V Ljubljani, v soboto, dne 22. maja 1909, Leto XXXVII. s Velja po pošti: ss Ua colo leto naprej . K 88'— na pol lota » . » 13-— za četrt » » jfc. » 6-50 za on meseo » - . » 2-20 za Nemčijo oelolelno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35'— s= V upravništvu: ss Za oelo lato naprej . K 22-40 za pol leta » . * 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mcsec. — Posamezne štev. 10 v. ■ ^^^ •■ * riivii 'fi Inserat!: Enostolpna petitmta (72 mm): n enkrat......po 15 v ia dvakrat aa trikrat . . . sa več ko trikrat 13 10 9 V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvnemil nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. mr Uredništvo ]e v Kopitarjevih ulioah itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne c=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P eliti« Ust za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. ~mm = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. — - Upravniškega telefona štev. 188. - Današnja številka obsega 16 strani. taen mraz Hribarjev. Liberalna stranka razkrinkana. Orignal pogodbe med Nemci in slovenskimi liberalci s Hribarjevim in dr. Tavčarjevim podpisom v trgovski zbornici. »Pribita laž.« Tudi v politiki ne ostane noben zločin brez kazni. Najgorji zločin v politiki pa je hinavstvo, neresnica in nezvestoba. Včerajšnja seja trgovske in obrtne zbornice je bila pravi preki sod nad liberalno stranko. Z zadoščenjem pribijemo to justifikacijo, ki se je včeraj izvršila v trgovski in obrtni zbornici. Kar smo skozi leta in leta zahtevali in klicali na dan, se je zgodilo: Izvirnik slovensko - nemške pogodbe, s katero so sc slovenski liberalci vdinjali Nemcem in izdali slovenske pravice na Kranjskem, je prišel na dan. Nemško strankarsko vodstvo je ta dokument liberalne značajnosti vrglo v trgovsko zbornico, ker tudi za volitve v trgovski zbornici velja njihova pogodba. To je uničevalen udarec za liberalno stranko. Najbolj pa je udarjen Hribar, razkrinkan na tak način, da bi moral, ako bi imel kaj političnega takta, izginiti za vse-le iz javnega življenja. Ze zdaj noben resen politik s Hribarjem ne občuje. Odslej je mož mrtev, v politični javnosti nemogoč. Hribar je namreč krčevito tajil, da je on pogodbo podpisal. V svojem kajenju je šel tako daleč, da je celo obljubil nagrado onemu ,ki bi mu dokazal, da jo je podpisal. Hribar je mislil, da je pogodba uničena, da je izginila iz sveta. A zgodilo sc je drugače. Nemci so pogodbo skrbno spravili In liberalce neprenehoma opominjali na to, za kar so se zavezali. In ko je Hribar najbolj tajil, jc pa prinesel dr. Ambroschitsch v trgovsko zbornico izvirnik pogodbe in v javni seji Hribarju v obraz pred celim svetom pokazal original podpisov. Podpisali so pogodbo od Slovencev Hribar, dr. Tavčar in Grasselli, od Nemcev baron Sch\vegel, dr. Schaffer in grof Barbo. Pogodba je sestavljena v nemškem jeziku in se glasi v slovenskem prevodu doslovno tako-le: LISTEK. Haboriet-Prefiel. 2 bosta stranki vsakikrat dogovorili, v koliko bi se napredna narodna stranka smela poleg redne podpore, ki ostane za ob^ podjetji enaka, zavzeti še za izredno podporo slovenskemu podjetju. Napredna narodna stranka priznava Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, pravico do primernega zastopstva v občinskem odboru stolnega mesta Ljubljane in v kranjski trgovskli in obrtni zbornici, ter ie, v kolikor bodo razmere dovo-jevaje, pripravljena se za to zavzeti, dočim stranka ustavovernega veleposes-tva priznava, da za sedaj in zlasti pri prihodnjih volitvah v imenovani korporaciji dejanska dovolitev takega zastopstva še ni izvršljiva. Napredna narodna stranka priznava nadalje ustavovernemu veleposestvu pravico do stalnega in zagotovljenega zastopstva v kranjski kmetijski družbi, oventuelno v deželnem kulturnem svetu, 'ii bi se ustanovi,' v zvezi z dosedanjim) zastopstvom v odboru kranjskfe kmetijske družbe, ter izjavlja, da je pripravljena, zavzeti se za tako zastopstvo o bodočih volitvah, oziroma o spremembi pravil kranjske kmetijske družbe ali o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta. Stranka ustavovernih veleposestnikov bo upoštevala željo napredne narodne stranke glede ustanovitve meščanske šole v Postojni, ne da bi s tem prejudicirala nadaljniin takim ustanovitvam, in varujoč financijelne1 koristi dežele, ter bo pritrdila v tem oziru stavljenim predlogom. Ta pogodba bo za obe stranki za bližnjo deželnozborsko dobo v polnem obsegu veljavna ter se izda v dveh odpravkih, slovenskem in nemškem, podpisanih 1)0 treh pooblaščencih vsake stranke. Ljubila na, 17. julija 1901. Za klub deželnih poslancev napredne narodne stranke: dr. Ivan Tavčar 1. r.« Ivan Hribar I. r., Peter Graselli 1. r. Za klub deželnih poslancev ustavovernih kranjskih veleposestnikov: Schwe-gef I. r., dr. Adolf Schaffer I. r., Jos. Ant. grof Barbo 1. r. Vtis tega razkritja je bil uničevalen za liberalno stranko. Natančneje sc naj čita v poročilu iz seje trgovske in Obrtne zbornice. S tem je liberalna stranka razkrinkana. Narodna noša, v katero se je oblačila ta nenarodna kokota, je raztrgana. Ostala je sramota, edino, kar je velikega na tej stranki. Hribar je svoj čas izjavil, da takoj odloži županstvo, kakor hitro pride en Nemec v ljubljanski občinski svet. Ta Hribar je pa podpisal pogodbo, s katero se zavezuje, da dobe Nemci v ljubljanskem občinskem svetu primerno zastopstvo. Zdaj Hribar vč, kaj ima storiti. Ako Hribar tega ne vč, pa vedo vsi dostojni ljudje, kaj imajo storiti s Hribarjem. Fo deln k zmagi. Vesela novica z zelenega slovenskega Štajerskega je navdušila in navdala z veseljem vse slovensko krščansko ljudstvo. Štajerske gore in njene bistre vode, solnčne planine, senčne doline in širne ravnine, kjer biva, pa se trudi za obstanek in bije boj za verske in narodne svetinje slovensko štajersko ljudstvo, so nam, če je sploh to mogoče, še dražje, kakor so natn bile. Vesela poročila so nam dohajala s Štajerskega. Krščansko demokrata ško svetovno naziranje je tako pri vnfit-vah v splošni, kakor tudi v kmečki skupini sijajno zmagalo. »Slovenska kmečka zveza« je zmagala na celi črti. V štajerski deželni zbor pošlje 12 poslancev. Ona določi, kdo postane slovenski štajerski deželni odbornik. Veselo je to za vse pošteno slovensko ljudstvo. Govorilo je štajersko ljudstvo in pobilo vse nasprotnike ljudstva. Poraženi, pobiti so danes, brez moči štajerski liberalci, pobit tudi dvorni svetnik Ploj. Prijatelji liberalcev: drž. poslanci Ploj, Je-žovnik in Roblek bi morali zdaj, ko jim je izreklo ob deželnozborskih volitvah ljudstvo nezaupnico, odstopiti kot državni poslanci, ker jim ljudstvo, lastni volivci, več ne zaupajo. oči. Tedaj sc posreči Francozom priti na pot. ki je vezala obe kladari. S tem je bila usoda naše posadke odločena. Granate so zažgale leseni stavbi. Z besedami: »Pogum, tovariši!« se je Hensel mrtev zgrudil. Palo jc na naši strani 6 častnikov in 75 mož, ranjeni so bili 3 častniki in 120 mož, ujeti 3 častniki in 80 mož. Francozi pa so samo dne 17. maja izgubili do 1300 mož! Princ Beauharnais je naše junake javno pohvalil ter zapovedal, naj Francozi ž njimi postopajo kot z nesrečnimi tovariši. Podobno je bilo na Predelu. Tamoš-njo kladaro jc branil stotnik Hcrmann z 220 možmi še potem, ko ste utrdbi pri Naborjetu bili žc razvalini in bi ga Francozi vsaki hip laliko napadli z ozadja. Štirikrat je odklonil poziv, naj se uda. Ko jc začela kladara goreti, jc ostal še gluh za take opomine. Z ostanki posadke se jc vrgel na sovražnika ter sc v hipu pod neštetimi ranami zgrudil. Njegove zveste sobojevnike je dohitela ista usoda. Od 220 mož je ostalo živih lc osem, vsi težko ranjeni. Junaški odpor naših malih čet ob koroški meji je imel uspeh, da je bila francoska armada štiri dni ustavljena in so se naše glavne čete laliko nemoteno umaknile proti Dunaju. Cesar Ferdinand je dal hranilcem Na-borjeta in Predela postaviti na toriščih, kjer so prelili svojo kri. spomenika: velikanski trovoglati kameniti plošči s primernim nemškim napisom, pod njima umirajoča levn, ki jima jc pušica predrla prsi, Junaštvu ogulinskih Graničarjev bodi postavljen tudi v našem listu skromen spomenik. Pri Naborjetu so bili zgradili dve kladari v višini 50 do 80 metrov nad dolino. Priprosti stavbi. Na podstavi iz kamenja brez malte so postavili dvojnato steno iz lesenih hlodov, do dva metra narazen; prostor so izpolnili z zemljo. Stotnik Friderik Hensel je vodil to delo ter prosil, da sc nm prepusti brambo utrdb. Dne 12. maja 1809 so mu poslali iz Beljaka deset topov in eno havbico. Prihodnjega dne ste prikorakali dve stotniji ogulinskega graničarskega polka kot posadka. Vojaki so bili iz prejšnjih bojev silno utrujeni. Dne 14. maja so se utrdbam približali raztreseno prvi strelci francoske armade. Topovi so začeli grmeti in sovražnik se je moral umakniti v varno zavetje naborjetskih hiš. Proti večeru je prispel v Naborjet sam princ Evgen Beauharnais, vrhovni poveljnik francoske južne armade. Dne 15. maja zjutraj pošlje pred utrdbo svojega parlamenterja, da se iiiaj posadka uda. Hensel mu odgovori: Ukaz imam, da se branim, nc pa da se pogajam. Nato zapove Beauharnais napad. Široke vrste strelcev sc prično pomikati proti utrdbi; za njimi se gibljejo močne rezerve. Na levi strani vasi so naskočili gorsko sleme posebno sestavljeni oddelki, ki so jim »saperji« delali pot. En oddelek naj bi prišel našim z gore za ledja. Ni še počil strel: vedno gostejše .so vrste sovražnikov. Naenkrat zagrine topovi iu pu- ške začno prasketati: stotine Francozov pade v znak. A Francozi ne odnehajo. Poveljnik da znamenje za naskok. Zopet se usipljejo karteče in krogle iz pušk nc zgreše svojih ciljev. Ko sc jc dim razblinil, je ležal Francoz pri Francozu na tleh. Kar jfli je ostalo, so se umaknili. Med tem je pa general Desaix prišel našim za hrbet ter jih odrezal od glavne armade. Beauharnais jc pozval topništvo na pomoč, preje pa še poskusil, da bi naše po noči presenetil. Od vseli strani so se plazile sovražne čete navzgor, in naši bi bili v temni noči uničeni, da ni neki kano-nir šel zažgat bližnjih kozolcev. Ogenj je razsvetlil obzorje in naši so vedeli, kam streljati. Vsaki strel jc zadel. Dne 16. je bil dan počitka. Lc nekaj strelov so naši menjali z vojaki na gori za sabo. Zvečer so dobili Francozi željno pričakovane štiri topove in eno havbico. Dne 17. so se odločili za glavni naskok. Stotnik Hensel je sicer razpostavil svoje Graničarje po dolgih vrstah, toda bile so preredke, da .bi se mogle ustavljati francoski premoči, ki je kmalu iz vseh kotov j začela vreti kvišku. Žc pred zoro so bili vsi naši na svojih j mestih. Stotnika Hensel in Kupka, na čelu J ostalim častnikom, sta si ogledala vse pre-; kope in bodrila Graničarje — v materin-! ščini — ter jih opominjala na svetost prisege. General Pacthold je med tem bil že prišel našim za hrbet. Na znamenje z vrha gore se je pričel naskok. Francozi so padali kakor snonje. Toda krog ene ure popoldne ste bili utrdbi žc od treh strani obkoljeni. Sovražniki so si zrli iz oči v marveč da so ravno katoliški duhovniki bili in so še prvoboriteljj slovenskih pravic na štajerskem. To zna sicer tudi Spin-dlcr, zato pa v svojem »Narodnem Listu« psuje slovensko štajersko inteligenco, torej tudi slovenske tržane, katerih glasove zdaj berači za Kukovca in piše: Inteligenca iz prejšnjih časov se je v desetletnem političnem spanju počutila tako dobro, da spi naprej in da se niti ob volitvah ni mnogo zmenila za vzore mlade politične stru-je, narodne stranke! Spindler mora poznati štajersko inteligenco, 'ki se res ne zmeni za vzore mlade štajerske narodne stranke, katere general dr. Kukovec zahteva več nemščine. Slovenska inteligenca naj se po trgih za to psovko Spindlerju zahvali z glasovnico v roki in naj voli samostojnega slovenskega kandidata dr. A. Medveda. Znan je samostojen kandidat dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, ne samo po Štajerskem, marveč po vsem Slovenskem, kot navdušen, izboreti govornik, nerzprosljiv branitelj slovenskih naših svetinj. Zavedni štajerski slovenski tržani zato ne bodo volili tistega dr. Kukovca, generala brez armade, ki hoče več nerriščine, ki govori na slovenskih shodih nemško rn ki je prijatelj tistih kranjskih liberalcev, ki so bili s pisano pogodbo v grozno škodo vsega slovenstva, toliko let zvezani z Nemci. Vsak. komur je še kaj na časti in na pravicah slovenščine, zato 24. t. m. ne "bo volil prijatelja »več nemščine« dr. Kukovca. marveč volil bo in tudi skrbel za to, da bodo njegovi prijatelji in znanci v pondeljek, dne 24. majnika volili in pravilno zapisali na rumene glasovnice ime samostojnega kandidata, ki je DR. ANTON MEDVED, profesor v Mariboru. Volivci trgov Ljubno, Gornjigrad, Mozirje, Braslovče, Vransko, Žalec, Št. Jurij ob j. ž., Rajhenburg, Kozje, Središče, Šmarje, Veržej in Studenci, dokažite, da ne marate več nemščine, marveč, da hočete več slovenščine, za to pa volite slovenskega kandidata, ki ne mara več nemščine, marveč zahteva več slovenščine, dr. Antona Medveda, profesorja v Mariboru. Po izidu volitev bo sodila vsa Slovenija vašo narodno