r
a
C %
8. številka.
3 MČ.
Izdanje za aredo 20. januvarija 1897
(v Trat«, t torek zrikr dn* 10. januvarija 18t7)
Teeaj XXII.
„^IIINOBT*1 tabaja p« trikrat ■« teden t inttk ta-danjih oh torkih, iatrtkik to tobotah. Zjntranje izdanje izhaja oh €. ari ijutraj, Tnoora« p« Ah 7, ari veoer. — Obojno izdaaj« ataan : t« Joloanasss . f. 1,—, lini A vatri)« f. l.M »a trt Noset . . . 3.— . . . 4,50 ■a pel lata	. , , ».—
ta ti« loto . . . 19,— . , . IS.—
Narsfialno je plačevat? aapraj nt aaroib« brez prllvžntie aaročnlne ae igrava n« azlra.
Posumila Številke ne dobivajo t pr»> -iajalnioali tohalca t- lrti.n p* S nT i, iavon Trata po 4 nv4.
Oglaai •• raiane po tarifa t potita, ia nasitiva s debelimi Irkami ae plaiaj« prostor, kolikor obsega »avadnih vrsti-Poslana, osmrtnica ia javno zahvalo, do-»infi oglasi itd. se rntnnajo po p^p-od*"
Tai dopisi naj ae po&iljajo aredniitvu • lica Caaerma it. 13. Tsako pismo mora hiti friinkevane, ker nofrankovana ae no aprajamajo. Rokopiai so na vranjo.
Mareinino, reklassaeijo in oglase spre-jema uprmvniit.vo alioa Moliao pic-•olo hit. S, II. nadse. Naroiaino ia oglase jo plačevati loao Trst. Odprte reklaiaa •ije so proste poštnina.
filatil« slovantktga poliiiin«|a društva za Primorska.

%
>?J
,r itastiM Jo moo"
0 našem narodnem šolstvu.
Gover poslanca S p i n č i i a v ieji zbornice poslancev dne B. januvarja 1897.
(Zvršetek)
Danes nem dobil, kakor rečeuo, pismo, katero tudi kaže, kako se pri nas dela o ustanovitvi šol. V Sušnjevici, v okraju pazinskem, so že leta 1888. poslali prebivalci prošnjo za ustanovitev šole; 1. 1894. se je poslal načrt za zidanje te Šole deželnemu iolskemu svetu t Trst; konečno je prišel vendar te dni — po preteku dveh let torej — načrt na okrajno glavarstvo, toda še ni določeno, jt-li načrt ugoden ali ne, tako, da ljudje niti ne vedo, bodo-li mogli zidati šolo ali ne. Torej po preteku dveh let pošiljajo načrte nazaj in ljudje še ne vedo, kaj naj počno. Ko so hoteli tamkaj napraviti romunsko šolo, tedaj so vsi zastopniki ob-lastij . . . (Poslanec dr. Gregorec: romunsko šolo?), da, romunsko šolo; prišli so iz Rumuuske agitatorji, ljudje namreč tamkaj govore tudi rumun« sko ; in agitovali so, da bi se postavila v tem kraju rumunska šola ; tedaj so bili zastopniki oblastev takoj na nogah, da se napravi ta šola. Ko pa je prišla komisija na lice mesta in so se vsi ljudje, razun jednega, izrekli za hrvatsko šolo, tedaj so vsi takorekoč izginili in postopa se tako, kakor sem prej povedal.
Samo še par besedij, gospoda moja, o učiteljišču v Kopru. Proti temu zavodu je prišlo še mnogo pritožeb, toda n^ samo od naše strani, od naših profesorjev in naših dijakov, proti katerim s« demonstruje tamkaj zelo pogosto, temveč tudi od italijanske strani. Izpovedati moram, da se ne morem strinjati z ureditvijo tega zavoda. Na tem se namreč odgojujejo bodoči hrvatski, slovenski in italijanski učitelji. To sicer ne bi bilo slabo, toda pozneje jih združijo, tako, da jih v nekaterih predmetih — in čim višji so razredi, tembolj — poučujejo v nemškem jeziku. Gospoda moja 1 Ta nemščina naj se poučuje kolikor mogoče kakor predmet, mučiti pa se ne smejo ljudje ž njo v predmetih, kajti potem se ne uče liti jezika niti predmeta. O tem se najbolje prepričal v Kopru in pa tudi v Gorici.
PODLISTEK
Fromoiit mlajši & Risler starši.
14
ROMAN.
— Francoski spisal Alphens« Daurfet, preložil Al. B. —
Hiša Frouiuntova je bila zanjo zapopadak bogastva.
Prostor, katerega je zavzemala v tem kotu Maraisa, o gotovih dnavnih urah napolnjen od sopara in ropota njenih strojev, aavduseuost Risler-jeva, njegova skoro neverojetna pripovedovanja o bogastvu, dobrosrčnosti in zvedenosti gospodovi — vse to je bilo vzbudilo radovednost otrokov«, in karkoli jej je prišlo na izpregled o hiši, lični leseni zatvori, okrogla terasa in vrtni mčbli na njaj, velika pličnica iz sinkove žice, lesketajoča s« na solncu in prepletena s pozlačenimi šibami, modra koeija na dvorišči — vse to je bilo predmet nsprestanega občudovanja njenega.
Znaae so jej bile vse uavade hiše Froutontova : čas, ko se je zvonilo zvonceiu, delopust delavcev, plačilui sobotni večeri, o katerih je svetilnica blagajnikova gorela še pozao zvsčer, iu potenj delgi nedeljski popoludnevi, ko ss bile delavnice zaprta, peči uekurjeue, in njih velika tihot«, ki je, tako-
V zadnjem času se govori o tem, da se to kepersko učiteljišče razdeli, da namreč italijanski gojenci ostanejo tamkaj, kam se utaknejo hrvatski in slovenski, tega pa se še ne ve. Principijelno, gospoda moja, bi jaz bil za to, 4a ostane to učiteljišče združeno, — v takovem zavodu spoznavajo se učenci raznih narodnostij, se ljubijo in to ljubezen razširjajo pozneje mej ljudstvom — samo preobraziti se mora, če je moči najti mesto, kjer bi učiteljišče lahko odgovarjalo vsem zahtevam. Če pa bi to ne bilo mogoče, če se mora v resnici deliti, potem se ne sme napraviti tako, da bi morali hrvatski gojenci oditi v drugo pokrajino; kajti dose-daj jih malo študira, potem pa bi jih še manj, če bi bili primorani iz svoje pokrajine iti študirat drugam.
Kar se tiče slovenske ljudsko šole v Gorici, ne maram izgubljati besed; vpraša« samo to, dela li to čast naučni upravi, ali pa državi sami da se občinsko zastopstvo goriško naravnost igra z ukazi c. kr. vlade, ministerstva, kakor tudi deželnega šolskega sveta.
