LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 7.
I petih Prosenca
18&M.
,.Ljubljanski casmk« izhaja vsak teden dvakrat, m sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold , za četert leta 1 gold 30 kraje, /a polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta _j sol'«. -30 kraje., za cetert leta 1 gol,l. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
¥radni del.
Poziv.
Mesca augusta 1850 je prebivavce Triden-tinskiga okroga neizrečena povodinj hudournikov Chiese, Sarca in Noče zadela.
Kakor je bilo prerajtano, znese vsa škoda 242,760 gold. in visoko niinisterstvo je po dopisu na mene od 10. prosenca t. 1., št. 330, sklenilo, milih darov za poškodovane v vsih kronovinah avstrijanskiga cesarstva na-berati, kteri se bodo v svojim času gospodu tiroljskimu poglavarju poslali.
Ker se na dobrotljivost blagoserčnih prebi-vavcov krajnske kronovine obernem, pristavim, de bode mile darove-gospodje duhovni, kakor tudi vredništvo Časnika prejemali.
V Ljubljani 14. Prosenca 1851.
Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar.
20. januarja 1851 bo talijansko-nem-ško dvojno izdanje II. dela občniga deržavni-ga zakonika in vladniga lista, Ju je 16. januarja 1851 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišlo, izdano in razposlano.
Zapopade pod
Št. 9. Cesarski ukaz od 3. januarja 1851, s kterim se sodniška vravnava za Iombardo-beneško kraljestvo vstanovi.
23. januarja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CLI1I. del ob čniga deržavniga zakonika in vladniga lista, leta 1850, ki je 29. novembra 1850 v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
.Št. 451. Raspis ministra denarstva od 28. novembra 1850, veljaven za vse kronovine, razun lombardo-beneškiga kraljestva, s kterim se obstoječa prepoved zavolj agio v ba krenem denarju z noviga naznani in kupovanje ali kaka koli si bodi kupčija s takimi de narji pod stanovitno denarno kaznijo prepove.
»t. 452. Razpis ministra denarstva od 28. novembra 1850, veljaven za kronovino spodnjo Avstrijansko, s kterim se odločbe minister skiga svetovavstva zoper počenjanje borse naznanijo.
Dunaju 21. januarja 1851.
Od-c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
14. januarja 1851 je bilo slovensko-, ru-sinsko-, Jiorvaško-, serbsko- in romansko-nemško dvojno izdanje, 15. januarja 1851 »ladjarsko-nemško dvojno izdanju CLVIII. dela občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 14. decembra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, izdano in razposlano.
Zapopade pod
Št. 462. Cesarski patent od 29. novembra 1850, s kterim se vpeljava samoprodaje tobaka na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, Sedmograškem, v serbski vojvodini, v teme-škem Banatu in mejnih vojaških in primorskih pokrajnah in začasni red samoprodaje tobaka od 1. marca 1851 v moč vpelje.
14. januarja 1851 je bilo tudi madjarsko-nemško dvojno izdanje II. dela občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 6. januarja 1850 v edino-nemškem, 6. septembra 1850 v slovensko-nemškem, 27 septembra 1850 v talijansko-nemškem, 29. oktobra 1850 v horvaško-nemškem in 30. decembra 1850 v češko-nemškem dvojnem izdanju izdano in razposlano.
Zapopade pod
Št. 2. Cesarski patent od 30. decembra 1849, s kterim se deželna vstava za vojvod-stvo avstrijansko nad Anižo z dotičnim volit-nim redam za deželni zbor razglasi in naznani.
Dunaju 19. januarja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Nevratliii tlel.
Dober svet kmetam.
V letu 1848, ko je po celi Evropi in, žali bog, tudi v naši tako dolgo mirni in pokojni Avstrii puntarija in kervava vojska vse pre-tresavala, so lvrajnci stoletno zvestobo proti svillimu cesarju in vesolni monarhii brez ma deža ohranili, mnogo se jih je kakor junaški vitezi za čast in srečo drage domovine vojskovalo, in zvestobo z lastno kervjo vterdilo. Ko je puntarija nekterih hudovoljnih Dunajčanov in tujih podpihovavcov milostljiviga cesarja Ferdinanda v beg prisilila, se Krajnci niso dali zapeljati, kakor se je drugod zgodilo, ne-pokojnimu mestu se v kaki zadevi pokloniti V pričo tega imamo tudi besedo svitliga ce-sarjeviča, ki je v letu 1849 Ljubljano obiskal, jo žlahtni kamenčik cesarske kroDe imenoval.
Take hvale je naša krajnska dežele v resnici vredna. — Pa vunder nekaj druziga tukaj ne moremo zamolčati. Sosedje naše okolj-šine nam sploh očitajo, de se skoro nikjer toliko ne pritožijo zavolj tepežev, hudiga ra-njenja, in clo ubijanja. Maloktera nedelja ali praznik preide, de bi se v kakšni kerčmi ali pri igri ali na poti hudo ne sprijeli, dostikrat ta ali un kervav na tleh obleži in un in ta pa z tepenim herbtam domu pritapa. Vidili smo v Ljubljanski ječi fanta iz Dolenskiga, ki je pijan in zdražen svaku, ki sta poprej dobra prijatla bila, nož v serce zabodel. — Kesanje in jok mu nista nič pomagala, le zavolj pijanosti in poprejšniga dobriga obnašanja so ga dve leti v hudo ječo obsodile, in če živi, ga gotovo še zdaj vest peče.
Zgodi se tudi, de kakošnigapotepuha, tata, roparja ali požigavca zalezejo, in gorje njemu, do smerti ga mnogokrat tepo. — To ni kristjansko, in tudi po deržavnih postavali oj-
stro prepovedano. Marsikter scer pošten kmet je tako prevzetno maševanje v hudi dolgiječi premišljeval. Samimu sebi pravico delati, je povsod prepovedano, kjer postava kraljuje; le divji ljudje se ubijajo brez oblastniga povelja. Vlada zlo skerbi za varnost in svobodnost ljudstva, žandarji po celi deželi netrudno hodijo, de bi hudodelnike polovili — pridite jim radi v podporo in pomoč -t glejte vvašihob-činali na berače in potepuhe — nikar ne skri-vajto begunov, ako so tudi vaši prijatli, človek, ki cesarju in prisegi ni zvest, pošten mož biti ne more; ako bote tako ravnali, bodo v kratkim zginili tatje, roparji, požigavci, brez de bi jih sami otepavali in pobijali.