zavednost! Proč s tistim, ki zahteva namesto več slovenščine več nemščine! * Naši poslanci o železnicah v proračunskem odseku. Medtem, ko tvori središče in kHuč sedanjemu politiškemu položaju dr. Suster-šičev nujni predlog in ko je vodil govorniško bitko v aneksijskem odseku za pravice in proti odiranju slovanskega bosenskega kmeta, kar vse je spravilo sedanjo Bienerthovo vlado v največjo zadrego, ko je doživela vlada občuten poraz pri glasovanju o po članu S. E. dr. Masaryku vloženem nujnem predlogu glede na zagrebško protisrbsko sodno razpravo, pa naši poslanci tudi v proračunskem odseku popolnoma izvršujejo svojo dolžnost. V proračunskem odseku sta poslanca S. L. S. mons. dr. Žitnik in Gostinčar odločno nastopila glede na pereča za nas Slovence važna železniška vprašanja. O nastopu poslancev S. L. S. dr. Žitnika in Gostin-čaria v proračunskem odseku nam je došlo sledeče izvirno poročilo. DR. ŽITNIK O SLOVENSKIH ŽELEZNI-ŠKIH ZAHTEVAH. Ker je jugoslovanskim poslancem mnogo na tem, da pride v zbornici na dnevni red državni proračun, je naročila »Slovanska Jednota« svojim zastopnikofh v odseku, da v brzojavnem slogu izražajo svoje želje. V proračunskem odseku je poslanec dr. Žitnik opozarjal vlado na podržavijenie Južne železnice. Za vse dežele ob Južni železnicj ie to vprašanje največjega pomena. Tarifi te železnice so povprek za 40 odstotkov višji, nego na drugih železnicah. To je velik davek za vse dežele ,ki so navezane izključno ali v prvi vrsti na Južno železnico. So pa menda sedaj jako tehtni finančni pomisleki proti podržavljenju te železnice. Država bi napravila mnogo slabšo kupčijo, nego s Severno železnico. Ta donaša lepe dohodke, s katerimi se obrestuje in amortizuje nakupna svota, dočim dohodki Južne železnice niti za prioritete ne zadoščajo. Dalje bi tudi Ogri zahtevali veliko odškodnino za dovoljenje podržavljenja; ob enake ovire bi zadeli z upniki italijanske proge. Ako je torej iz teh in drugih razlogov sedai podržavljenje 'izključeno, naj bi železniška uprava prevzela vsaj , prometni obrat Južne železnice. Upravni stroški železnice, bi se gotovo znižali, država bi dobila tarifno oblast skoraj na vseh avstrijskih železnicah. S tem bi ustvarila državi močno gospodarsko pozicijo nasproti vnanjim državam, pospešila razvoj trgovske in izvozne politike ter koristila podjetju samemu, 'kakor tudi intere-sovanim deželam. Zato nai bi železniški minister pojasnil stališče vlade v tem vprašanju. Dalmatinska železnica. Nadalje vpraša poslanec Žitnik ministra, ali je res, kar so nedavno poročali časniki, da je ogrska vlada ustavila dela za zgradbo dalmatinske železnice na hrvaških tleh. Ako je to res, potem ogrska vlada .krši pogodbo z dne 8. oktobra 1907, po kateri se je obvezala do konca leta 1911 zgraditi svoj del nameravane železnice. Tudi se govori, da hoče ogrska vlada graditi to železnico le po sistemu lokalnih železnic, 'kar bi bila velika ovira za blagovni promet. Železnica Stanje! • Brežice. V zvez1i s to železnico je pa tudi tako-zvana transverzalna železnica od Štanjela na Krasu do Brežic in Krškega ob štajar-ski meji. Ta železnica, za katero so se že pričela pripravljalna dela, bi bila velikega narodno - gospodarskega, prometno - političnega in strategičnega pomena ne Ie za Kranjsko, ampak sploh za zapad-ne dežele. Ker je dotični predlog izročen železniškemu odseku, naj bi žel. uprava nadaljevala priprave in kmalu zbornici predložila načrt za zgradbo. Železnica Polzela - Kamnik. Nujna potreba je tudi, da se čimpreje zgradi železnična zveza med Polzelo in Kamnikom. Generalni načrt je že davno gotov, revizija proge se je izvršila že leta 1907, zato naj bi vlada zgradbo te važne lokalne železnice sprejela že v bodoči program lokalnih železnic. Kričeče razmere na škofjeloškem kolodvoru. Govornik predloži resolucijo. Dalje opozarja vlado na kričeče razmere na škofjeloškem kolodvoru. Tukaj so razmere. kakor so bile leta 1872, akoravno se je promet podvajsetoril. Vsled tega trpi veli- ko škodo trgovina zlasti s poljedelskimi pridelki, ki je v tem okraju jako živahna. Blago leži večkrat vsled pomanjkanja va-gonov na prostem in se pokvari. Za razširjenje potrebnih prostorov je bila pro-šnja vložena žc pred dvema letoma. Ogrska vlada ni ustavila zgradbe Dalmatinske železnice. Železniški minister W r b a je danes odgovarjal raznim govornikom. Glede na Južno železnico je naglašal, da je podržavljenje sedaj izključeno. Vlada tudi ne misli, da bi prevzela obratni promet. Glede na dalmatinsko želo. In ker bi bil sam, pa tudi prav nič ne bo pomenjal v štajerskem deželnem zboru. Velika ničla bo, 'ki ne bi mogel za svoje volivce prav nič storiti, ker ne bo prav nič pomenjal. Samostojnemu kandidatu dr. Medvedu dr. Kukovčevi plačani časnikarji, gojenci »klerikalnega« mariborskega semenišča, ne morejo ničesar drugega očitati, kakor da je katoliški duhovnik. Ej, da morejo biti štajerski liberalni Kukovčevi časnikarski kuliji še tako trapasti in da upajo pomoči Kukovčevi ponesrečeni kandidaturi s takim neumnim sredstvom. Štajerski tržan predobro zna, da niso bili celjski mladi odvetniki tisti, ki so stali prvi v vrstah za pravice štajerskih Slovencev, Boltatu Pepe. Kedr sm tela zadne tedne brau naše ča-snke, pu-sebn šta-jarske le-beralne časnke, pa sa m useli pršle sou-ze u uči, zatu,kesm tku mehkega srca ■in sa se m smilel tkuzvan »Zvezari«, ke sa jh pu vuliuneh shodeh na Štajarskem •napredn kmeti tku nausmilen feškal in vn metal. Kua se štulja za kandedate takla kokr je gespud dohtar Kurošc in negau prstaši, če vidja de jh neker na maraja, de jh po-usod nadrveja, ker se prkažeja. A maja res tku debela koža. de se jh nč na prime? Mar nej b sedel lepu na varnem duma in prepusti kumanda čez use prluble-nem generalem gespude dohtar Kukuce in pa Špindlari, ke mata use šta-jarske kmete kar u varžet. Jest b že na mou kurajže, de b se tlela pudatt u vojska iz takem vu-ditelem. Sej b s mogu že naprej inislt, de utp pugoru in ta kratka uleku. Tkula sni s mislu vs kar sa se prpraulal na Štajarskem za deželnazbor-ske vulitve, kedr sm brau leberaln časnk in nism se mogu prečudet, de mata še gespud dohtar Lampe in pa gespud Gustin-čar tulk kurajže, de gresta ket frajvil-garja u taka vojska, ke morja vuder že naprej vedet, de u use hiti in de ni nu-bene rešitve več^za »Zvezarje«. Gespud dohtar Kukuc in Špindlar sta pač navihana, de znata strune tku napet, de lepu po-jeja, če die ne pa saj du tistga dneva, ke sa vulitve. Tud letaš sa pele gespud dohtar Ku-kucuve in Špindlarjeve strune pu leberal-neh časnkeh ceu čas lepu; al na dan vu-Iitu sa pa kar naenkrat use pupokale in zadunou je iz nh že en tku čudit glas, kokr de b kašn osu zarigu in usi tist tauženti »zavedneh in napredneh« kmetu-vuliucu se je tega glasu tku prestraši, de se nisa upal na dan, ampak sa ustal lepu duma in prepusti zmaga »Zvezarjem«, ali pa sami »Zvezarje« vulil. Kokr se je iz tega vidi, sa tak mes-kontari, kokr sta gespuda dohtar Kukuc in pa Špindlar ud muh, ke glih tekat, ke b blu treba, de b -jima strune ta nar leuš zapele, pa pupokaja in ceu kuncert se jima pufrtič. A b na blu bi pametn, če b vrgla preč soje gosle, ke iz nima štajarskem le-beralccm godeta; in šla raj u Katariba afne guncat, mrde b jima več zalegi. Sej vidta, de use skp nč na pumaga, še vabila iz i pildkem gor, na ulečeja več Idi na nhne ! kuncerte. Ce b biu namalan na teh vabi- leh sam gespud dohtar Kukuc al pa Špindlar. kuku vuliuce štrihata, b še murde preh kej zalegi, k b ldje saj takm pildkem bi verjel. Men res tu na gre u glava, kuku je tu mugoče, dc sa ceu čas na ush shodeh enaglasn vulil leberalne kandedate, kandidate »Sluvenske Kmečke Zveze« pa iz shodu vn metal, na dan vulitve se je pa kar naenkat platlc ubrnu, in tu glih tekat, ke je treba zares volt, in zntečeja leberalne kandidate vn, volja pa kandidate »Sluvenske Kmečke Zveze«. Tub člouk preh sveta Trujica pugruntu, kokr pa te Idi. Pa tu je mende pousod glih: na Štajarskem, kokr na Krainskem. Pousod sa Kukuci in Kukuce in -jest na kukuce prou nč več nč na držim. Sej td prauja, de kulkrkrat ku-kuca zakuka. tulk let se pa ževi: pa je use skp ena figa. Leberalcem nej kukuca kuka kulkr časa če in kulkrkat če, urce nhnga žeulejna sa preštete, pa je amen. Gespud dohtar Uražn se voz usak jutr pud Tibuli kukuca pušlušat. de b ja slišu večkat za-kukat, pa u use glih spregu, preh kokr s sam misl. Sej gespud nutar Plantan s je kupu clu taka ura, de je hudila kukuca pr voknčke kukat, de b ja ja zmeri slišu kukat, pa je use glih zmrznu, kar ga je tekat, ke sa mu dal obšit, t-ku zjezl, de je kukuca in ura use skp duma na gnuj vrgu. Na kukuce se putemtakem ni prou nč za zanest, pa če se je prou na vseučelišč kukat učiti. Pr leberalceh gre pousod, nej s bo na Šta;arskam al pa na Kra-jnskem tku hitr nauzdol, kokr pud Tibuli na tist-mo Toboggan in kar naenkat uja usi spodi; kdur se u na te pot kej ustaulu in ru-guvilu ukl sebe, se u znou h večem med ta vožna še mal pu parkleh putoučt, pol u pa mou. Muže. ke sa se četil tku na trdnem, kokr u stareh časeh 'kurošk vojvodi na tistmo kamnitmu trone, sa šli pu cu-patah in vs tist leberaln dirndej jh ni mogu zdržat na trone. In za kua use tu? Use •zatu, ke sa ldje pametn ratal in sprevidi, de leberalci kar ke u en dan čvekaja in kuštrunem sam zatu su punujaja, de jh h seb špranja, ke jh maja enkat u rukah, jh pa strižeja. Ldje na dežel sa se preh zbrihtal, •kokr pu mesteh, zatu ke na dežel je dobr zrak, u mest pa Idem zaide tist prah u •mežgane. pol pa na morja več jasn pre-udart, kdu jh farba, kurnu pa -je res na tem ležeče, de se žiulejne zbulša. Ce u u Iblan enkat kašn druh žepan, de u mal gledu tud na tu, de na u tulk prahu pu cestah, uja pa tud vuliuci, kedr uja vulitve, bi jasn pumislel, predn uja zapisal na vuliune listke imena kandidatu in vulil uja take inuže, ke uja znal drgač iz mestna kasa ukul jt in kulkr gnarja uja purabil, ga uja purabil za taka reč, ke je res putrebna. De u limal pršlu tud du tega, gre soja glava staut ja glede količine razdeljenih krmil ena največjih, kar se jih je dosedaj vršilo v Avstriji, a največja je bila z ozirom na število prosilcev, kateri so dobili podporo s posredovanjem samo ene gospodarske organizacije. Razdelitev se je pričela začetkom oktobra preteklega leta in končala začetkom maja tega leta. Razdelilo se je vsega skupaj 964 v a g o 11 o v, i 11 sicer 697 v a g o -n o v s e n a, katero se je razdeljevalo ves omenjeni čas, med tem ko so se močna krmila in sicer 193% vagona otrobov, 52V-J vagona koruze in približno 21 vagonov tropin od konca januarja do začetka maja t. 1. delila. Število prosilcev je znašalo skupno 21317 po vsej Kranjski; lc v sodnijskem okraju Kranjska gora priglasilo se jih je prav malo. Z razdelitvijo je bilo poverjenih 183 orgauov, in sicer 125 hranilnic in posojilnic, 49 županstev, 4 mlekarne, 3 kmetijska društva in 2 ž u p 11 a urada. Vrednost vseh dobavljenih krmil znaša približno K 1,100.000, za katere bodo prejemniki plačali po odbitku razdelilnih stroškov, voznin itd. okolu 560.000 kron. __ Na ž e 1 e z n i š k i v o z n i n i se je deloma od dobaviteljev, deloma iz drž. podpore plačalo ca. K 200.000. Krmila so se oddajala prejemnikom postavljena franko zadnja železniška postaja po sledečih cenah in sicer seno po K 5, otrobi po K 7, koruza in p r e š e pa po K 10 za meterski stot. Kar se posameznih razdeljenih krmil tiče, bodo zanimali mogoče sledeči podatki: Seno. Sena se je oddalo 63.034 met. stotov v 697 vagonih, kateri so bili sledečih pro veni jene: iz Kranjske 143 vagonov, iz Štajerske 11, iz Gornje-Avstrijskega in Solnograškega 19, iz Italije 281, iz Nemčije 55, iz Nizozemske 185 vagonov, iz Danske 3 vagoni. Od teh je bilo dirigiranih 674 vagonov direktno od oddajne na prejenmo postajo in 23 vagonov se je v Ljubljani de-tajliralo v 129 pošiljatev Nakupna cena je znašalo od K 9 do K 1165 postavljeno v Ljubljano odnosno na kraj razdelitve. Otrobi. Razdelilo se je 19.352 met. stotov. t. j. 193Vi; vagona, in sicer 167 vagonov direktno oziroma čez Reko aii Trst in 26 vagonov (74 pošiljatev) se je odposlalo iz Ljubljane. Otrobi so bili sledečih provenijenc: iz Kranjske in Štajerske SO1/-vagona, iz Ogrske 23 vagonov, iz Rusije 50, iz Romunije 60, iz Italije 10 vagonov. Povprečna nakupna cena je znašala K 14, »pariteta« Ljubljana. Koruza. Koruze se je razdelilo 5241 met. stotov, t. j. 521/-; vagona, vsi ogrske provenijence in povprečno po nakupni ceni K 16 50 franko Ljubljana za met. stot. 27 vagonov ie bilo odposlanih direktno z Ogrskega na kraj prejema in 25V-J vagona (53 pošiljatev) se je detajliralo iz Ljubljane. Tropin e. Od teh se je razdelilo 2118 met. stotov, t. j. približno 21 vagonov, in sicer 11 vagonov lanenih kranjskih in štajerskih in 10 vagonov sezamo-vili tržaških, cd katerih so povprečno veljale prve K 19-50 in zadnje K 16 za met. stot. postavljene v Ljubljano. Štiri vagone se je disponiralo direktno, a 17 vagonov se je detajliralo v 78 pošiljatvah iz Ljubljane. Pri disponiranju vseh krmil so prišle v poštev vse kranjske železniške postaje, razven Dovjega, Kranjske gore in Bele-peči-Rateč. Dobaviteljev vseh krmil je bilo 42; posredovalo je pri denarnih operacijah 8 bank, med temi dve italijanski v kraljestvu. Od dobavljenih krmil je bilo od raz-deljevalnih organov ovrženih le 10 vagonov sena. t. j. 1,4% od cele dobavljene količine. Teli 10 vagonov so vzeli dotični dobavitelji zopet nazaj. Z močnimi krmili so bili prosilci brez iz-jeme popolnoma zadovoljni. To v kratkih potezah delo, katero je izvršila »Gospodarska zveza« pri dobavi krmil iz državne podpore. S. Šk. SM nemških Riisgta. 