Glede slovenske ljudske šole v Trstu si tudi dovoljujem vprašanje, je li na čast naučni upravi, državi, kjer so vsi državljani jednakopravni, da toliko tisoč Slovencev, ki imajo v Trstu nad tisoč otrok, že od leta 1885. prosijo slovenske ljudske Šole (Čujte! Čujte) in da jo po 13 letih še niso dobili (Poslanec dr. Gregorec: škandal!) Sedaj zadržuje prOsnjo magistrat, sedaj deželni šolski svet, sedaj ministerstvo, in tako se uadaljuje med temi tremi oblastmi. Slovenci pa le ue dobe šole. To se godi kljub vsem zakonom, to se godi kljub vsem državnim temeljnim zakonom o jrduakoprav-nosti in jednaki vrednosti vseh narodov v državi. Tako sem prišel do gospoda kolege Luzz&tta, s katerim tudi završim čisto ob kratkem. Včeraj je namreč tožil, kako pristranski se postopa s tržaškimi iu primorskimi Italijani, da se postopa ž njimi kakor s „p arijam i*, kako da sploh ničesar uimajo od c. kr. vlade, in menil je, da mora biti nasprotnik naučni upravi kakor avstrijski liberalec — v Trstu ga imajo za konservativca — kakor TržaČan in Italjan in kakor izraelit, in zavrnil je tudi svoj
govor grmečimi besedami: „Roma deliberante, Sa-guntun periit*. Tržaški Italijani ne dopuste Slovencem v Trstu niti ljudske šole. Tržaški Italijani imajo srednjih šol. Državna uprava jih je hotela prevzeti tudi na svoje stroške, ali občinski zastop se je, kolikor meni znano, temn protivil. Imajo nav« tiške šole, imajo obrtne šole, kjer se hrvaščina in slovenščina ne podučujeti niti kskor predmet. Ta zadnje imenovana šola je za vse Primorsko, a na večino dežele se ne ozira. Italijanom podeljujejo se na vseučilišči največje ugodnosti. In tržaški Italijani, liberalci — konservativci, Izrealitje se še drznejo tožiti tukaj, da vlada postopa ž njimi kakor mačeha! Poznam to njih metodo. Tako se na Primorskem govori tudi od strani ces. kr. oblastev. Pogostoma se tudi govori, da je treba zatreti Slovane, da se jim ne sme ničesar pripustiti, samo da bodo zadovoljni Italijani. Med tem pa se po-italijančuje dežela. Kaj pa se zgodi z deželo potem, ko bode poitalijančena, na to naj mislijo konzuli. (Pritrjevanje in ploskanje).
rekoč, približevala njenim očem igre gospodičiue Klare, letajoče po vrtu s svojim bratrancem Geor-gesom. Podrobnosti je zvedela od Rislerja.
.Pokaži mi okna saionova", mu ja rekla. „Kje pa je Klarina soba?'...
Razveseljeu nad to nenavadno simpatijo za drago njegovo tvornico, oznamenoval je odslej o-troku od zgoraj lego iu uredbo poslopij: kazal mu je tiskarno, dvorano za zlatenje, za barvanje, za risanje, v kateri je sam belal, prostor za stroje, s katerega se je dvigal v zrak velikanski dimnik, ki je vse bližnje zidove črnil s svojim dimom, ter gotovo ni mislil na to, da uska mala, pod sosednjo streho skrita duša svoje najsrčnejše misli združuje z njegovim puhanjem, z glasnim puhanjem neumornega delavca.
Nekega dne se je ta raj, dolgo opazovani od dalje, odprl za Sidonijo.
Gospa Fromonteva, kateri je Risler čestokrat pripovedoval o mičnosti in prebrisanosti male svoje sosede, je prosila vrlega Švicarja, naj jo vendar pošlje sem na otroški ples, ki ga namerava prirediti o božiču. Goepod Ckfcbe je s prva naravnost odbil to povabilo. Ža tedaj so ga jezili in žalili s svojim bogastvom ti Fromonti, katorih ime je Ri-
Posl. Spiočič n ndnnšajih na naših poštah.
Govoril v zbornici poslancev dne 9. januvarja 1897.
„Visoka zbornica l Jaz se ne bodem spuščal v splošna vprašanja, zadevajoča ministerstvo trgovine, ampak omenjal bodem takoj, kakor druga leta, le nekatere želje in potrebe svoje rojstne dežele."
Tu je govornik razpravljal na razsežno o delih v pristaniščih, ki so se dovršila v zadnjih letih in je polagal ministerstvu na srce še druga potrebna dela. Tožil je, da po pristaniščih ni hrvatskih napisov, pač pa — fraucozkih. In potem je aadaljeval:
.Tega bi ne smeli trpeti nadalje v državi, v kateri pravijo državni osnovni zakoni, da so vsi narodi jednakopravni in jednakoveljavui.
Sedaj preidem k drugemu naslovu, namreč k naslovu pošta, brzojav in telefon.
V miuolem letu sem stavil resolucijski predlog, ki se je glasil:
,C. k. vlada se poživlja, da c. k. ravnatelj-
slerju vedno bilo na jeziku. Razveu tega je šlo za maškerado, ia gospod Chčbe — on, ki vendar ni kupčeval s tapetami l — ni imel nikakih sredstev, da bi iz svoje hčerke napravil plesalko na vrvi. A Risler ui odnehal s svojo željo, dejal je, da bode sam za vse skrbel, in takoj je pričel prirejati o-pravo.
To je bil spomina vrsden večer.
D&drće Delobelleova, obdana od oblačil, igel in raznih malih toaletnih rečij, je vodila v sobi gospe Chćbeove oblačeuje Sidonije. Kala deklica, ki je bila v kratkem krilcu iz rudeče, črnoproga-ste flanele, večja videti uego-li sicer, je stala pred zrcalom nepremična v sijaju aveje obleke. Bila je mična za oči. Beli životek z žametasto progo, dolge kite njenih krasnih rujavih las, valečih se jej izpod lahkega slamnika, vse nekamo navadne posameznosti njenega švicarskega kostuma so bile nekako lepe polčg izraza otrokovega obraza iu njegove miline, povzdigovane od živih boj tega gledališkega lišpa.
Vsi sosedje so bili prihiteli ter se niso mogli načuditi.
(Pride še.)
stvu po-te m brzojava za Primorsko in Kranjsko ▼ Trsta zaukaže brez zamuda, naj odredi tak«, da bodo 184.000 Slovence? in Hrvatov v Primorski in Krauhki v jezikovnem pogleda uživali vsaj toliko pravice na pošti, brzojavu in telefonu, kolikor jo uživajo 294.000 Italijanov in 43 000 Nemcev obeh imenovanih dežel*.
Slavni proračunski odsek ni priporočil, da bi se vsprejela ta resolueija in sicer iz dveh vzrokov. V prvo z h to ne, ker se je baje v prejšnjem letu vsprejel resolucijski predlog v tej zadevi, in v drugo, ker je bil moj predlog presplošen. Kar se dostaje resolucijskega predloga, ki se je vspre-jel lani, zahteva isti, da bi se v Primorski rabile trojezične tiskovine, ako zalitevajo takih stranke. O tej resoluciji sem govoril že v prejšnjem letu in sem vprašal, zakaj da bi Hrvatje in Sloveici morah še le zahtevati, kar se daje Italijanom in Nemcem, ne da bi zahtevali ? In kam nas dovaja tako postopanje? Navedem le nekoliko vzgledov.
Dne 8. septembra 1896 je neka stranka na poŠti v Trutu zahtevala slovenske potrdnice o oddaji. Jeden uraduik ni razumel stranke, drugi jej je pač dal potrduico, toda dodal je besede : „Non" siamo qui soltanto per agitare", to je: ,Mi nisu« tu samo za agitiranje". Oni torej, ki zahteva česa, kar se je pripoznalo z resolucijo, proglašen je že agitatorjem od uradnikov.