Ni tajiti, de našimu ljudstvu mnogokrat prave omike in izobraženosti manjka; dosti jih je neobtesanih , ki pri vsaki priložnosti, z krivo besedo razžaljeni, berž z pestjo ali pa z po-lenam odgovorijo. Temu nasproti bodo pomagale dobro vstanovljene šole, opominjanje uče-nikov in dušnih pastirjev, še bolj pa izgled starših in pametnih mož. — Narvečkrat je pa vzrok tacih napak nezmerno pijančevanje. — Sram naj bo ljudi, ki tako rabijo žlahtni dar božji — vino. Starim ali pa bolnim dobro dene, de zgubljeno moč spet zadobe, če taki kak kozarec izpraznejo, jim ga Bog blagoslovi , ker je to že prav in koristno. Kaj pa bi rekel, če se zdravi možje ali clo fantje po kerčmah in pivnicah združujejo, se tam tako dolgo napajajo, de začnejo preklinjati, sepre-perati tako, de niso več ljudem, temuč živini podobni. Od prepira ni daleč do pretepa, od pretepa do ubitja. Naj bi vunder vsakt dobro premislil, kam ga neprevidama pijanost zamore zapeljati. Rad bi se potem , ko je nesreča storjena, izgovarjal: pijan sini bil, sodniki pač malo na to gledajo. In pač po pravici , kaj bi z nami bilo, ako bi izgovor pijanosti za veljavniga spoznali.
Vpraša se pa, ali so morebiti naši kmeti tako bogati, de se lahko vsako nedeljo, vsaki praznik pa tudi še med tednam z vinam napajajo. Kerčmarji bodo že vedili, ali njih gosti dnarje imajo ali ne, predolgo tako kerč-mar rad krede ne brusi, tedaj bi mislil, de marsiktera petica (v današnjih časih pa flika) v kerčmo pot najde. — Tri leta skorej že kmet gosposkam desetine, davkov itd. ne plačuje, kar pa na polji pridobi, žito, živino itd. meščanam za dragi dnar prodaja. — Marsi-kteri kmet je zdaj bolj gospod, kakor gospodi, ki v mestu žive. Pravijo, de je srebro večidel na kmetih (ne vem, če je res), pa to je gotovo, de grunt in vse kar on pridela veliko veči ceno ima kakor pred tremi letmi. To pa ne bo večno tako ostalo. Bo treba odškodovanje odrajtaii, ktero se zdaj jočasi nabira, bo treba občnih stroškov za šole, cerkve, ceste, nioste itd., tedaj bo treba morebiti globoko v mošnjo seči. — Koristnejše bi tedaj bilo, kar več pridelaš, v polajšdnje njiv, travnikov, hiše obernuti, kakor vse le skoz gerlo gnati. — Ako le malo premislite, jote rekli: pravo ter d i škric iz Ljub-jane.	M.
Aiifltrnansko cesarstvo. Itega še nič ne ve' kakor sam »Volksbote"-
AUStrijanSKO	|Ako je to res? bomo g0t0V0 drugopotzamogli
PrilllOrSka.	že za gotovo naznaniti.
Iz Tersta se piše 13. jan. v »Novice«: Si- * Izvoljeni šolski svetovavei so že na Du-noč je bila vesolna skupšina v slavjanskem naju zbrani in se posvetujejo skoraj vsak dan družtvu. Predsednik družtva, visoko častiti O raznih šolskih zadevah, gosp. Rudmaš, je od svojeh slavjanskeh bra- * „N.B." naznani: Znano je, de se Že dalj tov slovo vzel, ker ga volja vlade na Koroško časa na postavi čez deržavljansko pravo dela. v šolsko svetovavnico kliče. Bog ga sprimi, Osnova te postave je, kakor slišimo že kon-kamorsepoda; on je učen mož, izveden v čana, posvetovanja v njej se bodo skorej šolskih zadevah in potrebah in iskren Slavjan. I sklenile. Družtvo slavj. u Terstu ga nikdar ne bo po-	HorVaŠka.
zabilo, ktero je krepko vodil okolj poldruziga Drobničev ilirsko - nemški „Mali rečnik", leta; družtveniki pa tudi ne bode pozabili be- kteriga je dala nirska matica v natis, je že sed, ktere je on govoril sinoč, ki so bile tako I p0gel, zavolj tega se je matica namenila, ga mile in iskrene, da so globoko segle v serca L drugo natisnuti, in sicer tudi pomnožiti. De vseh pričujočih. Priporočil je tudi skerbeti, se ^ pa po mogočnosti pomnožil in vsim potre-da bi kmalo „Jadranski Slavjan" izhajati pri- bam 'zadostil, povabi vodstvo matice vse ro-čel, in je nasvetoval iskrenega moža, ki l>ilIdoljube, besede, ktere se v pervem natisu bi voljen, časopis družtveni vredovati. Ko je pogrešujejo, ji naznaniti. Razun tega prosi g. Rudmaš odstopil, je bil mesto njega jedno- imenovano vodstvo vse rodoljube, posebno pa glasno za predsednika izvoljen nas slavni g- duhovšino in učenike, ki se z ljudstvam na Vesel, ali on je rekel, de mu je treba enmalo bo]j pečajo, in tiste, kterim je na napredku premisliti, prej ko to butaro na se vzame. in p0VZdigi narodniga jezika ležeče, besede Terdno zaupamo, de slavni mož, ki je že to- ki so n)ed jjU(jslvan, manj ,,avadne zaznamo-liko krasnih cvetlic posadil na poljo slavjan- vatj in jih votistvii poslati, ker se le na tako sko, se ne bo odtegnil vodstvu našiga druživa, vižo zamore kaj popolniga doseči, ki ima mnogo opravil v vedno veči slavo do- * Na Horvaškem in Slavonskem je za kolik movine.	v	prišlo mesca novembra 1850 12,000 gold. v
Stajarska.	I denarnico.