25.009 kmetov zbranih. D u naj, 20. maja. Danes sc jc vršil tu I. shod kršč. soc. nemških kmetov iz cele Avstrije v Rotun-di. Zbralo se jih je 25.000 iz vseh krono-vin. tudi iz Kranjske in celo iz Bukovine. Shod je bil nad vse impozanten. Za predsednika jc bil izvoljen državni poslanec Stockler, za podpredsednika Schraftl. Fink, Schoosleithner, Hagenho-fer in Eisterer. Najprej je shod prisrčno Pozdravil poljedelski minister dr. Braf. nato pa zbornični predsednik dr. Pattai ter deželni maršal nižjeavstrijski princ Lichtenstein. Na to so se vršili referati ter sprejele resolucije. Resolucije imajo ta-le smisel: 1. Narodni boj, ki škoduje gospodarskim interesom, naj se kolikor mogoče omeji. Z. Dela naj se na to, da se osnuje državna kmečka zveza vseh avstrijskih kmetov. Izvoli se v to svrho pod predsedstvom drž. posl. Schraffla pripravljalni odbor. 3. Shod 25.000 kmetov iz vseh nemških dežela Avstrije zahteva socialno zavarovanje za kmeta! 4. Nadalje se zahteva razdolženje, konverzija hipotekarnih dolgov, reforma liišnorazredncga, najemninskega in zemljiškega davka, lovski zakon, dveletna vojaška služba in znižanje mirovnega stanja potom mednarodnega dogovora, nova vinska postava itd., itd. Nato se -je poslala udanostna izjava cesarju in so kmetje slovesno peli cesarsko himno. Veličasten shod je napravil globok vtis. Temeljiti referati in resolucije dokazujejo visoko izobrazbo in stanovsko zavednost kmetov. Zato tudi ne bodo brezuspešni. Seja trpvske zbornice 21. MAJA L. 1909 V LJUBLJANI. AMBROSITSCH RAZKRIJE POGODBO LIBERALNE STRANKE Z NEMCI IN OBJAVI ORIGINAL. ¥seslovasa, pefgitešM romar. Mflmm Imn Urita, piizia, da le pdpssal posodiš® i Siemci. Predsednik Lenarčič otvori sejo in konstatira sklepčnost. Izraža sožalje nad smrtjo g. Ditricha. ORIGINAL POGODBE »SLOVENSKE« NARODNO - NAPREDNE STRANKE Z NEMCI. Zbornični svetnik g. Ambrositsch izjavi: Njegovi somišljeniki vidijo v postopanju predsednika kruto kršenje predsed-stvenili dolžnosti, ga najodločneje obsojajo in so v tem oziru storili tudi pri merodajni oblasti svoje korake. Predsednik je izjavil svojčas. da bo objektivno postopal. tega pa ni držal. Mi smo v tej zbornici poklicani k resnemu deiu, zato je bila dolžnost predsednikova, da sejo, ki je bila sklepčna, otvori. ne pa jo s tem, da jo je polakiral iz dvorane, onemogočiti. Kar je 011 storil, pomeni najmanj bagateliziranje zborničnih članov. Tembolj je to obžalovati, ker je predsednik to storil iz zgolj o s e b 11 i h razlogov, ker se je namreč bat, da ne bi bil vsled nenavzočnosti mnogih svojih pristašev pri volitvi v železniški svet propadel. Ker se pa danes niti opravičil ni. je nemogoče, da bi se ga odslej smatralo za nepristranskega predsednika. — Ker je g. župan Hribar, član te zbornice, opetovano izjavil, med tem slovesno v ravnotei zbornici in sicer ravno v prejšnji seji. da nikdar in nikoli on ni podpisal nobene pogodbe z Nemci, na tem mestu konstatujeni, da omenjena pogodba slovenske narodno - napredne stranke z Neme: obstoj; in da nosi podpis g. župana Hribarja. — Govornik pokaže g. članom zbornice original te pogodbe in pa Hribarjev lastnoročni in avtentični podpis. Original smo objavili na uvodnem mestu. Razburjenje v zbornici. Pri tem nastane velikansko razburjenje v zbornici. Klici: Aha! Tako! To sušimo po 20. septembru! To je tisti Hribar, ki v Peterburgu požira na banketih milijone in milijone Nemcev! Veleslovan! Sramota! Pogodbo razstavi pri letošnji vseslovauski razstavi v Moskvi! Izklesai jo bo na spomenik žrtvama! Hribar jc bled kot zid. Od večine ni enega klica. Hribar izkuša svoj obraz nagubančlti v ironične poteze. Ker ic čisto iznenaden. je poparjen, kakor bi ga s kropom oblil. Škoda, da ga v tem zgodovinskem trenutku nihče ni fotografiral in poslal sliko v > Novoje Vranja«, da jo objavi ob priliki otvoritve vseslovanskega kongresa. Lenarčič sc glede svojega postopanja izgovarja, da seja itak ne bi bila sklepčna, tudi če bi bil ostal, kajti spričo nekega strankarstva v zbornici (Ložar in Kregar: Ste ga Vi napravili! Kdo pa jc šel prvi vun?) so sklenili somišljeniki predsednikovi (Klic: To ,pa ni strankarstvo, kaj?), da sejo zapustč in tako napravijo nesklepčno. Tudi ne ve, zakaj mu Nemci očitajo osebne ozire in razloge, saj so svoj čas z njim vedno dobro izhajali. (Klici: Ker ste takrat imeli ■pogodbo z njimi!) Ne da se pa terorizirati od stranke g. Kregarja, (Klici: Kakšna stranka jc to? Ali ni to S. L. S.? Vi ste pa res objektiven in honeten gospod! Lenarčič sc nerazumljivo izgovarja.) ampak bom vedno objektiven. (Klic: Kakor zadnjič!) Smatram stvar za dognano. HRIBAR SE IZGOVARJA, DA JE POD-PISAL LE ENO POGODBO Z NEMCI! Splošna napetost. Hribar začne. Trese se mu glas in jeza ga kuha. Začne se izgovarjati tako nerodno, da ga še marsikateri njegov somišljenik ne razume in zija vanj. Dobesedno govori Hribar: »Jaz nisem podpisal zadnje pogodbe z Nemci. (Klici: Katero pa? Saj je vseeno. aii ste prvo ali zadnjo!) Zadnjo pogodbo z Nemci hrani dr. Tavčar, na tisti jaz nisem podpisan. Ko sem jaz slovesno izjavil, da nisem podpisal pogodbe z Nemci, sem mislil na zadnjo! (Krohot od strani kluba S. L. S. »Kdo pa zna vaše misli brati?« Občna poparjenost med liberalci.) G. Ambrositsch jc pozabil povedati, da sem takrat, ko sem dejal, da nisem zadnje pogodbe z Nemci podpisal, tudi rekel, da se je narodno - napredna stranka te pogodbe zvesto držala. Klici: Torej tudi Vi! Kaj to sploh spada sem? Saj vam jc le v sramoto! Hribar nadaljuje: Pogodba, ki jc zdaj po zaslugi g. Ambrositscha objavljena in v več eksemplariih razdeljena med člane te zbornice, (Klici: To vas jezi, kaj?) bo dokazala, kako se narodno - napredna stranka ni vezala v narodnem oziru.« (Nepopisna veseiost med člani kluba S. L. S.! Ali ste vsebino pogodbe žc pozabili?) GOVOR ZBORNIČNEGA SVETNIKA KREGARJA. Podpis Hribarja. Visoka zbornica! Ker sem sprožil politično debato ob priliki zadnje debate o volitvah v to zbornico pravzaprav jaz, sem zdaj gotovo upravičen predvsem govoriti. Danes sc jc posrečilo to, kar se dozdaj kljub vsej radovednosti in silnemu interesu, ki ga ima na tem vsa slovenska javnost brez razlike, ni nobeni stranki, nobenemu politiku in časopisu ni posrečilo — videli smo namreč lastnoročni podpis g. državnega poslanca in župana Ivana Hribarja na pogodbi liberalne stranke z Nemci. (Župan Hribar, ki se sicer toliko ponaša s svojo dostojanstvenostjo, je ves čas tako nervozen, da vzbuja njegovo otročje obnašanje iu vzklikanje občno pozornost. Piše listke, se razgovarja z žur-nalisti, leta okoli, kliče služabnike, se izkuša smejati in rogati itd., itd'.) Toliko se je pisalo o tej pogodbi, gospod državni poslanec in župan Hribar pa jo je vedno uta-jeval. zlasti pa klical nebo in peklo na pomoč, da on tc pogodbe ni podpisal in se skliceval pri tem izrečno na to, da on take stvari kot Slovan sploh ni niti zmožen. Danes pa — ko se je toliko o tem razprav-'ialo (Hribar: »Švinde! je uganjala s tem S. L. S.!«) — vidimo originalne podpise ng. Hribarja, dr. Tavčarja in Grassellija. ALI SE MORE HRIBARJU ŠE KAJ VEROVATI? Kar se pa, visoka zbornica, tiče izjave g. župana Hribarja v tej zbornici, je 011 podal slovesno izjavo, da ni z Nemci nikoli podpisal nobene pogodbe. Danes je pred nami njegov podpis —■ s tem je vse rečeno. G. župan Hribar ie 1. tajil, da je sploh zveza, 2. pa tajil, če bi bila, za kar da on ne ve, da bi jo bil on podpisal. Zdaj pa po originalu vemo. da je bila in da je 011 na njej podpisan. (Klici: Škandal! Sram vas bodi!) Jaz tukaj odkrito izjavljam, da sem Hribarju na njegovo izjavo verjel, kajti, kako bi bilo mogoče, da bi g. Ivan Hribar kot državni poslanec in župan stolnega mesta sploh neresnico govoril? Danes seveda g. Hribarju ne morem več verovati. (Hribar se ironično posmeline|) Imamo pa še drugega gospoda, g. Lenarčiča, našega predsednika, ki pravi, da njega, oziroma tc zbornice cela zadeva nič ne briga. Gospoda! kako nc bi ga brigalo, ko pa v tej pogodbi med liberalno stranko in Nemci berem točko, (bere dotično.'točko. Glej pogodbo na uvodnem mesni!) po kateri se Nemcem zasigura zastopstvo tudi v kranjski trgovski zbornici. (Hribar: »Le berite naprej, da se izve zmiscl!« Kregar: »Ce hočete, vam kar celo pogodbo z Nemci preberem, saj je vam lc v sramote!« Hribar: »Saj sem poslal že jaz ponjo k dr. Tavčarju!« Ložar: »Zdaj, ko so jo Nemci že prvi objavili!« Hribar obmolkne v zadregi.) Ampak v tej pogodbi stoji tudi, da se bo Nemccm zasiguralo zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu! Silno presenečenje v ccli zbornici! Hribarja davi Jeza. Klici: To tudi! Hribar daje Nemcem zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu! Vsesiovan! Sramota! Kregar nadaljuje: G. župan pa je nedavno 'zjavil, da da nagrado tistemu, ki dokaže, da jc on podpisal kdaj kako pogodbo z Nemci, temveč da celo odloži županstvo in vse svoje časti, ako sploh kdaj pride kak Nemec v občinski svet! V pogodbi z Nemci pa je Hribar s svojim podpisom Nemcem garantiral, da pridejo vanj! Gospoda! Stojimo pred tem, da imamo izvoliti zastopnika v železniški svet. Ali moremo to čast položiti v rok« g. Hribarju, KI JE DANES RAZKRINKAN IN POLITIČNO KOMPROMITIRAN, kakor nihče v slovenski javnosti! (Večina molči kakor grob. Hribar -je ves bled, Lenarčič sc izkuša smejati — nihče ju ne brani.) Kar se pa tiče gospoda Lenarčiča, je danes v svojem zagovoru govoril o neki objektivnosti. Ko sem prišel jaz pred 6. leti v to zbornico, je ta objektivnost bila tako velika, da me nihče še pogledal ni, kaj še govoril! Šele pozneje so jeli milostno z menoj govoriti, ko sem dosegel s tem, da sem redno hodil k sejam in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, ugled in veljavo. Marsikdo bi bil v takih razmerah pustil zbornico in vseskup, a Kregar je ostal in bo še ostal! Ce si objektivnost g. predsednika natančneje ogledamo, nas je bilo pri zadnji se-ji 18, pozneje 19. Po opravilniku je potreba za sklepčnost II članov in pa predsednik a. Ce ni bilo liberalcev zraven, je to njihova krivda, zakaj pa redno k sejam ne hodijo? Seje so itak redke, zadeve našega stanu pa nujne in pereče. Postopanje predsednikovo ni prav nič drugega kakor terorizem, saj je javno rekel: »Ce ne sprejmete naših predlogov, pa ne bo seje!« Gospodje, če hočete vaše stvari spraviti skozi, morate pač k sejam hoditi, ne pa da predsednik ubeži sklepčni seji! -- G. župan Hribar je, da bi nekoliko zabrisal vtis o svoji zvezi z Nemci, našim zastopnikom v tej zbornici očital, da so gospodje od nemške stranke naši zavezniki. Pribijem. da o tem nima pravice gov voriti človek, kojega podpis se blesti na pogodbi z Nemci, najmanj pa, če on tako dejštvo javno utaji. Ne vem, kako označiti to Hribarjevo moralo, (Hribar: »Le .povejte!« Kregar: »Nisem murnu n kakor Vi!«) milo rečeno, se je on zanašal na to da Nemci nikoli te pogodbe ne bodo objavili. To pa naglašam, S. L. S. se nikoli ni z Nemci vezala, kaj še, da bi kje bili njeni voditelji pod pogodbami podpisani, (Klici: Nikdar se ni! Molk pri večini.) kakor je Ivan Hribar! Ce gresta obedve opozicionalni stranki v tej zbornici skupaj — bili ste v opozicijo potisnjeni od večine — je to, kar gospod župan itak dobro ve, le slučaj, kakor je slučajno, če gospod župan na Dunaju glasuje .skupaj s socialdemokrati. Da še enkrat pridem na g. Lenarčiča, izjavljam, da ini najodločnejše protestira-,1110 proti njegovemu nečuvenemu postopanju kot zbornični predsednik, ker, dasi je bilo 19 članov pri seji zbranih, iste ni otvoril, ko zadostuje za sklepčnost s predsednikom vred 12 članov, kar se pa tiče volitve zastopnikov v železniški svet, apeliram na visoko zbornico, naj v interesu svojega ugleda ne voli vanj dveh politično tako kompromitirani oseb, kakor sta Hribar iu Lenarčič. Ugled kranjske trgovske in obrtne zbornice zahteva, da se vanj volijo drugi možje, nikakor pa nc Hribar, ki je podpisal pogodbo z Nemci! Človeka s tako politično moralo ne gre voliti v tako važno in ugledno kor-poracijo! (Burno ploskanje od članov S. L. S., grobna tišina pri večini.) HRIBAR OClTA POLITIČNO NEMORALO S. L. S.! ON NI PODPISAL DRUGE. AMPAK SAMO PRVO POGODBO! On je »koristil svojemu rodu proti navalu Nemštva! « Hribar, tresoč sc od jeze, sc vzdigne in jokavo prime Kregarja, ki jc rekel, naj se politika ne vlači v zbornico, za besedo, češ, tudi on jc zato, da sc pustijo politične reči pri miru. (Ložar:To vam prav radi verjamemo!) V železniški svet ne spadajo politiki, ampak strokovno zato usposobljeni ljudje, kakor jc on, ki sc pa s tem nikakor noče hvaliti. »Slovesno pa oporekam« — nadaljuje Hribar dobesedno — »da bi g. Kregar, čian klerikalne stranke govoril o politični morali! Toliko politične nemorale kakor S. L. S., še nobena stranka ni prinesla na Siovenskein! (Klici ogorčenosti! Klic: »Vi boste to očitali, ki sle z Nemci podpisali pogodbi proti lastnim sorojakoin! Protestiramo! Ali boste šc žalili? Vam ni pogodbe zadosti?) »Jaz nisem podpisa! zadnje pogodbe z Nemci, ampak le prejšnjo. (Živahni klici: Kaj nam to mar? Nas briga ta pogodba, ki jo imamo mi v rokah! Vi ste dejali, da sploh nobene niste nikoli podpisali!) Gospoda, jaz sem dejal, da odložim vsa častna mesta, ako pride kak Nemec v občinski svet ljubljanski. G. Kregar se zdaj sklicuje na pogodbo z Nemci, češ, v nji se pa Nemcem zagotavlja zastopstvo v občinskem svetu ljubljanskem. Primoram sem gospoda, da to navidezno nasprotstvo pojasnim.