PoStnlna platana v gobnlnl n Cena Din 1- Mmimski dtm Slev. 224 V Hutiliaal, v ietetek, 1. oktobra 1935 Mrzlične priprave za obrambo španske prestolnice: Madrid mobilizira ženske in otroke La Coruna, 1. oktobra, o. Po poročilih, ki jih jc prejela tukajšnja radijska postaja, je madridska vlada zaradi bližajočega se obleganja prestolnice mobilizirala nele moške, marveč tudi žene in otroke. Ti bodo morali utrjevati mesto, kopati jarke in skrbeti za prehrano bojevnikov. Otroke, ki niso uporabni za obrambno delo, pa vlada v vsej naglici, dokler ima še zvezo z Valencijo, pošilja tja. Do zdaj so iz Madrida poslali že okrog 40.00(1 otrok. Madridska vlada je za danes sklicala sejo poslanske zbornice, na kateri bodo razpravljali o obrambi republike proti fašizmu. Pri tej priliki bo najbrž prišlo tudi do rekonstrukcije vlade, ker je predsednik Caballero sklenil, da vzame v vlado nekaj annrhistov z ozirom na Katalonijo, ki sicer ne bo poslala nobene pomoči več. Upanje Madrida glede obrambe pa je prav v pomoči iz Katalonije. Vlada še zanikuje glasove o predsedniku republike Azani, ki da jc še zmeraj v Madridu in ni odstopil, ne odpotoval v Alicante. Pač pa jc res, da bo prihodnje dni odšel sovjetski poslanik Roscnberg v Barcelono. Odkar je padel Toledo, nimajo rdeči več nobene večje tovarne za orožje in so navezani zgolj na uvoz, bodisi iz Barcelone, bodisi iz IMoj vtis je skozi in skozi optimističen.« Popoldansko poročilo vojnega ministrstva je sledeče: Na biskajskem bojišču sta ustavljeni dve ofenzivi upornikov, ki sta bili odbiti z velikimi izgu- Francija o našem gospodarstvu Pariz, 1. oktobra. Glede na likvidacijo kmetskih dolgov v Jugoslaviji prinaša včerajšnja >Republique« tale članek: Jugoslovanska vlada je napravila cel načrt gospodarske obnove države in ga začela izvajati z objavo dokončne uredbe o kmetskih dolgovih. To je stvar, ki je posebno važna v državi, kjer so štiri petine prebivalstva kmetje. Kakor pravilno pripominja dopisnik »Tempsa« v Belgradu, so kmetski dolgovi še iz dobe gospodarskega blagostanja, ko so banke razpolagale z velikimi likvidnimi glavnicami in ko so hranilne vloge vsako računsko leto znatno narasle. Kmetje so morali po vojni nakupiti nove živine, poljsko orodje itd. in nakupovati parcelirano zemljo zaradi izvajanja agrarne reforme in so se zato zadolžili najprej pri bankah, nato pri kreditnih zadrugah in naposled pri posameznikih, večidel oderuhih. Zato je postala neobhodna likvidacija izven ozkih določb striktnega prava. Vladna uredba bo uredila na tej osnovi razmerje med dolžniki in bankami, zadrugami in trgovinami. Nekaka državna banka, PAB, bo prevzela prenos terjatev. Poskuse, ki jih izvajajo naši jugoslovanski prijatelji, moramo tudi mi Francozi spremljati s pozornostjo. Zgodovina kaže, da so likvidacije dolgov preobremenjenih dolžnikov neobhodno potrebne periodične operacije. Dnevnik »Petit Parisien« prinaša izjavo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Med drugim poudarja zlasti tole: Dr. Stojadinovič, predsednik jugoslovanske vlade, čigar odlično poznavanje finančnih vprašanj je znano, nam je izjavil v zvezi z ukrepi francoske vlade, nanašajočimi se na devalvacijo franka: Glede razmerja med Francijo in Jugoslavijo po razvrednotenju franka vam lahko rečem, da zaradi majhnega obsega trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo vrednost dinarja s tem ne bo prizadeta. Zato bo dinar ohranil svojo sedanjo vrednost. Druge posledice devalvacije franka za našo državo bodo pa te-le: 1. francoski izvoz v Jugoslavijo bo olajšan; 2. jugoslovanski izvoz v Francijo bo otežkočen; 3. jugoslovanska blagajna bo imela nekaj koristi, ker plačuje Jugoslavija del svojih dnijm« v frankih. Predsednik vlade o koristih sporazuma z Italijo Italija in Jugoslavija sta dve državi, ki srečno druga drugo izpopolnjujeta v svoji gospodarski strukturi. Za dve sosedi ima to dejstvo poseben pomen, ker v normalnih razmerah vprav sili k razširjenju gospodarskih zvez. Zatorej tudi _ sklenitev nove trgovinske pogodbe in dosega ugodnih pravnih in poslovnih pogojev za medsebojno trgovino dopušča ta trenutek upanje, da z večjo vedrostjo gledamo v bodoči razvoj tako gospodarskega, kakor tudi vsega drugega razmerja med Italijo in Jugoslavijo, ker se z novo trgovinsko pogodbo ustavi nagla prekinitev dosedanjih, zelo razgibanih odnoša-jev, ukine se za obe državi škodljivo nepotrebno stanje in pridemo v dobo gospodarskega sodelovanja. Dogovor, sklenjen 26. septembra, je imel urediti v glavnem troje: 1. dognati način za naglo likvidiranje naših starih klirinških terjatev, 2. doseči nove osnove za trgovinsko izmenjavo, in naposled 3. urediti način plačevanja. Reči smemo, da je nova trgovinska pogodba vse to uredila tako, kakor sme-!”,? .v ®edaniih razmerah najbolje pričakovati. Naše klirinške terjatve v Italiji znašajo okoli 50 milijo-nov Ur. Nismo hoteli njihovo likvidacijo vezati na redni trgovinski promet, ker bi to znatno znižalo niegov vo umen, temveč smo rajši predlagali izter-jan.) e teh terjatev z državnimi nabavama. Poleg njih 60 v programu tudi druga sredstva, ter smemo raču-natif da ne bo treba dolgo ‘čakati na definitivno likvidiranje teh terjatev. Redni blagovni promet se ima v bodoče vršiti na temelju 100 odstotne kompenzacije. To se pravi, da se bo v Italijo moglo samo toliko uvažati, kolikor se iz nje izvaža. Zato smo pa dosegli zda-leč večjo vrednost izvoza, kakor je v začetku ka- POZOR NA POLOZNICE1 V današnji številki dobe položnice za obnovitev naročnine vsi cenjeni naročniki, ki prejemajo list po pošti. Položnice naj se posluži čim-preje vsak, ki mu s i. oktobrom poteka naročnina ali pa ima morda še kak zastanek za prejšnji mesec. »Slovenski dom« velja samo 12 Din na mesec. zalo, da jo bomo dosegli. V teku pogajanj je italijanska delegacija pristala naposled, da se znesek mesečnega izvoza dvigne na 32 milijonov lir. Ker smo dogovor nato določili za 6 mesecev, tako da se lahko molče podaljša, je tudi vrednost izvoza zrasla na skoraj 200 milijonov lir na pol leta ali nad 400 milijonov na leto. S tem je zagotovljenih 52% vsega našega izvoza v Italijo v primeri z letom 1934. To danes ne pomeni majihne vrednosti, zl**H če upoštevamo, da je dosedanji izvoz enak nibu. Ker je Italija za zavarovanje popolne kompenzacije izvoza morala uvesti sistem kontingentov, smo tudi mi uvedli za glavno izvozno blago posebne polletne kontingente. Ti obsegajo glavno naše blago, ki je doslej tvorilo groes našega izvoza: živina, ki jo moremo izvoziti prihodnjih 6 mesecev v vrednosti 8.8 milijonov lir, to je 80% našega izvoza leta 1934; perutnine za 3 milijone lir, oziroma 18%, lesa za 20 milijonov lir, oziroma 26%, od tega pride na mehki les 11.5 milijona lir ali 31%. K temru pridejo še ribe, meso, jajca, premog in več drugega blaga v vrednosti 1 milijona lir. Kakor vidimo, pomeni vrednost dovoljenih kontingentov precejšnje zneske. Več nismo smeli forsirati, ker je treba zagotoviti tudi ustrezajoči znesek uvoza iz Italije, ker ni želeti ponovnih aktivnih saldov, ki pozneje zadajajo težavne probleme. Naposled je tiudi način plačevanja urejen z normalnim kliringom. Pariteta dinarja in lire se bo določala sporazumno med našo Narodno banko in pristojnim italijanskim zavodom. Dogovorjeno je, da stopi dogovor v veljavo že 1. oktobra t. 1. Pripomniti moram, da so pogajanja vzlic nenavadno težavnim nalogam, ki sta jih morali obe delegaciji urediti, potekala v ozračju popolnega razumevanja za medsebojne potrebe v zelo prijateljskem tonu. Z novim trgovinskim dogovorom stopamo ponovno v normalne trgovinske odnošaje z našim prejšnjim glavnim kupcem. Tako se konča nevšeč-na, čeiprav kratka doba popolnega zastoja medsebojne trgovine. Konča se nepogodbeno stanje, gospodarski črnit e lj, ki je med našima dvema državama zmerom imel svoj posebni pomen, pa dobi ponovno svojo veljavo. Vsi naši gospodarski krogi bodo vsekako z zadovoljstvom sprejeli to obnovo trgovinskega razmerja s sosednjo kraljevino Italijo, je končal svojo izjavo g. dr. Stojadinovič. bami za upornike. Na aragonskem bojišču pri Barbari so vladne čete ustavile prodiranje upornikov,'ki so imeli znatne izgube. V tem tednu je zbežalo na vladno stran okoli 700 upornikov. Na odseku pri Toledu se vladne čete močno bra-nijo pri Olijas Bargas, kjer so odbile vse napade upornikov. Uporniki niso dosegli svojih namenov. Najnovejše iz Španije Rabat, 1. oktobra. AA. Havas poroča: Radio v Sevilli je sporočil včeraj popoldne, da po padcu Toleda nimajo marksisti nobenega središča več za oskrbo z orožjem. Pomorska bitka pri Gibraltarju je jjosledica poskuša, da bi vladne sile prebile blokado Santan-derja in Bilbaa. Na frontah včeraj ni bilo mnogo spopadov, ker se utrjujemo, da bi izvedli čimprej bodoče operacije. Bilbao je bil zopet bombardiran. Madrid, 1. oktobra. AA. Havas poroča: Vladne čete so zavzele Monte Aragon in Estre Coquito. Sedaj se razvija bitka na cesti proti Huesci. Moskva, 1. oktobra. Danes zjutraj je moskovska »Pravda« objavila oster članek o tem, kdo da vodi nacionalistične letalske sile v Španiji. Clankar pravi, da Nemčija in Italija dnevno pošiljata cele eskadre letal nacionalistom v Španijo. Clankar navaja nato nepopolne podatke, ki