Na pošti v Opatiji se je dogodilo pred Božičem, da je neka stranka zahtevala trojezične, ne čisto hrvatske tiskovine. Uradnik ni imel pri rtluh take tiskovine in je je moral še !e iskati. Vslei tega se je stranka jezila, kako ona prihaja do tega, da vsakokrat, kadar bi se hotelo imeti tak« tiskovine, je ni pri rokah, ampak se je wora še le iskati. Isto se je dogodilo tudi meni dne 30. dec. m. 1., .orej pred kakimi desetimi duevi, in tudi že večkrat. Tako se zgublja čas in se jeze tudi stranke. Ni od daleč ne mislim na to, da bi v vseh slučajih dolžil dotične uradnike in tudi no upravitelja posamične pošte ; to se večinoma do-gaja v zmislu viših uradnikov. Menim, da fci bilo povsem naravno, — če že prav hočete imeli tam nemški jezik, da-si ni mnogo Nemcev, zlasti v Istri ne — ako bi,se za vso deželo izdajale tiskovine v vseh treh jezikih. Po tem ne bi se smeli čutiti žaljene Nemci ali Italijani, ako bi poleg nemških in italijanskih dobivali tudi hrvatske in slovenske napise, kakor se ne čutijo žaljene Hrvatje in Slovenci, ako dobivajo poleg hrvatskih in slovenskih tudi nemške in italijanske uapise. Z resolucijskim predlogom, v*picjet<m v prejšnjem Jelu, so s« jemale v ozir le tiskovine, toda to ne zadošča, da se izdajejo tiskovino t treh jezikih, in sicer ne da bi se zahtevalo to. Moj predlog torej, ki se ni priporočil v vsprejem, je posezal dalje in poseza tudi ledaj.	(pri^e še).
Javni shod
polit, društva »Edinost" dne 10 januvarja 1897. pri sv. Mariji Magdaleni zgornji.
(Zvršetek.)
Dr. R i b a f : Že prejšnji govorniki so vam povedali, kako žalostno se godi slovenskemu življu tu v tržaški okolici. Pa saj vam ne treba praviti, ko veste in občutite to najbolje vi sami. Zakaj je tako ? Tudi to je že povdarjal jedeu govornikov, da smo mnogo sami krivi, ker smo pre-pouižni. Naša ponižnost, sega često tako daleč, da, ako nam je kdo zasol.l zaušuico na jedno lice, mu hitro nastavimo še drugo, da nam zaseli drugo zaušnico. — Posebno po bližnji okolici je mnogo tacih naših ljudij, ki se sramujejo svojega jezika. To ni prav ! Tudi mi moramo biti pouosni ua svoje rojstvo, ua svojo kri. Muogo naših je, ki pravijo: Saj je vsejedno, ali sem Slovenec ali Italijan, samo da imam d«velj jesti Ako je res vsejedno, zakaj pa Italijani nočejo postati Slovenci? Oni hočejo ostati to, kar so. Oni so se borili kakor Italijani v Benečiji ne le za rod svoj, ampak tudi za italijansko državo. Mi pa se borimo kakor Slovenci za rod svoj, in kakor Avstrijci za avstrijsko državo. To je velika razlika. Mi hočemo ostati državljani avstrijski in ne zahtevamo druzega, nego da smo spoštovaui v tej državi. Oni Italijani so se hoteli odtrgati od te države, mi pa jo branimo. Vidite torej, da njim ui vsejeduo, ampak kažejo se Italijane po jezik«, po krvi in po državi.
Ako je torej v Avstriji dovoljen • italijanskemu življu, da sme čutiti italijanski, mora biti dovoljeno tudi nam. da čutimo slovenski. Ni res torej, da je vsejedno za nas, ampak, ker smo bili porojeni Slovenci, moramo tudi uimeti Slovenci. Mi hočemo tako in zat« nas zaničujejo. Toda ne le aivini nam kratijo na*a prava, ampak tuli mrtvih ne bi smeli mi častiti v svojem jeziku: niti na grobe h ne trpe slovenskih napisov! (Vrišč: To je škandal!) Pravijo nam, da smo bar bari. Ne, mi nismo barbari, ki hočemo ostati zvesti svojemu rodu in svoji veri, ampak oni so barbari, ker nam gazijo v blato, kar je nam najsveteje. (Frenetično ploskanje.)
Znaao vam je, kako sedaj prepovedujejo slovenske napise na grobnih spomeuikih. Spomenik pok, Viktorja Dolenca je Se sedaj brez napisa in tudi pok. Dragotinu Martelancu so hoteli zabraniti napis. Da, spomenik Martelančev so celrt po noči odstranili z groba. (Senzacija.) Prepovedali so slovenski napis ua grob pok. poslanca našega Ivana Marije Kluua, a na grobu pokojnega kanonika Križmana. i« morala bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu prirediti latinski napis. Obžalovati je, da se je bratovščina udala. Tako daleč smo torej že, da nas ne proganjajo samo v življenju, ampak niti malega spomina na grobove naših mrtvih nam ne dovoljujejo več. To je barbarstvo l (Tako je 1 Tako je !)
Ce boiemo mi molčali k temu, dobe oni še več poguma in slednjič pridemo morda do tega, da nam še denejo ključavnico na nsta.
Magistrat je izdal kamenosekom nkaz, da ne smejo klesati slovenskih napisov na nagrobne spomenike, dasi nima ni kake pravice v to. S tem se je postavil na stališče, katerega mi ne moremo razumeti. Ako so res kHlturni in liberalni, ne smejo biti to le svojemu žepu, ampak vsem. Povedati moramo torej glasno in jasno, da nismo zadovoljni, da hočemo tega, kar nam zagotovljata zakon in pa cesar, ki je potrdil ta zakon. Povejmo, da- hočemo na tej zemlji kakor Slovenci živeti in tudi — umreti. Priporočam torej resolucijo:
Javni shod I. okraja tri. okolice pri sv. M. 31. zgornji 10. januvarja t. L protestuje odločno proti postopanju mestnega magistrata tržaškega gledt1 slovenskih uapisov ua grobnih spomenikih in prosi slavno vlado, da takoj ukrene potrebno, da se v tem ozirn ne bodo kršile pravice slovenskih državljanov v Trstu.
Predsednik M a n d i d pojasnuje, da seje bil sestavil poseben odbor za spoineuik pok. Martelancu. Magistrat ni dovolil slov. napisa in je prepovedal vso slavnost. Mi smo rekurirali, in pol. oblast je odredila, da je dovoliti napis in da je v sloveuskem jeziku rešiti rekurz. Ko postane ta odlok namestuištva pravokrepen, bodemo smeli prirejati napise v slovenskem jeziku, kajti ta odlok je principijelne važnosti.
Resolucija dra. Rybara se je sprejela soglasno.
Dr. R y b a f: Namestnistvo, ministerstvo in upravno sodišče so spoznali že večkrat, da naš magistrat krši zakone. Toda vkljub vsem tem razsodbam se kršijo pri nas zakoni še nadalje in glasila naše liberalne gosj'6de so celo toli bezobrazna, da povdarjajo še posebno, da njih ne brigajo one razsodbe, (Taki so!)