Slovenska reč pri nas lepo napreduje. Naj	€eska»
Celjski latinski učilnici zdaj trije gospodje ma- šolski oddelk praškiga inestniga svetovav-terinski slovenski jezik uče, in mladina je za-nj stva je žalostni stan učiliških pomočnikev na vsa goreča. Tudi v začetnih šolah so rodo-1 praških trivialnih šolah prevdaril, in je njih ljubi učeniki, ki spoznajo, kar čas tirja, kar dohodke od 100 in 150 gold. na 200in250 vstava zapoveduje, ter se po tem verlo ob-1 povišal. Ker se bo pa zavolj tega iz občin-našajo. So pa, žali bog! tudi nekteri nemškiske denarnice veliko več potrosilo, in denar-gospodje, ki mislijo, de bi bilo vunder prav, Ljca n; ravno v naj boljšem stanju, se bo šol ko bi vse pri starim ostalo. Kaj storijo ti ? njna na trivijalnih šolali spet vpeljala. Ilevn Žalostno in smešno je. Troje se jih v Gradec otroci bodo, kakor so bili tudi v poprejšnih poda, gospodu deželnimu poglavarju svoje nad-1 časih? šolnine oprosteni. Ta predlog se bo loge tožit. Stopijo pred njega, ter začno: skorej gotovo mestnim odbornikam predložil. „Ker oni le nemško razumejo (T), prosijo, de * Na Češkem se je zopet kolera prikazala bi gosp. poglavar zapovedal (!!), de bi se v hn nektere osebe že pobrala. Celjski začetni učilnici samo po nemško učilo » J}\. B.« pravi, de dr. Rieger, bivši der (!!!)". Gosp. poglavar jim odgovori: „Go- žavni poslanec, misli na praškem vseučilišu spodje, mi je žal; pa v tej reči ne morem I začeti narodno gospodarstvo učiti in sicer v vsim vošilam vstreči. Tem več sini prepričan, češkem jeziku.
de je zlo zlo želeti, de se šolska mladostobeh » Pri nnnisterstvu uka in bogočastja so se deželnih jezikov dobro izuči, in de se sloven-1 poslednje dni posvetovali o vpeljanju berila ski jezik čedalje bolj izobražuje, ker to po- |za normalne šole. Skerbeti za češko berilo treba sedanjih časov tirja, in cesarski uka/, se je šolskimu svelovavcu Wencigu naložilo zapove. Jez sam imam zdaj slovenskigauče- ki bo gotovo v Pragi z mnogimi zvedenimi če nika, ter se slovenskiga jezika učim". Našij skimi učitelji to nalogo izpeljal, nemškutarji, to zaslišati, so jo vsi osupnjeni	M01'aVSka.
domu potegnili.	(Novice.) Neprevidnost je mnogih n'esreč kriva. Tako
Avstrijanska.	se je v Hutiski na Moravskem te dni zlo ža
„Vid. dennik" naznani, de se je več naDu- lostna prigodba pripetila. Župan te soseske
naju sta«uvajočih Čehov namenilo gospodu Hav- Jovan Golašek , hoče namreč na lov iti. Ko
ličku, vredniku „Slovana" sreberno čašo po- skoz vrata gre, se z puško vanje zadene tako
dariti.	de se petelin nategne in puška sproži. Strel
* V „Gratz. Ztg." se piše iz Dunaja, de ubije njegoviga Iastniga dve leti stariga otroka
se pripoveduje, de po novi tisk arni postavi I iu njegovo ženo, ki je otroka v naročju imela
ne bo treba več kavcij za izdajo časopisov I težko rani.
ulagati, ker se bo le dovoljenje za izdajo ča-l	SlOVaska
sopisov dajalo, in ako se kak časopis zoperl	,. v, ......	..
..V	,	.. , . j .. I 'Jragotin Stur, nekdaini faimoster, vsakimu
tiskarno postavo pregreši, se bo to dovolje-1	J J	'
nje vzelo. Dovoljenj se bo pa le po odmerjenem številu dalo.
„Volksbote" piše: Gospod minister pravosodja, vitez Schmerling, je iz ministerstva
Avstrijancu znan mož je, kakor »Slovenske j nov." naznanijo 13. t. m. umeri.
Ogerska.
Iz Marmaroša se piše: Ljudstvo na kmetih stopil, in že se pogovarjajo, kdo de bo nje-lposebno Madjari se še vedno tako obnašajo gov naslednik. Pravijo, de morebiti deželni kakor de bi bilo ogersko veličaslvo še vedno poglavar Štajarskiga, gospod doktor Burger, staro, in večkrat se ljudje zaperajo zavolj ali general-prokurator pri višjem sodništvu hvale, ktere Košutu in njegovim služabnikam Lichtenfels, ali prejšni predsednik deželniga skazujeje. Zadnjič so nekiga bivšiga honveda pravosodja v Solnogradu, grof Fiirstenberg zaperli, ker se je4v neki kerčmi (čardi) bahal, itd. Zakaj de je minister Schmerling odsto- de ve, kje de je ogerska krona skrita. On pil, se to in uno pripoveduje, ve se zagotovo se je uperal na neko staro copernico, kije nič ne. — Čudno je to, de noben drug du- rekla, de je krona v nekem gojzdu v vodi najski časopis — kolikor je nam znano — od j med germovjem skrita; ona je ravno derva
naberala, ko je vidila, de je več jezdicovtje irišlo, jamo obstopilo, ki so imeli nekaj pod ilajšem skritiga in so potem v velikem smehu v jamo vergli. Kopali so zares in so najdli veliko železno denarnico, ki je bila zaperta in prazna. Nekaj bolj imenitniga so našli v nekej kleli, kjer je bilo orožje in okolj 1000 goldinarjev Košutovih bankovcov skritih.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Od perviga januarja se v lombardo-beneš-kem kraljestvu vsi vradniki v srebru izplačujejo , ki na mesec čez 50 gold. ne dobivajo.