jih je o teh dobavah objavilo angleško in francosko časopisje. Tako je Nemčija od 19. julija do 25. septembra poslala v Španijo 320 letal, Italija pa 180 letal. Obe državi sta obenem poslali v Španijo 700 izkušenih tehnikov. Vsa letala so bila najmodernejša in so bila zgrajena v letih 1934 in 1935. Nemčija in Italija proti razvrednotenju Berlin, 1. oktobra, o. Na včerajšnji seji osrednjega odbora nemške državne banke je dr. Schacht izjavil glede razvrednotenja franka, da nemška vlada sicer pozdravlja namene, ki so vodili do tega koraka, to je dela za mir, obnova gospodarskega življenja na svefu in splošno blagostanje, te stvari je že skozi pozdravljal vodja nemške države Hitler. Toda dejansko se je na svetu položaj le malo spremenil, zakaj stalnost denarja v državah z zlato podlago je zdaj izginila in vlada še večja nestalnost. Razen treh ali štirih držav na zemlji ni nobene več druge, ki bi njena valuta temeljila na neomajni osnovi. Nemčija ne bo delala ovir Franciji, da uresniči svoj'e namene, toda storilo bo svoje, da uresniči svoje namene, toda storila bo svoje, Zato ni govora o kakem rezvrednotenju nemškega denarja. Podobno stališče zavzema v tem vprašanju tudi italijanska vlada, zato napeto pričakuje, če se ne bosta Italija in Nemčija združili v boju proti razvrednotenju denarja. Senat dela Blumu težave Pariz, 1. oktobra. AA. Havas. Ob razpravi člena 13 a je povzel besedo tudi ministrski predsednik Leon Blum, ki je podčrtal, da vlada ne more prevzeti odgovornosti za spremenjeno besedila finančnega odbora senata. Vlada tega spremenjenega besedila ne bo sprejela, ampak bo prepustila parlamentu, da naj odloči. Pariz, 1. oktobra. AA. Havas. Senat je s 141 proti 125 glasovom sprejel ves zakonski načrt o denarnih spremembah in sicer v tistem besedilu, ki ga je izdelal finančni odbor senata. Pariz, 1. oktobra. AA. Havas. Francoski parlament je bil snoči sklican za 21. uro, da sprejme na znanje od senata popravljeni zakonski načrt o denarnih reformah, ki jih je dodal senat. Rekonstrukcija madžarske vlade? Budimpešta, 1. okt. m. V tukajšnjih političnih krogih se že dalje časa razpravlja o predstoječi rekonstrukciji madžarske vlade. Te vesti potrjuje tudi glasilo bivšega predsednika in zunanjega ministra grofa Bethlena »Jolc Orai Uisak«, ki v svojem uvodniku poroča, da bo v madžarski notranji politiki v kratkem prišlo do večjih sprememb. Verjetno je, da bodo te spremembe nastopile tudi radi bolehnosti sedanjega predsednika madjarske vlade Gombosa. Regent Horky je včeraj tudi sprejel v daljšo avdijenco zastopnika predsednika vlade kmetijskega ministra Daranya ter politični krogi mislijo, da se je že ob priliki te avdijence na dvoru govorilo o potrebi spremembe vlade. Vesti iz Belgrada Belgrad, 1. okt. m. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič je včeraj sprejel našega poslanika v Madridu Stanoja Pelivanoviča in poslanika na bolgarskem dvoru Momčila Jurišiča. V daljšo avdijenco je nato sprejel tudi italijanskega poslanika na našem dvoru de Violo. Ob 13 je predsednik vlade s svojo gospo soprogo priredil v prostorih zunanjega ministrstva poslovilno kosilo na čast odhajajočemu grškemu poslaniku na našem dvoru Sakelarupulosu. Kragujevac, 1. oktobra, m. V noči od 29. na 30. septembra se je ob 23.25 čutil močan potres tako, da so na več hišah popokale šipe in so tudi na zidovjih ponekod zazijale razpoke. Celo 1. Vesti od 1. oktobra Vrhovni komisar Gdanska, Lester, je imenovan za pomočnika glavnega tajnika ZN. Državniki Malo zveze, ki zastopajo svoje države pri ZN, so se včeraj pojK)ldnc sestali k seji in ugotovili slogo v pogledih na preosnovo ZN. Milijone dolarjev škode je zahteval v USA prvi snežni vihar, v katerem je našlo smrt 11 ljudi. Ukinitev kontingentov v mednarodni trgovini je bila vendarle predmet razgovorov v Ženevi, a so končni sj>orazum o tem odložili. Sporazum glede živega srebra, ki ga je Španija sklenila z Italijo 1W34, je včeraj madridska vlada odjK)vedala. Španija je Italiji dobavljala živo srebro za vojno industrijo. Italija je zadovoljna glede angleškega sklepa, da se ukine zadnji angleški konzulat v Abesiniji. Italijanski listi pišejo, da je to dokaz, da so se v Ženevi zmotili, ko so pustili Abesinijo v ZN. Mednarodni bizantološkj kongres se vrši v Rimu. Udeležence je sprejel tudi papež. Vse politične shode in obhode po ulicah je prepovedala madžarska vlada zaradi simpatij, ki jih kažejo madžarski socialni demokrati do španske vlade. Portugalska vlada bo priobčila podatke o vmešavanju Španije v portugalske notranje zadeve in jih predložila londonskemu odboru za nevtralnost. 250.000 pezet za obnovitev Alrazarja so na pobudo generala de Liana zbrali prva dva dneva po zavzetju Alcazarja med španskim prebivalstvom. Manovri sovjetske mornarice se prično danes na Baltiškem morju. Udeleži se^ jih tudi vrhovni, poveljnik sovjetske vojske Vorošilov. Italijanskega poslanika v Belgradu, grofa Violo de Campalto, je sprejel predsednik naše vlade dr. Stojadinovič včeraj dopoldne. Razgovar-jala sta 6e o novem položaju i>o sklenitvi trgovskega sporazuma med nami in Italijo. Dunajski župan in Mussolini sta včeraj imela važne razgovore v Rimu in skupno naredila daljši sprehod med rimskimi spomeniki. Letala za mongolsko vojsko, ki naj pomagajo stisniti Kitajce, so začeli na debelo dobavljati Japonci. Reksistični shod v Parizu, odnosno shod, na katerem naj bi govoril vodja belgijskih reksistov Degrelle je prepovedala francoska vlada. Shod bi moral biti jutri. Nadzorstvo nad nevtralnostjo v španski državljanski vojni zahteva osrednji odbor angleške delavske stranke, ker nekatere države, ki so podpisale londonski sporazum, še vedno dobavljajo orožje bodisi vladi, bodisi nacionalistom. Italijanske borze ostanejo zaprte, čeprav bi se morale že včeTaj odpreti. Nered v Franciji bi zavladal, če pade Bluraova vlada, je izjavil radikalski minister Chautemps, tik pred včerajšnjo sejo senata. Bilo bi nemogoče sestaviti novo vlado. Nov ledeni val prihaja od severnega tečaja, kakor javljajo vremenske postaje v Skandinaviji. Po vsej Poljski že dva dni pada sneg. Vero v demokracijo je izpovedal z vso odločnostjo na zadnjih volilnih zborih po Ameriki predsednik Roosevelt. Izjavil je tudi, da je nasprotnik revolucije, kar daje demokracija dovolj možnosti za sleherni socialni in gospodarski razvoj. Člane amerikanske »Črne legije« so zaradi nekega političnega umora obsodili na drakonične kazni, ker hoče Rooseveltova vlada za vsako ceno preprečiti nasilne metode v politiki. Nov železniški rekord so dosegle švedske železnice, ker je neki švedski tovorni vlak prevozil 1006 km ne da bi premenjal lokomotivo. Do sedaj so tak rekord imeli Italijani s 680 km. Za 4,800.000 zlata, ki leži na morskem dnu pri Long Islandu pred Newyorkom, bodo dvignili s pomočjo posebnega izuma. To zlato se je potopilo 1. 1780. z angleško fregato, ki ga je vozila v Evropo. Polet London—Južna Amerika za 10.000 angleških funtov se vrši zelo slabo. Včeraj so ostali samo še trije tekmovalci, od katerih pa je Halse, ki je imel največ upanja na zmago, padel že čisto blizu cilja v južno-afrikanski Rodesi. Valutna konferenca MZ bi se morala sestati v kratkem v Pragi. Posvetovala naj bi se o ukrepih za obrambo denarja v teh državah. Dinar bo ostal trden in ne bo razvrednotenje franka imelo za nas nobenih posledic, je izjavil včeraj na seji Narodne banke v Belgradu guverner dr. Radovaljevič. Zborovanja za politično amnestijo se vrše po vsej Bolgariji. Na njih zahtevajo popolno amnestijo za vse politične kaznjence. Jagoda in Rykov sta odstavljena, kakor pove uradno poročilo boljševiške agencije Tass. Jagoda je bil komisar za notranje zadeve, to je poglavar boljševiške policije. Ne ve se še za razloge, ki 60 to povzročili. Hlinka je pozdravil dr. Beneša, ki se je na svojem uradnem potovanju po Slovaški ustavil tudi v Ružemberoku. V svojem govoru je dejal, da bodo Slovaki ostali zvesti tistim, ki so jim delati krivico. V zahvalo mu je dr. Beneš odgovoril, da v ČSR ne bo prišlo do nobene revolucije. Kongres zadružnih zdravnikov se je včeraj v Belgradu začel ob priliki občnega zbora glavne zveze srbskih zadrug. Udeležujejo se ga tudi Francozi in Bolgari. Naslednik pretendanta na španski prestol bo po smrti princa Alfonza Karlosa de Bourbony de Austria Este, brat bivše avstrijske cesarice Cite, princ Ksaver, ki ga je Don Karlo« v testamentu določil. Francija je obupala nad Madridom, poročajo iz Pariza in računa francoska vlada s končnove-ljavno zmago španskih nacionalistov na vseh frontah. Med Mariborom Maribor, 30. septembra. Orožnikom v Poljčanah se je posrečilo spraviti na varno tatu, ki je razvijal že dalj časa neverjetno živahno tatinsko delavnost ob glavni cesti med Mariborom in Celjem. V rokah oblastvenih organov se je znašel Jakob Zdolšek iz MlaS pri Šmarju pri Jelšah, že neštetokrat predkaznovan tat in nasilnež, ki je jedva maja meseca letos odslužil svojo zadnjo 4 letno kazen v mariborski kaznilnici. Zdolšek se je po prihodu iz kaznilnice utaboril pri delavki Katarini O. v okolici Tepanja. Predstavil se ji je kot posestnik iz celjske okolice. Imel je kolo, s katerim je neprestano delal »kupčijska« po- Iz strahu pred izgubo službe - v smrt Maribor, 30. septembra. O tragičnem dogodku nam i>oročajo iz Ruš. Dne 28. septembra se je ustrelil 20 letni delavec v ruški tovarni Edvard Robič ter obležal mrtev. Dejanje je izvršil iz strahu pred kaznijo in iz bojazni, da bo izgubil službo. Pokojnik je namreč dne 27. septembra popival s svojimi tremi brati v neki gostilni. Bratje so se ga nalezli, zmanjkalo jim je razsodnosti in kmalu so frčali po zraku kozarci in stoli, da so ostale za razgrajači samo črepinje in polomljena oprava. Po oceni gostilničarja so mu povzročili 520 Din škode. Naslednjega dne je sledilo iztreznjenje. Najbolj se je čutil prizadetega Edvard Robič. Zvedel je. da vedo že za dogodek orožniki ter bo moral odgovarjati za posledice divjaštva pred oblastjo. Se bolj ga je potrla vest da je zaradi dogodka v gostilni izgubil službo v tovarni. Vse skupaj "a je pognalo v obup. Ko so se pokazali orožniki, ki so šli k njegovi hiši, je segel po samokresu ter si pognal kroglo v desno sence. Obležal je na mestu mrtev. Zaradi ubofa očeta -leto dni ječe Maribor, 30. septembra. Razprava proti Antonu Janžekoviču, 33 letnemu posestniku iz Kukave, o kateri smo že poročali, se je končala z milo sodbo. Janžekovič je stal pred sodniki zaradi uboja svojega lastnega očeta. Na podlagi pričevanja, ki sta ga podali glavni priči — obtoženčeva mati in njegova žena, je prišlo sedišče do prepričanja, da je Janžekovič izvršil dejanje v obrambo svoje žene. Obsojen je bil radi tega na leto dni lobije ter na 2 leti izgube častnih pravic. Dve mariborski ulrci Maribor, 30. septembra. Tržaška cesta in Tattenbachova ulica sta v Mariboru za vsakršni promet najbolj izpostavljeni. Po prvi prihaja ves dovoz z Dravskega polja, saj sta tu glavni zvezi s Ptujem in Slovensko Bistrico, Celjem in Ljubljano. Po drugi pa se ves ta promet usmerja proti Melju, kolodvoru in v Slovenske gorice. Obe sta pa ob najmanjši rosi polni mlak in s svojo površino prav nič ne kažeta, da vodita petičnega tujca po glavnem mestu Štajerske in po drugem vse Slovenije. Druga težava je na Glavnem trgu, kjer se obe ti ulici stikata. Tudi tu je potreben tlak. Menda prodajalci tudi dovolj stojnine plačajo, da bi že enkrat stali na suhem. Kmetje, ki morajo svoj krompir tako skoraj zastonj dati, stojijo navadno na najslabšem mestu — ves Glavni trg namreč visi proti sredini, kjer dobivajo kmetje svoje prostore. S tlakovanjem vsega Glavnega trga, Tatten-bachove ulice vsaj do Narodnega doma in Tržaške ceste do cepitve ceste Marihor-Celje proti Ptuju bi Maribor ogromno pridobil na svoji zunanjosti. Splavariš na Savinji Celje, 30. septembra. Po dolgem in suhem vremenu je zadnje deževje toliko pripomoglo, da je Savinja vsaj za silo narasla in da so se mogli po dolgem času spustiti zopet enkrat na pot splavarji iz Zgornje Savinjske doline. Na stotine in stotine splavov je bilo pripravljenih v Zgornji Savinjski dolini, ki so čakali primerne prilike, da jih spravijo splavarji po vodi naprej, kamor je les namenjen, Po Savinji in Savi prav do Belgrada jih pelje pot, kjer les prodajo in se potem vrnejo po železnici zopet v svojo ožjo domovino. V Celju vidimo prav te dni, kako se splavarji vstavljajo, nekateri prebijejo tukaj noč, ki jih zajame na sredi poti. Tako bo tudi v Zgornjo Savinjsko dolino prišlo sedaj nekaj denarja. Težka, naporna in dolga je pot splavarjev, zato pa toliko bolj zanimiva in doživljanja polna. Celjski akademiki Celje, 30. septembra. V soboto zvečeru je Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju polagalo račune o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi. Društvo je po svojih najboljših močeh storilo v pretekli poslovni dobi vse, kar je moglo, Prirejalo je predavanja, društvene sestanke, skrbelo članom za inštrukcije itd. V javnosti se je društvo predvsem pokazalo z večerom slovenski lirike v Mestnem gledališču, na katerem so nastopili najvidnejši predstavniki sodobne slovenske lirike. Članov šteje društvo 54, ki imajo tudi svojo društveno čitalnico. Potrebnim akademikom je naklonilo društvo brez ozira na pripadnost 3500 Din podpor iz čistega dobička prve javne prireditve. V bodoče hočejo člani svoje delo še poglobiti. Priredili bodo večer sodobne slovenske proze. V okviru društva se osnujeta socialni in ekskurzjiski fond. Ime društva se preosnuje v Jugoslovansko akademsko društvo Celje s področjem okoliša celjske gimnazije. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom cand. iur. g. Radom Hodžarjem na čelu. Celjske novice Celic, 30. septembra. Razpis službe pri predstojništvu mestne policije. Mestna občina celjska razpisuje pri predstojništvu mestne policije celjske službo pogodbenega uradnika s srednješolsko izobrazbo. Pogoji so razvidni z razglasa, ki ie nabit na uradni deski mestnega poglavarstva Ukinitev električnega toka. V nedeljo bo mestna elektrarna zaradi nujnih popravil in snaženja transformatorskih postaj odklopila omrežje od 7. zjutraj do 2 popoldne. Nekateri deli pa bodo odklopljeni do 4. ure popoldne. Redni pouk na tretjih razredih strokovne obrtne nadaljevalne Sole v Celju se bo začel v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 13. uri. Naročajte r(Slov. dom" in Celjem kradel tovanja. S takih poti se je vračal obložen z mesom, živili, včasih je pripeljal kako drugo kolo, potem zopet razno ponošeno obleko, pa vrednostne predmete in zlatnino, čestokrat tudi denar. Izkazalo pa se je, da so bila ta kupčijska potovanja v resnici tatinske poli, na katere se je podajal vzdolž drž.avne ceste med Mariborom in Celjem ter kradel, kar mu je prišlo v roke. V Mariboru je zlasti kradel kolesa, spotoma pa je obiskoval hiše, katerih prebivalci so bili pri delu na polju. Sedaj bo pred njegovimi tatinskimi podvigi mir, preiskava pa bo spravila na dan gotovo cel kup takih dejanj. Zaradi uboja očeta — leto dni ječe Zverinski napad v Slapščini Ptuj, 30. septembra. V nedeljo, dne 27. t. m., so priredila domači gasilci v Slapščini tombolo. Tomboli pa je sledila prosta zabava. Te tombole, odnosno proste zabave'sta se udeležila tudi 17 letni Edvard Dimnik, sin. posestnika v Smolincih pri Sv. Andražu v Slov. goricah in 17 letini Alojz Sirk, sin posestnika v Drbotincih. V pozni noči, ko so bili fantje že vinjenii, je nastalo prerekanje. Navedena dva fanta, ki sta sedela sama in se nista brigala za potek prerekani, temveč sta poslušala le godbo, sla bila nenadoma napadena od več neznanih fantov, ki so iu z noži obdelali tako zverinsko, da sta obležala v mlaki krvi. — Ker je bila tema, se ie napadalcem posrečilo zbežati v temno noč, vendar so orožniki pridno na delni, da izsledijo suroveže. Omenjena dva fanta so nemudoma spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtnonevarne vbodl-jaje na hrbtu in prsih. Mesto zasluženega denarja -bunke Ptuj, 30. septembra. Anton Kovačec, 34 letni dninar v Ragoznici, je iiflel dobiti na zaslužku pri nekem posestniku manjšo vsoto denarja. Ko se je Kovačec napotil preteklo soboto k dotionemu posestniku in ga prosil, da mm izplača zaslužen denar, ga je ta s svojo boljšo polovico namesto denarja do krvavega pretepel. Kot bojno orožje je služila tudi sekira, tako da je dobil Kovačec na glavi težke poškodbe. Spravili so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico. Bojeviti zakonski par pa dobi plačilo pri sodišču. Kamnik Po 3 letih najdeno ukradeno kolo. Nekako pred tremi leti je bilo v Ljubljani ukradeno kolo mitničarju Zakotniku Viljemu. Kolo je ukradel neki K. A. iz Ljubljane in ga prodal nekemu mlinarju v okolici Kamnika. Mlinar pa je zopet po enem mesecu prodal kolo dalje. Prvi lastnik kolesa, ki je Bil trenutno v neki tukajšnji mehanični delavnici, je popolnoma slučajno spoznal svoje kolo, ki mu je' bilo ukradeno pred tremi leti v Ljubljani. Posredovali so orožniki in kolo je prišlo nazaj v roke pravemu lastniku. Cestna razsvetljava v Kamniku bo po sklepu občinske uprave urejena tudi na Sutni in Grabnu tako kot je na glavnem trgu. Vse vogalne svetilke bodo odstranjene in bodo namesto njih nameščene obločnice sredi ulic. Montiranih bo z Majstrovo ulico vred 16 .novih obločnic. Tudi na Perovem bo napeljava izboljšana in podaljšan vod proti Zapricam, kjer so izgledi, da bo v bodočem letu zidanih še nekaj novih hiš. Tudi stari delavci drž. smodnišnice v Kamniku pridejo do svojih pravic. Nešteto pismenih intervencij je bilo izvršenih od strani okrajne in krajevne org. JRZ v Kamniku. Te dni pa sta g. Kersnik Anton, poslanec kamniškega okraja, in g. Novak Nande, župan iz Nevelj pri Kamniku, osebno intervenirala v Belgradu na ministrstvu za socialno politiko glede pokojninskega sklada delavcev državne smodnišnice v Kamniku. Zagotovljeno jima je bilo, da bo to vprašanje v kratkem ugodno rešeno. Intervenirala sta tudi glede regulacije Kamniške Bistrice pri gradb. ministru dr. Kožulju, glede poštnih razmer v kamniškem okraju pa na poštnem ministrstvu, kjer so jima tudi zagotovili, da l>odo vse želje upoštevali. \ Dravsko polje i Sv. Marjeta, 30. septembra. Živahno politično gibanje jo nastalo po vsem Dravskem polju za občinske volitve. Našlo se je mnogo adutov, o katerih se govori, da bodo kandidirali za župane. Višek je menda v Rački občini. kjer so samo v eni vasi trije kompetenti za >predsedniško čast«. ficki pošten občinski odbornik — sicer kmet — je ob odstavitvi sebi pristojnega župana dejal: »Gospodje odborniki! Jaz pač le mislim in sem pri zadnjih občinskih volitvah že trdil, da mora s svojim premoženjem jamčiti, kdor upravlja občino. Naša občina še je zelo zadolžila, oziroma ji je mnogo denarja šlo; ta denar je šel rakom žvižgal. Na svoji bajti ima 300.000 vknjiženega! Denar, ki nam ga je zapravil, je izgubljeni...