Dr. P r e t n e r: Čuli smo, da Slovenec ne bi smel niti umreti kakor Slovenec. Toda tudi v cerkev so zanesli narodno strast. Duhovnika, ki se jim noče pokoriti, proglašajo za agitatorja, za Rusa. (Smeh.) Naše obrede proglašajo za politiške demonstracije. Žal, da je duhovnikov, ki so se udali temu pritisku, duhovnikov, ki b e ž e od mrliča, ako čujejo slovensko pesem, ki se boje slovenske molitve kakor hudič križa. Vse to prihaja od našega magistrata Njim ni do pobožnosti, ampak mestna gospoda se ravnajo po framasonskem načelu: nam vse, drugim pa niči
Tako vidimo v cerkvah mesto pobožnosti politiške in narodne boje. Tudi proti takim odnosa-jem moramo protestovati. Zato predlagam nastopno resolucijo :
Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva „Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestujejo posebno proti temu, da bi se zlorabljala cerkev za poitalijančevanje v Trstu in okolici.
Resoluciji ss je sprejela soglasno iu ob burnem ploskanju.
Josip Sanci n : Bližajo se volitve v d«, želni oziroma mestni zbor. V »Piccolu" sem čital da se bodo borili vsemi sredstvi, da bi udušili slovenščino na tej zemlji. Zato je tudi nam pot jasna. Prebivalci I. okraja! Podajmo si roke v , trdno zvezo proti „Picctdu", izberimo si posl., ki | bode branil naše interese. V boj proti našim nasprotnikom, kakor oni napovedujejo nam boji Živela zložnost med nami! (Frenetično ploskanje.)
Predsednik M a u d i č : Dovršili smo. Današnji XIV. shod se je častno pridružil prejšnjim. Pred-ložene resolucije ste vsprejeli soglasno in s tem ste se pokazale zdrele in neodvisne, pokazali ■te, da znate misliti se svojo glavo. Nasprotniki nam predbacivajo, da hodimo ščnvat po okolici; a jaz vas vprašam, ali smo rekli danes le jedno samo besedo, katero bi mogli smatrati za hujsko-valno ? (Ne ne !) Kakor odborniki pol. društva niti nismo omenili volitev. Iz tega je razvidno, da niti radi volilae agitacije nismo prišli. Mi vam ne priporočamo nikogar. Le toliko vam rečem: Naš cesar nam je dal ustavo, da si sami kujemo zakone potom poslancev. Po določilih ustave smo vsi jednakopravni; »olite si torej poslancev, ki bodo hoteli delovati v zmislu ustave I Njegovo Veličanstvo nam je dal veliko pravice s podeljeujem ustave, mi moramo biti hvaležni na tem našemu premilo-stnemu oesarju in kralju. Vskliknimo torej iz globine svojih prsih: Živio naš cesar in kraj Fran Josip I.!
Zborovalci so se odzvali trikratnim „živio( in shod je bil zaključen.
Političke vesti.
V TRSTU, due 19 januvarija 1897.
Italijanski radikalci iu volitve. Kakor znano, radikalna stranka italijauska v Trstu se do sedaj ni udeleževala državnozborskib volitev, ho-teča s tem pokazati, da dunajskega parlamenta ne smatra svojim parlamentom. V noveji čas se je pa začela živahna agitacija po laških listih, v ta namen, da bi Italijani opustili politiko pasi vi tete o državnozborskih volitvah Agitacija je dosegla svoj namen, Včeraj je imelo društvo »Progresso" svoj občni zbor. O tem shodu čemo govoriti obširneje, za danes bodi le povedano, da se je z večino gla>ov vsprejela resolucija v tem zmislu, da se progressova stranka udeleži volitev in da je zasnovati potrebni volilni odbor !!
Državni zbor. Včeraj se je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva za pravosodje. Pravosodni minister je poseguil v razpravo z daljšim govorom, v katerem se je obširneje bavil z razmerami na Češkem in je tolažil Nemce, da vlada hoče ustanoviti okrožno sodišče v Trutnovu in tako ustreči tej prisrčui želji nemški. Vlada hoče postopati objektivno in neće, da bi se mislilo, da je jednostranska prijateljica Čehov ali Nemcev, ona noče vladati niti proti Nemcem, niti proti Oehom, ampak s Čehi in z Nemci. Glede kofisko-vanja časopisov je povdarjal minister, da je bilo v letu 1896. 437 konfiskacij manj uegoleta 1894. Novi civilni pravdni red stopi v veljavo dne 1. januvarja 1896.
Pesi. N a b e r g o j je interpeloval vlado radi ■morstva ribičev iz sv. Križa dne 16. decembra 1896., n a j b rž e po Č • ž o ti h, in radi pravice ribarenja Avstro-Ogerske v zmislu trgovinske iu plovbene pogodbe med Avstro-Ogerske in Italijo.
Proračunski odsek je vsprejel predlogo o k o n g r u i, kakor jo je sklenil pododsek v zmislu vladne predloge. Finančni minister Bllinski se je izjavil zadovoljnega z besedilom pododsek*, ako potrebščina ne bode presegala svoto 200 000 gl. — Posl. R o m a n č u k je nasvetoval resolucijo, da se odpravi, oziroma uravna pristojbina za „štolo*.
Njeg. Veličanstvo in poslanci. M nole sobote je bil dvorni ples v cesarski palači na Dunaju. Povabljenih je bilo tudi več poslancev, med istimi tudi naš zastopnik vitez Nabergoj. Po običaju je cesar tudi obgovoril več poslancev in med obgovorjenimi je bil zopet g. Nabergoj. Do mladočeških poslancev i« izjavil cesar svojo zadovoljstvo na parlamentarnem delovauju, ter nado, da se bode zasedanje deželnega zbora češkega vršilo mirno. Sploh kaže Njeg. Veličanstvo
ob vsaki priliki, kuko živo se zanima za javne stvari in pohtiške dogodke. To je pokazal v pogovoru z drom. Laginjo, z drom. Šusteriičem in z Nabergojem. — Sosebno pa beležimo iskreno hvaležnostjo, da presv. cesar v noveji čas posebno pogosto odlikuje naše jugoslovanske poslance.
Zdravje earjevo. O zdiavstvenem stanja ruskega carja so se trosile te dni vznemirljive vesti, češ, da se mn je zopet odprla rana, ki jo je dobil svojedebno na potovanju po Aziji in da je pozvan sloveči zdravnik berolinski dr. Bergmann, da bi izvršil na carju neko kirurgiško operacijo. — Današnja poročila pa trde, da so neosnovane vse te vesti, in rečeni profesor Bergmaun je pooblastil agencijo Wolfovo v izjavo, da on ničesar ne ve o kaki bolezni carja in di ni dobil nikakega pova bila v Peterburg.
Današnja poročila oporekajo tudi razširjeni vest', da carska dvojica ruska nameruje priti v Opatijo.
Grof Mnravjev, novi ruski minister za zunanje stvari, odpetuje dnć 20. t. m. v Kodanj, da izroči kralju danskemu svoje odpozivno pismo. — Njegovim adjunktora je imenovan člen ministenkega svćt« grof L a m s d o r f.
Hazlične veati.