Tuje dežele. Bosna.
Iz bosniške meje se piše 7. januarja v „Agr. Zeitung".
Omer paša, ki se je namenil iz Sarajeviga v Hercegovino, ondašnjo vstajo udušiti, je že kakor iz verjetnih novic zvemo, v Konjico prišel. 28. decembra je Ali paša svoj harem in svoja sinova „Afiz pašata in Rustanbega v Stolac" poslal, med tem ko se je njegov naj starši sin Nafis paša, poveljnik Trebinja, z novim bosniškim vezirjem v Travnik podal. Zdaj v Mostaru vlada municipalno svetovav-stvo, imenovano sikura, kije sostavljeno iz več starih in zvedenih mož, in upa po pravici, de se bodo tamošnje zmedi kmalo poravnale. V Posavini se zdi, de se je že vse pomirilo. Seraskier z prebivavci ljudomilo ravna, pa toliko ostreji je z vodji vstaje. — Ni davno, kar je spet 150 vstajniških glavarjev v ječo vergel,med temi je tudi poveljnik Tuzle in njegov sin.
Ravno se zve, da je Nafiz paša, pervoro-jeni sin vezirja Hercegovine, Ali pašata 30. decembra v Imošu umeri.
Zmešnjave" v Hercegovini so naenkrat pomenljive postale, kar ni bilo misliti. Iz Imoši se naznani, de je 200 vstajnikov v Glibuski-a prišlo, de bi ondašnje prebivavce pod svoje zastave pripravili. Brata tamošnjiga poveljnika Derviš pašata, so vstajniki, ker mu niso zaupali, zaperli. 27. decembra je prišlo v Duvno spet 100 vstajnikov in so ondi vse sorte grozovitosti počenjali. Ta četa se je potem v Zupanjac podala, kjer je ravno take reči počenjala. Ona vse stori, si pomočnikov pridobiti. Na mostu pri Konjiči, ki Hercegovino od Hosne loči, so vstajniki vojaški oddelk postavili, de bi Seraskieru uhod ubranili. Že nekaj dni je, kar je Omer paša 1600 vojakov tje poslal, de bi most vzeli in vstajnike razkadili; ne ve se še, če so se že udarli. Gospodu Rafaelu Barišiču škofu Hercegovine, vstajniki zlo žugajo , posebno pa Kavas paša, ki mu je pustil povedati, de ga bodo kmalo na kose razsekali! — Pravijo, de je že večkrat vsakbart 20 Turkov v Sevnico, kjer se škof derži, šlo, ga umorit. Pa svojiga namena niso mogli spolniti. Škof se ni premaknili iz mesta, akoravno mu silno žugajo. Vse opominjanje, de naj pobegne in svoje življenje reši, je zastonj. On pravi, de noče svojiga ljudstva v tako nevarnih časih zapustiti.
* Iz Bosne se 5. januarja v „Reichsztg." piše: Božične praznike kakor tudi novoletne so tukaj katolčani na tihem praznovali. Malo raztreseno in ubogo število te vere se je na tihem v nizki in ozki stanici zbralo, kjer je nekaj sveč pred križem gorelo, ki na steni visi, na kteri se tudi druge podobe svetnikov zapazijo. En sam frančiškan, kije v Sara-jevem, ki mora le v turški obleki okrog hoditi, opravlja božjo službo in skerbi za dušni blagor. Smemo reči, de je katolška cerkev v zlo obžalovanja vrednem stanju in Avstrija, naj bližnja katolška moč ne sme muditi, z povzdigo in poboljšanjem cerkveniga stanja svoj upliv tukaj vterditi. Udje katolških sa-
mostanov v Fojnici, Krezovem in Sutinski, kterih je nekaj čez 100, in ki so po deželi kaplani in fajmoštri, so skoz in skoz izobraženi, učeni možje, ki so ali na Avstrijanskem ali pa Laškem v šolah bili, ki govore razne jezike in ubogimu raju mnogo koristijo.- Vsi katolčani v Bosni so ali krneli ali služabniki, njih je 150,000, drugi kristjani so gerške vere, ki so večidel kupci. Gerška duhovšina je brez dvombe veliko manj izobražena. V poslednjih časih si je mladi kaplan Jukič Banjalukanin, ki je časopis v Bosni izdajal, med Slovani ime zadobil.
Poglavar bosniškiga denarstva (defterdar) je umeri. On je, kakor večidel imenitniki v Bosni, preveč žganje pil, in zdravniki pravijo, de je zavolj tega umeri.
Spet se vidijo v Sarajevem Poljci in Mad-jari, gotovo poskušajo v službo stopiti, ker slabo sloje in se med sabo ne razumejo.
Zdaj se bodo opravila tudi v civilnih zadevah začele, ki so dolgo stale, ker ni bilo vezirja. Fermane o izvolitvi Hairedin pašata za deželniga poglavarja in o enakopravnosti vsih deržavljanov so bili v velkem dvoru vezirja vpričo velikiga števila Turkov, kristjanov in judov prebrani 3. t. m.
Cesarskiga general konsula je Hairedin paša prav slovesno sprejel.
Ibrahiin paša je postal velik sovražnik Bošnjakov , kar so ga pri Kladajnu pritisnuli, on je rekel, de naj mu nobene službe v tej deželi ne podele, ker bi prehudo s Turki ravnal. Hočem vam nekoliko naznaniti, kako težavno nalogo ima Omer paša, ker ga od vsih strani sovražniki obdajajo.
