In seva ti se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. ee se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat: Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32. Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ T administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 Trcduištvo je na Poljanski cesti h. št. 32. PilitiJii lisi n slifsisll naroi. Oborožen mir. Kedar se mnogo govori o svobodi, takrat je je navadno najmanj, kedar se veliko pripoveduje o posojilih in o zboljšanji denarnega stanja, takrat lahko sklepamo, da mora tu in tam kaj pomanjkovati, da je marsikaj poprave potrebnega, a kedar se veliko govori o miru, med državami, postajamo nekako nezaupljivi, ter se vprašamo, ali je res treba toliko po-vdarjati mir in složnost med velevlasti, ako nihče ne misli miru kaliti? Radi verjamemo, da bližnje nevarnosti za vojsko morda ni, tudi se nam zdi verjetno, da v tem trenotji vse velesile žele miru, ker vsaka teh ima doma marsikaj poravnati, denarstvo tudi ni sijajno po evropskih državah, obrt in trgovstvo si želita miru, da se moreta vspešno razvijati, ali vse to nam ne daje poroštva miru, ker vidimo, da velesile druga drugi ne zaupajo, vsaka pomnožuje in vreduje vojaštvo, pripravlja se za vojsko po suhem in na morji, kakor da bi jutri imela nastati vojska. Nočemo sedaj preiskovati, od kod izvira ta obča nezaupnost med merodajalnimi vlastmi v Evropi, poglejmo si le nasledek ti splošnji nezaupnosti. Da se v takih okoliščinali mir ohrani, mogoče je le tako, da so vse velevlasti tako močne, da se druga druge boje, da so vse za boj oborožene in pripravljene zgrabiti tega, ki bi si predrznil mir kaliti. Tako je faktično sedaj v Evropi. Kako dolgo bode to trajalo, ali koliko časa bodo sploh evropska ljudstva mogla zdržati oborožen mir, tega nihče ne more natanko povedati, ker prihodnost je skrita našim očem, in nepričakovani dogodjaji vso človeško previdnost in prevdarjenost popihajo kakor veter prah po cesti. Potem pa nastane druga mogoča okolnost. Mir bode vladal tačas, kedar vse vlade opešajo toliko, da se ne bodo mogle dalje bojevati. Se ve, to bi bil silno žalosten razgled v pri-hodnjost. Vendar pa pri teh načelih, ki sedaj svet vladajo, je mogoče le to dvoje. Nekdaj so se zatekali krščanski kralji in poglavarji k namestniku Kristusovemu na zemlji, in ta je večkrat pomiril razsrdene stranke, a tega ni sedaj, tedaj preoblada v Evropi tisti, ki je naj-siinejši, a to traja toliko časa, da se zatirani združijo in v kozji rog vženo mogočneža, tako se je godilo svoje dni Ludoviku XIV., tako se je pozneje godilo Napoleonoma I. in III. Kedar pa drug drugega ni mogel zmagati, kakor n. pr. v sedemletni vojski med Friderikom in Marijo Terezijo, je pa divjala vojska toliko časa, da je vse opešalo in vsled tega nastopil mir. V avstrijski delegaciji so letos umni možje in pravi avstrijski rodoljubje mnogostransko rešetali vprašanje zarad oboroženega miru in govorili o stroških, ki jih prizadeva, a prišli so do zaključka, da sedaj ne more drugače biti in se ne da nič pomagati, da! predrzno bi bilo, želeti občega poraza, da bi potem nastal mir, a povdarjali so vsi prijateljstvo z nemškim cesarstvom kakti poroštvo miru. O poroštvu za mir, ki ga nam daje nemško cesarstvo, hočemo sedaj nekaj govoriti. Razume se samo ob sebi, da naše misli niso nikomur merodajalne, ker se tudi nihče ne bode na nje oziral, a vrivajo se nam, ko primerjamo sedanjost s preteklostjo in se oziramo na dejanske razmere in na faktični položaj, na dovršena dejanja, kakor jih imamo sedaj pred sabo v Evropi. Tedaj k stvari! Mir v Evropi zavisi sedaj po človeški pameti samo od dveh očes, ako ti ugasnete, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Posamezne štev. veljajo 7 Izhaja vsak dan, izvzemši n,e-; : delje in praznike, ob ‘/,6 popoldne. ' — - ------------------------ zatone tudi solnee miru v Evropi. Nemški cesar Viljem I. je že siv starček, on sam prizna, da ga je Bog mogočno povzdignil, nam se zdi, da je on sedaj prvi in