Naši shodi. Minolo nedeljo se je vršil XV. in XVI. shod v Trebčah in v Kolonji. — Nočemo tajiti in pripoznavamo, da smo računali v Trebčah na hudo opozicijo Ch16 svarilo se nas je, da naj nikar no hodtino tja gori, kajti utegnilo bi se nam kaj dogoditi .... Mi pa smo uprav zato hoteli dokazati, da se ne bojimo iti v Trebče, kakor se boje naši nasprotniki priti na naše shode.
Poročajo nam, da je v nedeljo došel v Trebše neki odposlanec gosp. Mauronerja in da se je pilo, mnogo pilo. Snovala se je demonstracija proti našemu shodu. Gorjć nami Toda . . . velika gora je porodila malo in drobno miško in mi smo se smejali, prav srčno smejali.
Ko so odposlanci društva „Edinost* dospeli v Trebče, prikorakalo jim je nasproti iz neke stranske ulice, lepo v vrstah, kakih deset juuakov v junaški dobi 14 do 20 let in peli so na vse grlo, peli navdušeno, ne da bi vedeli, kaj so peli. Da, da, vino poraja pesuii, Ludi italijanske 1 Med aprizoritelji demonstracije je bila seveda sama čista italijanska kri, ki čuje na ime „Kraljev" in „Čukov«, a junak vseh junakov je bil „kralj" — Frkec Kakor se nam je poročalo nadalje, je delal vos magiitratni aparat s parao silo, da bi se Trobenjei ne udeležil iiiišt:git .-i.. .. Shod pa so je veuUar vršil častno. A predsednik shodu je bil jako previden ; ni *e zadovoljil z glasovanjem za resolucijo o okrajnem glavarstvu, ampak v boljo kontrolo je pozval zboruvalce, naj dvigne roko, kdor je proti. Nijedna roka se ta i vzdignila. Udeležba iz Trebič samih je bila sicer razinerno pičla, tem častneje pa so nastopili Gropajci, Padričani in Openci. Čast in slava jim ! Posebna čast pa onim Trebenjcem, ki so si ohranili toliko samoloj :e fvubr in nezavisnosti, da so piišli ni uaš shod.
Glavno pa je, da smo v polni meri dosegli, kar smo hoteli doseči: tudi shod v Trebčah seje soglasno pridružil drugim shodom v okolici.
Kar pa se dostaje shoda v Kolonji, smo rekli že v današnjem zjutranjem izdanju, da je visoko nadkrilil vse naše nade. Došli so malone vsi tamošnji posestniki, ki so se prav živo udeležili razprave o poročilu deželnega poslanca V a t o v c a in o resoluciji za osnutje okrajnega glavarstva. A ta resolucija se je vsprejela velikim navdušenjem, ki je pričalo, da ljudje popolnoma razuraijo nakane našega društva. Na tem sijajnem vspehu je zahvaliti tudi spretnost dr.a E y b a f a, ki je predsedoval shodu.
Po shodu je ostalo zbrano vse ljudstvo, ki se je uprav naslajalo na govorih dr. Rytiara, dr. Ab-rama, Bulgara Drumeva in drugih. Zlasti se je omilil ljudstvu bolgarski govornik. Ljudje se niso mogli prečuditi, da je govoril tako lepo in razumljivo. Rekel je me l drugim : „Mi Bolgari smo bili več stoletij pod peto barbarskega Turčina, ki je prelival našo kri in skrunil naše device. A mi si ■ismo mogli pomagati, ker smo bili — sužnji. Toda cel6 pod takim barbarskim gospodstvom, v dobi sužnosti, smo vendar imeli šol o svojem jeziku1 A vi Slovenci tržaški, živeći mtd življem, ki samega sebe tiazivlje nositeljem kulture, t>» nimate svoje iole!
Ta apostrofa je napravila neopisen utis. Dra-stičneje ne bi bilo možno ežigosati postopanja naših narodnih nasprotnikov.
Vspeh tega shoda je bil torej popolen, a mi beležimo to posebno radostjo. — V nedeljo bo sadnji shod in sicer v sv. Križu. In kakor nam poročajo od tam, hode ta akljnček sijajen. Križani se pripravljajo na veliko manifestacijo na tem shodu, oni hočejo, da se na irapozanten način zaključijo izjave narodne zavesti okoličanov.
Nj. Veličanstvo naša cesarica se je včeraj odpeljala iz kopališča Biairitz v Cap S. Martin na francoski „rivieri*.
Osebne vesti. Včeraj je dospel premil. kne-zonadškof dr. Z o r n iz Gorice v Trst ter ebiskal vpokojenega škofa msgr. Glavino
Crnogorski minister dr. B o g i š i ć je dospel včeraj na parniku .Dubrovnik' iz Kotora v Trst ter se odpeljal po železnici v Rim.
Za »Božičnico* podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali: gg, A. Gustin 1 par čevljev, Rupaik 1 gld., Josip Pertot 5o nvč., Gomižel M. 20 nč., Mikelič 2 Kr., Jerneicich G. 10 nč., Braunizer 50 nč., Bolle Marija 1 gld., Jakob Bole 3 Kr., Josip Piščanec 50 nč., Ferlaga Jožefa 20 nč, veleč. g. župnik Josip Jurizza 3 gld., Mali Andrejček 1 gld., (Jmek Ana 1 gld., Iv. M. Bolle 50 svč., A 60 nč., Mekina Elisa 40 nč., Bandel 2 gld., Cibej Tereza 50 nč., Elena Skerbic 60 nč. Zmag. V. 60 nč , N. N. 50 nč., N. N. 50 nč. Trdan N. N. 30 nč., Marica 60 nč., Terezija Lotrar 60 nč., N. N. 1 gld., Piščanec Josip 50 nč., N indo 30 nč., T. Puc 20, Ferluga 20 nč., nč. Peric 2u nč., Pausič 20 nč , Francka Čotar 20 uč„ Nahtigal 50 nč., Lenaidič G. 20 nč., Kapus 50 nč., Slavec 50 nč., Žigon 1 gld., Ivan Kavčič 1 gld., Ivan GJiver | v kavaini Comeicio 1 gld., F. Ščuka 40 nč. Ma-! dalena Ščuka 50 nč. Anton Ščuka 50 nč., Andrej i Pertot 2 gld., Jožef Pertot 30 nč., Terezija Jež i 20 nč., Franc Uršič 1 gld, Frančiška Dauev 30 i nč. Iskrena iu prisrčna hvala vsem darovateljem !