Miralai Hadgi Ali beg, kteriga je lbrahim paša v Kladain v pomoč poslal, je prišel prepozno, in zavolj tega je moral Omer paša Ibrahima iz Tuzle rešiti. Ali beg se je moral opravičiti, in pokazalo se je, de so mu vojaki med potjo glasno žugali in ga izdaje dolžili, ker je vsak dan le eno uro daleč šel. Osem dni so hodili, ki bi bili zamogli v dveh dneh svojim tovaršem v pomoč priti. Sera-skier je toraj Ali bega odstavil, ker je bil obdolžen, de je z vstajniki zastopljen. Ne-ktere dni si že na uho pripovedujejo, de bo A bdi paša v Monastir prišel. Ker se mi je to čudno zdelo, sim zavolj tega popraševal. Abdi paša je bil, ko ni bilo Seraskiera v Sarajevem, ondi njegov namestnik in je bil višji vojaški poveljnik. Prepričali so se pa, de je zbrane glavarje, Ali pašata Stolčeviča, pa-šate iz Tuzle, Zvornika itd. med tem ko je bil Seraskier vKrajni, zoper njegovo povelje iz Sarajeviga spustil, kar se je vendar, kakor se govori, le po pomoti zgodilo. Ko se je pa Omer paša v Posavini zoper Tuzlo napotil, je Abdi paša, ki je imenovanimi! Hadgi Ali begu naročil, se počasi naprej pomikati, in zavolj tega se ni poslednji zadolžil, ker je po višjem povelju ravnal. Zatorej je tudi Mu-stafa paša Babic, kar je Omer paša v Sarajevo prišel, ostro zavarovan. Besnica je, de je Abdi paša v Monastir prestavljen. Omer paša, kteriga vsi Turki sovražijo in njegovi podložni so mu nezvesti, ima toraj zlo težavno nalogo v tej deželi. — Posavina inKrajna ste mirne. Iz Hercegovine se malo sliši. Turki pravijo, de si Seraskier ne upa Ali pašatu Stolpeviču nasproti postaviti, ali kmalo bodo vidili, de so se zlo golufali.
* Iz Sarajeviga se2. januarja sledeči piše:
Tukajšni prebivavci so morali orožje odložiti. Pa le dolge puške so pobrali; samokresi, in drugo orožje sc jim je pustilo. Na kmetih se pa to se ni zgodilo. Prodajavnice puškarjev, smodnikarjev in tistih, ki z svincam kupčujejo so zaperli in zapečatili.
V Banjaluki in Tojnici se pa vender le smodnik pripravlja.
To ravnanje je gotovo na pravem mestu bilo J jim gre s procesijo iz naj starših nasproti,
za njimi gredo ženske in nesejo oblačila; potem se podajo k tekoči vodi. Vsaka ženska ima škarje pri sebi, ki jiide ostriže, ki se morajo potem lepo očistiti; judovsko obleko na to na kup zmečejo in sožgejo, nova ruska
obleka se judain poda, pa popred jih pri vodi še kerstijo, in še le potem se v rusko obleko napravijo. Potem pojejo svete pesmi, se v vas podajo, in judi se imajo za prave Buse, oni se uče moliti, jezditi, plavati, ribiti in vse poljske dela, ko so 18 let stari, se pošljejo na morje v vojaštvo in dobe ime rednika. — Mnogo prav marljivih in jakih mož je že iz takih mladenčev izraslo.
Nemška.
„Neue Pr. Ztg." naznani, de se bo na Po-ruskem spet 70.000 vojakov domu spustilo.
*	V Meklenburg-Sclnverinu se bo 15. februarja vesolni deželni zbor snidel, na kteri dan je že skupej poklican.
*	Friedrichsort bodo Danci posedli, Bends-burg pa pred kot ne Danci in AVstrijanci, kar pa še ni prav gotovo.
*	V Berolinu se je te dni praznovalo v tretje petdeseto leto, kar se je poruska deržava h kraljestvu dvignula.
Laška.
Cernogorski vladika in knez Poniatovski sta 13. januarja v Rim prišla.
*	Ministerstvo v Parmi se bo v 4 oddelke razdelilo, vsak predsednik oddelka se bo imenoval deržavni minister. Oddelki so: Zunajne zadeve, pravosodje, notrajne zadeve in de-narstvo.
Belgia.
ker Turki strašno sovražijo nove poprave ne le v Sarajevem, ampak v celi Bosni in Hercegovini. Muhamedani menijo, de je to naravnost zoper vero, in podpihovavci jih vedno šunlajo.
Keršanski prebivavci pa prenašajo z neizrečeno poterpežljivostjo strašne bremena, ktere se na njih rame nakladajo in upajo, de bodo poprave njih stanje poboljšale.
Tolažljive besede duhovnov jim dajo pogum, de ne obupajo.
Rosnijaki sovražijo vojake, ki so v Sarajevem, kakor de bi bili njih sovražniki.
Hagdi Jakup beg, bivši muselim v Bihaču, je prišel skoz Zavalje in Brod v Sarajevo.
Pravi, de ni vstaja toliko kriva, de so ga pregnali, kakor počenjanje njegoviga prednika Mehmed pašata Bisčeviča.
Turški polkovnik Ali Bisi beg, kije prišel v zadevi vstimovijenja meje v Dubrovnik, se je tudi že v Sarajevo podal in misli čez zimo v Travniku ostati.
V Hercegovini se ni nobena prememba zgodila. Mohamed Skender beg še vedno stoji z 1200 rednih vojakov in štirimi topovi na mostu pri Konjiči, takraj Narente. Bazun tega ima 400 mož nerednih Albanezov; ki čez dan po okolici hodijo, po noči se pa v Konjico povernejo.
Prednje straže vstajnikov stoje pri Hankeli med Konjico in Mostaram. Zdi se, de je Ka-vas paša še vedno v poslednji terdnjavi. Od tega vstajniškiga vodja pravijo, de je velik pijane in kervav trinog. Poskusil je keršan-sko ljudstvo Duvna z žuganjem pripraviti se vdeležiti vstaje, kar mu je pa spodletelo.
Katolčanov se šteje v Hercegovini 40,000, med njimi jc 12,000 za vojsko pripravnih.
Poljska.