najmogočnejši vladar na svetu. Nemčija je v sredi Evrope, je tako rekoč nje srce, kedar pa je srce zdravo in čvrsto, uklanjajo se tudi udje. Res nam tudi zgodovina pove, da je močna in čvrsta Nemčija v srednjem veku gospodarila po vsi Evropi, na nje mejah se ni moglo ohrabriti kako drugo močno kraljestvo. Še le po žalostnih časih verskega razkola vtikovali so se v nemške zadeve nje sosedje, med vsemi pa dežel- in slave-hlepni sosed un-kraj Vogezov. V BOletni vojski in ob Napoleonovih časih je žela Nemčija sad svojega razkola in nesloge. Ni se tedaj čuditi in lahko razumemo, zakaj se je leta 1870 vsa Nemčija vzdignila zoper predrznega motilca miru dednega sovražnika Nemčije. Se ve, da se tukaj ne spuščamo v podrobno razmotrovanje tega vprašanja, le toliko rečemo, da lahko razumemo, zakaj Nemci toliko slave moža, ki je premnogo storil za nemško edinost, vidimo pa tudi, da odsihmal, kar je bil zmagan najhujši tekmec Nemškega, slavohlepni Francoz, vlada mir v Evropi. Prikazujejo se sicer večkrat na političnem obnebji črni oblaki, a razgube se. Iz Berolina se predejo sedaj niti za politično prejo, in kedar se štrena zmede, jo zopet gredo v Berolin naravnat. Rusko - turška vojska je bila končana z berolinskim mirom. Kakor je nekdaj Napoleon I. in pozneje Napoleon III. okoli sebe zbiral poslance vsega sveta, takisto ravna sedaj Viljem, mogočni cesar nemške države. Avstrija mu je vdana za-Italija posluša njegove besede, ruski veznica, Uštel« Vlada Leopolda I. Minula je sicer strašna tridesetletna vojska, ki je Nemčijo od Visle do Rene, od severnega in vzhodnega morja do podnožja Alp pustošila, ter je imela za nemško državo mnogo slabili nasledkov. Res, da so ljudstva z veseljem pozdravljala mir, sklenjen 24. okt. 1(148, toda v pogodbi tičala je kal vednili prepirov. Nasprotja, ki so vojsko provzročila, ostala so si enaka, in pri vsacem važnem vprašanji nemške države kalil je stari prepir med katoliki in protestanti edinost nemških knezov.*) Po pogodbi so postali državni stanovi tako rekoč svoji lastni gospodarji, knezi so bili kraljiči v svojih deželah; in kar je nemškemu cesarju najbolj roke vezalo, je bilo to, da so *) Vide: „Oesterr. Gesel), tiir dns \olk'“, IX. zv. Zahn; „das Jahr 1088'“, 0. Klopp; ..Goseh. v. Wien“, Sehimmer. smeli stanovi zveze sklepati tudi z vnanjimi državami. Tudi v notranjih zadevah je bii cesar navezan na sklepe državnega zbora. Cesarska moč je propala, in na njene stroške rastla je Francija. „Nemčija je velika", pravi Benečan Zorzi, „toda mnogo ne telita; cesarju manjka vsega: podložnih, prihodkov in pokorščine." V nesrečo Nemčije sedel je na francoskem prestolu Ludvik XIV., mož, čigar edina želja je bila, poveksati svojo moč, združiti Španjsko s Francosko, in če mogoče, Habsburžanom odvzeti rimsko krono ter postaviti si jo ua svojo glavo. Nad 50 let se je bojeval s Habsburžani, bodisi očitno v vojski ali skrivno z denarjem. Ni je bilo države, ne državico v Evropi, da bi jo ne bil skušal z denarjem podkupiti za svojo sebične namene v škodo uemškaga cesarja. Ce se mu ni posrečilo preriti z zlatom do posameznih dvorov, skušal je svojo srečo pri ministrih in poslancih. O. Klopp opiše Ludvika XIV. in Leopolda I. s kratkimi, pa označujočimi besedami: „V Ludviku dospela je napadajoča sila francoskih kra- ljev do vrhunca, pa tudi osobna sposobnost, ki jo zahteva napadnost. Cesar Leopold je bil poosebljena konservativna tradicija svoje hiše, z vsemi krepostmi in slabostmi." — Ludvik je bil glavni početnik vseh bojnih viharjev, ki so bučali po Evropi, on je p ovzročil posredno ali neposredno toliko gorja krščanskim narodom po Turkih. Rekli smo že, da je želel Ludvik Španjsko združiti s Francosko. Že njegovi predniki so skušali Habsburžanom na Španjskem odtrgati kak kos zemlje, Ludovik pa je hotel celo kraljestvo. V ta namen je prisilil Ludvik Filipa IV., kralja španjskega, da mu da svojo hčer Marijo Terezo za ženo. Ta ženitev pa naj bi bila, kakor se je Ludvikov prvi svetovalec, kardinal Macarin, izrazil: podlaga pravice do španjskega prestola. In da sta se tudi obadva, Marija Tereza iu Ludvik odpovedala vsem pravicam do Španjske, vendar je pozneje zahteval kraljestvo za francoskega princa. Leopold I. pa, kot mož Margarete, mlajše hčere Filipa, kralja španjskega, posebno pa kot cesar, ki bi mu najprej štrene zmedel, je njegov osebni prijatelj, manjši kralji ga obiskujejo, kakor letos srbski in rumunski, in nazaj grede se prilieno še oglašajo na Dunaji, diplo-matje potujejo najprej k Viljemu in njegovemu mogočnemu kanclarju in potem se še le oglašajo na Dunaji; tudi daljna Turčija priporoča se mogočnemu varstvu nemškega cesarju. Ees da, mogočen je cesar Viljem, in mož, ki je več dosegel, kakor si je kedaj do-mišljeval, gotovo želi, da bi v miru zatisnil oči. — Ali mu bode to tudi dano? Kdo more kaj tacega vedeti. Prihodnjost je skrita pred našimi očmi, le toliko vemo, kar se godi pred našimi očmi, nekoliko slutimo, zakaj se to ali uno zgodi in včasih tudi vganemo, kar se bode v bodočnosti zgodilo; kedar vidimo, da jug črne oblake podi v naše dežele, pravimo: dež pojde. A nagloma pridrvi od vzhoda drug veter in razžene oblake, proč je vse naše prerokovanje, takisto je z našim političnim prerokovanjem. Sedaj le to vemo, da je v Evropi oboroženi mir, da je v Evropi na površji mirno, ker je v nje sredi močna in čvrsta država, ktera je še močnejša po svojih prijateljskih zvezali s sosedi na vzhodu in severji, in da občna ne-zaupnost vzdržuje na zunanje mir v Evropi. Politični pregled. V Ljubljani, 1. decembra. Avstrijske dežele. Glas v „Tribiine“ iz Celovca primerja razmere in politični položaj nemških P e inčev in koroških Slovencev in pravi v očigled vednega javkanja o zatiranji Nemcev in nemške narodnosti v Čehih, da bi se koroški Slovenci nezmerno srečne šteli, ako bi jih sedanja vlada tako zatirati hotla, kakor ona nemške Pemce zatira. Ondi imajo svoje narodne in svoje srednje, da še več, celo svojo veliko šolo; koroškim Slovencem se še slovenska narodna šola ne privoši. Nemški Pemci imajo svoje nemške uradnike, koroški Slovenci tega nimajo, temveč jim je treba z uradniki nezmožnimi narodnega jezika, nemški občevati, kjer uradni služabniki in pisarji tolmačijo, če se kmetu pri tem krivica godi, kaj to drugim mar? Dalje razpravlja celovški dopisnik nameravan razkroj češke kraljevine in po vsi pravici pride do posledice, ako se Nemcem dovoli razkroj češke dežele, se mora itak Slovanom dovoliti razdelitev Koroške, Stajarske, Morave, Slezije, Galicije in Bukovine, kajti kar se iz ravno tistega vzroka enemu dovoli, glava mlajšega rodu Habsburžanov, ki so vladali tudi na Španjskem, pričakoval je, da zopet združi Spanjsko z Nemčijo. To toraj je bilo eno nasprotje med Leopoldom I. in Ludvikom XIV. Drugi vzrok vednega sovraštva Francoske do Leopolda je bil ta, da je Ludvik hrepenel po rimski kroni, ki jo je nosil Habsburžan. Toda nemški volilni knezi izročili so jo po smrti Ferdinanda III, da-si neradi, vendar Leopoldu I, ker so se v vednih turških bojih največ še mogli zanašati na moč Habsburško. To je Ludvika žalilo. Ti dve zadevi ste toraj, ki ste bili povod vednira naporom Ludvika proti Leopoldu, vzrok, da je Turek prosto lomastil po naših deželah v sramoto vsemu krščanstvu. Hočemo videti, kacih pripomočkov se je Ludvik posluževal, da bi Leopolda ponižal. Načelo Ludvikovo je bila misel, da 1 aste blagor Francoske iz needinosti in medsobojnega prepira njenih sosedov. In tega sredstva se je posluževal srečno v obilni meri. Z denarjem francoske države ravnal je samovoljno, in morda v nobenem stoletji ni se drugemu pod tistimi pogoji ne sme odreči. Ko se je ravno letos meseca avgusta v Edinosti, (nekoliko tudi v „Slovencu“) in zato tudi v drugih listih zjedinjenje Slovencev v jedno skupno politično celoto z jeduo vrhovno oblastnijo v Ljubljani povdarjalo, ne da bi bilo treba dežele razkosavati, temveč naj bi se bile narodnosti le po rodu ločile v svoje sod-nijske okraje, hej, koliko vrišča so oni članki provzročili v nemškem