0 nali pošti. Slavno uredništvo I Ko sem te i dni čital članek o c. k. polti, sem si mislil, da bi | bilo dobro, ko bi i jaz povedal, kar me peče. Vem j namreč, da je ministerstvo izdalo ukaz, naj se na ; slovensko naslovljen* pis;ea izdajejo potrdila v j slovenskem jeziku in na nemškeslovenskih tisko-i vinah. Mislim, da odlok ali ukor ministerstva ni ! kar sibodi, ampak da bi se mu morali klanjati | pudrejeni organi ?! Pri nas je pa stvar drugače; ! vsakokrat, ko nosim novce ali priporočena pisma ' na c. k. p< štnf lilijo mi nemško-luške pobotnice 11 i Seveda jih jaz ne sprejemam, ampak zahtevam . slovenskih. Toda vsakdo naših ljudi si ne upa j vedno in veduo zahtevati, kar bi moralo biti u-mevno samo ob sebi. Iz tega sledi, da se izdaja j kolikor le mogoče malo takih tiskovin. Zakaj ? To dobro vedo oni, ki delajo tak6. Dogodilo se mi je, da me je uradnik vprašal oaoruo: „zakaj ini niste to precej povedali r" (Namreč, da r-ahtevam slov. i pobotnico). Seveda nisem ostal dolinu odgovora ; j rekel sem: »gospod, mislil sem, da so Vam poznane Vaše dolžnosti do strank.*
Te dni sem poslal nekaj novcev v Celovec, a na pošti niso znali, kaj da je to, Celovec l! Odgovoril sem jim, naj le pogledajo v knjigo kra-' jevnih imen, ako ne znajo tega na pamet. Čemu naj bi jim jaz pravil stvari, katere morajo sami znati.	Nebodigatreba.
Večerja župniku Jurci ? ! Čujemo, da na Greti neka deklina nabira prispevke v ta namen, da se priredi častna večerja — per fare una cenna per signor parocco Jurizza!
Srečen on, naš velečastiti župnik in prijatelj Jurca, ko tau zveste ovčice skrbć celd za večerjo. Mi se svoje strani voščimo vsej družbi dober tek in zdrave želodce! Kaj hočete, ljudje božji: so taki lasi zdaj ! Zakaj bi se ne veselili, ker je ravno tu vesela predpustna doba ? !
Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu vabi na veliko veselico s plesom, ki bode v nedeljo dne 24. januvarja 1897. v prostorih gospoda Ivana Košuta hštv. 6. Pri veselici bode svirala domača godba. Vspored : 1. Jenko „Naprej*, svira godba. 3* *** „Slovan na dan*, mešan zbor dvospevom tenorja, t. A. Nedved ; „Slovenska dežela", svira godba. 4. J. Jenko: „Zaklad", deklamacija. 5. G. Ipavec : „V mraku", svira godba. 6. I. Bole : „Zvezda", možki zbor. 7. G. Ipavec: „Danica* svira
godba. 8. T, Burgarell : „Nazaj v planinski raj*, | samospev tenorja spremlje»anjim glasovirjv 9. ■ „Solnce jarko", svira godba. 10. „Noč tihntna* moški zbor. 11. A. NVdved: „Zvs/na", svira godba, j 12. „Ribničanska", šaljiv samospev baritona spremIjevanjem mešanega zbora. 13. I. F. „Slo-j venec stopaj* svira godba. 14. I Kočjančič „Pn-| potna pesem", mešan zbor samospevom baritona ! in spremljevanjem godbe. 15. Vošnjak : „Oreh",
•	šaloigra. prizor na kmetih. 16. Ples, ki bode tr > jal do 1. ure zjutraj. — Začetek ob 6. uri zvečer. Ustopnina na veselico 30, sedeži 20 nvč., pri plesu plačajo gospodje 1 gld., gospodičine 20 nvč.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Vabilo k veselici, katero priredi staro-trško i nčiteljstvo s prijaznim sodelovanjem pevskega in diletantskoga zbora v nedeljo dn6 24. januvarja 1897. v šolskih prostorih. Vspored: 1. P. Hug. Sattner: „Po zimi iz šole*, mešan zbor. 2. Iv. pl. Zajec: „Zrinsjki-Frankopanka*. možki zbor. 3. P. Hug. Sattner: „Opomin k petji", mešan zbor. 4. „Oče so rekli da 1* !* gluma s petjem v jeduem ; dejanji. 5. „Šaljiva loterija" 6. „Prosta zabava iu j ples" v prostorih g. Benčine. Začetek ob 7. uri ; zvečer. Vstopnina 20 nč. Čisti dohodek namenjen j jej„učiteljskemu konvikta* v Ljubljani. — Preplačila J se hvaležno sprejmejo. K obilni udeležbi uljudno j vabi	Odbor.
Legar (tifus) v Pulju. Epidemija v Pulju stalno j pada. Od 10. do 14. t. m. obolelo je izmed meš-i čanstva samo 6 oseb, 88 pa jih je ozdravilo, izmed vojaštva pa jih je obolelo 7, ozdravilo pa 77. Umrl ; ni nihče.
Potres v Ljubljani. Tukajšnjemu „Alatlinu* : poročajo iz Ljubljane, d« je bil predsinočnem ob ; 9. uri 31 mm. občutiti prilično moren potres, i Strahu da je provzročil jako male. Niti v gledališču i se ni vznemirilo občinstvo.
Papež in pa kuga. Sv. Oče je brzojavno naročil apostahkemu delegatu v Bombaju, da sporoči Sv. stolici natanjčno o napredovanju kuge. I Tihotapstvo na debelo. Predvčerajšnjem je ; posebua finaičua komisija izvršila hišno preiskavo ; v skladiščih tvrdke „Fratelli Zernitz* v ulici d» lle j Acque, Stadion m v Skednju. Komisija je našla ! 24 sodov s težki ti, kamenenim oljem sleparsko j pomešanega petmlja, katero olje pa je bilo utiho-i tapljeno. Tega sleparskega petulja je bilo 2,763.33 i kvintalov. Carine bi biio plačati od te množine j 17.961 gld. 64 nč., globa pa bi iznašala 71.846 j gld. 48 nč. (!)
Grozen nestvor Iz A rad,t javljajo, da je neka j ženska tain porodila strašen, pošasten nestvor. Ta I nestvor iuia izredno debelo glavo, vso kosmato, iu
•	pa tri usta, jedue nad drugimi. Srednja usta zuajo. . Nadalje ima ta nestvor 4. oči iu 4 ušesa ; reki iu j nogi so ukrivljene. Na vsaki roki in nogi so po
4 prsti; prsti na nogah imajo dolge kremplje. Ta : pošastni nestvor je živel samo par ur. Poslali so j ga v Budimpešto v muzej.
Košnja trave januvarja meseca. \i Zemuua ; pišejo : Ljudstvo, sprehaiaioče se due 8. t. nt. po nasipu, ki vodi do železnice, je opazilo ua ot>eh straueh nasipa — '»ljubu zimski dobi — lepo, zeleno travo. A začudenje je še naraslo, ko si opazil človeka, ki je kosil to dovolj veliko travo. Košnje januvarja meseca zares ui še bilo z le.pa v naš.h krajih.
Paprika je pogoj eksistence Madjarov. Sloveči pisatelj Alavricij Jokaj je te dui predaval o — papriki. NaglaŠal je nje veliko važnost za madjarski rod in rekel, da bi dandanes o Madjarski ne bilo niti sledu več, ako ne bi bilo paprike. Kajti ljudje bi izumrli vsled okuženega zraka in epidemije. Zato imajo Madjari papriko tako visoko v časti!
Sodnijsko. 21 letni klesarski pomočnik Ivau Pertot t Nabrežine je dobil včeraj radi javuega nasilstva dva mes ca težke ječe.
Mednarodna konferenca zoper kugo. Iz Rima javljajo, da se velesile dogovarjajo zaradi mednarodne zdravstvene konference, ki naj bi natanjčne določila, kaj je storiti zoper kugo. Ta konferenca bode bržkone v Benetkah.