« Na te ugotovitve opozarjamo pred priliznjenimi in nasilnimi politiki, ki nimajo drugega, kakor kar nosijo s seboj. Težko slovo od priljubljene učiteljice IVohiniska Bela, 30. septembra. Sneg nam je pobelil naše gore, da se leskc-čejo v srebrnem sijaju zimskega sonca. Narava daje slovo onemu življenju, katero nas poleti preveva v divno razkošnost veselosti v polju, gozdu, livadi, na gorah in povsod, kamor te popelje pogled v bož.je stvarstvo. Tako slovo z žalostjo obhajamo tudi sedaj, ko odhaja od nas povsod priljubljena učiteljica gdč. Jožica Arhova. Mnogo rodov je temeljito ter v smisiu krščanskih načel izučila tako, da so naše žene in gospodarji ginjeni ob slovesu nad tako vzorno javno delavko, ki -je nad 21! let zvesto spremljala na pot bodočnosti njene učence in učenke. Pred nedavnim časom ji je umrl brat, profesor v zavodu sv. Stanislava, ki so se ga tudi mnogi spominjali ter kazali za vzgled marsikomu. Njegova smrt je našo spoštovano učiteljico zelo potrlo Vsak. ki je kdaj občutil njeno blago stcc in ljubezen do mladine, je žalosten, ko odhaja od nas ta vzorna vzgojiteljica. Njenega truda ji ne moremo poplačati drugače, kakor s svojo veliko hvaležnostjo za vse, karkoli nam je dala. Predvsem sc z globoko zahvalo poslavljajo od svoie vzorne vzgojiteljice njeni učenci in učenke in ji žele šc mnogo let plodonosnega dela pri vzgoji in pouku naše slovenske mladine. Bog jo živil S poti p< Munchen, 28. septembra. Munchen - zbirališče vsega sveta Preko naše zelene Štajerske, skozi vedno mistično Avstrijo, me je pripeljal vlak do Salzburga — nemške meje. Pripregli so naš vlak k električni lokomotivi in s hitrostjo 110 km na uro smo drveli mimo lepih južno bavarskih jezer, v objem tričetrt-milijonskega mesta. Munchen, političen, upraven in predvsem kulturni center Bavarske, nas je sprejel s svojo tradicijonelno ljubeznivostjo in domačnostjo. Saj pa tudi mora tako biti: vsak dan se tu zbirajo ljudje iz vseh delov sveta, da občudujejo krasote, ki so jih v tako veliki meri nagrmadili tu bavarski kralji. Posebno priljubljeno zbirališče umetnikov vseh vrst je Munchen. Težko je namreč najti kje mesto, ki bi bilo tako pripravno za študij kiparstva, slikarstva, mesto, ki bi nudilo mladim poetom in pisateljem toliko priložnosti, da razgib-ljejo svojo fantazijo do skrajnih mej, kot Munchen. Stara Pinahotheka, r. nepopsno lepimi slikami starih mojstrov kot Rubens, Diirer, Tizin, Tiutoretto, Holbein, Murillo, Velasquez, Gorga i. dr. Nova Pi-nakotheka z zbirkami mojstrov 19, stol. (Bocklin, Ruexbach, I.enbach, Defregger, Spitzweg i. dr.), Nova državna galerija, Glypotheka — z grško in rimsko plastiko od Ptolomejev do rimske cesarske dobe, Bavarski narodni muzej z nepreglednimi zbirkami bavarske narodne umetnosti in umetne obrti, Residenz muzej z baročnimi, rokoko in renesančnimi zbirkami. Lenbach galerija, umetniška akademija, brezštevilne stalne umetniške razstave vseh umetnikov sveta itd. itd., vse to napravi to mesto tako privlačno, ne glede na to, da je skoro vsaka hiša v Miinchenu umetnin^ zase. Za ljudi z neumetniško dušo pa stoje tu številni drugi muzeji, razstave itd Nemški muzej, v katerem je zbrana vsa tehnika in narodoslovje v povečini originalnih modelih. Pot skozi prostore tega muzeja je dolga 16 kilometrov; Alpina muzej, važen za turiste, Armee muzej in neštevilne druge znamenitosti, vse to ti bogato poplača obisk v Miinchenu. Slovenski študente v Miinchenu V Miinchenu je tudi zbirališče naših fantov, ki študirajo v Nemčiji. Stalno je tu po nekaj Slo- Traktor zavozil v tramvajski drog Ljubljana, 1 oktobra. Včeraj okrog četrt na štiri popoldne so imeli pasanti okrog gostilne pri »Slepem Janezu« priliko gledati nenavaden prizor. Po cesti v smeri proti St. Vidu je pripeljal traktor grušč, ko je nenadoma odpovedalo šoferju krmilo Neusmiljeno se ie traktor zaletel v drog električne železnice. Sunek je bil tako močan, du se drog sicer n ^zrušil, pač pa so se pretrgale žice. Na ta način je bil tramvajski promet omejen, tflko da so morali potniki prestopati. K sreči je bil na drugi strani tramvajske proge en tramvajski voz, ki ie potem kako uro opravljal promet od mesta nezgode proti St. Vidu. Delavci so med tem zapreko odpravili in po preteku ene ure je bil vzpostavljen zopet normalen promet. Več neprijetnosti so imeli s traktorjem, ki so ga mogli spraviti naprej šele proti večeru. Ni imel sreče Ljubljana, 1. oktobra. Hudo je bil iznenaden vifcraj še ne 20 letni slikarski pomočnik K. O., ko so ga policijski organi zasačili v Delavskem domu s tujini kolesom. Malo prej je namreč to kolo mladi K. sunil v Streliški ulici izpred Ljudske kuhinje in je kolo last Cenk Antona, kovaškega pomočnika iz podkovske šole na Poljanski cesti. Oba sta bila iznenadena: K. zato, ker so ga tako hitro dobili, Cenk pa radi tega, da je dobil kolo nazaj v rekordnem ča6u. Dve zanimivi predavanji Ljubljana. 1. oktobra. I. Prosvetni večer, ki bo jutri, 2. oktobra, ob 8 uri v verandni dvorani hotela Union, je posvečen stoletnici »Krsta pri Saviči«'. Ta pesnitev je še vedno klasično delo pesnika Prešerna. Primerno je, da se tega jubileja spomni tudi Prosvetna zveza ter posveti prvi prosvetni večer največji naši književni umetnini. Kot predavatelj nastopi P'8®: telj g. F. S. Finžgar, ki je bil rojen v isti župniji in rastel pod istim zvonom kot pesnik Prešeren. Brez dvoma bo g. pisalelj F. S. Finžgar osvetlil >Krst pri Savici« od lake struni, ki je še neobdelana v literarnih krogih. Vsled tega bo njegovo predavanje nadvse zanimivo. Ljubljanski meščanski krogi so vljudno vabljeni na la prosvetni večer. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. O Španiji se odločuje boj med dvema sveto- . voma, med vero in nevero, med boljševizmom in katolicizmom. Vsi kulturni krogi nestrpno zasledujejo potek teh bojev. Ker je državljanska vojna prizadela najhujše rane ravno katoliški cerkvi, zato se bodo v nedeljo spominjali verniki nesrečnih mučencev Španije. Da bi naše ljudstvo dobilo čim ))opolnejšo sliko o vseh dogodkih, priredi Prosvetna zveza v nedeljo ob 11 uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union predavanje s skioptičnimi slikami o Španiji. Kot predavatelj nastopi g. Pr®|-dr. K. Capuder. Na razpolago so samo sedeži. Vstopnice se dobe pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, po 2 din. Naše čitatelje že danes opozarjamo na to aktualno predavanje. Spor v Hodžerovi stranki Bnlgrad, 30. septembra, m. Znan spor v .Jugoslovanski narodni stranki, ki je nastal zaradi izključitve Miloša Dragoviča iz te stranke med njim in predsednikom dr. Uodžero, bo dobil sedaj svoj epilog pred sodiščem. Na napade, ki jih je na Dragoviča iznesel v več primerih Hodžera, sedaj zopet odgovarja v tukajšnjih časopisih z daljšo izjavo Miloš Dragovič. V tej izjavi |>oziva Hodžero, naj javnosti pove nekaj tudi o drugih svojih poslih. Na glavni očitek Hodžere, da se je Dragovič ponujal tudi Jevtiču, Dragovič izjavlja, da jo ob neki priliki stopil tudi k Jevtiču, to pa po nalogu Hodžere ter mu ponudil vstop v volilno vlado pred 5 majskimi volitvami. Vse to, pravi Dragovič, da je storil po nalogu Hodžere. » Nemčiji vencev, še več Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Življenje je v Nemčiji precej drago. Za marko dobiš približno toliko kot pri nas za 6—7 Din. (1 RM je 14—18 Din.) Naša akademiki, ki stanujejo povečini v akademskih domovih, so tudi inozemcem na razpolago. Sobe so krasno urejene, s kopalnicami, umivalnicami, preproge, povsodi je tudi moderno urejena plinska kuhinja, kjer si lahko akademiki sami kuhajo; skupne čitalnice, igralnice, knjižnice itd. Cena sobi je 30—35 RM mesečno. — V zadnjem času podeljuje Nemčija tudi za jugoslovanske akademiki štipendije in to: Aleksander v. Hum- bolt, štipendijo, ki znaša 100 RM mesečno in štipendije tkzv. nemškega akad. inozemskega urada, ki znaša 120 RM mesečno. Štipendije se podeljujejo letno (za 9 mesecev) in se lahko podaljšajo. Za Jugoslavijo je skupno 15—20 štipendij. Obe štipendiji sta bili do sedaj menda Slovencem nepoznani, kot sem se informiral na statističnem uradu; do sedaj še ni dobil teh noben Slovenec. Povečini so štipendisti iz Belgrada, par tudi iz Zagreba. Prošnje se vlagajo v aprilu za september. Pa več ob priliki o tem! Poleg teh dveh štipendij bi prišla za naše fante v poštev še tkzv. strokovna štipendija, ki jo lahko tudi dobi inozemec, če dela kot asistent na kaki kliniki, v seminarju itd. — Akademiki v Nemčiji so razdeljeni v tri grupe: V prvi so Nemci, ki imajo rjave akad. legitimaciie, v drugi ostali ariji, ki imajo modre legitimacije, v tretii židie, ki imajo rumene akad. legitimacije, v kolikor jih sploh pripuščajo na univerzo. (Samo 1 odstotek vseh akademikov sme biti Židov!) Kot je znano, se mora vsak nemški akademik, ki se hoče vpisati v 4 semester, izkazati,' da je opravil tkzv, »delovno službo« (Arbeitsdienst), ki traja 6—12 mesecev. V tkzv. delavskem taborišču se seznanijo fantje iz vseh slojev med seboj; delajo predvsem na polju, izvršujejo osuševalna dela na močvirjih, reguliraio reke in potoke, pomagajo kmetom pri sezonskem delu. Dekleta pa se morajo izkazati, da so opravila gospodinjsko službo, v kateri se uče kuhati, šivati, previjati otroke itd.; pomagati morajo tudi pri seronskem delu na kmetih itd. Pravijo, da se ta »Arbeitsdienst« povsem obnese in da so že mnogo izravnali stanovske prilike, ki so bile včasih v Nemčiji ogromne. Delno sem to tudi sam opazil. (Dalje.) Metlika IZJAVA. Dne 28. julija 1936 ie bilo priobčeno pod naslovom »Umor na Radoviči?