« Kako Hribar pojasnjuie »navidezno« na-sprotstvo v svoji izjavi. LIBERALNA STRANKA PONUDILA DR. SCHAFFERJU DVA MANDATA V OBČINSKEM SVETU! Kako se je Hribar tega šele vdrugič branil. »Gospoda! Jaz sem dc al, da odložim vsa svoja častna mesta, ako se dovoli Nemcem pravica do zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, po poznejši pogodbi, katere nisem podpisal, torej sem to lahko izjavil, ne da bi si nasprotoval. Prišel je k meni dr. Schaffer, da naj postavimo dva Nemca za kandidata v občinski svet. kakor se je tako z Nemci domenila narodno-napredna stranka. Jaz sem pa dejal: Nikoli! Nemci imate pravico do zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, (Oho-klici!) ampak z ntojo pomočjo je ne dobite! Tako sem dejal gospodje. (Burni klici: Kako pa ste dejali pri pogodbi, ki ste jo podpisali? Saj ste s svojim podpisom Nemcem zastopstvo garantirali! Kaj ste jim takrat rekli?) Hribar nc odgovori na to, ampak konča: »Gospoda! Razvidno ss i ' O — 2 pobeljene, brez Siva, dolge 150:200 cm. samo K I3-50, samo v tkalnici BHHTOV KREJCHR Dobruška štev. 9180, Češko. Vzorce ceflra in v30i1 vrst tkanin In bombaž, blafin znilont In pn; Celja, ki teče po tako smrdljivih kaiiaiih kakor j je »Narodni Dnevnik«. Za tak »proces prosvitljenja«, je slovenski kmet predober; naj si ga ohranijo zase liberalni celjski dohtarji in učitelji, saj njim itak nc more veliko škodovati, ko so ga žc dolgo vajeni . . . + Naša zborovanja na binkoštni ponedeljek. Na binkoštno nedeljo, dne 30. t. mes., so priglasili svoj shod v Vipavi z javno telovadbo združeni telovadil.! odseki z Goriškega in Vipavskega. Na binkoštni ponedeljek je občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Št. Jakobu v Rožu. Društva pošljejo k zborovanju delegate. Isti dan je priglašen mladeniški tečaj na Krki. Binkoštni torek, dne 1. junija, je shod mladeniških Marijinih družb na Brezjah. Župnik Kalan razpošilja okrožnico, v kateri vabi na shod Marijinih družb. Želimo, da se naša mladina po možnosti vseh treh krasnih prireditev udeleži! Živeli naši vrli, za vse lepo in dobro vneti mladeniči! Zdravo telo in zdrava duša! + H. slovenski protialkoholu! kongres ic nekoliko odmaknen, in definitlvno določen za v nedeljo, 27. junija. Prosimo naše organizacije, naj se blagovoljno ozirajo na to. + Spored sestanka S. K. S. Z. pri Sv. Jakobu na Koroškem. 1. pozdrav gostov po dohodu v Podrožčico. 2. Ob pol. 11. sv. maša v župni cerkvi. 3. Ob pol 1. popoldne zborovanje: a) Nagovor predsednika 5. K. S. Z.; b) poročilo tajništev osrednje jn pokrajinskih zvez. c) »Odseki v izobraževalnih društvih«, razpravlja zastopnik kranjske zveze, d) »Društveni domovi«, predava govornik s Štajerske, e) »Predavanja skioptikonom«, govori zastopnik goriške zveze, f) »Pomen izobraževalnih društev za probujo narodne zavesti«, po-jasnuje koroški govornik. 4. Razni nasveti. 5. Po zaključenem zborovanju litanije v župni cerkvi. — Kosilo bo takoj po službi božji, da se zborovanje ne bo oviralo in prekinilo. + Shod v Št. Vidu pri Zatičini. V četrtek se -je vršil v Št. Vidu pri Zatičini ljudski shod, na 'katerem je poročal dr. Lampe, ki je temeljito raztrgal dr. Tavčarjeve trditve na shodu v Veliki Loki in pokazal vso hinavščino liberalne politike. Zborovalci so soglasno z velikim navdušenjem izrekli zaupnico Slovenski Ljudski Stranki in njenim poslancem. + Schvarza drže. Pri »Narodu« ima'0 veliko zaslugo, da je baron Sclnvarz £e v Ljubljani. »Narod« se zdaj laže, da je med S. L. S. in deželnim predsednikom Schwarzem nekak dogovor, da se Scwar-za drži. baron Sclnvarz pa da izvrši zato nekatere želje S. L. S. Taka trditev ima že sama na sebi pečat laži na sebi, kajti vsak ve, da je S. L. S. svoje poštene cilje dosegala vedno preko vseh zvez, narav-nostnim potom in da se bo tem manj sedaj s kom vezala, ko jc prišla do nepremagljive večine v deželi. Liberalna stranka je bila tista, ki se ni vezala samo z Nemci, ampak tudi z nemškim deželnim predsednikom baronom Heinom. Nam kaj takega treba ni. Naša edina zveza je zveza z našim ljudstvom in ta močna zveza nam jc in bo povsod priborila respekt. Notice, kakršne prinaša Narod«, imajo le en uspeh, barona Schwarza držati in če bi jih baron Sclnvarz pisal z namenom vzdržati se. bi jih ne mogel bolje pisati, kot jih pišejo kratkovidni »Narodovi« uredniki. -r Dajmo Nemcem odgovor! Dne 6. junija t. 1. praznujejo v Gradcu in spioli po vsem nemškem svetu 201'etnico sovražne nam »Siidmarke«. To slavlje bo hrupno, izzivajoče, a glavna proslava bo vsestransko pobiranje narodnega davka za »Siidmarko«. Takorekoč zadnja nemška koča bo ta dan prispevala kamenček k zgradbi mostu do Adrije v zatiranje in poniževanje Slovenstva. Odgovorimo po celi Sloveniji nemškemu izzivanju s tem, da napravimo dan 6. junija za dan narodne osvete s tem, da skušamo nabrati čim več narodnega davka za obmejne Slovence. Posebno naj stopijo ta dan naša društva, naši zaupniki po celi Sloveniji v akcijo. Idealne slovenske mladenke in idealni naši mladeniči naj sc posvetijo ta dan službi narodnih eksekutorjev. Na delo za narodno prosveto! Pokažimo oholemu nasprotniku, da ne zaostajamo za njim v narodni požrtvovalnosti! — Upravništvo »Slovenca« bo z vesel em sprejelo vsak dar in ga z veseljem poslalo našim trpečim obmejnim bratom. + Italiianskfo vseučiliško vprašan;e. Od dobro pončene strani se poroča, da namerava vlada takoj po rešitvi proračuna predložiti zbornici načrt zakona za ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju. Stroški za leto 1909. bi znašali 77.000 kron, ki bi se deloma pokrili s pavšalnimi krediti prejšnjih let v znesku 41 tisoč kron. pokritje ostalih 33.000 kron pa bi prevzela vlada, ne da bi ta znesek bil sprejet v letošnji proračun. Seveda pa je veliko vprašanje, če bo vladna predloga še v poletnem zasedanju prišla na dnevni red. Tudi hočejo italijanski poslanci staviti predlog, da sc fakulteta prestavi v Trst. Ni dvoma, da bodo pri tem zadeli na najhujši odpor pri jugoslovanskih poslancih; sploh bodo jugoslovanski ljudski zastopniki smatrali rešitev italijanskega vse-učiiiškega vprašanja brez istočasne rešitve slovenskih iti hrvatskih vseučiliških zahtev za casus belli in bodo — kakor se čuje — v tem oziru odločno nastopili v odseku pri proračunski debati o naučnem ministrstvu. — Novi mostovi v ljubljanski okolici. V ljubljanski okolici se bodo zgradili v kratkem trije manjši novi mostovi: Na grosupljski cesti v Št. Juriju, na Cikavi, pri Fužinah in čez Gradašico na Vič; Z zgradbo velikega mostu čez Savo pri Tacnu se vsak čas prične. — Za vrhniško dekanijo bo sestanek Sodalitatis Ss. C. J. prihodnji četrtek, dne 27. maja t. 1., ob 10. uri zjutraj v župnišču v Borovnici. — Slovenskim umetnikom se naznanja, da je rok za priglasitev k I. razstavi v umetniškem paviljonu potekel in se ne sprejema več nobenih umotvorov. Prosi sc pa nujno, da se vpošljejo priglašene umetnine vsaj do ponedeljka, 24. maja; na poznejše pošiljatve se sploh ne more ozirati. Otvoritev razstave se mora vsled zakasnenja pri zidanju nekoliko preložiti. Dan otvoritve se v kratkem objavi. Jury začne izbirati v ponedeljek, dne 24. maja. Vabijo se člani jurye (to so oni umetniki, ki so se udeležili vsaj na treh "inozemskih umetniških razstavah) na sestanek pri R. Jakopiču, Emonska ulica 2. — Sadno leto utegnemo imeti zopet letos. Lepo kažejo hruške, nič manj tudi jabolka; če ne bo črv delal škode, bo ta pridelek za sadjerejce letos zdaten. — Zopet novi slučal stekline. V sod-nijskem okraju ljubljanska okolica se steklina čimdalje boli širi. V pretečenem tednu dogodili so se zopet trije novi slučaji. Zato se vsled ukaza c. kr. deželne vlade od 6. t. m., št. 5930, samo za nekaj občin vpeljano poostrenje kontumaca razteza na cel sodni okraj ljubljanski, V tem okrožju morajo torej biti vsi psi do preklica ponoči in podnevu priklenjeni. Noben pes ne sme dvorišča zapustiti — izvzemši lovske in mesarske pse, kadar opravljajo svojo službo — tudi če ima nagobčnik. Izjemoma dovoljuje se vsled krajevnih razmer, da se smejo v občinah Spodnja in Zgornja Šiška, Moste in Vič sobni psi — ki pa morajo imeti nagobčnike — voditi na vrvici. Prestopki kaznovali se bodo sodnijsko. -•- Utoprenca, o katerem smo včeraj .poročali, so našli v Savi pri Jesenicah ob Savi. Kjer koga pogrešajo, naj naznanijo ,č. g. župniku Gnjezdi. — Semenj v Kandiji je preložen na četrtek 27. t. m., ker je bil 20. t. m. Vne-bohod. — Izginil je brez sledu krepak in močan 14-letni deček Anton Škrl svojemu gospodarju Francetu Požarju iz Dolenje vasi pri Senožečah. Spozna se lahko po veliki spodnji ustnici. Doma je iz Škofije-ga blizu Divače. Kdor bi ga kje zasledil, izvoli to naznaniti bližnjemu županstvu ali orožniški postaji. Preč. duhovščina se prosi za oznanilo na prižnici. Ovaditelj dobi nekaj nagrade. — Postojna mesto. Trg Postojno je cesar povzdignil v mesto. Po Postojni je veliko veselje. —Kupčijske razmere v Bosni in Hercegovini. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se kupčijske razmere v Bosni in Hercegovini tudi ves čas konflikta s Srbijo niso v nikakoršnem oziru neugodno predrugačile in da v trgovskih in obrtnih krogih ves čas ni bilo opažati nobenega vznemirjenja; tem manj je .zategadelj tudi sedaj dan kak povod dvomiti o mirnem razvoju kupčijskih razmer v teh provincah, marveč je nasprotno ravno pričakovati posebnega njih razcveta. — Trgovina z razstavnimi kolajnami. Zadnji čas nabirajo razni agenti uclelež-nike za naslednje zakotne razstave: mednarodno razstavo v Amsterdamu. 1909. v Antverpi 1909, v Parizu 1909, v Rimu 1909 in za več drugih. Gre za popolnoma brezpomembna, zasebna kupčijska podjetja, ki imajo več ali manj lc namen kolajne razpečavati. Med njimi imajo nekatera še celo permanentno razsodišče, ki neprenehoma Dodeljuje vsakovrstna odlikovanja proti plačilu. Dotične kupljene odlike seveda nimajo niti najmanjše vrednosti. Interesentom se nujno priporoča, da se vedno, predno glede razstav kaj ukrenejo, obrnejo do trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — »Knjižnica katoliškega tiskovnega društva« bo od časa do časa izhajala v obsegu 4S strani kot priloga »Zarji«. Prvi zvezek izide prav kmalu in bo obsegal ,igro, ki bo dobro došla našim domačim odrom. — Odkritje JelačičeVega spomeniki v Gospiču se je vršilo dne 20. t. m., povodom SOletnice Jelačičeve smrti, katero jc tc dni praznoval hrvaški narod. Slavnosti so sc oficielno udeležile vojaške in civilne oblasti in so visoki dostojanstveniki prisostvovali katoliški in pravoslavni slavnostni službi božji. Govorili so fcldcajgmajster Daubel, podžupan Vučctič in polkovnik grof Salis-Se\vis. Ob tej priliki je bil tudi pripet križec Franc - Jožefovega reda profesorju dr. Robertu Frangeš - Miliano-viču. — V dalmatinski narodni svet so 'izvoljeni iz hrvatske stranke dr. V. Milio-Ijevič in V. Milic, iz samostojne organizacije hrvatske stranke dr. P. Čigrinja in J. F. Lupes, iz stranke prava don Ivo Prodan in dr. Drinkovič. — »Eksponent« — žalitev. Vladimir Goršetič, občinski odbornik v Požegi, je imenoval v občinski seji bana Raucha »eksponenta«. Tamošnje okrajno sodišče ga je za to obsodilo v tri dni zapora. — Gospodinjski tečaj. V včerajšnjem »Slovencu« nekdo poroča o ustanovah za gospodinjski tečaj, ki se baje vrši v Ma-rijanišču med počitnicami. Da ne bo kake pomote, naznanja vodstvo Marijanišča, da o takem tečaju ničesar ne ve in da je letos vsled zidanja sploh nemogoč. — Nenadna sinrt. Predsinočnjem je, kakor čitamo v »Edinosti«, umrl v Gorici nenadne smrti dopisnik »Edinosti« in '^mških listov, g. Anton M a ž g o m Pal je po stopnjicah tako nesrečno, da 'š. obležal na mestu in skoro izdahnil svojo dušo. — Kapelnik Bohumil Marecek prireja s svojo družbo po vzhodno-azijskih mestih koncerte. Članice njegove godbene družbe so ipovejini mlade deklice, 'katere zavaja v nemoralno živlejnje, da imajo njegovi koncerti tem večjo privlačno silo. Vsled tega se uradno svari pred tem človekom zlasti mladina, ker jo zapelje v nesrečo in pogubo. PRIHITITE V VIPAVO! Nad 200 krepkih slovenskih Orlov j> priglašenih za javno telovadbo. Gotovo je, da se tak nastop še ni vršil v vipavski dolini. Kdor želi videti prelepo vipavsko dolino, naj porabi ta čas, kjer bo videl tudi impozanten nastop naših telovadcev! Posetite 30. maja prireditev goriških in notranjskih