemlja, Mažarska vlada izjavlja, da bo vse ukrenila, da si v tej zadevi pridobi popolno jasnost, Vlada povdarja izrecno, da se ropa orožja v Fiirstenfeldu niso udeležile niti mažarske vojaške osebe, niti je bil rop pripravljen po madžarskih civilnih oblastih. Nadalje je mažarska izjavila, da je pripravljena, ugoditi pritožbam avstrijske vlade z ozirom na častniški tabor avstrijskih častnikov v Zala Egerszegu in da bo razpustila taborišče z gotovimi pogoji, ki se nanašajo na temeljno izpremembo predpisov za prestop meje. NEMČIJA IN POLJSKO RUSKA VOJSKA. LDU Berlin, 15. avg. (DunKU. Woltf.) Poslanci Miiller, Scheidemann in Wels so kot predsedniki socilanodemokratične državnozborske frakcije zahtevali kar najhitrejše sklicanje odseka za zunanje zadeve z ozirom na sedanji politični položaj, LDU Berlin, 15. avg. (DunKU. Wolff.) Delavske organizacije in tri socialistične stranke mesta Bremena so priredile danes veliko zborovanje, na katerem so zahtevali mir in nevtraliteto Nemčije v polj-sko-ruski vojni, Sociaidemokraška slavnost. Včeraj je v Ljubljani praznovala socialdemokratka izobraževalna organizacija »Svoboda« svojo slavnost. Priprave za to slavlje so bile velike. Zato je upravičeno bilo tudi pričakovanje javnosti, v kaki moči se bo pokazala ta, organizacija, posebno še z ozirom na komunistično slavnost, ki se je pred kratkim vršila v Ljubljani. Pokazalo se je, da sociaidemokraška organizacija pod vodstvom g. Antona Kristana še obstoji, da pa je po številu šibka, precej šibkejša od drugih. Vršilo se je dopoldne zborovanje, dopoldanski obhod je moral izostati, češ ker so udeleženci preveč • utrujeni. Bilo pa jih je tudi z ozirom na pričakovanje precej malo. Nekatere organizacije z dežele so bile res precej številno zastopane, zato pa so ostale bile *elo pičle. Popoldanskega sprevoda, v katerem je bilo 5 zastav, se je udeležilo okrog 700 do 800 oseb obojega spola. Korakali so z godbo na čelu v Vevče, kjer •« je vršila veselica. Cela prireditev je pokazala, da se vrii med socialdemokrati in komupisti živalna konkurenca, da pa sta obe organizaciji znatno šibkejši, kakor bi kdjo sicer posnel iz pisave njih časopisja. PoMtilne novic®. + Atentat na Venizelosa v Parizu. »Corriere della Sera«, kateri izhaja v Milanu, prinaša 13. t. m, vest iz Pariza, da se je izvršil napad na predsednika grške zbornice Venizelosa v Parizu in podaja sledeče podatke; Venizelos je potoval v spremstvu ministra polnomočnika v Rimu v Pariz. V spremstvu je bilo še nekoliko diplomatov grške delegacije. Vlak je došel ob 20.15 v Pariz na postajo Lione. Venizelos je hotel iti iz postaje pri neih stranskih vratih, kar sta skočila 2 moža, katera sta sedela na vozičku proti predsedniku in oddala več strelov. Dve krogli sta zadeli Venizelosa, Ta je zbežal v prostore, kjer se oddaja prtljaga lahko ranjen, eden napadalcev mu je sledil in še streljal za njim. Venizelos je zadel ob nek lift in padel. Eden napadalcev je bil aretiran, drugemu pa se je posrečilo zbežati. Venizelosa so prenesli na kliniko. + Znanje hrvatskega jezika za železniške