Angleška kraljica in ženski klobuki. Bedasti modi za voljo mora vsako leto pog niti na milijone različnih ptičev samo zato, da i;naju ženske ptičjega perja na svojih našemljenih klobukih". Nedavno je stopila pred angleško kraljico jedna njenih dvornih dam. Le-ta je imela svoj klobuk i našemljen dragocenim perjem. Opaziv=a ta „nakit"
je rekla kraljica : ,Ne, taki nakiti niso t čast go-»peni. Gospe, ki noaijo aa klobukih dele tičjih trupel, dokazujejo h tem, da uo sokrivnice nečloveč-aoati ter globoko žalijo nežaa Čutila44. — Ta veit se je brzo razširila iu odslej dvome dame na Angleškem ne trosijo več denarja za ptičje perja.
Živa zgorela. Strašne smrti je umrla 70Vetna starka Katra Ramljak v selu Crno, okraj Lubni-ški v Hercegovini. Starka je stanovala sama v svoji koči. Baš na srbsko novo leto napravila si je ogenj, a vsled nje neopreznosti vnela se ji je obleka. Starka je bila h krati vsa v ognju. Ko so pri drli ljudje v kočo, ker jih je privabil dim in smrad, našli so starko strašno vžgano, mrtvo.
Odgovor na „odgovor".
m.
Vis. o. Stanislav tvrdi, da se je bomkanje
dovršnikov organsko razvilo i z bomkanja uedovr-šnikov. Poraziteljno čudno je, da do zdaj nihče ni odkril tega. ko je bila vendar koristna knjiga Miklošičeva, ki je pomogla vis. o. Stanislavu v to važno odkritje, v rokah vseh učenih slovenskih jezikoslovcev.*) Kje je imel oči aajpraj sam Miklošič ? Kako jo mogel on, ta jasni um in vsesvetno znani učenjak, napisati lehkomišljeno besede, da bomkanje dovršnikov v njega materinem jeziku je pripisati vpliru nemščiBe ? Kako so za njim lehkomišljeno drugi slovenski slovničarji mogli tvrditi taisto? Vis. o. Stanislav objasnjuje uzrok. .Miklošič, pravi on, „je marsikaj po svoje na kratko zatrdil in pribil, kar ni dokazal in se dokazati ne da". (Cvetje XI. teč 2. zv.) Hvala Boga, da je slavni učenjak vsaj primere za druge nabiral!
.Zakaj se bomkanje sploh ni moglo razviti iz nemščine?' .Zato ker nemščina nima tvorbe, po katerej bi se mogla posneti. Naš participium praeter. act,. II. je nekaj posebnega, česer nimajo dingi jeziki* — odgovarja si vis o. Stanislav na svoje vprašanje.
Kaj pa oni jeziki, ki bomkajo ne s tam participom, no z n e d o 1 o č n i k o m ? N. pr. hrvat-sko: kad budem ljubiti, kad budeš pisati (Budm. 105)... „Blbžen, koj joj bude grlit grlo".
Da, mi sami cele vemo, da „ich werde* ni „erofc, u^go „flo*. No, ali je germanizeni samo to, kar je doslovno prevedeno z nemškega kopita? Ne, mi govorimo le o zloženem bodačniku do-vršnikov, kako pa je on zložen, to ni važno. Zložili smo ga onimi sredstvi, ki smo jih imeli ali ki so nam bili ljubi, jednemu deležnik praeteriti, drugemu nedoločnik. Protestantski Slovaki tudi ne molijo po nemški, pa vendar so luterstvo dobili od Nemcev. Ako slišite vprašanje; ,ali gram .žiher* spat?' morata biti tudi prepričani, da .žiher" ni v tej obliki ni v tem pomenu ne najdete v nemščini, posebno „ž" vam Nemec za nobena denarje ne izreče, a vendar je ,žihera nemško .sicher". Frak, naj si bode narejen iz najčistejšega slovenskega sukna — vendar ne bode slovenski.**)
Da-si je obsodil vis. o. Stanislav tako strogo Miklošiča celo tam, kjer ta piše o »vojern materinem jeziku in o svojej rod n ej Sloveniji, vendar mu je Miklošič na drugem mestu avtoritetna priča celo tam, kjer učenjak sam dvomi o pravoti tega, kar piše. Tako bomkanje dovršnikov v bolgarskem in ogersko-hrvatskem narečiji o. Stanislav dokazuje besedami Miklcšiča: im bulgarischen scheint die Futurbedeutung der verba prft. unnachweisbar zu sein, — i n serbischen scheint dieser Gebrauch nicht aachweisbar zu sein" — no ti-le .scheint" so vis. o. Stanislavu že dokaz nuoprovržnega f a k ta! Tako je na t e m me»tu — treba !
No, pogledimo na čudno zgodovino bomkanja dovršnikov v slovenskem jeziku Ona jr neizrečeno zanimiva, redka prikazen v zgodovini jezikov : v Riniji, ki bi mogla v sebi pomestiti dobrih dvesto .sjedinjenih Slovenij", zginilo je bomkaaje dovršnikov na vsem nje ogromnem prostranstvu brez vsakega sledu; v Sloveniji je ono pojemalo v XVI. veku, v poslednje čase pa je rancvelo in do-
•) M«d katere ae jaz, no poltovam, aato tudi, po to-vet« o. Stanislava, aloprvo morast pi oskrbeti si Miklošičevo siu tak no in u fiiti se iz nje.
*•) „Br a t iu je tudi na jč i « t ej s a alovenaka beseda ; no v smisli „BUchar leten", najčistejši geraaniioa. ,Ber6" se borovniceT (Srešnjs ali kaj taoega, knjige pa bo 6 i tuj o. Ako no imuno, kaj nam hoče reči, kdor praTi: „pisma prebiram" — nich leno hiu und da Briofe" ali p* _ich aortire d ie Briefe", — Tako je — horribile viaa t — „braveo" : dar Leaer in tudi — der HchOps 1 ! Kaai nai je privola slepa ljubezen do gcraianizniov I
bilo pomen, kakoršnaga ni imelo prej: jasneje izrazati misel, kajti zdaj .kravo bom prodal-že ne izraža taga, kar hoče reči .kravo prodam*.*) Treba je upati, da v kakem srečnem kotu mogočne Slovenije, tam kje v Rovtah, kjer .po stari šegi se dr.. oživita nekdanji aorist in imperfekt, ki sta res bila ▼ občej rabi, a v kakem drugem kotičku naše srečne domovine pomelć iz mogile svoje trohle glave davno umrli uže padeži naše pohabljene dvojiue, katera se je uže .organski" zaeela zlivati z množinoj.
IV.
Pogledimo zdaj bliže .dovršni sedanjik*, ki je v slovenščini prevzel službo „gnomskega aorista", da uvidimo, koliko je sploh aa mestu ta termin in ali govori pravo g. Lamurskij, tvrdć, da vsak dovršnik uže san po sebi označa bodočnost.