„Czas" piše: Večkrat se opazi tudi v tu-kajšnih omikanih krogih ljubezen za narodne gospodarske učenosti. Veselje je, de so se ljudje začeli temu važnimu predmetu udajati. Tudi v pisanju se to razodeva. GrolKorupka je izdal bukvice, ki prav umno in podučno govore o društvih za varnost premoženja. „Czas" obljubi od tega več govoriti.
Ilusovska.
Od ruske meje se piše 10. januarja: Ker je lep saninc in ker je mraz 9 do 12 stopenj dosegel, hodijo še vedno ruski vojaki vsake sorte v bližnjo terdnjavo, lvamenci podolskoj, ki le 9 milj od tod leži. Vojake in konje spravljajo h kmetam pod streho, ki so v teh krajih zlo premožni. Ruski vojaki dobivajo moko in meso in se imajo prav dobro, se pa zraven tudi marljivo v orožju vadijo. V terdnjavi in krog nje je zdaj gotovo kakih 30,000 vojakov. Nas loči od ruskiga Husjatina samo most, ki pelje čez reko Zbruč, ker je ruska velika tamošna (Mauthamt).
Zlo se govori na Ruskem, de se bodo začeli izraelski mladenči od 12—15 let v vojake pobirati, judje se tega zlo boje in mnogo se jih prizadeva na avstrijansko zemljo priti, kjer jih judje poskrijejo. Ne bo neprijetno slišati, kako se judje v vojake nabirajo. Sosesko obstopijo vojaki in. poišejo po hišah judovske mladenče, jih potem dobro zavarjejo, pregledajo in tiste, ki niso za rabo koj spuste. Gorje očetu, ki bi svojiga sina skril ali pa ga otaji!. Njega zapode daleč od kraja, kjer stanuje, kjer mora vsake sorte dela opravljati, ako ga v vojake ne utaknejo, kar se pa le takrat zgodi, če ga ne morejo rabiti. Mlade jude potem po 200 skupej pošljejo na reko Don, kamor jih kozaki spremijo ali pa k čer-nimu morju in ondi jih razdele med polke ko-zakov, kjer ostanejo do 18. leta. Ko jihko-zaki pripeljejo blizo vasi, obstoje. Pop vasi
Relgiško ministerstvo prosi, de bi mu bilo dovoljeno odstopiti, pravijo, de zato, ker minister vojaštva preveč denarje za vojaštvo potrosi; tega pa drugi ministri ne morejo ter-peti. Deržavni zbor se je za ministerstvo izrekel; kralj ne ve, kaj bi storil.
Francoska.
Francoski in nemški časopisi pišejo, de se je Napoleon začel z levico narodniga zbora porazuinljevati. Iz Pariza se pa v „Reichszlg." piše, de to ni res, in de je demokratiška stranka naravnost protivna.
*	General Changarnier je v narodnem zboru rekel, de se ne meša v nobeno politiško stranko.
Thiers je krasno govoril, in vse pregrehe predsedniku republike očital, kar jih je od leta 1848 do zdaj storil.
Cavaignac se zoper ministerstvo dvigne. Ne-zaupno pismo ministerstvu dati se je z 417 glasmi zoper 278 glasov sklenilo, akoravno je minister Haroche zoper to vse storil. Pripovedujejo, de to ne bo ministerstva k odstopu pripravilo, ampak de bo še ostalo.
*	Predsednik ni hotel ministerstva spustiti. Ono bo toraj ostalo. Manjšina v narodnem zboru, ki je za ministerstvo govorila, se zdaj posvetuje, kako se hoče v prihodnje zaderžati. Odilon Barrot in Mole nista glasovala, Brog-iic, Faucher in Lamartine so se zoper ministerstvo izrekli. Pripoveduje se, de meni narodni zbor višje poveljstvo generalu Lamori-ciere izročiti.
Španska.
Tudi špansko ministerstvo je odstopilo, in novo je že sostavljeno. Prejšni minister Nar-vaec bo skoraj gotovo za poslanca v Parizu izvoljen.
Amerika.
Skoraj neverjetno je, kako se mesto New-Jork dviguje. Zdaj ima 317,000 prebivav-cov in za 256 miljonov dolarjev premoženja, ki je pred petdesetim' leti le 60,000 prebi-vavcov in 29 miljonov dolarjev premoženja imelo. Skoraj še bolj napredujejo otoki Sand-vich, na kterih so, kakor je znano, pesjani (Menschenfresser) živeli, in zdaj vlada ondi vstavni kralj Kamehameha, in otoki se smejo po pravici med naj srečniše deržave cele zemlje šteti. Kupčija in obertnija se je ondi, posebno v glavnem mestu Honeluhu posebno dvignula.
lili
28 -J>jf§!
I H

Zadušen punt.
Serce moje daj nazaj mi, Več ne služim ti,le daj mi! linam moč te pozabiti, Saj me nočeš več ljubiti. Sercu svojimu kraljico Zvolil drugo bom devico; Ki vladala bo ga mila, Mu ljubezen povernila. Se mi v duhu že dozdeva, Pa bo lepši, kot ti, deva: Rahločutna je devica , Sladka njena govorica, Nje oči so svitločerne, Xje lasje so svitločerne, Nje obličje je cveteče, Njedro belo, hrepeneče, Nje postava ljubezniva, Nježna, tajnka je in živa, ' Jasna je kot zarja rosna , Modra, mlada in ponosna. Misli deve meni vdane Vse lepote vkupej zbrane , In zagledaš ljubco novo — Lepša bo kot ti gotovo.
Pa kaj vidim rajska deva? Tebe sim popisal reva, Slavil tvoje lepoti je — Saj na svetu lepše ni je. Vdati se na milost moram, Gorše mislit clo ne moram. Se (i vklonem, o devica, Čutim, moja si kraljica. Ni mi moč te pozabiti, Ak tud nočeš me ljubiti. Serce moje je že srečno , Pa ljubiti sme te večno.
Planjavski.
, C. k. licealna bukvarnica v Ljubljani.