« sledeče: Ljudski glas pravi, da je bila pokojna Jurglička poročena Režek odlična mali, z možem se nista dobro razumela in da je večkrat slišati v hiši prepir. Da to vedo povedati, da je mož po dejanju rekel: Da ga je sam hudič premotil, da je to naredil. Popravljamo, ker smo g. Režeku Martinu naredili krivico in priobčimo 'sledeče: Ni res, da se g. Režek ni dobro razumel s svojo ženo. Res je, da se je s svojo ženo dobro razumel in da je on popolnoma čist in nedolžen, ker je umor izvršil njen sin, ki ic dejanje tudi prizn^r! " Minister Cvetkovič na Brdu Ljubljana, 1. oktobra. Z današnjim dopoldanskim brzovlaikom, ki prihaja iz Belgrada v Ljubljano ob pol 10., se ie peljal skozi Ljubljano minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki ie namenjen na Brdo pri Kranju, da tam referiia knezu namestniku Pavlu. Na ljubljanskem kolodvoru je ministra sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen in se z njim ves čas do odhoda vlaka proti Gorenjski prisrčno razgovarjel. Zahteve zasebnih nameščencev Sarajevo, 1. oktobra, m. Tu so zborovali privatni nameščenci. Na sestanku so sprejeli reso-iuciio, v kateri zahtevajo, da se obstoječi zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, razširi mi vso državo. Privatni nameščenci tudi zahtevajo, naj se prepreči z vsemi silami še nadaljnje znižanje plač in prejemkov. Kr. vlado pa naprošajo, naj čimprej izda uredbo o minimalnih plačah. Kakor znano, ima kr. vlado omenjeno uredbo že izdelano in jo bo v najkrajšem času tudi izdala. Snežni viharji na jugu Belgrad, 1. oktobra, m. Iz vseh krajev v državi poročajo o velikem mrazu, ki je zavladal. Prihajajo tudi poročila o silnih neurjih in snežnih viharjih. Iz Trebinja poročajo, da tam že nekaj dni vlada strahovito neurje ter močan veter, ki s koreninami vred ruje drevesa in jih nosi naokoli. Radi snežnih zametov so morali prekiniti svoje potovanje z avtomobilom tudi bolgarski avtomobilisti ter se odpeljati iz Sarajeva proti Cačku z vlakom. O velikih snežnih viharjih poročajo tudi iz inozemstva. Tako javljajo iz Bukarešte, da pada po vsej Romuniji že več dni neprestano dež s snegom. V nekaterih krajih so tudi silna neurja. Radi teh včeraj ni moglo odleteti iz Bukarešte v Belgrad jx>tniško letalo »Air France«. Drobne Dubrovnik, 1. oktobra, m. Za predsednika Mednarodne ženske zveze bo zaradi odstopa sedanje predsednice Angležinje gospe Aberden izvoljena skoro gotovo Belgijka baronica Boel. Na kongres Mednarodne ženske zveze, ki ga bo v imenu kraljevske vlade otvoril minister za gozdove in rudnike Diura Jankovič, je prispela tudi soproga kr. namestnika dr. Peroviča, gospa Vera Perovič. Belgrad, 1. okt. m. Na tukajšnjem poljskem poslaništvu je poljska vlada izvršila več sprememb. Tako je Viktor Polj postavljen za generalnega konzula poljske republike v Zagrebu. namesto Idlerja Albertua, dosedanjega generalnega konzula, ki je odposlan na delo v zunanje ministrstvo v Varšavo. V vojno ministrstvo v Varšavo je poklican na službo tudi dosedanji vojaški odposlanec, poljske republike na našem dvoru major Jan Grudzenj. V Varšavo je poklican v zunanje ministrstvo tudi dolgoletni konzularni tajnik Schiefmuller. Kruševac; 1. oktobra, m. Na predlog državnega tožilca je okrožno sodišče sklenilo, da se nri-drže v preiskovalnem zaporu župski bogataš Ra-denkovič, Mihajlo Vukotič in Dragomir Benič. ki so osumljeni, da so "merili narodnega poslanca Bogdana Milinčiča. Lfuhljana danes Koledar Danes, 1. oktobra, četrtek, Ramigij. Jutri, 2. oktobra, Angeli varhi. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41 j mr. Trnikoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. * Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica —Trst. Belgrad — Oplenac. kraljev grob, brzovlak 9. oktobra Rim--Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke—Padova, avto, 10,—13. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprav^ »Po božjem svetu«, Ljubljana, wolfova ulica 1. Ljubljančanom! Dne 1., 2. in 3. oktobra 1936 bo pobirala mestna občina ljubljanska na ljubljanskih mostovih prostovoljne prispevke za zaposlitev brezposelnih. — Prispevke bodo zbirali brezposelni sami z nabiralniki. Občani naj darovana prispevek vržejo v nabiralnik. Nihče ni upravičen sprejemati prispevke na kak drug način. Darujte mnogo! Javna dražba zarubljenih predmetov se bo vršila dne 3. oktobra 1936 od 9. ure dalje v mestnem skladišču na Jegličevi cesti 10 (baraka). Med drugim se bo prodalo eno motorno kolo, en pisalni stroj, dve ogledali in steklena gostilniška posoda. Esperanto je svetovni jezik in se ga lahko kmalu naučite za vsakdanjo potrebo. Vpišite se v tečaj, ki ga bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v petek, 2. oktobra ob 20. na Cankarjevem nabrežju 7-1. Jan Slaviček razstavlja v Ljubljani. Izraziti predstavnik češkega povojnega slikarstva Jan Slaviček razstavlja skupno kot gost umetniške skupine G. A. Kos, Miha Maleš in France Gorše v Jaiko-pičevem paviljonu. Slaviček razstavlja motive s Korčule in čeških pokrajin — zlasti iz Nemecke R^bne in nekaj zatišij. O umetniku samem bomo še kasneje obširneje poročali. Zanimiva in pestra razstava bo otvorjena v nedeljo, 4. oktobra ob pol 12. uri — otvoritev (dr. Rajko Ložar) bo prenašala naša radijska postaja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 1. oktobra: Kralj Lear. Red: Četrtek. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, 3. oktobra: Tudi Lela bo nosila klobuk. — Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 1. oktobra: Zaprto. Petek, 2. oiktobra: Ob 15. Lucia di Lammermoor. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 16 Din. Sobota, 3. oktobra: Traviata. Gostuje tenorist g. Anton Drmota. Izven. Cene od 36 Din navzdol. DRAMA Premiera Bogovičeve igre »Tudi Lela bo nosila klobuk«, s katero bo proslavila drama 60 letnico avtorja, se bo vršila v soboto, 3. oktobra za premierski abonma. Dejanje se vrši v Dalmaciji. V glavnih vlogah sodelujejo: Saričeva, Skrbinšek in Drenovec. Režiser: B. Kreft. Repriza Shekespearejeve tragedije »Kralj Lear« bo v četrtek 1. oktobra. Zasedba je premierska. Naslovno vlogo igra g. Levar. Režiser: C. Debevec. OPERA Prva dijaška predstava v letošnji operni sezoni se bo vršila v petek 2. oktobra ob 15. uri popoldne. Peli bodo Donizettijevo opero »Lucia di Lammermoor« z gdčno Zupevčevo in g. G osličem v glavnih partijah. Predstava se bo vršila po globoko znižanih cenah od 5 do 16 Din. P. n. abonenti reda Sreda in Četrtek, ki imajo predstavo v prihodnjih dneh, se naprošajo, naj dvignejo v pisarni gledališke blagajne v dramskem gledališču izkaznice e kontrolnimi kuponi, brez katerih jim vstop v gledališče ni dovoljen, Obračun akcije za pobijanje raka Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek 1 oktobra. 12 Reproducirani koncert na havajskih kitarah.. - 12.45 Vreme, izročila - ISl Ca«, spored, obvestila. — 13.15 Veneta slovenskih narodnih (radijski orkester). - 14 Vreme, borza. - 16 Poster spored (radij»ki or>k©star). — 18.41) Slovenščina za odo-vence (tfoap. dr lludolf Kolarič). -19 C as, vroine, l>oro?Lla, •♦porod, obvestila. — 19.30 NaclomaJina ura: Sokolsko predavanje ira BeJigrada. — 10.50 Dvorak-Leopold: lz starega in novega sveta, fantazija (ipJoece). — 20 Prosvetni spored našo postaje v novi sezoni (gosp. Vkuko £or). — 20.10 Prva ura slovensko orgelske glasbe. Sodelujota: gg. Arnič Blaž (orglo) Roman Petrovič (samospovi). — 21.10 Koncert Radijskega orkestra. — 22 C as, vreme, poročila, spored. — 22.20 M omlete’ sohnova škotska simfonija (plošče). Drugi programi Četrtek, 1. oktobra. Belgrad /.: 20 Orkester kraljeve garde (Beet.hovcm). — 22 Plošče, j— 22.30 Kavarniška godba. — Belgrad II.: 20 Naša vas (Svabie). — tagrob: 20 Trgatev v Dalmaciji. — 21).HO Prenos iz uolgrada, — 22.15 Plesna glasba. — 22.15 Plesna gla.sba. Dunaj: 2o Poster program. — 21 Prenos sim fon ifi-J5anIoorta iz Tx>ndona. — 21.40 Radijski orkester, oo i- 'Su88?; Budimpešta: 20.10 Lisztov koncert. — .2.1.1 feaioriHk] orkester. - 23.20 Ciga/nski otročki orke-^an: 17,15 Mew&o-«opran. — 20.40 IgTa, rfi? "".k?2/45 P1®»D» glasba. — Bini—Bari: nniinuf Rabaudova kom i? ca opftra 1 prv. zabij eno posmi. — 21.30 Zbor — •>•> ■£ n „ i - Kom igsbcrg—H n mb uro—Vratlslava—V^nar>nvo- Wl(\ Plesni večer. - Lipnko: 19 KWr I *7vL balalajka. — -1 Brucknerjeva romantična simfonija. — Mariborsko gledališče Četrtek, 1. oktobra ob 20: 2ivi mrtvcc. Otvoritvena predstava. Bloki. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota. 3. oktobra ob 20: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Premijera. Bloki. Nedelja, 4. oktobra ob 20:Zorka. Premijera. Bloki. Še je .čas. da se lahko abonirate! V abonnianih A, B in C je še nekaj lepih sedežev na razpolago. Kdor se ne mara vezati na abonma, pa naj vzame blok, ki je prav tako mnogo cenejši od večerne vstopnine, upravičuje pa do obiska gledališča ob poljubnih dnevih. Lastniki blokov si lahko ogledajo že otvoritveno predstavo ter obe ostali pre-mijeri. Danes otvoritvena predstava! Uprizore najboljše dramsko delo velikega Rusa Tolstoja »Živi mrtvec« v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Slik je enajst, odmora sta po 4. in po 8. sliki. Ljubljana, 1. oktobra. Ljubljanski pododbor Jugoslovanskega društva za proucavanje in zatiranje raka je imel 29. septembra letni občni zbor v predavalnici ženske bolnišnice v Ljubljani. Občni zbor je najprej komemo-riral spomin svojega častnega predsednika profesorja Edo Šlajmerja. Predsedniško poročilo, ki ga je podal predsednik društva prof. dr. Al. Zalokar, je omenjalo težave, ki jih mora premagati društvo, da se za dravsko banovino ustvari možnost pravilnega modernega zdravljenja raka. Boj proti raku zadeva ob iste ovire kakor vsaka zdravstvena akcija. Zdravniki so sicer res dolžni, da bdijo na straži in skušajo pridobiti vse, kar je potrebno za smotreno zatiranje raka, toda njihovi predlogi in njihovi napori bodo stali brez uspeha, če od-govarna javnost ne poskrbi za materialna sredstva in četudi moralno ne podpre njihovih stremljenj. Z materialno pomočjo banovine je društvo priredilo tečaj o diagnostiki in terapiji raka za zdravnike. Za širšo javnost je bila namenjena knjižica »Beseda o raku«, v kateri so avtorji poljudno razložili način boja proti raku in spoznavanje te bolezni. Navidezno je imela brošura propagandistični namen, v resnici pa je nastala iz potrebe, da se naša odgovorna javnost opozori na realne možnosti protirakovega boja. Društvo samo je s sodelovanjem gospodarskih in upravnih strokovnjakov izdalo načrt, po katerem nat bi se v Ljubljani realiziral zavod za sodobno zdravljenje raka, namenjen vsej naši banovini. Ta načrt je bil dne 25. novembra 1935 razposlan na vse one činitclie, ki so interesirani na zdravljenju raka in ki bi bili poklicani, da sodelu- jejo pri njegovem uresničenju. Od vseh zavodov in institucij smo prejeli pritrdilne odgovore, od dravske banovine pa je prišel odgovor, da se tam že pripravlja kar je potreba storiti proti raku in da bo društvo o tej akciji obveščeno o pravem času. Brošura »Beseda o raku« je bila iz tega razloga nujno potrebna, da se javnosti razloži dejanski položaj in da bi se morda vendar še dosegla realna in razmeram odgovarjajoča rešitev protirakovega boja. Veliko moralno zadoščenje je društvo v tem pogledu dobilo od strani strokovne javnosti. V zagrebškem Liječničkem vijesniku, strokovnem organu hrvatskih zdravnikov, je prinesel o brošuri laskavo oceno prof. Vidakovič, znani organizator boja proli raku, in izjavil, da se strinja v polnem obsegu z idejnim načrtom, opisanim v brošuri. Iz tajniškega [x>ročila, ki ga je fiodal dr. Albert Trtnik, posnemamo, da je odbor imel deset rednih sej in večje število izrednih sestankov. Na zdravniškem tečaju so sodelovali domači strokovnjaki in predavatelji iz Zagreba (dr. Juraj Korbler). Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima društvo 2000 Din prebitka in hranilno knjižico za 30.163 Din, ki je namenjena za nabavo radija. Pri volitvah se je odbor izpopolnil s sledečimi gospodi: predsednik OUZD Kremžar Franc, direktor hig. zavoda dr. Ivo Pirc (podpredsednik), dr. Rado Sfiligoj, zdravnik v Ljubljani in zastopnik bratovske skladnice. V častno predsedstvo so bili na predlog odbora izvoljeni dosedanji društveni odbornik dr. Miha Krek. minister in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Od „starih Grkov" k starim Japoncem V trenutku, ko so v Berlinu ugasnili olimpijski ogenj, smo stopili v novo olimpijsko perijodo. Pričela se je nova olimpijada, zakaj beseda olimpijada« ne pomeni samo kratko dobo iger, temveč Štiriletno dobo od enih iger do drugih. Počasi se je svet navadil na gigantske dimenzije berlinskih športnih prostorov, vsakdanja je postala novica, da je v Berlinu nekdo skočil 8 m daleč, nekdo čez 2 m visoko, da je nekdo pretekel 100 m v 10.2 sekunde itd. Zakaj bo bodoča olimpijada na laponskem? S tem, da je Mednarodni olimpijski komite izbral baš Tokio za mesto bodočih olimpijskih iger, je hotel priliti zapadnemu športnemu pokretu novih življenjskih sokov. Treba je vedeti, da v kulturi narodov ne poznamo samo one oblike športa, katere gojimo v naših krajih, temveč da je v japonskem, indijskem ali na primer kitajskem športu mnogo novega in boljšega. .... Šjx>rt, ki ga gojimo v Evropi in ki je bil doslej prejet v olimpijski program, je z malimi izjemami angleškega izvora. Le nekaj športov ima svoje korenine izven Anglije Olimpijski športni program je v resnici presenetljivo pristranski: deloma je posnet po vzoru starih olimpijskih iger, Nemci so ga obogatili s telovadbo, Italijani in Francozi s sabljanjem, Indijci s hokejem, največ pa, kakor rečeno, so imeli vpliva gospodje Angleži. Japonci* ki so gojili svoje športe že mnoga stoletja pred Angleži, Američani in Nemci, so bili postavljeni pred gotovo dejstvo: Nič jim ni koristilo do športne slave njihovo visoko razvito sabljanje »kendo«, tudi ne svojevrstna rokoborba, katero so gojili že dve tisočletji, v olimpijski program tudi niso sprejeli >jiu jitsuc, ki je vsekakor plemenitejši od boksa, katerega so izmislili Angleži po vzgledu zloglasnega antičnega pankrati-,|ona. Ko je baron Coubertin s svojimi evropskimi tovariši sestavljal program za moderne olimpijade, je na Japonce poginoma pozabil. Vendar se Japonci težke konkurence z belokožci niso ustrašili. Svoje najsposobnejše strokovnjake so pošiljali najprej s filmskimi kamerami na velika inozemska tekmovanja, za tem pa so se lotili novih športov s svojo edinstveno vztrajnostjo. Pri tem gojijo seveda prav vse svoje narodni- športe še vedno naprej. Prvič bo pokazali svoje velike sfx>sobnoeti na olimpijadi leta 1932 v Los Angelesu, ko so Ameri- čani s svojimi plavalnimi zmagami naravnost preplašili. V Berlinu nekako niso imeli sreče, v | svojo domovino so se vrnili skoraj brez vidnega ] napredka. Toda to je bil samo videz. Ne smemo 1 pozabiti na japonske lahkoatlete, ki so se čudo-: vito izenačeno približali raznim svetovnim »pe-j cialistom. Omenjamo najprej Kiteja Sona, ki je zmagal v maratonskem teku, dalje Tajimo, ki jo postavil nov svetovni rekord v troskoku s čudovito znamko 16 metrov, omeniti je treba, da se je Murakoso prav tesno približal finskim tekačem na dolge proge, da sta Nishida in Joe skočila s palico 4.25 m visoko in da je Tajima s svojim skokom 7.74 m osvojil tretje mesto v skoku v daljino. Z drugimi besedami: v lahki atletiki so Japonci pokazali, da se bodo kmalu kosali v tekih z Numijevimi učenci, v skokih pa, da so sposobni omajati promoč ameriških mojstrov. Mnogih panog — kakor n. pr. orodne telovadbe so se morali Japonci učiti čisto iznova. „Sumo" so goiili Japonci že pred 1900 leti Brez dvoma bo velike vrednosti dejstvo, da se I 1)0 v bodočih olimpijskih letih ves športni svet ! seznanil s tajnami japonskega športa. Zvedeli bomo za športno moralo, ki je na daljnem Vzhodu stvarnost, a pri nas le prazna beseda. Zvedeli bo-| mo za nove metode treninga, spoznali nove špor-! te, ki so morda plemenitejši in vzgojnejši od 110-| gomela in boksa, katerega naš značaj ne more j prenesti brez Škode. Japonski šport sloni na tradiciji splošne vzgo- I je japonskega viteškega stanu. Prav tesno je povezan s tisočletno japonsko kulturo in tvori njen sestavni del. Stari Japonci so gojili zlasti sledeče športe: 1. rokoborbo, katero so nazivali »sumo«; šport sumo so izvajali povsem goli, 2. »kendo«, to je sabljanje z bambusovimi palicami; pri tem so imeli celo telo zavarovano s posebno obleko, 3. »Judo« — v Evropi poznamo ta šport pod nazivom jiu jitsu (izg. džiu džitsu). Kakor poroča prof. Sata (»O antičnem in modernem japonskem športu«, Freibeurg 1928) je športna orientacija Japoncev povsem druga od nemške ali celo od ameriške. Medtem, ko gre Američanom ali Nemcem le za zmage in rekorde, gre Japoncem bolj za splošno vzgojo človeka kot duševno-telesne celote (načelo totaliteto!). Proslava dela katoliške prosvete v Breznici pod Stolom Pod sivimi skalami v rojstni fari največjih slovenskih mož se je v nedeljo, dne 27. septembra, vršila proslava 30 letnega dela katoliške prosvete. Kljub temnim oblakom, ki so ovijali Karavanke ter očaka Triglava, se je zbralo nešteto mož in deklet v narodnih nošah s konjeniki na čelu, da primerno proslavijo svečani praznik. Ne ovira nas vreme, ne ovirajo nas pikre opazke klečeplazcev, raznih elementov, na jeziku socialno čutečih hlapcev socializma. V jesenskem vetru so nam plapolale naše zastave ter veličastno se je vil sprevod ob zvokih slavne jeseniške godbe skozi Žirovnico, Selo v Rreznico, kjer je opevana ta fara v neštetih Prešernovih verzih, mimo kovačnice Divjega lovca, kjer so v zvoniku visoko odmevali v strmo Zelenico ubrani akordi pritrkovalcev zvo; nov, da počastijo delo, katero so začeli kovati možje klenega rodu, ki se ni klonil nikomur in ki mu je bilo geslo le eno: »Boru otroci, domovini sinovi, hlapci nikomur.