uradnike obvezno, »Hrvat« poroča, da so dobili vsi železniški uradniki nalog, dase tekom enega leta nauče hrvatskega jezika, drugače bodo odpuščeni. + Nemčija in Avstrija. Nemčija in Avstrija se bosta pričeli v kratkem dogovarjati o sklepanju nove gospodarsko politične pogodbe. Pogajali se bodo najbrže v MonaJcovem, + Rumunija in Rusija. Rumunska vlada je na noto sovjetske vlade, ki se tiče mirovnih predlogov, nastopno odgovorila: Rumunija se ne nahaja v vojnem stanju z Rusijo in zato ne more začeti mirovnih pogajanj, da konča vojno, katero sploh ni vodila, Ker obstoji med Rumunijo in Rusijo mirovno stanje, se more tedaj to le priznati, kar morejo storiti pooblaščenci obeh vlad. Rumunska vlada končno izjavlja, da se je Rumunija v veri, da se z Rusijo ne nahaja v vojnem stanju, požurila, odposlati zastopnike k nameraval londonski konferenci. Dnevne novice. — Papež se ponesrečil. List Messag-gero prinaša vest, da je papež Benedikt XV, padel v neki dvorani Vatikana tako nesrečno, da so morali poklicati zdravnika dr. Bakistini, kateri je odredil, da mora ostati s V, oče nekoliko dni v postelji. Nevarnosti ni, — Kdo draži. Splitski listi poročajo: Te dni je neki italijanski trgovec pripeljal v Split 30 kvintalov riža. Ponudil ga je nekemu trgovcu po 16 kron kilogram. Trgovec je bil pripravljen dati 15 K za kg. Tedaj so zvedeli za stvar verižniki in tihotapci. Prihiteli so in plačali riž po 23 K kg. Seveda ga bodo prodali po 30 K kg in mastno zaslužili, a konsument, ki bo hotel jesti riž, ga bo moral plačati — ako bo mogel! — namesto 18 K za kg — 32 K in več. Tako se dela draginja! — Vino ceneje, kruh dražje. Hrvatski listi poročajo, da so začele v očigled dobro obetajoči novi vinski letini cene vinu v Banatu in na Hrvatskem znatno padati. Tako so v Vukov aru te dni ponujali dobra stara vina po 12 K liter na debelo, Srednja vina so po 10 K liter. Ravno nasprotno se godi s kruhom. Tako je vukovarsko Gospodar, društvo prodajalo moko že po 6 K 50 vin. kg in govorilo se je, da bodo cene moki še nižje. Namesto tega so pa začele cene moki nenadoma rasti ter so se dvignile od 400—450 K na 650—700 K kvintal in pravijo, da bodo šle še kvišku do 1500 K met, stot. Take cene potrebujejo izvozničarski bankokrati in drugi špekulanti, ki so zato zahtevali, da se dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice, še predno vemo, če bomo imeli sami dovolj kruha. To naj si ljudstvo dobro zapomni, — Za ureditev cen cementu. Vsled velikega izvoza cementa so cene temu izdelku nezaslišano poskočile tudi za domačo porabo. Splitska trgovska zbornica je opozorila vlado na ovire in težkoče, ki so vsled tega nastale za domačo stavbeno obrt in jo prosila, naj tu poseže vmes na konst domači obrti, Vlada je nato poverila dvema strokovnjakoma nalogo, da do-ženeta proizvajalne stroške cementnih tovarn. Temeljem teh stroškov bodo določili cene cementu za domači trg. — Hiša dokončana v 10 dneh! Nedavno je organizirala Olimpija v Londonu neko razstavo, na kateri je posebno intere-sirala obiskovalce hišica 6 sob, dozidana in popolnoma