V Časopisu „Novice kmetijskih, roko-delnih in narodskih reč i," ki se že mnogo let za srečo in slavo Slovencov tako marljivo in netrudno poganjajo, se bere v listih 23. 24. 26. lanskiga leta sostavek, v katerim je gosp. Kosmač, služivnik c. k. Iicealne buk-varnice v Ljubljani prav lepo in na tanko popisal, kdaj je bukvarnica našiga poglavitniga mesta vstanovljena bila, in kako je k dozdaj-ni imenitnosti dorasla. Ker je morebiti nekaterimi! naših bravčov tisti sostavk neznan ostal, ga tukaj k večimu soznanjenju spet natisnemo : Ker smo obljubili v „Novicah" zgodovino in sedanji stan Ljubljanske c. k. Iicealne buk-varnice popisati, spolnemo to obljubo toliko raji, ker vemo, de bomo s tem popisani mnogim domorodcam vstregli, pa tudi vunanjim prijatlam slovstva zadostili in jih — popoto-vaje skozi Ljubljano — privabili, licealno knjigarnico obiskati.
Ljubljanska bukvarnica šteje, zdaj 20,727 knjig različniga zapopadka, ktere so v 31943 terdih, in v 2010 mehkih zvezkih v bukvišu shranjene. Začetek Ljubljanske knjigarnice pa je bil tale:
Po visocim ukazu vikšiga Dunajskiga dvor-niga vradstva 10. grudna 1788 je bilo po navodu 4. veliciga travna in 22. kimovca 178ž$ zapovedano, bukve in rokopise vzdignjenih samostanov notranjiga Estrajha skupej spraviti, in popisati, de se ne razneso in pogube.
Tega dela se je bil po visocim naukazu 11. veliciga travna 1789 natranjo-avstrijanskiga poglavarstva tačasni učenik modroslovja in začasni vodja modroslovskih učeliš v Ljubljani Franc AVilde poprijel. Pričel je bil s popisovanjem bukev, ktere so bile iz raznih na Krajn-skim bivših samostanov (kloštrov) in družili bukviš skupej spravljene, in je popisal zapo-redama bukve naslednjih bukviš: 1. bukve ta-časne kmetijske družbe, 2. bukve žlahtniga Dragotina Pera, poglav. vikarja in mestniga fajmoštra pri Ljubljanski stolni cerkvi; 3. bukve Zatiškiga, 4. Avguštiriarskiga, 5. Jezui-tarskiga, 6. Kostanjcvškiga, 7. Kartajzarski-ga (v Bistri), 8. Diskalcijatškiga in Tibajn-skiga samostana, vsili skupej 19,415 zvezkov. Od teh bukev je imenovani učenik vse dvojine (duplikate) odbral, boljši vredil,sla-bejši pa za prodaj odločil, kteriii je bilo 7500, in ktere so bile veliciga travna 1794 po očitni dražbi za 862 gold. in 14y2 kraje, prodane. I
Ker je tedej toliko bukev skupej prišlo, je cesar Leopold II. v letu 1791 sklenil, de naj se
v Ljubljani očitna licealna bukvarnica napravi, za ktero je bilo pohištvo v šolah v drugim nadstropju pripravljeno, in za varha omenjeni učenik modroslovja izvoljen, kterimu se je za oskerbništvo knjigarnice, čez njegovo učeni-ško plačilo, še vsako leto 2000 gold. plačevalo, in Stanovanje poleg bukvarnice dalo.
De bi se novonapravljena licealna bukvarnica obderžala in od leta do lela množila, ji je bilo po visocim ukazu c. k. dvorne gosposke 31. grudna 1791 vsako leto 300 gold v pripomoč dodeljeno, kteri so bili pa v letu 1809 za 200 gold. povikšani, in po tem takim ima še dan današnji Ljubljanska bukvarnica 500 gold. dohodkov lia leto. Za ta denar se pa ne kupujejo same bukve, ampak iz imenovanih dohodkov se plačuje tudi bukvo-vez za vezanje novih in prevezovanje starih in poškodvanih bukev, in kar je popirja, peres, čerfriikov, tinte i. t. d. za pisarnico in bravnico treba, se tudi iz omenjenih denarjev omišljuje; kteri stroški bukvarnišne dohodke vsako leto precej prikrajšajo
De bi se pa ta nova naprava Iicealne bukvarnice s pridani rabila, se je 15. svečana 1794 za občno rabo odperla. *) Derli so vanjo uka željni bravci in šolska mladost tako, de je bilo veselje viditi,in sicer s tako radovednostjo in tako pogostama, de jim je že takrat dostikrat prostora zmanjkovalo, posebno pa od tega časa, ko smo bili po Francozki vladbi od leta 1813 zopet pod našo Avstri-jansko vladarstvo prišli. Akoravno je v nji za bravce 50 sedal pripravljenih, se jih je prav dostikrat, posebno pozimi ali proti velikim šolskim spraševanjem toliko v bravnico nabralo, de je večidel ob torkih ali četertkih moglo tretjino ali polovico stati, ali pa zavolj pomanjkanja prostora še clo bravnico zapustiti.
Kakor imeniki bravcov, kteri so bili do leta 1848 zapovedani v vsaki očitni bukvarnici, spričujejo, je obiskovalo nekoliko let sem, posebno pa od leta 1839, kar se je bila dala bravnica skorej na pol veči od poprejšnje razširiti, na leto čez 10, 11, 12 včasih pa še celo blizo 13 tavžent bravcov iz vsih stanov razun profesorjev, kteri imajo pravico bukve na dom jemati. Bukve vsili razdelkov se tu prav pridno bero: gerčki, latinski, nemški in laški klasikarji, zemljopisi, zgodovinske, ma-tematiške in natoroslovske bukve, tudi slovanskih so se bravci dve leti sem prav čversto in z velikim veseljem poprijeli, tudi pridno sc bero jezikoslovske, zdravilske bukve i. t. d. Samo bogoslovske bukve nar bolj pri miru leže, mende zato, ker imajo bogoslovci svojo lastno bukvarnico v semenišču.