« Trde grče so strumno korakali z mladimi, raz-oranih lic, s smehom v gubali ponosni, da so dočakali to slavje in so ne sramujoč se nikogar, javno pokazali, da so vredni sinovi slavnih slo- Marihor Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na odru. Po sestanku kratka vaja. Vsi! Redna služba božja v cerkvi sv. Alojzija se začne z oktobrom. Ob delavnikih bodo maše ob četrt na 6, tričetrt na 6 in četrt na 7. Ob nedeljah in jjraznikih pa ob 5, pol 0 in po pridigi. Radvanjsko žegnanje. V nedeljo bo pri prijazni radvanjski cerkvici, ki je podružnica magda-lenske cerkve, tradicionalno žegnanje, ki ga Radvanjčani vsako leto slovesno obhajajo. Dom za varstvo deklet — ustanova blagopo-kojnc Sabine Kučera — bo slovesno blagoslovljen in otvorjen v nedeljo popoldne cb 3. Češki pisatelj in režiser O. Minarik prisostvuje premijeri »Zorke« v nedeljo, 4. t. m zvečer. »Zor-, ka« je po čeških odrih mnogo igrana komedija, ki i izborno izpolnjuje svoj glavni namen: zabavati. ■ Režija je Borkova, nastopijo Rasbergerjeva, Star- I čeva, Košuta-Borko (izmenjaje sc), P Kovič, Košič in Verdonik Spominska predstava ob i>0 letnici Cankarjevega rojstva bo v soboto, 3. oktobra. Uprizore venskih prednikov in da jim je vera simbol slovenskega čuta. Tako je več vredno kot tisoč hrupnih veselic. Tujci, ki so z Bleda prisostvovali temu 8|>revodu, se izražajo kakor nekoč francoski častnik: »Ta narod je vreden svobode in to je klen narod, pošten, s katerim bi se postavili pred vsem svetom.« Ponosni smo na našo vero, na naše voditelje, da nas vodijo v boljšo bodočnost. Kremenite besede je izpregovoril tržiški župnik g. Vovk. Jasne besede v preteklost je podal izrazito nadvse delavni Karel Anderle. Iskreno je čestital društvu ob tej priliki jeseniški nejiozabni in neutrudljivi France Klinar, nakar je zaključilo prvi del slavnosti opoldansko zvonjenje z molitvijo. Prisostvovali so slavnosti častiti gospod dekan radovljiški Fatur, g. Jalen, g. Križman, g. prof. Mlakar in mnogo drugih odličnikov. Popoldne se je z raznimi lepimi idiličnimi slikami, deklamacijami, telovadbo in drugim slavnost zaključila v bratskem razpoloženju in s prisego zvestobe veri naših jiradedov. Bog živil njegovo učinkovito, žgočo farso o slovenskem ro-doljubarstvu »Pohujšanje v dolini šentilorijanski« v režiji J. Koviča. Spominski govor govori dramaturg dr. 1. Dornik. Fantje bodo zborovali Celje, 30. septembra. Med najdelavnejšimi katoliškimi organizacijami v Celju je brez dvoma fantovski odsek KPD. V teku enega leta se je zbralo v fantovskem odseku 100 samih mladih krepkih in idealnih fantov. Imajo redne tedenske sestanke, na katerih obravnavajo aktualne dnevne zadeve, se malo poraz-fžovorijo in zapojejo. Gojijo tudi pridno gimnastiko. Krona letošnjega delovanja je bil prosvetni tabor katoliških mož in fantov v nedeljo, dne 20. septembra in o katerem smo že poročali. V nedeljo bodo pa fantje na rednem letnem občnem zboru, ki bo ob pol 9. uri zjutraj v fantovski sobi v Domu v Samostanski ulici slišali poročila o delovanju odseka v prvem letu po oživitvi katoliške prosvete. Od tu in tam Danes dopoldne sc sostanela v Belgrariu JNS-poslanski klub in klub poslancev Jevtičev© skupine. Oba bosta sklepala o enem in istem, o združitvi. Čuje pa se, da se nahaja v Jevtičeveui klubu močna opozicija proti temu poskusu. Narodni delovni klub se je razvil na več skupin, kaikor je pokazala zadnja seja. Razprava proti ubijalcu Mačkovega poslanca Brkljačiča bo 5., 6. in 7. oktobra. Razprava se bo vršila pred okrožnim sodiščem v Ogulinu. Za pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev za vso Jugoslavijo se izdelujejo načrti v ministrstvu za socialno politiko. Najbrže bodo v kratkem gotovi in razposlani merodajnim činite-ljem v oceno. Sneg je zapadel tudi na Sljemenu pri Zagrebu. Temperatura na tein grebenu je padla na 0 in so se zaradi tega včeraj pojavili tam že prvi smučarji. To pa znajo najbrže le Zagrebčani. Zagrebška »Gospodarska sloga« se je začela boriti proti mesarjem, odnosno proti neupravičenemu povišanju cen mesu, ki so ga kolektivno sklenili zagrebški mesarji. Kakor je navada, so mesarji ob povišanju cen živini, za prodajo pribili dvakrat večji povišek, kakor pa znaša dejanska podražitev žive živine. Zagrebške tramvajarje so opogumile stavke širom mesta. Sedaj so tudi ti jeli zahtevati za sebe boljše plače in ureditev delovnega časa. Zahtevajo pa tudi, da se za vse uslužbence cestne železnice uvede pokojninsko zavarovanje. Zagrebški teozofi so imeli le dni v gosteh indijsko teozofinjo Rukmini Armdale in jim je predavala o duhovnem življenju sodobne Indije. Zagrebški listi pa pravijo, da je dama učinkovala in vabila bolj s svojo lej>oto in eleganco, kakor pa s 6vojimi blagovestmi. Dan lepe knjige prireja na Hrvatskem družba sv. Jeronima. Ta dan pošlje med narod vsako leto deset lepih knjig iz vseh področij. Petrolej se 1m> odslej v Jugoslavijo pretakal iz Romunije. V kratkem bodo Romuni poslali k nam 40 tisoč ton petroleja. Za sedaj ga bodo čistili sami, kasneje se bodo pa v ta namen zgradilo rafinerije tudi na našem ozemlju. Prvi sneg, ki je padel po mnogih krajih Jugoslavije, povzroča že težave. Ponekod imajo vlaki zaradi tega zamude, morali so na nekaterih krajih sneg odkidavati s proge. Matica srbska, najstarejša srbska kulturna organizacija, preživlja te dni notranjo krizo. Predsednik Vasa Slajič je odstopil, ker se ni mogel pridružiti delu nekaterih, ki se preveč zavzemajo za »separatizem« — za vojvodinsko gibanje. Angleški avijatiki tekmujejo v letenju na progi London- Belgrad —Južna Afrika. V torek je priletel v Zemun kot prvi kapitan Hale, ki je preletel progo 1750 kilometrov v pet in pol uri. Leteti so morali to progo nepretrgoma. V Belgradu zborujejo zdravniki vsega sveta, specialisti za balnologijo in klimatologijo. Zborovanje je otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Na grobove padlih vojakov pri Bitolju so prispeli nemški bojevniki. Položili so vence na grobove padlih Nemcev, Jugoslovanov in Francozov. Vodja nemških bojevnikov general Schenkendorf je v svojem nagovoru naglasil, da si Nemci ne žele nič drugega kakor mir. Ferijalci zborujejo te dni v Skoplju. Postavili so zahtevo, da se za vse srednješolce uvede obvezno včlanjenje v to zvezo, zraven pa da se da dijakom za čas počitnic četrt, vožnja. Istočasno hočejo doseči, da bi v upravo zveze bilo izvoljenih mnogo več dijakov kakor pa je bilo to sedaj običajno. Upravo namreč vodijo profesorji. Akrobat Dragoljub Alekšič, ki ga tudi v Ljubljani poznamo, je s svojim avtomobilom, na katerem se nahaja top za streljanje živih granat, v Novem Sadu povozil mladega vajenca. Nabavo cevi za prvi del novega belokranjskega vodovoda je na banski upravi izlicitiralo podjetje Schneider & Verovšek v Ljubljani /,a 147 tisoč dinarjev. — Kamenite kocke za izboljšanje ceste od Št. Vida do Jeperce pa bo za 1 mili j. 147 tisoč dinarjev dohavila tvrdka Antun Res iz Zagreba. Delavski dom v Ljubljani se bo razširil in ho težaška, zidarska in železobetonska dela prevzelo podjetje Emil Tomažič za 597 tisoč dinarjev. Varaždinska gimnazija bo svečano proslavila 300 letnico obstoja. Za vse udeležence je dovoljena četrtinska vožnja. Proslave se bo udeležil kot dijak te gimnazije tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. V Belgradu zborujejo srbski zadružniki, člani Zveze srbskih kmečkih zadrug. Zborovanje, na katerega so prišli tudi mnogi zadružniki iz tujine, vodi upravnik minister brez portfelja Voja Djor- djevič. Mestne nasade, ki so bili čez poletje zasajeni okrog po ljubljanskih ulicah, so zaradi mraza začeli odvažati v mestno vrtnarijo. Danes zjutraj sta izginili izpred frančiškanske cerkve tudi obe znani, po nekaj metrov visoki muzi. Prvič v letošnji sezoni so danes v nekaterih javnih lokalih in uradih že kurili. Združeno opozicijo imamo tudi v Ljubljani. Baje je že sejala tudi o bližnjih občinskih volitvah. Spiritus agens te združene opozicije je dr. Lončar, gimnazijski ravnatelj v pokoju. Mačkovsko gibanje v Sloveniji predstavlja baje dr. Kukovec Alojzij iz Maribora. V Zagrebu pa tega gospoda tako poznajo, da piše na primer »Jutarnji list« vedno o dr. Kulovcu, mesto Kukovcu. Kongres mednarodne ženske zveze, v katerem je včlanjenih 40 milijonov pobornic za mir, zaseda v Dubrovniku in ga je otvoril minister Ljuba Jankovič. Z nabiralniki v rokah so se danes zjutraj pojavili brezposelni, ki pobirajo prispevke za podpore brezposelnim. S prvim poizkusom brezposelni niso bogsigavedi kako zadovoljni. Današnje »Jutro« nam posveča kar četrt kolone. Piše, da objavljamo »bedaste trditve« in vzdihuje nad želodci naših čitalejev. Kljub temu »Jutro« naše stvari ponatiskuje. Na kakšne želodce neki računa >Jutro< pri svojih čitateljih in na kakšen sistem prebave je »Jutro« simo pritiralo svoj želodec, da tako vneto prežvekuje »bedasto-če« našega lista. Velik shod na Grosupljem To nedeljo, dne 4. oktobra, bo takoj po sveti maši, ki se bo začela ob 9, velik