končana od tvrdke »Vik-kers« v 1 0 dneh, vštevši tudi pripravo zidne in strešne opeke. »Times« javljajo, tozadevno, da je ta hiša tip delavske ali uradniške hiše, modema in zelo praktična. Mesto lesenih gred ima posebne grede iz prazne opeke, katere ne morejo zgoreti tlak pa je krit z nekim posebnim mate-rijalom, imenovanim »induroleum«, kateri ne gori v slučaju požara in prepreča vlažnost, radi tega zdravstveno priporočljiv. Hiša ima vpeljan plin in elektriko ter krasno kuhinjo. Tako »Times«, tako na 5 Angleškem! Kaj, ko bi se ministrsko, za socialno politiko malo pobrigalo za take iznajdbe in bi naše poverjeništvo za socialno skrb tudi malo proučilo zadevo? Do zime bi lahko zgradili celo mesto! Naj bi se ustanovili konzorciji, kateri bi dali potrebna denarna sredstva. Gotovo bi bilo to mnogo bolj človeško, nego pošiljati ljudi v barake in vagone! — Pasteurjev zavod v Zagrebu, Zagrebški Pasteurjev zavod je edini zavod te vrste na jugovshodu Evrope, ako odštejemo Budimpešto. Ustanovil se je 1. 1919. in sprejel takoj prvo leto 963 bolnikov. Od teh jih je umrlo samo pet; vsi ti so prišli v zavod prepozno, t- j. še-le 3—4 mesece potem ,ko so bili s steklino okuženi. Od bolnikov, ki pridejo v zavod takoj, ko so bili ogrizeni, umrje komaj 1—V/2 na tisoč; to so taki, katerih kri iz tega ali onega vzroka ne reagira na serum proti steklini, ki se jim vcepi. jLetos je iskalo pomoči v zavodu do 14. t. m. že 1116 bolnikov, kar je izredno veliko. Na Pasteurjevem zavodu na Dunaju n. pr. so imeli tekom 15 let približno 4000 slučajev. Zdravljenje traja 14—18 dni in je uspeh kakor že rečeno, kjer ni zakasnitve, popolnoma gotov. Bolniki se sprejemajo v vso oskrbo ali pa samo na ambulatorično zdravljenje. Državna železnica je dovolila za bolnike, ki se peljejo v Pasteurjev zavod v Zagreb, brezplačno vožnjo; južna ežleznica doslej tega še ni storila. — Kolera v Bački, V Petrovem Selu v Bački se je pojavilo več slučajev kolere. Obolelo je šest oseb. Ena oseba je umrla. — Ponesrečen angleški avtomobil. V soboto se je vozil neki angleški trgovec s svojim avtomobilom po državni cesti pri Grosupljem, Na ridah pod Grosupljem je počil na kolesu obroč, Ln avto se je zaletel v brzojavni drog z vso silo. Vsi, ki so se nahajali v avtu, so zleteli ven. K sreči ni nobenih smrtnih žrtev. Trgovec sam je bil ranjen na glavi. Prvo pomoč mu je nudil iz Ljubljane prihiteli zdravnik dr. Majer, nakar so ga prepeljali v ljubljansko Leonišče. Ostali so le malo opraskani, — Smrtna nesreča v Vintgar ju. Izletnik, dunajski trgovec Maks de Majo, ki /biva zdaj s svojo rodbino v vili »Hribar« na Bledu, je šel s svojimi ljudmi 13. avgusta na izlet z Bleda na Vintgar. Ko so se izletniki vračali okolu 17. ure v več skupinah na Bled je postal 7 letni Friderik de Majo na mostiču nad vodovodom, ki je napeljan na turbino vintgarske električne centrale »Kranjske industrijske družbe«, toda ko je deček tam stal in se divil lepotam Vintgarja, se mu je udrla že trohnela deska pod nogami in revček je padel V vodo, ki ga je odnesla skozi predor, ga vrgla pri slapu