De bi pa imenovani zavod pešati ne jel,am pak čversto napredoval, je bilo sklenjeno že prec pri osnovi bukvarnice Je take bukve za očitno in občino rabo kupovati, kakoršne bodo učeniki za šolsko mladost in prijatle raznih vednost izvolili. K (emu cilju in koncu si je bilo tudi tačasno visoko Ljubljansko poglavarstvo veliko zaslug pridobilo, ker je pripomoglo , de je tudi Gornjogradška bukvarnica z Ljubljansko zjedinjena bila, ktero je zgorej imenovani bukvarničar Franc Wilde po visocim okazu 27. rožnika 1798 popisal in z licealno vredil. Kmalo potem je pričel imenik pisati, v kteriga je vse bukve upisal, ktere so do leta 1801 v Ljubljansko licealno bukvarnico prišle; bilo jih je vsih skupej 13,239 zvezkov.
Po ukazu dvorne pisarnice 23. sušca 1823 so lačasni cesar Franc I. blagovolili baron Cojzovo bukvarnico za 7000 goldinarjev kupiti in zapovedati jo z Ljubljansko zjediniti; v imenovani bukvarnici je bilo 4394 zvezkov, večidel natoroslovskih, kemijskih, rudoslov-skih in pa botaniških bukev.
Memo grede se ne moremo zderžati, de bi nekdanjiga vodja latinskih šol, gospoda F. Hladriika, mnogospoštovaniga moža in veliciga dobrotnika Iicealne bukvarnice, v misel ne vzeli, kteri je bil v letu 1836 Ljubljanski
*) Odperla je celo šolsko leto. razun sabo(, nedelj in zapovedanih praznikov, zjutrej od 10 do 12, popoldan pa od 3 do 6 vsakimu prijadu branja in slovstva raznih razdelkov.
Pisatelj.
bukvarnici 306 terdo in 339 mehko vezanih knjig večidel naloroslovskiga in botaniškiga obsežka podaril.
V letu 1845 je vodstvo Ljubljanske bukvarnice veliko nabero bukev rajnciga J. Kopitarja za 14,000 gold. na se spravilo; — za ta zaklad gre tukajšnjimu c. k. licealnimu uradniku, gospodu M. Kastelicu nar veči zasluga. Od-kriloserčno jo zamoremo reči, ako bi se ne bil on za nakup omenjene bukvarnice tako krepko poganjal, težko de bi bila imenitna Kopitarjeva bukvarnica kedaj v Ljubljano prišla: njemu gre tedej velika hvala in slava zato! — Po omenjeni Kopitarjevi bukvarnici se je licealna bukvarnica za2105 terdo in za 1088 mehko vezanih knjig pomnožila, med kterimi so v pervi versti slovanske knjige, kakoršnih, razun Dunajske dvorne bukvarnice, morde nobena druga knjigarnica nima. Presvitli cesar Ferdinand 1. so dovolili, de ima celi zne-sik (14,000 gold. ) za Kopitarjeve bukve naenkrat plačan biti, brez de bi navadni letni zalogi c. k. Iicealne knjigarnice zavoljo tega polroška kej prikrajšaniga bilo. Bajnki Kopitar je bil Krajnc, torej je tudi prav, de je njegova zapuščina na Krajnskim ostala.
Po omenjenih in enačili potih je c. k. licealna ljubljanska bukvarnica v 56 letih svoj sedanji obseg doveršila, in po tem takim se zamore po primeri svoje mladosti tudi z marsi-ktero svojih že priletnih sestra merili, in sicer ne samo po številu bukev, ampak veliko več po svoji koristi in pridni porabi, od ktere smo gor bolj natanjko govorili.
(Konec sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Gospod Ksaver Klement dela, kakor se sliši z nekterimi Jugoslovani na velikem slovanskem historiškeni Kalendarju, ki se ima k novemu letu 1852 izdati.
*	V Belgradu je prišel v vladni tiskarnici komentar deržavniga zakonika, pervi del, od prof. pravoznanstva, Dimitrija Matica na svitlo.
*	V tiskarnici Mehitaristov na Dunaju se liska slovnica staroslovanskega jezika.
*	Ni davno, kar je nam prišla slovnica pod naslovom:
„Hitri Slovenec!" v roke. Že zunaj je spisatelj „ČbeIarčki" povedal, da je slovnica tako spisana, da se zamore človek v 24 urah slovensko naučiti. Akoravno je jasno, da je to nemogoče, smo to spregledali, dokler nismo slovničice odperli. Ivo jo pa odpremo, smo se čudili. Nehotoma je nas misel obšla, da jc kdo iz golega sovraštva do slovenskega jezika to ničvredno delce skupej stlačil in zavolj tega tudi z šemo obraz zakrii.
Iz vsega se dobro vidi, da spisatelj slovenščine še zna ne, ki hoče druge v njej tako naglo podučiti. Vzel je iz drugih slovenskih slovnic to in uno, je godlo naredil, in vse skupej v natis dal. Ne 24 ur, 24 let se to slovnico uči, in boš ravno toliko slovensko znal, kakor popred. Kar se nam posebno čudno zdi, je to, da je zunaj na slovnici natisnjeno „Drugi natis". Prašamo toraj, kdaj je pervi natis beli dan zagledal? Ker nismo nič od njega slišali, seje nam to že iz začetka čudno zdelo, ker vemo, kako hitro se slovenske bukve prodajajo. Prašamo in poprašujemo, če bi kdo kaj vedel od pervega natisa. Nikdo ga ni vidil, nikdo nič od njega slišal. „Bru-gi natis" je tedaj laž in menda le zalo tako imenovan, da bi ljudi bolj privabil in jih osle-paril. Tedaj je ali sovraštvo do slovenščine ali sleparska dobičkarija ali pa oboje skupej to delce rodilo. Od te slovničice bi ne biličer-hniii, ako bi za svojo dolžnost ne spoznali, Slovencov sleparstva varovati.	C.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 22. Prosenca 1851.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 94*'„ » » » » 4 '/, » » » 82"/, 6
Dnama cena 22. Prosenca 1851.
V dnarjn
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 33% gld.
Srebra
» » »
» 30 74 »
Odgovorni vrednik: Dvagotin Me/cer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.