shod JRZ na vrtu gostilne »pri Tišlerju«. Na shodu bo govoril tudi minister dr. Miha Krek. Vsi, od bližnjih fa daljnih krajev, pohitimo ta' dan na Grosuplje liltlli:: Nj.Vel.tonganska kraljica Kraljica Salote visoka 1.90 m Pred nekaj dnevi se je prvikrat zgodilo, da ie kraljica Salote, ki vlada nad malimi otoki Tonga, vzhodno od Avstralije, zapustila to svo‘je malo kraljestvo. Podala sc je namreč k zdravniku v avstralsko mesto SidneY- Šele ob njenem potovanju se je nudila prilika, da se izve nekaj več o tej nepoznani kraljici Od leta 1918, ko je zasedla kraljica Salote prestol na otokih Tonga, ni zapustila obrežja svoje domovine. Je to edina vladarica v Tihem oceanu, ki je ostala še popolnoma samostojna. Kdor jo je videl, je imel pred očmi pravo sliko polinezijske ženske. Njeno Veličanstvo meri v višino 1.90 m. V svoji domovini je znana kot izredno duhovita govornica. Ta dar je podedovala po svojih slavnih prednikih. Nikoli si ne pusti jemati pravice, da ne hi sama otvorila zasedanja parlamenta v Nukualofi. Kakor v Angliji, tako imajo tudi Tonga n ci zgornji in spodnji dom narodnega predstavništva. Tonganci so obenem tudi najna-prednejjši od vseh Polinezijcev, in so, vsaj na papirju, neodvisni. Kar se tiče upravljanja teh dežela, uživa kraljica tudi veliko podporo od Angležev. Protestantski propovednik -diktator Tonge Pred leti, ko je vladal na Tonganskih otokih njen prednik Georg Tubou I., je prav za prav vladal tam neki protestantski misijonar dr. ShirleY Baker. On ni bil samo ministrski predsednik in zunanji minister tega otoškega kraljestva, pač pa je polagoma združil v svojih rokah vse resore. Njuna posledica tega je bila, da je postal naenkrat diktator Tonge. V svoji zavisljivi sposobnosti je skušal navezati stike tudi z evropsldmi državami. Celo z nemškim cesarjem Viljemom 1. je sklenil trgovinsko pogodbo, ta pa mu je ob tej priliki podaril neko manjše darilo, bolj okrasek, kakor darilo. Kralj Tubou, ki je tedaj že jemat deveti križ na svoje rame, je bil pravo orodje v rokah tega protestantovskega kanclerja. Tonganci so dolgo mirno prenašali režim Shirleva Bakcrja, končno pa so se tudi naveličati in so začeli najprej godrnjati, nato pa so celo skovali načrt, kako ga bodo ■ spravili s sveta. Toda to je oblastniku prišlo kaj hitro na uho in je namero svojih nezadovoljnih državljanov v kali zadušil. Štiri najodličnejše kolovodje te zarote je dal kratkomalo usmrtiti, pa i bila Cernova :n rpV-ii naša tuzna preteklost zid med nami in Madžari in med Češkoslovaško in dat.ašnjo Vadžarsko, na katero /.a vse to ne mečemo odgovornosti <• Predsednik republike jc bil zlasti navdušeno sprejet v Ružomberoku, na sedežu vodje slovaške ljudske stranke Andreja Hlinke. V odgovoru na pozdravne govore je predsednik republike dr. Beneš z zadovoljstvom ugotovil, da j«,.Ružomir berok vršil svojo dolžnost proti državi tako v preteklosti, kakor v sedanjosti in da jo bo gotovo vršil tudi v bodoče. »V republiki smo kakor ena družing^;rr,;jie dejal dr, Beneš. — »Skupno se veselimo, skupno si moramo pomagati in samo skupno in vzajemno sc moremo tudi obraniti in vzdržati. Danes jc to tem aktualnejše, ker so težki časi. Verujmo čvrsto v to državo. Ni danes v Evropi sile, ki bi opravičeno mogla upati, da bo zavladala nad nami, nas premagala in podjarmila. Dovolj smo že močni in ne bojimo se. Naša država bo raslo in se razvijala v blagostanju. Odpravili smo cerkvene in verske težkoče — in tudi za miren razvoj socialnih in ekonomskih vprašanj se Vam_ ni treba bati. Pri nas tudi v tem oziru ne bo prišlo do mi-kakega preobrata. Šli bomo v svojem razvoju naprej!« >Skrajni Sas je že, da se oženiš, vsaj zaradi svojih upnikov.« >Nesinisel! Če upniki hočejo dobiti denar, naj se ženijo sami.« ★ »Saj ste imeli samokres, zakai pa niste streljali v vlomilca?« »Vidite, zlikovec je zakričal, ko je zagledal samokres v moji roki: ,Roke kvišku!' pa se mi je roka nehote dvignila in sem ustrelil v strop namesto v zločinca.« 64 Zeleni pekel Tigrovec, ki je bil bolj skeptičen in bolj ostroviden kakor mi, je zavihnil nos. »To je naravna skalna tvorba.« »Neumnost!« smo vzkliknili vsi kakor iz enih ust. »To je vendar prelepo za kaj takega.« »Počasi, počaai,« je opominjal Tigrovec, »nikar ne meči kamenja na naravo, narava ima več fantazije kakor mi vsi skupaj.« Imel je prav. Ko smo uro pozneje prišli do kmetije, smo našli njenega lastnika vsega jeznega in zaspanega, zavaroval se je bil za belimi zanjkami mreže proti komarjem. Ni nas ne pozdravil, ne odslovil. Samo trudno škripanje njegovega^ ležišča in zategnjeno zehanje je izdajalo, da želi, da bi ga pustili v miru. Oblaki ihenk so nas obdajali in poželjivo brenčali okoli nas. Praskali smo se in otepali okrog sebe, zraven pa smo brez cilja lazili okrog po jasi, Urrio pa se je pogajal z lastnikom. »Ne,« smo slišali, »tu ni nobenega drevesa palo santo, tudi nobenega prostora, v katerem bi lahko spali. Da, jutri zjutraj bi že lahko šel po kake trske.« Vmes je donelo brezupno in porazno zehanje. Urrio kot rojen diplomat se je vljudno umaknil. Takoj ga je pograbil Tigrovec za roko in ga zadelal v mrežo proti komarjem. Ko je začel ugovarjati, smo mu pojasnili, da bo svoje moči in diplomatske sposobnosti še kruto potreboval prihodnje jutro, ker so naše zaloge že pri koncu in ker bo voz z voli prišel kvečjemu v dveh dneh. Dobre volje in vesel se je nakremžil, toda ubogal je in čez malo časa smo slišali, kako mirno in zadovoljno diha. Bee Mason, Tigrovec in jaz smo pa čakali in videli, kako se dviga mrak na nebo. Pri prvem blesku je na kmetiji vse oživelo. Ženske vseh vrst, robate dekle, tršati sorodniki farmarjevi, majhni rumeni otroci z resnim obra zom so švigali po pozorišču in sedali k gospodarjevi mizi. Zbirali so jajca, kokoši1, ki so stopicale okrog po gozdu ter pri njihovem hvalevrednem prizadevanju kokodajskale. V lesenem možnarju so z batom podobnimi poleni trli ko-uzo Dve mali deklici sta molzli čredo krav. Od posušenega mesa, ki je viselo z visokega ogrodja, so rezali dolge trakove. Nazadnje so pokrili mizo, ki je stala na dveh lesenih kozah, z mehkim, belim prtom. Zarožljal1, so cinasti krvžn.ki in nad odprtim ognjiščem je žuborel kotel. Mi smo lačni gledali od daleč in šteli šte-v.ilo krožnikov. Srce nam je padlo v hlače, k:> smo odkrili samo tri žlice in vilice. Brž, ko so bile priprave končane, se je pa-trijarh dvignil s svojega ležišča. Z veličastjem pravega vladarja je potisnil mrežo za komarje v stran in v umazani pižami ter v raztrganih copatih stopil v jutranji hlad. Njegove oči so bile otekle, obraz nabuhel in pokrit z osem dni starim strniščem. Na kumarastem nosu so stolovali naočniki v jeklenem okvirju "ter bistro strmeli na nas. Potem je začel hišni gospodar prežvekovati. Pogled na to je bil več kakor preveč za naše sestradane želodce. Bee Mason in jaz sva do zdaj 75 ur prebila brez spanja in prišla v tisto razdobje, v katerem ima človek občutje, da bi šlo tako lahko nap’ej neomejeno dolgo. Najbolj bodeč občutek je bil v tem, da sva kar čutila, kako sva umazana. To je bila nekaka opolzla nespečnost, kakršno čuti človek, ki se ob treh zjutraj prebudi ob tabornem ognju. Zato sva odšla k studencu, zajela vedro vode ter drug drugega oblivala z njo. Sredi praznega prostora je čepela boječe sključena, za pogled gnusna, ogabna ter z rdečkastimi kocinami pokrita Tarantela. Zdaj pa zdaj je zlezla za nekaj korakov naprej in spet odhitela nazaj. Videti je bilo očitno, da hoče uiti kaki nevarnosti, ki je midva še nisva mogla videti. Nenadno pa se je spustila na zadnjico in iztegnila obe prednji nogi v zrak. Zadonelo je glasno brnenje in orjašKa osa s krvavordečim, lesketajočim se telesom ter oranžastimi krili, je pribrenčala proti njej, pripravljena za napad. Z lahkoto se je umikala krčevitim pajkovim skokom, zabadala svoje želo v okorno tarantelino telo, pa spet odbrenčala tako daleč, da je pajek ni moge1 doseči. Petnajstkrat je drzna letalka prebodla varujoči obod in z vsakim ubodom je bil pajek šipkejši. Nazadnje je ležal na hrbtu, njegove noge so v smrtnem boju drgetale po zraku. Z zmagovitim brnenjem je osa odletela, najbrž da bi poklicala še druge ose k slavnostni požrtiji. Bee-Mason je menil, da je ta prizor obilna, odškodnina za strah, katerega je on prestal v Corumbi. Ko sva se vrnila na farmo, je Urriu ves obraz kar žarel. Urrio je imel očarljiv nasmeh, poln, zvonek in prisrčen. Ta njegov nasmeh je prihajal tako globoko iz grla, da je donel skoraj kakor grgranje. In zdaj se je smejal iz polnih ust. Pod njegovim pomirjujočim vplivom je far-mer slekel s sebe svoj odpor do obiskovalcev in je ležal zložno iztegnjen v svojem stolu. Njegov tolsti vamp se je dvigal in padal in solze so mu curljale po podloženih licih. Nekaj sekund je do konca izpremenilo vso njegovo naravo. Njegove oči niso bile nič več majhne in temne in odbijajoče. Njegovi naočniki niso več imeli naloge, da bi zavračali vsiljivce. Valjal se je sem in tja in vzdihoval od zadovoljstva. Ves radosten nama je zaklical: »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TEL Te!efon W4 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čee. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik. Joae Kosiče k.