zopet v strugo in ga nesla do električne centrale, kjer so ga potegnili iz vode. Vsi poskusi, da bi ponesrečenca oživili so ostali brez uspeha; tudi poklicani zdravnik dr, Kogoj z Jesenic je mogel ugotoviti le dečkovo smrt. Deček je zado-bil veliko rano na lobanji in kontuzije po celem telesu, — Fes povzročil smrt dveh volov. Begunjski pastirji so pasli 3, t. m. govejo živino ob cesti iz Begunj v Cirknico; med njo sta se pasla tudi dva vola posestnika Andreja Popka iz Begujnj, Okoli pol 8. ure zvečer je prišla po cesti 16 letna Mede-nova dekla, s katero je tekel velik, črn Medenov pes, ki se je močno lajajoč zaganjal proti voloana, katera je napodil na nad cesto se nahajajočo 6 m visoko skalo, na kateri se je zadnji vol ustavil, toda ko ga je pes popadel za zadnjo nogo, je padel vol s skale in je obležal mrtev na cesti. Pes se je zaletel nato še v drugega vola, ki je skočil s skale na cesto in si zlomil zadnjo nogo in ga bodo morali zaklati, ko bodo prodali meso prvega vola, ki so ga prodajali v msnici Marije Detoni v Begunjah po 23 kron kilo. Vola sta bila vredna približno 14.000 kron, — Velikanski požar v Šorni vasi pri Pliberku, Škode 5,000.000 kron. Neznani zločinci so dne 3. avgusta ukradli v Šorni vasi pri Pliberku limani gonilni jermen, 30 metrov dolg, 0.4 cm širok, 1 cm debel ki je tehtal 130 kg in je bil vreden 50.000 kron, Nato so pa vlomilci zažgali opekarno, ki je zgorela. Povzročena škoda se ceni na 4 do 5 milijonov kron. — Povožena 84 letna starka. Ko se je te dni peljal posestnik Avsec Ljudovik iz Cerknice v Bajer pri Starem trgu, domov, je povozil 84 letno starko Marijo Jo-želj iz Lipsenja št. 14 in sicer jo je zadel drog kočije pod rebra in jo podrl na tla, Joželjnova je precej močno poškodovana. — Umor 20 letnega dekleta. V Zagrebu so našli v neki stranski strugi Save na težko dostopnem mestu truplo 20 letnega dekleta, ki nosi na vratu znamenja zadav-ljenja. Kdo je bila umorjenka in kakšne smrti je umrla, še niso dognali. Uvedli so poizvedbe. — Zagrebški konzervatorij preide s prihodnjim šolskim letom v deželno upravo ter se bo imenoval »Hrvatska deželna glasbena šola v Zagrebu. — Pobijanje draginje na Reki. Reški magistrat je organiziral posebno komisijo, ki bo nadzorovala cene po trgovinah. Komisija je že začela poslovati m je kazno- vala veliko trgovcev, ker so prodajah go dražje, nego bi smeli. , ,. — Meteor so videli na Dunaju, ) bežal z veliko brzino od severa pr0“ P* in zelo krasno žarel. Velikost n[egovc r gle je bila nekako osmina mesečevega P mera. , — Rusko žito in ruske surovine v stu. Kot poročajo listi je došla v lr» lika množina blaga iz Rusije, kot' lesa, gumija, petroleja, pšenice in Julia. blaga. Vsega došlega blaga in onega ga kar ga je na potu je po cenitvi za P bližno 50,000.000 lir. Šef ruske trgoW delegacije v Italiji, inženir Vodovozov nahaja ta čas v Trstu in se dogovaf)a 8 de novega uvoza. , , Jj — Tatvine v Žirih. V času od ■ . 