V „Cvetji" (XV. tač. 5. zv.) vis. o. Stanislav dovaja eno mesto iz slovnice Šumana, kjer taači, »da sedanjik dovršenih glagolov posebno v pri-slovicali pomeni (c. j pomenja) nastop djanja brez trpeža" itd. „Na podlagi primerov iz Mi lošičeve sintaksa" vis. o. Stanislav dokazuje, da je .dovršni sedanjik" v Ukej rabi i v drugih sla-vjanskih jezikih. Da bi ue bilo 'Strani vis. o Stanislava zopet zavijanja in kaženja mojih besed, to zajavljam naprej, da bodena govoril zopet 1« o r u s k e m jeziku, da-si vidim na rečenem mestu .Cvetja" prav natanko tudi primere za druge sla-vjanske. jezike iu bi je lehko prav točno seštel.
Primer vis. o. Stanislava, vzet za dokaz omenjene rabe dovršnega sedanjika v ruskem jeziku, je tale : ,... m a h n 6 t Jlejko ručkoj pra-voju, poskoljzet u Jlejki nožka levaja, p a 1 JI j a na syru zemlju* Uže tu poleg dveh „do-vršnih seditiijikov" stoji pravi prefekt, kateri jo i objasnjuje.
(Pride še.)
*) „Prevzvi&eneiun" temu bomkarcav naj novoj Somu obrotenju pokloni in pokori ao za stalno vea alovanski avet od Italijanskih ravnin do aevernega in velikega okoaaov ! !
Najnovejše vesti*
Trst 19. Njegovo Veličanstvo je podelilo predsedniku trgovinske zbornice tržaške, baronu Reineltu, dostojanstvo tajnega svetovalca.
Rim 18. Minister zaklada, Luzzatti, je pov-darial potrebo dobrih solidnih financ, V proradunu za prihodnje leto se je posrečilo pokriti vse potrebščine, ne da bi trebalo najeti kako posojilo.
Peterburg 18. Parada o razglašetiju Gospodovem se je vršila v navzočnosti carjevi, velikih knezov in vojaških atašejev. Obred blagoslovljenja vode se je vršil na obrežju Neve.
Peterburg 19. Ozirora na slabe vesti o slabem zdravju carja povdarja brzojavna agentura ruska, da je car pri najboljem zdravju.
Bombay 18. Po uradnih izkazih je bilo do včeraj 3626 slučajev kuge, umrlo pa je 2592 o^eb. Položenjei se slabša, izseljevanje nadaljuje._
Zobobol olaj i vaj ej o
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katero bo bile odlikovano z iNujvišjim priznanjem Nj. C. in k Tis. prejaane gospo preatolonnalodnico-udove nadvojvodinjo gW Štefanije
Steklenica velja 'JO kr.
Trgovinske brzojavke In v tati.
JuaiK jfSra, Pšenica f.n ,)«hob—•— —•— r^nt,-> -o aponilad 1***6 S.23 do S 34 Oves ao apomlad 6-H8—6'—. RS ?a apomlad 6.72—8.73. koraku 7,a miij-juni 18S*7. 2.86 3.87 i'Amin s. novit od 7- Kil. f. 8'fiO S 55 7* lo. 8.60—8 66., d SO kil. f. 8 65—8-70 od Si. * '. ■ 865 8-70 , • '! SIftl. —.— .	.
i>ro«o 5'65" 6'10
Pienica: Slabo ponudbe ia povpraševanji). Neznatna prodaja 5 nč. con. je Oves 5 n<5. dražje. Vreme : dež.
Ptfcgfc, Neinrtnirp.ei nlmlknr t«r. 12—. maj 12-30
mirno.
Pri4ga. Cnntrifugal novi, poi.tnv'j > i>»! i •urino vro<l oipošil iat«v jiroooj f, 82 — 32 26 (Ji-hiac^ 84'—34'26 Ćetvarm B6 —V Kinvnb >odili 36 7.") mlačno Eavra. Khvj -hk<h iur.1 m-en ... /(l janurar 63-76 ae maj 84 25.
ijsruruti?. Santo« ^»od hver.iR« naaro 52.15 tnuj f. 62.76, za aaptamber 84.58 za deeemb^r 55. DanMjM^u r,iov«ca 19. junuvarja t'7.
	vraruj	dan^s
Urinimi dul > papirju	101.40	101.75
„ , v urnbru	102 —	102.05
Avstrija!*.i rentu v zlain	. . 128.86	123.25
, „ v kronali	. . 100.95	IM.—
Kreditne akcija ....	. . S7o 25	«74.50
London 10 Lat. ,	. . 119.90	1 l J 9()
Napnieooi ... ...		9.52
20 mark	11.7?»	11.75
100 Hali u.	. 45	46.30
ZELEZNISKI VOZNI RED,
b) Juin« ieleinloH (Poiitaja južne želesmee.)
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibua v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zvaza a Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibua t Kormin. 4.40 . omnibua v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 8.05
805 8.45 10.-
poatni vlak na Dnnaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza
Pešte, Reko
brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Murzzuschlaga. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Murzzuschlaga, Boljitka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidina, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 n omnibua iz Rima, Benetk, Nabrciine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7..'>'6 . omnibua iz Verotie, Kormina, Nabrežino.
8.41	„ brznvlak iz Milana, i^enetk, Vidma. Nabrožino? • 8.58 n brzovlak z Dnnaj a zveza z Reko.
Izvežbanega pisarja
z lt po pisavo, ki je zmožen prepisovati slovenske italijanske i ti nemške koncepte, sprejme Ukoj Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu (Via Molino picco'o št. 3). Plača po dogovoru. Ponudbe direktne.
Še dober glasovir
ima na prodaj Anton Bitenc v Trstu, via Belvedere št 55.
Odda se tudi v najem po 2 goldinarja na mesec.
Stenski koledar za 1.1897
Od več fctrani se je aaglašala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 2o nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj posije omenjeni tiskarni po nakn/.nici 95 nvft. in natanjčen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarne, trg velike vojašnice št. 2, kjer ga dobi po 20 nvč. komnd.
Podpisani priporočam prijateljem in znancem svojo gostilno
v ulici Solitario št. 12
v kateri točim pristna vipavska vini
Lelo prve vrste po 40 nvč. liter črno „ „ po 44 „
Franjo Valetič, krčmar.
SVOJI K SVČJMI
Acguedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NO vo skladišče
PT OLJA ^B
kisa ±tl mila,
Prodaja so, na drobno iu na debelo.
Cene:
olje jedilno: po 28 no. lit., fino po 32-36 nč. lit, finejše po 40 44 nč. lit. namizno pol fino po 48-52 nfi. lit, nnn»i'/ni) lino po 5B (U> nč lit. nnmizno ex-trafino po 64-OH 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo ae tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blug<5 prve vrsti, se toplo pripomb n slav. občinstvu. Udani Anton Sivoat
Maxodrijakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko sklati išče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Cliiozza iuFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere ]>a sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan seiu. da vas zainorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in poštene vago ter se priporočam z rso
udanostjo
Vekoslav Grebene.
Velika. Inomost-ka 50 nč. loterija	Žrebu iijn 1 jna novo 20.februvarja|
Glavni dobitek 75.000 kron v gotovi,,1 Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alesaandro Levi, Ma Ign. Neumnim, Marco Nlgrls, Enrico Sch	
	z odbitkom 25tl°/0 ! idel 4. Co., filrolano Morpurgo, 1 ffniann. 11 Merourio. |
Lastnik kantonu j lista .Kdiaoat". UJ^vatalj in «dg*v*n i aradaik: Fra« «*dnik. — Tlakama Online v Trata.