Orlov! Zadnji čas so priglasili svojo udeležbo: Idrija, Spodnji Logatec, Zgornji Logatec, Št. Ferjan. Korofke novice. k Zavraten napad na slovensko posojilnico. Iz Prevalj se nam piše: Naša, s slovenskim kmečkim denarjem ustanovljena hranilnica je na občnem zboru dne 19. t. m. padla po nepričakovanem, zahrbtnem napadu v nemčurske roke. Ta nesramni naskok na slovensko posest izvršil se je v zadnjem trenotku. Še v sredo dopoldne tik pred občnim zborom je župan Pristov kot posojilniški knjigovodja sprejel brez vednosti zavednih slovenskih odbornikov celih 32 nasprotnih deležev. V uradu so bili navzoči samo trije odborniki. In s temi deleži so pri volitvi odbora nemčurji zmagali. Ko so Slovenci videli, da so v manjšini, so se volitvi odtegnili. Vse to se je godilo ob navzočnosti ravnatelja celjske Zveze, Jošta, in potovalnega učitelja Stieblerja. Proti izvolitvi novega odbora se je vložil protest, ker je bil občni zbor nepravilno sklican. k Občni zbor S. K. S. Z. za KoroSko se je vršil preteklo nedeljo v Celovcu. Od vseh strani lepe slovenske Koroške so prihiteli zastopniki izobraževalnih društev. Shod otvori podpredsednik dr. Ehrlich, ki poda tudi kratko poročilo o zvezinem delovanju v preteklem letu. Zveza šteje 25 društev, malone vsa slovenska društva na Koroškem. Zveza je postavila društven dom v Podljubelju in je gojila in pospeševala predavanja po raznih društvih. Da to delo ni bilo zaman, priča obilna udeležba zavednih slovenskih koroških fantov. Bilo jih je na občnem zboru do 80. Po poročilu tajnikovem in blagajnikovem je podpredsednik v prekrasnem, in navdušenem govoru pojasnjeval razloge, zakaj imajo tudi Slovenci na Koroškem pravico do svojega obstanka in da imajo po božji in človeški postavi pravico potegovati se za svojo narodnost. Po volitvi odborovj jc bil pogovor o nadaljnein delovanju 'koroške zveze. Čaka jo še obilo dela. Treba novih društev. društvenih domov, predavanj, organizacije ženske mladine, posebno v Celovcu itd. Upamo, da se bo neumornemu delu za blagor slovenskega ljudstva vnetih boritcHev tudi v prihodnje-posrečilo doseči krasnih uspehov med koroško mladino. kakor so jih dosegli doslej. k Slovenski napisi na grobeh v Celovcu so spet zbodli nemške oči, češ, da to vendar no gre! Na grobove naj narodno sovraštvo pač ne sega! Naj bi pomislili, koliko nemških grobnih napisov dobe povsod v krajih, kjer ni živega niti enega Nemca! In naposled na stotine mrtvecev počiva na starem celovškem pokopališču, ki sp živeli v slovenske m Celovcu! k K strašnemu umoru v Podgorju se še poroča, da je umorjeni nadučitelj Sa-monig precej neredno živel, pretepal svo. jo ženo in puščal družino v silni bedi. Zadnji dan je šel. pustivši šolo, v Celovec in tu kvartal s svojimi znanci, Žena je ustrelila moža z učiteljevo puško, katero mu je skrivaj vzela iz odprte sobe. Sama je jako nevarno ranjena in ni gotovo, če bo okrevala. Otroke so vzeli usmiljeni ljudje v oskrbo. k Kranjci na zadnjem letnem semnju v Celovcu. »Freie Stimmen« se jezijo, zakaj magistrat ni preprečil, da bi Slovenci ne mogli prodajati v Celovcu, »ko vendar pred par meseci na Kranjskem Nemci niti življenja niso bili varni!« Uverjeni smo, da bi naši Nemci Kranjcem ne dali zaslužiti niti vinarja, če bi jih ti res dobro in ceno ne postregli. Da pa s staro lažjo o nevarnosti za Nemce na Kranjskem naprej gonijo in s tem celo agitirajo proti kranjskim letoviščem (glej v neki zadnjih številk »Grazer Tagblatta« notico »Nach Karnten«), to kaže na njihovo kulturo! Poštenjaki ne delajo s takimi lažmi! k Občni zbor orožnotvorniške za. druge je bil 19. t. m. v Celovcu. Bilanca kaže 227.214 K aktiv in ravno toliko pa-siv. Čisti dobiček je znašal 3681 K. Shod vseh slovenskih mladeniških Marijinih družiš bo, kakor že naznanjeno, na binkoštni torek na Brezjah. Razpored bo ta-le: Na voljo je dano družbam, da pridejo že v ponedeljek popoldne ali v torek zjutraj. Glavna reč bo v torek. V ponedeljek popoldne bo spo-vedovanje za one, ki bodo hoteli spoved opraviti. Ob 7. zvečer bo pozdravni govor (pridiga) in litanije. Potem prosti čas za večerjo in še spovedovanje, če bo treba. Ob 9. zvečer procesija z lučicami. V torek tihe sv. maše na vse zgodaj. Ob 6. sveta maša s petjem, med katero bo skupno sv. obhajilo. Potem tihe maše in prosti čas za zajutrek. Ob 9. se gre nasproti družbam, ki pridejo ta dan z vlakom. Ko sprevod pride v cerkev, zapoje vsa cerkev znano pesem: Ti, o Marija, naša Kraljica! (Dve kitici po, novem besedilu. Naj bi jo povsod dorral poskusili, da jo bodo znali.) Potem pridiga in sv. maša. Nato zborovanje na prostem pred cerkvijo; če bi bil dež, pa v novi dvorani. Govorili bodo gg. voditelji in pa mladeniči sami. Med govori petje. — Opoldne prosti čas za kosilo. — Ob 1. uri se zborovanje nadaljuje. Po končanem zborovanju, če bo čas, procesija, potem litanije. Sklep. Pred odhodom iz cerkve zapoje zopet vsa cerkev znano: O Marija, naša ljuba Mati. (Tri kitice. Naj jo prepišejo, da jo bodo znali.) — Na prostem pred cerkvijo bodo po primernem nagovoru zapeli vsi: Hej Slovani! (Dve kitici.) Med procesijo se bo pela lurška pesem, ki se bo medtem posebe natisnila in se dobila na Brezjah za par vinarjev. Povabljeni so mladeniči vseh Marijinih družb na Slovenskem: s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega, Naj bi prišli koiikormogoče polnošte-v i 1 n o. do zadnjega vsi! Dobrodošli tudi fantje, ki niso v Marijinih družbah in možje družabniki. Posebni vlaki do Ljubljane se niso oskrbeli, ker se ni moglo vedeti, če bi se moglo doseči zahtevano število udeležni-kov. Pač pa bo obveščena železniška uprava, da naj vse potrebno oskrbi za vožnjo od Ljubljane dalje ob navadni uri; z Otoč do Ljubljane nazaj pa bo vozil posebni vlak v takem času, da se bodo mogli iz Ljubljane na vse strani še tisti večer odpeljati. Ako se morda želi še kako pojasnilo, se po »Slovencu« lahko da še prihodnji teden. K POMILOŠČENJU NEBOGATOVA IN STESLJA. Petrograd, 21. maja. Pomilošče« na generala Steselj in Nebogatov sta na dan oproščenja zjutraj najpreje šla v domačo cerkev ječe, kjer sta prisostvovala službi božji. Oba generala sta izjavila, da se je z njima tekom vseli 25 mesecev, ki sta jih preživela v ječi, lepo ravnalo. Steselj se mora opirati na strežaja. odkar ga je zadel mrtvoud. Vzel je sabo tudi mačko. ki mu je bila edina družabnica v trd-njavski celici. REVIZIJA LOPUHINOVEGA PROCESA. Peterburg, 21. maja. Revizija Lopuhinovega procesa je že sklenjena stvar in se prične druga pravda že tekom štirinajstih dni. Vzklic proti prvi razsodbi ni bil mogoč, ker jo je izdalo najvišje sodišče: zato se je vzelo za pretvezo formelno napako. Ljubljanske novice. 13 Nemiren mirozov. Ob slavlju stoletnice slavne zmage avstrijske armade proti samodržcu Napoleonu 1. je priredila tukajšnja posadka sinoči mirozov. Okolu sedme ure zvečer so razobesili Nemci cesarske zastave po svojih hišah. Nam sc ta patriotizem Nemcev ne zdi prav odkritosrčen. Radovedni smo, ako bodo naši Nemci razobesili zastave tudi takrat, ko bomo praznovali zmago Avstrijcev nad Prusi pri Kolinu in Landshutu. Naše Nemce bomo takrat spomnili, naj slave Dauna in Laudona. Mirozova sc jc udeležilo v velikem številu tudi slovensko občinstvo, ker se je hotelo udeležiti patriotičnega slavlja. Ko je godba igrala pred generalom, je zaklical general v slavo aspern-skemu zmagovalcu »Hocli«, a »Hoch« jc prevladal slov. živio. Nemci so sc udeležili mirozova »gesehlossen« in so izzivajoče h a j 1 a 1 i, za kar se je odgovarjalo z živio. Belgijci so korakali z godbo v sklenjenih vrstah in mirne ljudi suvali. Policija je morala nastopiti proti takemu postopanju Belgijcev ob p a t r i o t i č n i slavnosti, ko se jc praznovala zmaga, katero so Avstriji priborili vsi narodi, pred vsem slovanski polki. Bil je čisto slovansk polk — Zacli, zdaj pešpolk št. 15 (Lvov -Tarnopol) — kojega zastavo je Karol pograbil in z njim zmagal. Opisano postopanje 27. pešpolka ob taki spominski slavnosti je zelo značilno in upamo, da polk dobi za tako obnašanje primerno kazen. Jurist Cap jc zahteval, naj se ga pelje na policijo, da dokaže, da so ga Belgijci osu-vali. Polieiia je konstatirala, da sta na Sv. Petra cesti dva Belgijca fingirala žvižge skoro gotovo z namenom, da bi potem Nemci kričali, da so Slovenci žvižgali vojaški godbi. Vladni organi so tudi konsta-tirali, da so včeraj pričeli Belgijci s pro-vokacijo, ker so pričeli Slovcnccm klicati »Hunde« in klicali vsenemški »Heil«. Bil bi že skrajni čas, da vojaške oblasti enkrat korenito prepovedo Belgijcem izzivajoče »heilanje« po Ljubljani, čc so ga pa tako zelo navajeni, naj enkrat prirede poseben vlak v Gradec, da sc ondi izkri-če. Zelo provokatorično so se obnašali tudi nekateri nemški dijaki, katere je vodilo par nemških profesorjev. En Belgijec je potegnil sabljo, 'ker občinstvo ni pustilo nemškim dijakom hajlati. Vladni organi so aretirali enega Belgijca in dva civilista. Velikanska množica je spremila godbo v vojašnico z živio klici aspernskemu zmagovalcu. Od vojašnice je kakih 200 oseb korakalo v mesto. Peli so slovanske in slovenske pesmi. Ko je gruča prikorakala blizu justične palače, je pod vodjem Sla-novcem policija ljudem odločno povedala, naj grejo lepo narazen in spat, ker sc ob pol deseti uri zvečer ne sme motiti nočne-ga miru. Nekaj obotavljanja, nekaj krepkih klicev policije: »Dam pejte«, pa ni bilo gruče več. Kakih 80—100 oseb je prišlo gledat kazino, pa dr. Mahra in Schneditza in druge Nemce, ki so stali pred njo. Policija je prišla in kratko, uljudno povedala ljudem, da je zanje in za Zvezdo pa za kazino bolje, da gredo domov ali pa na tivolske klopi, kjer je še boljši majnikov zrak, kakor v Zvezdi. Tistih približno 80 oseb, ki so prišle gledat kazino, jc zelo hudo vplivalo na živce nekega dr. Mahra, ki je glasno zaklical: »Schveinehunde, kommen her stanken, da kann man siclt kaum zuriickhalten, tlass man nicht mit dem Stock einschlagt«. Dasi je bila Zvezda prazna, so Nemci na to zapustili verando in šli v kavarno. V vojaškem skladišču je bila koncentrirana žandarmerija, ki je korakala okoli desete ure zvečer v patruljah po dva moža »mit aufgepflanztem Bajonett« stražit kazinsko dvorišče. Smilila sc nam jc pa policija. Reveži že po deset noči niso spali. — Saj so menda policisti tudi ljudje in nc — stroji. To ni prav. Skrbi naj se za policijo, da se ji res privošči a tudi dovoli potreben počitek. Pohvaliti moramo sinočnji odločni njen nastop, ker so hitro, odločno', uljudno in taktno spravili ljudi spat. Dobro šalo je napravil neki policist, ki jc rekel: »Saj smo mogli ljudi spravit spat, da nam ne bo treba celo noč prodajati cvirna«. lj Budnico je priredila danes vojaška godba. Red se ni nikjer kalil. Občinstva to pot za vojaško godbo ni bilo. lj Vojaško mašo je imela dopoldne ljubljanska posadka v Zvezdi. Daroval jo je vojaški kurat č. g. Maračič. Ob Zvezdi ie pri prisostvovala ljubljanska posadka, ki je po bataljonih oddala strele. Tudi na gradu so streljali s topovi. Na tisoče občinstva se je udeležilo slavnostne svete maše. Vojaška godba je igrala med mašo Schubcrtovo sv. mašo. Opazili smo med udeleženci poleg vojaških dostojanstvenikov zastopnike deželnih iu civilnih držav- nih oblasti: dež. predsednika Schvvarza, dež. glavarja Sukljeta, dvornega svetnika Klimenta, Chorinskega, Pajka, predsednika dež. sodišča LcviČnika, drž. pravdnika dr. Trenza, mag. ravnatelja Vončino. pol. svetnika Lauterja, župana Hribarja itd. Po maši je defilirala posadka pred ljubljanskim podmaršalom Langom, vodil je defi-lacijo brigadir dež. brambe generalni major Oerhardiui. Prvi je defiliral 27. pešpolk. Stari vojaki so opazili, da jc polk zelo slabo defiliral. Ni bil nikak defilir marš, rekruti defilirajo tako, dokler še ne poznajo po reglcmentu tudi za defiliranje predpisanega pravilnega »ltabt aclit« marša. Niti male vrste niso bile zravnane, krije je bilo zelo slabo. Je že bilo izdanih gotovo brezštevilno dovoljenj čez čas, videli smo še po polnoči krožiti posamezne Belgijce po mestu. Belgijci so korakali hitro, defiliranju nedostojno, ne. po taktu vojaške godbe, ki je bil pravilen. Imeli so svoj marštakt — gigrl takt. Nasprotno so pa defilirali po predpisih in izborno, »stranmi«, brez napake, brambov-ci. bataljon 17. pešpolka, divizijski pionirski oddelek, v katerem se je izborno postavil bosanski vod, orožniki, dragonci in artiljerija. Ob 1 uri popoldne je naznanilo 24 strelov tia Gradu, da se je pri častniškem banketu napilo slavnemu aspernskemu junaku nadvojvodi Karolu. lj Boj med veterani. Med veterani sc vrši zanimiv boj, ki sega že v osebnosti. Gre se v prvi vrsti, kdo da dobi denar razpuščenega veteranskega društva. En del veterancev hoče dobiti milostnim potom od cesarja dovoljenje za nadaljni obstoj starega veteranskega društva, drugi del veterancev pa snuje novo veteransko društvo za Ljubljano in o'kolico v mnenju, da dobi denar razpuščenega društva. Kako je z denarjem razpuščenega društva, kaže odlok ministrstva, ki nalaga deželnemu predsedništvu, naj v smislu one točke društvenih pravil, ki govori za slučaj razpu-tsa društva, ukrene vse potrebno, da se iz premoženja razpuščenega veteranskega društva napravi ustnnove. li Poduk iz ruščine in angleščine se bo vršil danes ob navadni uri. — V Marijanišču v Ljubljani je jutri v nedelio praznik hišne zavetnicc Marije Pomočnice. Slovesno sveto mašo ob deseti uri s pridigo opravi profesor dr. Jos. Gruden. lj Za izpremembo uradnih ur v Ljubljani. Čudno je, da sc edinole sodišče neče prilagoditi potrebam Hudstva glede uradnih ur. Vsi drugi uradi so sprevideli, da je treba v poletnem času uradne ure spremeniti, le sodišča čakajo, kdaj jih bodo ljudje za to prosili. Ce ima danes reven .delavec kako pravno stvar, sploh ni v stanu najti pravne moči, ne da bi zamudil pri tem svoje delo in izgubil nekaj zaslužka. Med 12. in 2. uro, to je ob času, ko imajo delavci svoj odmor, so pisarne na sodišču, ,pri vseli odvetnikih in notarjih zaprte. Naj bi sc vendarle našel človek, ki bi na pristojnem mestu podregal, da se uradne ure sodišč, odvetnikov in notarjev v toliko spremene, da bodo te pisarne uradovale tudi do 2. ure popoldne. Upamo, da bo gospoda vendarle sama sprevidela potrebo in brez nadaljnih prošenj stvar uredila. — Tudi pri davkariji in okrajnem glavarstvu naj bi se uredile uradne ure tako, da bi ljudstvo moglo v urade od 12. do 2. ure popoldne, kar bi posebno kmetje želeli, ker se jih po nekaterih uradih ako pridejo ob %12. uro noče niti več sprejemati in morajo radi tega izgubljati še popoldan in zaslužek. lj Občni zbor »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« se vrši v nedeljo, dne 23. maja, ob 10. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma« (Komen-skega ulice 12). Dnevni red: 1. Poročila predsedništva. 2. Poročila odborova. 3. Slučajnosti. lj Vodomet na Cesarja Jožefa trgu bodo to pomlad odstranili in prostor zasuli. Stal je ta vodomet svojčas blizu 5000 goldinarjev. — Ta trg bi bil primeren za kak spomenik. I j Na Rakovniku ima nocoj svoj govor šentjakobski kaplan vlč. g. Janko Barle, jutri v nedeljo, ob pol 4. popoldne pred procesijo veleč, gospod protesor dr. Josip Jerše. Procesijo vodi kakor po navadi vč. g. 'kanonik Tomaž Kajdiž. lj Spomenik žrtvam 20. septembra. V svoji včerajšnji seji je »Združeni narodni odbor« soglasno sklenil podaljšati rok za dopošiljanje načrtov za spomenik do 15. junija. Ze sedaj je odbor dobil mnogo lepili načrtov, še nekaj jih je pa obljubljenih. Odbor je soglasnega mnenja, naj spomenik z ozirom na to, da bo šc treba skrbeti za ranjence, nc bo predrag, pač pa trpežen, masiven, originclen in na velikem pokopališču tako viden, da ga bo vsak lahko dobil brez vodnika. Spomenik mora biti postavljen do 20. septembra. Ij Otrok je padel z okna ln se ubil. V Šiški jc padla iz podstrešnega okna včeraj enoletna Alojzija Rataj, hčerka kurjača drž. železnice. Otrok jc bii takoj mrtev. lj Prememba posesti. Gospica Nežika Kralj je kupila od g. Filipa Supančiča hišo št. 5 v Ključavničarski ulici za 25.000 K. Zdaj 'je v tej hiSi gostilna. lj Za predsednika moške podružnice »Schulvereina« jc izvoljen — značilno — c. kr. finančni svetnik dr. R. Thomann. Dzimski -je šel v pokoj. lj Krepak postrešček. Včeraj popoldne so se na Rimski cesti splašili Kalmu-sovi konji. Proti konjem je skočil postrešček št. 1, Karol Gril, ter jih s krepko roko ustavil. Štajerce novice. š Liberalci se kar penijo jeze radi izida volitev dne 17. maja, posebno jih jezi, da so propadli tudi v ptujsko-ormoškem okraju, kjer so dobili: kandidata »Slovenske kmečke zveze« Meško 1944, Ozmec 1908, dr. Ploj pa saino 1185, Kolarič 1068, Ornig 294 iu Visenjak 180. Prej bi pričakovali solnčuega vzhoda od severa, kot pa tak poraz. Nikakor se ne dajo ntolažiti in se sedaj z vso zaupnostjo obračajo na tržane, kateri bi naj vsaj Kukovcu poskrbeli za sedež v deželnem zbora. Toda liberalci obračajo, volivci v trgih pa bodo obrnili, ter volili dr. Medveda prihodnji ponedeljek, da tako rešijo Kukovca vseh skrbi, ki jih ima kot načelnik narodne stranke. š To pa drži. Kukovčev volivni oklic na volivce slovenskih spodnještajerskih trgov se prične kakor oklic kakega Veličanstva: »Jaz sem stopil z Vami pred malo dnevi v vseh slovenskih trgih v osebno dotiko . . .« Kdor še ni prepričan o nesposobnosti dr. Kukovčevi, tega bo prepričal ta domišljav uvod njegovega volivnega oklica. Naj se sam smeši — slovenski volivci naj volijo dr. Medveda! Kdor bo volil dr. Kukovca, bo sokriv in deležen njegovih nadaljnih blamaž. š Umrl je v Ločah okrajni zdravnik d r. A d o 1 f R o s i n a. š Potres. Zreče, 20. maja. Danes ob 1. uri 30 minut po polnoči nas jc nekatere prebudil potresni sunek, spremljalo ga je tuljenje, ki se je čulo okoli tri sekunde v, smeri proti jugovzhodu. š Pred očmi svoje matere se je ustrelil v Mariboru radi družinskih prepirov 49 let stari gostilničar Gustav Schneider. Bil je takoj mrtev. Tudi dva njegova brata sta se sama usmrtila. Razne stvari. Spominska slavnost bitke pri Asper-nu v Lvovu. Malorusi so globoko užaljeni, da so o priliki stoletnice pri Aspernu uradno ni uiti z besedico omenilo malo-ruske narodnosti, kateri so pripadali vojaki polka Zach št. 15. Zato> so priredili 22. t. m. v Lvovu in Tarnovu slavnostni božji službi v spomin maloruskih junakov, ki so sc borili pri Aspernu pod osebnim vodstvom nadvojvode Karola in tudi slavno umrli za domovino. Ob enem bodo obhajali spomin njih potomcev, ki so bili pred dvema letoma v Cernychiu ustreljeni od orožnikov Tedaj je bilo obsojenih veliko število kmetov, za katere upajo pomiloščenja povodom stoletnicc bitke pri Aspernu. Vremenske nezgode na Ogrskem. Majski mrazovi in strašna toča so na velikem delu Ogrske popolnoma uničili vinograde in druge kulture. Razsajale so take nevihte, da so ljudje mislili, da je prišel sodnji dan. Ponekod je bila toča tako debela, da je bilo mnogo ljudi, ki jih je zatekla na prostem, občutno ranjenih. Cerkveni kor se je podrl v samostanski cerkvi Dal Gil na Portugalskem. 200 pevcev je padlo na ljudi v cerkvi. Dosedaj so dobili izpod razvalin 7 mrtvih in 25 težko ranjenih. List avstrijskih nemr-kih krščanskih telovadcev jc pričel izhajati v \Varns-dorfu na Češkem. Proti uvedbi stavskega slroja so nastopili švicarski stavci. V znamenje protesta so proglasili stavko. Prišlo je do burnih demonstracij pred tiskarnami in je morala policija nastopiti. Telefonska ln brzojavna poročila. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Praga. 22. maja. »Narodni Listy« pišejo. da jc splošno mnenje, da je sedanji položaj nevzdržljiv za vlado, pa tudi za parlament. Opozicija se prav nič nc boji grožnje, da bo, ako se po Binkoštih, ko se zopet snide državni zbor, nc uda Bienerthu, razpuščen parlament. Na vesti o spremembi v finančnem ministrstvu se poroča, cla je popolnoma izključeno, da bi to mesto v sedanjih razmerah .sprejel kak poslanec. Merodajni krogi žele na to mesto kakega spretnega uradnika. Dunaj, 22. maja. Danes poročajo iz vladnih virov nekateri časnikarji, da se je položaj izboljšal, češ, da je ekspoze fin. ministra v proračunskem odseku napravil ugoden vtis. Ni treba pripomniti, da so to lc vladne želje. V SPOMIN SLAVNE ZMAGE PRI ASPERNU. Dunaj, 22. maja. Danes se je tu vršilo drugo slavlje v spomin bitke pri' Aspernu. Cesar sc je najprej z vsemi vojvodi udeležil slavnostne maše v votivni cerkvi, nato pa sc podal na nadvojvoda Karola trg pred spomenik. Tu je pred cesarjem defilirala cela dunajska gamizija. Popoldne se vrši v Pratru velika ljudska slavnost za moštvo. Moštvo dobi 95 hI pive in precej tolilko vino. V mestni dvorani se bodo sprejemale deputacije polkov in generaliteta. SMRT GENERALA. Dunaj, 22. maja. Fml. Ivan vitez K u-m i č i č pl. Gorica je umrl, star 74 let. UMOR DVEH BOLGAROV V MAKEDONIJI. Berolin, 22. maja. »Lok. Anzeiger« poroča iz Soluna: Predsednik tuk. bolgarskega kluba in en bolgarski učitelj sta .bila v bližini Monastira skupno umorjena. Morilce sc sumi med člani kake grške vstaške čete. K POŠTNEMU ŠTRAJKU NA FRANCOSKEM. Metz, 22. maja. Tukajšnji listi poročajo, da čaka v Nanciju nad milijon pisetn na odposlatev v Nemčijo. Odpravljanje .vrednostnih pisem se je šele včeraj zopet pričelo. Vojaštvo straži brzojavne droge. SKRIVNOSTNI ZRAKOPLOV — REKLAMA. London. 22. maja. Vesti o skrivnostnem zrakoplovu, ki je zadnji čas strašil Angleže, so nastale vsled tega, ker je neka tvoruica pnevmatikov spuščala po 8 metrov dolge balone s pomočjo gorečega špirita v zrak, da bi obrnila pozornost na sebe. Balone so vlekli za seboj avtomobili. Oni Angleži, ki se boje nemške invazije, so bili torej strahovito potegnjeni. SVEDROVCI UJETI. Trst, 22. maja. Tu so aretirane v zvezi z tilomom v blagajno tvrdke Vassila sledeče že večkrat kaznovane osebe: Dominik Krammerstatter, težak pri oropani tvrdki, ki jc menda vlomilcem dal ključe skladišča na razpolago, težaki Anton Kocijančič, Fran Zorzettich, Karol Torcello, Ferdinand Perissini, krčmar N. Lunjcvič, lastnik tatinske orožarne. Pri Ivanu Kuko-viču so našli tihi svedei\ Slednjič so zaprli težaka Rudolfa Zegler. Zeno Antona Kocijančič. ki jc vodila Lunjevičevo krčmo v ulici Cavana. so zopet izpustili. Nove aretacije slede. Ta družba ima na vesti več prejšnjih vlomov. Otročiči: 141131 Jed iz „Pekatet" je boljša kot med! Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji "w;K!i:wl»», svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) Sprejmem takoj 1348 2-1 krojaškega pomočnika JOSIP HUMHR, krojaški mojster, Podmelec — GoriSke. in pritiklinami se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve iz prijaznosti v trgovini gospoda „Bartl" v Rožni dolin? cesta V. 133S 3—1 Štajersko. Qlatinaj ^^^Jr MtMMM^^V,./^ g. ŽrlenUška pontnjn, poUa ln briojavni urad. Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje. Popolnoma prenovljeno. Nova hydro-c!ektr. mehan. therapevt. zdravilnica v velikem modernem glogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in bai\j. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, šolnine kopeli, zdrav, gimna-Btika - Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, humorrhoitlah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, kalnrum v grlu in krhlj« Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z dietetično restavracijo ln novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. Vabilo Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega druStva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega mnogoletni redni član, gospod Pavel Drahsler zasebnik danes zjutraj oh 1. uri previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski oslanki predragega pokojnika sc prepeljejo v nedeljo 23. maja ob polu 5. popoldne iz hiše žalosti, Šolski drevored Stev. 2, na pokopali* e pri Sv. Krištofu, kjer se polože v rodbinsko ra-kev k večnemu počitku. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 21. maja 1909. IMilskega Mltm v Sodražid. registr. zadruge z omej. zavezo, ki se bo vršil dne 6. junija 1.1. ob 3. uri popoldne : v zadružnih prostorih. : Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1.1908. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil •klepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. se čisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tkanine, kakor vse, kar se sploh umiva, najvspešnejše s O usm Anton Vindišar, c. kr. davčni upravitelj v Solnogradu izreka v svojem, svojega brata Janeza in vseh sorodnikov imenu najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje v bolezni in mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu svojega nepozabnega brata, prečastitega gospoda P. Viljema Vindišarja gvardijana v frančiškan, samostanu v Hovstn mestu Zlasti se zahvaljuje preč. duhovščini in čč.gg. usmiljenim bratom, osobito mil. g. prt«tu dr. Šeb. Elbertu in opatu za-tiškeinu mil. g. P. Gerh. Meier-ju, visoko-rodneirju g. glavarju baronuV. Rechbach-u, preblagorodnemu g. predsedniku okrožnega sodišča dr.J. Kavčiču, blagorodnenm g. gimn. ravratelju Fr. Brežtiiku, blago-rodneinu g. županu J. Ogoreutz-u in bla-gorodnemu g. županu J. Zurcu, slavnemu želez.-trasijskemu oddelku in njega vodji preblagorodnemu višjemu inšpektorju g. Opitz-u, slavnemu učiteljstvu, gg. zastopnikom c. kr. orožništva, c. kr. unif. inešč. garde in požanie brambe, gg. pevcem za ganljivo petje, vsem p. n. gg. uradnikom vseli tukajšnjih uradov in gg. profesorjem, deški šoli iu nje vodstvu, dekliški šoli in nje vodstvu ter vsemu slavnemu občinstvu vseh slojev za spremstvo pokojnega k zadnjemu počitku. NOVO MESTO, 18. maja 1909. Znamka Naznanilo in priporočilo! Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom poleg obstoječe usnjarske trgovine začel Proda se iz proste roke Otvoritev trgovine bo dne 5. julija 1909. Sc priporoča z odličnim spoštovanjem um 3.1 U, m ip W jp W w w> s® s w nsf 7. restavracijo, velikim zasajenim senčnatim vrtom in na novo urejenim zidanim pokritim kegjliščein za poletno in zimsko sezono, posebno pripravno za letoviščarje ali za vilo. Zraven je tudi nizka klet pripravna za vinsko trgovino ali za kako drugo obrt. Kupci si lahko ogledajo pri Andrej Kaianu, restavracija, Vincarje v Škofji Loki. Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. Proda se ^ V _ _ 1 f* vozidana r^ v Sneberjih št. 46 tik okrajne cestc Ljubljana-Sv. Jakob ob Savi. V hiši so spodaj 3 slikane sobe in ena soba v podstrešju, pod hišo klet. K hiši spada dober vodnjak in še 369 sežnjev nezazidanega sveta. Več se poizve ravnotam. 1402 3—1 Biago za bluzo (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega, cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanu ras za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rndečih barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, pa-rllnl in najboljše kakovosti. L Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se | vzamo nefrankiran nazaj. ? NuJmanJSe naročilo 1 zavoj 10—'iS in K 15-— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. V trajno delo in dober zaslužek sprejmem za različna deia. — Nastopiti je takoj! 1428 Ivan Smrekar, čevljar v Mokronogu. 3—1 Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za neveste obeijeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1 ki bi bil zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. — Daljna pojasnila se izvedo pri oskrbništvu' 1409 3-1 6 oralov prav lepe lucerne detelje za trikratno košnjo je v Šiški v celoti, ali polovico takoj na prodaj. — Poizve se v Ljubljani, Metelkova ul. 5, pritličje. 1103 2-1 Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažilo v bolezni in ob smrti, posebno pa preča-stitemu gospodu dekanu Riharju, za tolažilno molitev na poti v večno življenje našega nepozabljivega očeta /interna Tomazina za vsa nam došla iskrena sožalja, za darovane vence, za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najsrčnejšo zahvalo. 1422 Posebno sc zahvaljujemo sl. pevskemu društvu „Zvonu" za ganljivo petje pri hiši, v cerkvi in ob grobu, kakor tudi slavni požarni hrambi za spremstvo k večnemu počitku. Šmartno pri Litiji, 20. maja 1909. Službo želi presrsenit; fin vendar je zelo dragoceno. S tem mislimo našo zelo interesantno, 64 strani obse- brezplačno knjigo „Abhartdlung Iiber moderne Elektro-therapie", v kateri so vse bolezni opisane, ki navadno mučijo velik del človešt- larna brošura ne obdelava samo vzrokov raznih bolezni, ampak navaja pripomočke zoper te bolezni. Naj nc zamudi noben bolnik te ugodne prilike in naj nas obišče v naši ordinaciji, kjer smo pripravljeni dati tozadevna pojasnila, ako pa to ni mogoče, potem zadostuje poslati spodajšnji kupon z naslovom, na kar mu pošljemo takoj 64 strani bro-ječo ilustrovano 1405 1—1 B3T knpgo zastonj jako lepega, ima na prodaj samostan Kartuzijan-ski v Pleterjah pri Sent Jerneju na Dolenjskem. Bik je jako dober za pleme, je .švicarska enobarvna čistokrvna pasma iz pokrajine Švic. Star bo sedaj 3 leta, je sive barve, zelo lep in se le raditega proda, ker imajo že drugega. Kdor ga želi kupiti, naj sc kmalu oglasi v Pleterjah, drugače se bo prodal mesarju. 1408 3-1 na kako večjo župnijo, kjer se laliko prevzame tudi vodstvo pevskih zborov. Maston saj do oktobra letos. Naslov pove uprava trga lista. 1417 3-1 Na prodaj je velika pritlična DsasaKBsrJBBira amenaaana BBSBEaaKiSiMS3 J§L Ms ebbhmbhessh pripravna za vsako večjo obrt, ena njiva in velik vrl. V bližini se ima graditi velika Elektrarna. Več se izve pri lastnici Mini Rozman, 1359 Breg št. 7. pošla Kranj. 3_j I. Sitar v zdravišču naznanja slavnemu občinstvu, da bode kakor vsa leta, vozil tudi letos tujce s kolodvora Straža-Toplice in nazaj po najnižjih cenah. Cene vožnji so: Z omnibusem za osebo —'60 K s kočijo za eno do dve osebi......ji 3*— ,, s kočijo za dve do ti osebe.......4*— „ Vožnje v okolico pa po dogovoru. Preskrbi tujcem stanovanja v zasebnih hišah, kakor tudi po gostilnah brezplačno, kdor se nanj obrne. Dotični gostje, ki bodo pri meni stanovali, imajo vožnjo Straža-Toplice brezplačno, i Se vljudno priporoča za svojo podružnico v Kranju. i Ivan Sitar, Ponudbe na A. Vivod-Mozetič, a| gostilničar in prevoznik tujcev. : Ljubljana, Stari trg štev. 21. ' Rodbina Temazlis-ova rr kap" V lepem kraju v St. Rupertu na Dolenjskem se proda enonadstropna 1344 2—1 V pripravna za trgovino, v kateri se nahaja | $ j op sedaj trgovina z usnjem, dalje gosjiodarsko M? poslopje, več njiv, travnikov in dva gozda, gv, na zahtevo tndi lep, na novo zasajen ir« * HfiipSl v'n, r-rrroma Ifrhsnr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom V73iamttA podoorno dru&tvo, Kongresni trg 1Q FAllrnonn Fran, zaloga porcelana in steklenine, Oparkai Ako se oglasita vsaj dve tvrdki UiU.-.iPo na debelo in na drobno, Miklošičeva c. IA«JCIUliU Glej inserat. HlmllUllIll Mestni trg. ene vrste, dobita poseben oddelek. A, krznar In zaloga klobukov, Kon-grešni trg. Katoliška bukvama, fljo 5, poleg stolnice. — Glej inserat. Knjigoveznica tislc' društva, Kopitar- jeve ulice 6, II. nadstr. ffially Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-tiskarija, Mestni tvg 18. Glej, inserat. Obrtno pomožno društvo SaVo^iuVfil: nilne vloge no 4'/4% od dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi. Pilil J°S'P» polaganje parketov, Gradaške ul. 20. N*5cf r»ii Filip, slikar za napise, Črke in grbe, ■* ioVUU Prešernova nI. 50. Prodoialna ..Katoliškega tiskov, društva", 4 lUUdJaiJla Kopitarjeve ulice 2. BflJtnlr J rs f J p, ključavničarski mojster, Francovo ftCOlKi nabrežje 9. DnmJp Frnnc, glavno zastopstvo kr. povl. zagreli ulli s v bačke tvornice likera, preje Franjo Pokom)', Zagreb. Qt?1" ira trgovina z železnino, poljed. stroji olUpiliCl jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnlkovega skladišča, Glej Inserat. Tehnična pisarna nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr. Vodnik kamn08ešlPrl česniku", manufakturna in modna trgovina. Stritarjeve ^Lingar- jeve, ulice. T/flcc(ar l£n> trgovina z inanufaktunira blagom, i\C0JsvS. pogačarjev trg. Le&asi & Gsrkman, SSms blagom, Stritarjeve (Špilalske) ulice. (Glej inserat). PriTv. Cirilu in Metodu, 'IZV^: jeve ulice 1. CJf^hPr^A A- & trgovina z manufakturnini OlkaUCiub blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10. Franc Ksav., manufakturni trgovini »JULI t tfHIjt na drobno, Mestni trg nasproti mestn, magistrata. Fraac Ksav., manufakturna trgo-sijVJ' ti i vjna na debelo, Francovo nabrežje za vodo. FRANC, SIN manufakturna trgovina na '•I debelo. Pred škofijo šf 1., II. nadstr. CAinrPT FRANC, SIN manufakturna trgovina na OUU li illl drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-novi hiši. TIrhinr Feliks, trgovina z manulakturnlm blagom Ui Udllb Pod trančo Štev. 2. filloclfto in me&ano btago. 7'tfffi Sv> Petra cesta 2- Ve'"[a 'zbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni". Qlmčcib' Engelbert, modna trgovina zago-OikUaCK. gpode, Mestn^ trg 19. 7r» Marija, opreme, perilo za go-AttOUVCl/ Sp0de j„ dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. nnn Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od diu jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8. inf» Anton, domač izdelek srajc in korsetov, kril I11 spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8, Anton, srajce za gospode, spalne srajce, udi O spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8. Pisteso. latno za rjuh rilo. Sv. Petra cesta 8, S 2. i C ^nalcga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na a.cbno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. B^rt.llr & trgovina s špec. blagom In Dbijak U. JVU01, Žganjem, Vodnikov trg 2. T-, trgovina s špec. blagom In AVA^ju^J.iij^Cl dehkatesami.Sv.Petra cesta št. 37. in 42. 7(\ynr Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, iUitb Sv. Petra cesta 21. Ui*at»ji iis sHaiiBPji. Tn<1f»n Ffun. trgovina z urami, zlatnino in srebrnino ^UU»jil Prešcriiove ulice. ITropft'; Milko rar in trgovec z zlatnino in sre-ILIujiCt. brnin'. Jurčičev trg 3. Glej, inserat. Qiittrpt' urar 'n ,rKovec z zlatnino in srebrnino, »JullliCj. Mestni trg, nasproti rotovža. Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve ulice 4. Glej inserat. 7?iff llrar trgovec z zlatnino, •iCtJ t o srebrnino, gramofoni 111 ploščami, Stari trg26. ^rAffjr K- A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-iUCgdi ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2. Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Jl«Irn Matico, trgovina z lesno, pletarsko in Sta. S&.4 sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. Rroto Mlat/ln zalogaklrurgičnihInortopedičnlh i)::dw. predmetov, Prešernove ulice B"afT Phprl črkoslikarja. stavb, in pohišt. plesk. i din LU0.il lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. n.vfKonor Ana, izdelovateljica cerkvenih para-nUlUdliOl mentov, Wolfove ulice. Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Priporoča sc v«i-„*,.rt "ii i w H HH b»B '.t 0,ar. na KranisKcm, ilolcniska ielazn. pailala Ma-Toplice. Okratov vrelec 38° C. Voda Svoji It svojim! (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1"20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo sc tudi mesečne sobe po znižani ceni. 52—1 _ za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava. | csjHK^ffaaMBicii.Kic.-aaEii KiSuaaiaitiaazarK:. ujasasi« malo kdo najde, toda mnogo denarja fjj prihranite, ako si oskrbite svoj nakup fj| v trgovini z obleko Jana Hoffmanna $ v Kromefiži, Vodna ul. 57. Največji izbor izgotovljenih oblek za 11 - gospode, dstite, ciačko in deklice. - |j MM zsloga vsakovrstnih ur. verižic. prstmv, siha-===== mv, obeskov M. — Najnižjo cone. Samo solidno blago. Lastna delavnica za popravila in nova dela. Žlahtne Jeclina razpošiljalnica na Moravi | za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst jfl drugega mešanega blaga, kot domača | kuhinjska oprava, igrače itd. _ Zahtevajte cenik zastonj in poštnine » — ■■— - ■■ - prosto, rj.ii. ....... i ■ i-j11 j! j Izvolite se sklicevati na ta inserat. H 1273 10-1 J| «,«,, mm Mips Ersr urar, UubUaoo, Mite trg itn. 3, Priporočam svojo zalogo statih, arnb. tt«5a nEkel. žepnih in različnih afenakih wr, vsake vrste buaiaSk, ztaio voriiloo, pr* slane, uhasio, iiiaero z dr-aguPii, Sro«. brtno in Ek kiHožtkeca srebra orodje. SiPffRIfifflfD 'n naInovcis® slovenske plo-"lUkHU&UllIS šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 jk Staro zlato in srebro kekor tud' dra£° kamenje ^ kupujem ali vzu-tnem v zemeno. Ceniki na zahte-v° p°$,nine ^^S^E^ti prosto. pošilja IVAN HRIBAR,Grosuplje proti povzetju: raki „hoch solo". . 80 vin. komad „ „solo". . . . fiO „ „ , „portion". . . 30 „ „ juhnl raki .... 20 „ „ juvclšr, trjtovcc z urami t.rr za-— priseženi sodiiljski ccnllsc — se sprejme več gospodov, ki imajo uradne ure do 2. ure. Več se poizve pri (upravništvu „Slovenca"). 1363 3—1 z.acetek sezone lo. maja. Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cerico, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija, izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Hudolf Wacken-reiier, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1 MrotiHlMn. 1220 (d miiM zoMla več. Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CEMii STEKLENICI 1 K GO v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkocsg, Bohinc, Maijer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. po ceni. Klavir je ugodna prilika za gostilničarje! Naslov pove uredništvo »Slovenca" 484 52—1 Prodam pod ugodnimi pogoji V t ki meri 1345 kvadr. sežnjev, najlepši v Idriji, ves obdelan -dobro zagnojen, pri cesti § poleg vode, zelo pripraven _ za stavbišče zavilo, tvornico "itd. Več se izve pri Jam. SSpatina, ScSrašia 98. Ponudbe naj se dopošljejo na nasllov franja pl. Wur;bach v Litiji. 1293 -i-1 B&nifMe ter prtla solidno in oeiaa« se dobiva v slaščičarni 1138 (1) Več vrst sodov ima naprodaj H. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1 Ljubljana, Dunajska c. it. Si Ljubljana, Stari trg 21 naj ne zamude ugodne prilike za naročbo ^jijMISnJfil so brezopojne pijače ftrMifiuVJIii med katerimi so z IH3aršnffij»»|©wim'i St. 705 FJabert Trtln „WHRHHHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni tr**/")!«"! HM* in krogljami, teža 1 y< kg A*4 —. Pošilja se le po povzetju. — liustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (t) Franc Dsšek, orožarna, Op™ 89, Češko. 'Z ikjalnaceSI | Posebna ponudba: ; 40 met. oksforda za srajce, ceflra za obleke, i piave tkanine za predpasnike in bluze. Prima H kakovost, pršsftno t »/»VKfll^«'! «"■■ . Vprašanja je nasloviti na: 1296 8-1 mm. kateri so ne samo po izreku enega s^k samega, nego na Kranjskem že oil več sto posestnikov, ki to stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši p^sjj spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi ie 'nosilni stroj Opozarjamo posebno na našo nove može z gostimi zobmi, ki po-■ = sebno globoko režejo, za nizko ia redko travo. ■■ - Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled ODHinMD fi MDniltaa S mhUm nimniiibii m^ -90 ■ po najnižjih cenah! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »UnSon«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima urar in trgovec v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi. Ceniki zastonj hi poštnine prosti. priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih od navadne do najfinejSe izdelave po najnižjih cenah. 