25. julija je bilo ukradeno trgovki Lenger v Žireh 6 bankovcev po 400 in 2 ženski šerpi vredni 30 kron. v 1 času je bilo ukradeno tudi finan a pazniku Mirkotu Badjura 50 in fjB mu stražniku Francu Rupertu 10 kron. , — Valute. Dne 13. avgusta na J«?, ski borzi: 20 dinarjev v zlatu <24* 100 francoskih frankov 172,50 din., 4 ^ 21.10 din., 100 italijanskih lir 11(5 din;> ^ bolgarskih levov 40 din., 100 rumuns^ jev 48 din-, 100 nemških mark 49.0 jj, 100 drahem 250 din., 100 ^eškoslova-kron 41 din., 100 avstrijskih kron 10-___^ Uubilanska novi«®*^ lj Poziv vsem vpokojencem, *nv in vdovam južne železnice. Pozivamo^ potom vse imenovane, da se v najv številu vdeleže v nedeljo dne 22, t. , 10. uri dopoldne sestanka v ^es^fmanio mu v Ljubljani, da tam javno z .1^0) od centralne vlade, da se nam daj® draginjske doklade, kakoršne imajo kojenci državnih železnic, in sicer tu>di nazaj. Zahtevamo dalje, da se daw ' ^ ginjske doklade tudi vsem tistim, imjo rente za nezgode, S tem p°vlvs . ~ katerega smo dosegli 1. maja letosnp _ leta, se ne moremo preživljati. lis-1 kateri imajo samo rente za nezgodo, ^ tega poviška niso deležni. Končno pa^ obrnemo na trboveljsko družbo, da bi dala nekaj vagonov premoga brezp«1 To pa vspričo tega, ko smo mi dolgo v . let s svojo službo tudi omenjeni družbi P pomogli, da se je tako lepo razcvitala. ^ ža se zima in mi najbolj trpeči, kateri ^ brez vseh sredstev in zadolženi čez g raztrgani in lačni, ji gledamo s s*r'fj. nasproti. Na sestanku se bomo P°£.0/za, li o nadaljnih korakih v dosego nasi htev. — Začasni odbor, . m0; lj C. kr. občinski svetnik. Prejeli s V Sodni ulici št. 1 v hiši g. Schreya . nuje gospod Jan Ružička, ki ima na 5 napisni tabli še vedno zapisano: evidenčni nadzornik v pok- in zemUe rec Ta mož, ki je tudi liberalni oJ)^eCj, svetnik in obenem starosta češke 0 g bi lahko žrtvoval par kronic za P°P te napisne tablice ali pa morda še ve hrepeni po bivši Avstriji. \i lj Nasilen berač je Alfonz Pi^?. jet, zasedenega ozemlja. Star je šele 3 ,^a močan, zdravega obraza, samo levico^ . nekoliko pokvarjeno, toda delal bi v ■ temu lahko, a rajši berači, postopa ^ ^ jančuje. Obnaša se zelo nasilno ib l^ran, zato dne 15. t. m. zjutraj na Selu are faV, Ko ga je peljal stražnik na policijsko > , nateljstvo, se je obnašal zelo zmerjal in pljuval je v stražnika. *u ^0, policijskem ravnateljstvu je nastopi ^ep, gočno, toda postal je krotak in y0 ko mu je permanentni uradnik 1 jut*0 0. povedal, da bo 14 dni delal pokoro licijskih zaporih. Razne ^©¥lce- r Izkopanine v Pompeju, h javljajo, da so zopet izkopali nešte o v nih stvari, ki boclo po možnosti 0|pIie V Pompeju samem in ne bodo muzeie. Stenske oprave po hisan, Q. pfO' vrata s ključavnicami in zapahi, dajalna svetilk, vse je ostalo ze , JrU' ohranjeno. V eni hiši so dobili j^žitii žino, očeta, mp'ir in dva sinova. ^rat gledališča so ;':opali hišo, ki ie večja kot vse prejšnje. Izkopali s0 e . s{ra* obljudenejših ulic v Pompeju: P° ioni se vrste same gostilne, po drU-,J čilnice, _ Čitajte Senzacionalna kuj^ica’, ki posveti z žarko lučjo v polstoletja naše domačej^J^r Odgovorni urednik Jože ®-u Izdajatelj konzorcij »V ečerne** •TJftki ^u£ojdoYaaska tok*®**