1074 1 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi i';./.: P II H j •v.; 8 S m ii brni cEs EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti Usako sMo In sredo nos programi iM: oŠ 4., 5., 6=, l in 8. url. nedaljfili« m praznikih s ob SO. en 38. usrii »IojjioS^. m ob 4., 5., 7., 8. in 9. uri popoldne. 1. prostor 60 V., II. prostor 40 v, I. pro- s Vgak iGtrtok ln 3oboto od 3. do 6. ure pred- I Slike se dobiva'° samo lz prve ,vet pariSke tvor Pfl,he FrirM' v o | ald' do' n a?e dni k a 20 °v I -»»v. po znižani ceni. i. prostor 20 v., II. 10 v. f ■aatEss RKVflBislJjfifo Mlnemafcorafa MM\ 1382 3-1 V konkurzno maso Ivana Bolta, bivšega trgovca v Stepanji vasi spadajoče, dosedaj še neiztirjane terjatve na glavnici in stroških v skupnem znesku 12.815 K 39 h se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in iztirljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu skupila na roke oskrbnika mase prodalo pri tem sodišču (v sobi št. 183) dne 25. siiaja 1909 ob 10. uri dopoldne in siccr tudi pod nominalno vrednostjo. — Natančna pojasnila daje konkurzni upravitelj g. dr. M. Hudnik, odvetnik, Ljubljana. €. kr. deželna sodni j a v Ljubljani, odd. III dne 14. maja 1909. POZOR! POZOR! Najstarejša prevozna tvrdka t Ljubljani Jurija Jankoviča naslednik 1110 (l) METU LA1PERT, Kolodvorska ul. 31 se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim hovonabavljenim _ , modernim vozom. _ . .. x ,x , Cene zmerne! Postrežba najtočnejša! iii^jfii mm : si prihranite, ako kupujete svoje : sukneno Mag© naravnost jiz tovarne po najnižjih ce-naii pri strogo solidni tvrdki : = Etzler & Dostal = ^ Razprodajainica avstrijskih suknenih t: : izdelkov : : Brno, Švedska ulica 5, XVII!. : ^ Vzorci na vpogled poštnine prosto. psaBsss&i^ ^'tf^^JLM^-^fr^i.ii^jK I iSiMlIlimi i Benediktlnskesa sriinosians v t Pavlu I; v lepi, zdravi legi v Labodski j| dolini, Koro&ko ^i1 (ob pregi državne železnice Zeltweg-Celje). | Jm popolna mmm te | mM grlprsollinl tožil U Konvikt je z novo stavbo precej !| povečan, razširjeni nasadi za mla-deniške igre in telesne vaje; nsj-§ novejše kcpaEne priprave, električna razsvstijava itd. jjpevc® asniižarae eens! Prospekti se lahko zahtevajo od predstojništva 862 iconvikta. 9—1 I Edini gggodsn nakup p jj m I! b. 40 Kiolrotr cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 teran slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 e. J, teličk s teotr v Podebradih, Češko. NaroElte takoj! — Priporočilo I Veleč. po-spod V.J. Havliček a bratr, Podebrady. Zadnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem In se mi je zelo dopadla. Prosim, pošljite mi še 40 metrov ostankov i ... Spoštovanlem V. V. Ncustya, Uhry, 16,11. ; NOVO! 90°lo manj prostora potrebujejo patentovane :: »KOLUMBUS" :: ii 11 m sil i i — ki jih izdeluje in zalaga parna to-vn ;; varna lesnih izdelkov :: 'SfflEcf priporoča gospodom trgovcem In slaviucmu občinstvu tovarna slamnikov v » Fr^e Cerar p. Domžale pri Llubljani. Postrežba tečns. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. ^mm m f^^nnlann. 3294 torr;iffl«. Nike! ure od gld. 1-88 do >•'-Srebrne ure, , S 00 , 40-— ZiMe . . . 13 — , U9-— Zahtevajte moj aevi onnik, U gm pošljem brezplačno. valjični mlin v Kranju, kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v sa in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstra neprecenljive vrednosti. 2916 52—1 Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. v Spodnji Šiški pri MIlani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam PETO 3436 Najcenejše domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni 111 najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — v Ljubljani Pred Škot O. Stari trs si. 4. Prešernove uiice št. 4. - Popravila točno in ceno. - loielon Si. 12017. I Osrednja banka čeških hranilnic leialon st. M. (Ustredni banka česktjh sporitelen) PoMca: 11113 ijjipftorste n. Vloge na knjižice in račun 4% in 4V«%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim kurporucijam proti amortizaciji na 4% in >/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnili obligacij, katere uživajo pupilarrto sigurnost in smejo rabiti j;n vsakovrstne kavcije. KsaK^ti;^ Del. kap. 7,000.000 K Tclcgrnmt: ,Sporobanka'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst t Eskont menjic samo • denarnih zavodov : Bankovne informacije jfj : in svete brezplačno s n koje delavnice se nahajajo Proti bolestim dihalnih organov pri posledicah prehkjenja in olcažettfa ao e» proti gnilobno učinkujoče priporoča se slavnemu občinstvu in gg. stavbenikom v izvršitev vsakojakega, v mizarsko stroko spadajočega dela, n. pr.: pohištvo iz trdega in mehkega lesa, v vseh slogih, kompletne oprave za hotele, vile, gostilne, sa-natorije, privatna stanovanja in moderne praktične oprave za trgovine in pisarne, dalje portale in vsa stavbena dela. Zadruga izdeluje vsa dela edinole iz suhega prima lesa, in ker ima vposlene delavske moči le prve vrste, jamči za solidno izvršitev vsakega naročila. Cene zmerne. Postrežba solidna in točna. Naročila in proračuni se napravljajo brezplačno in poštnine prosto. zelo dobro ofmosfc, ker trenutno bolečine ...I.:.- iti zlajšajo i i ' ■ ■■ 'lil i „ f 'lil,'.a Priporočam preč. duhovščini in ]| slav. občinstvu svojo ogromno £ z a 1 o q o umetno izdelanih CJ u* Založba v vsili lekarnah. davna salogs sa Av^rUsSto-Offflriifioi Mam MTs „MoW ShraaJ, I, ^ 12. jM: iz Črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar- skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. , Z velespoštovanjem 1021 (i) v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26 Mnogokrat odlikovana, Mnogokrat odlikovana, Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na pipllLl sPU iii: preproste in najfinejše, Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Hustr. ceniki so na razpolago. Termalni vrelci 53°C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba siudenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica, Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenj« s svitiobo. Sobe cd K 1"— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Požta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja. 1049 1 JWa AYA. A$A AvTi .m ra M-. Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - ~ - 23' znižanih cenah streh, mostov in drugo, izvršuje tovarna za stroje Fričova mlice štev. 892, Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami, Novost: Patentni razpraševalci. Cenik na razpolago! laKMSKiccaaiziir • mauAJOtm^j iBctsai^fmsiuis^ trtKSFTKrnsca Sm^. KES u S |r %» sfr^ d S va iz SasSne nove, snccSepno ©jppaimSjeiitte p a? p*, e ope^nrn OBSUft B3 opeko zst zšsij dalje siatrfcnS kamen »a iz domačega kamenoloma v Podpcči, pri '»VMKm.1 priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „drnžbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt --- —-----— moderne kemije zato neprekosljivo blago. ---------------------— - Častiti duhovščini priporočam stearlnslce sveče za cerkveno rabo z znamkami ,VEXCELS20S" In „SUPERI0R UJMI lili WIHIII ■■■IIII WMM.» fefea «sas aatKSEB RKaBKnaraai tEngKggMaasaan c. in kr. dvorna založnika priporočata kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr ki so izredno praktične na za porabo. :: registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnsm iloinu f |g|||S|l|||| na Bialhesfiv. 18 je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71.417.3M-75 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso jilnica sama za vložnike. >oaaoac)oa£f Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983*93 Posojuje na zemljišča po 5'/«°/o z l'/2% na amortizacijo aU pa po 5'/i% brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52-1 izvozna tvrdka lancnejja In modnega blaga priporoča v lajamčeuo modno blago S^JrafS m gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stainobarvnih $ prekrasnih mo- dPofsiFB za sra!ce> obleke itd- P° ,lizkih in U dernih vzorcev. ^/^Kiia M. stalnih cenah. Velika lepa izber 1 — O '4 Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine 4 prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih □ za K J8-— franko po povzetju. 3 mmmm Samo pri nas dobile pravo in dobro blago, i 3 Izvolite pisati po vzorce! ^ z modernimi, velikimi brzoparniki iz je proga Na naših parnikih «FinIand», «Kroon1and», »Vaderland*, «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in •Ssmiand«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in Kew-Yorkom, so snainost, izborna inana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega urinega sfeklantva m slikanla m steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske Klice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju* 188 (52- 1) Hacrtt lu isvršitev le pri domači speclaSut tvrdki. TehuSšks 5>™ in načrti za touj, ko se povei 1 dslo. Inžener-hidrofekf 979 (i) —.....— Betonsko podjetje, mm ■■■■■■ Tvorita cementnih izfeto, otssga tenis n rraia ZAjLt čl i LJUBLJHNH, Dunajska cesta 73. Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, ag fl (patent Kielbcrg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najelegantnejši vzorci, L|J brušene in poliranc), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene rnetalllque- l 1 plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih p 1 barvah iu vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, !6J balustrade, ornainente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne fgl plošče iz umetnega marmorja (Carrahjth-patcnt) za obhajilne mize, oltarje, Lj | za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino Pl i in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blaqo. S® CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nfl ZAHTEVO. M 8 j PcnueSggno vsaIsa psSjtafena resn&žino« 480 zidarsko strojno opeko, PortSasisS * ceriBerot, peči, štedilsaikej šamotne za tBakastje csrkvS, foosfisvikotr h t* da ■BH—B—«niiiw«n—— mmiommmimiKaaamBmumnmKBamamm M | jmmMmgmmm fla zaSatc-vo poa-Sjemo vzorce šs-a prospekte takoj ferazpS-nčno. ap® ■■j—^.jp. vse.h vrst za urade, društva trgovce itd. } » graver in izdelovatelj kavčuk - štarabiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cssta 8. Ceniki franko. 3450 521 to s o iTffr———■ ■SMVMi M Podjetje betonskih stavb! a Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice St. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strežnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornameutov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaSko Izvodana. — Cona najnižja. — Jamstvo. — Zastop. svodov patent JM". 3060 52-1 Jjr. J {Iav/^a izdelovatelj ttfrurgičnih in orto-psdičnih predmetov in tfandaž, JLjubljana, Prešernove ulice 5. priporočala svojo velijo zalego obvezil jc zdravstvo in bolnišk0 postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mrzlo, stsrslizirane obveze in pamu^a, kakor iudi nogavic 30 krene žile, kline pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za sa'mok'istiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila sc točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvun'čmponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 >_ 1111 pii 11111 umnim 5 la a i f tf i ss SS 3 S i sr ss i S «8Mr U SS B B U Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. :: L]uMjana, TiirlašM tm štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51—11 Najsolidnejše blago. 51 = MJarskl mojster = LlnbSiaiia, Raflsckeaa cesta z Priporočam se velečastitl duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I 3292 RS s a sis o ^ s iS s a s b n n n n ss s n s n n n nJLi^ 53 is SS JS HLS5 s H_ ss £S £s_£S_£S_ss SS "JSbib assss^gg Slav&eno, umetno In ftonstruHcilsho Hlls-ea¥Rlčarst¥o. Hidralione vidre in sesaShe. J. Sprellzer-Ia naslei IHan, Slomškovs uilce 4. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaliteta: valjični zastori in šolnine plahte pe najnovejšem sistemu s samodviaalnimi oporami brez vijakov. J. KORENCAN Ljubljana hmhh— trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. :: :: Velika :: kakor: nogavice, srajce, mafe, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 .^.vv&te V ' v- " . < MaiboliSe prvovrstnih dunajskih tvornlc in Alfonz Breznik ameriškega sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka Oradišče St. 11 :: blizu nunske cerkva Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo, Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1 UBMIIIII I ill Perje za postelje Iss puh 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvrSujejo. sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo hlapa najkalantmejs. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaicev najpovoljnefc. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. 2645 25-1 KONGRESNI TRG 19 KONGRESNI TRG 19 reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak f^gr* ||3 J O j to je: daje za 200 kron delavnik od 8. do 12. ure dop. H^ ** "4 10 9 kron 50 vin. na leto. Mm pre rame mm se spre Prelat JI. KJILAN 1. r., predsednik. r, ne ca di se tni \m pum za Kanonik J. SU&OK J. podpredsednik.