taboru! Sedaj, ko se ono ni popolnoma pozabilo, pa že pridejo Nemci z velikim nožem v roki in hočejo po svojem okusu češko kraljevino raztelesiti. Kje je doslednost? Za prihodnjo sesijo državnega zbora, ki se ima začeti 4. t. m., naznanja „Pokrok“ nektere opravičene želje, ktere misli desnica povdarjati. Poljaki se namreč hočejo oglasiti, naj se železnica, t, j. vodstva železnic po deželah razdele. Krona in vlada ste že v ti reči spregovorili, a stvar se je vstavila. Poljsko časopisje zopet razpravlja in kaže na to stvar, to je menda znamenje, da poljski klub resno to zadevo prevdarja, — Zarad Slovencev, pravi „Pokroku, da hoče delati na to, da vlada izpelje povsod jednakopravnost, ker v ti zadevi se sicer zgodi nekaj na Kranjskem, a drugod, kjer Slovenci stanujejo, ni o jednakopravnost! kaj videti. — Tudi Dalmatinci, pravi „Pokrok“, se mislijo oglasiti, ker imajo pri srci raznih teženj in zanimivih stvari. A' ti deželi je prišel namestnik Jovanovič navskriž z narodnimi poslanci, ker je začel umestovati uradnike, ki niso zmožni hrvaško-srbskega jezika. Narodna stranka zahteva, naj se civilna vlada loči od vojaškega poveljništva, t. j. Jovanovič naj bode vojaški poveljnik, a za deželo naj se umesti nov civilni c. kr. namestnik. Sicer je bil svoje dni tudi Eodič vojak, a ker so bili Dalmatinci ž njim zadovoljni, tačas tega niso zahtevali. Sicer pa Dalmatinci zahtevajo po vsi pravici, naj se nameste taki uradniki in sodniki, ki so zmožni srbsko-hrvaškega jezika, naj bode po srednjih šolah podučili jezik srb-sko-hrvaški in da se iz dežele spelje železnice v Bosno in Hercegovino. Take zahteve so vsikdar opravičene in Dalmatince bode podpirala vsa desnica. Praske resolucije zarad razdelitve češke dežele na dvoje ne dajo listom miru in pokoja. „Deutsehe Zeitung" pravi, da ni dosti, da bi se dežela ločila le administrativno, marveč po nemških okrajih morajo umeščeni biti tudi uradniki, ki so se izšolali po nemških šolah. Tedaj ne le okraji, temuč tudi uradniki se morajo razdeliti. Hrvaške zadeve. Kraljevski komisar, ki je bil tri dni v Budapešti, je prišel v Zagreb nazaj 28. t. m. Ogerski vladni listi na novič zatrjujejo, da zarad umeščenja bana ni nič določenega (tedaj vsak dan drugačne novice), toliko je gotovo, da bode hrvaški de- romalo toliko denarja po celi Evropi in za take namene, kakor za časa Ludvika XIY. On sam pravi: Cesto se zgodi, da male svote, spretno porabljene, obvarjejo državo mnogo večjih izgub........ Sosed, ki si ga z malimi stroški pridobimo prijateljem, stane nas mnogo več s svojim sovraštvom. In dolga je vrsta onih oseb, ki so bile priklenjene na Ludvika zlato verigo. Spanj-ski državni svetovalci, ogerski magnati, holandski župani, turški veziri, Danci, Poljci, angleški poslanci, švedski dostojanstveniki, nemški knezi in ministri, možki in ženske, da celo angleški kralj Karol II, jemali so denar, izdajali svoje narode ter povekšavali vpljiv francoskega kralja. Nek sflvremenik sklepa svojo sodbo o Ludviku s sledečimi besedami: „Francoska politika prilastila si je besedo aposteljnovo: „Orani-bns onmia factus sum“, ne da bi prinesla mir kakor on, temveč neslogo, in da bi vsi njenim koristim služili, tukaj Turki, tam katoliki, drugje protestanti, tukaj republikanci, tam monarhisti. (Daljo prih.) želni zbor še to leto sklican, akoravno ne bode pretresoval budgeta, bode imel privoliti pobiranje davkov. S tem je naznanjeno, da bode izjemno stanje še trajalo. Deželni zbor naj začasno privoli budget. — Zadnje dni so bili zopet nemiri po nekterih občinah. V dveh občinah karlovškega komitata v Mlakem Vrhu in v Hrastji so prišli pobirat zaostali davek pri grajščini Ozalj. Kmetje so se zbrali, da ni prišlo do prelivanja krvi, umaknili so se uradniki in 4 žandarji, ki so prišli rubit; tudi v križevski županiji so se ljudje uprli. Dotična občina, znebiti se občinskega dolga, prodala je svoj gozd. Ko pa je kupec poslal tje 30 delavcev, da bi bili v gozdu drvarili, uprli so se kmetje ter niso hoteli odstopiti po nobeni ceni. — To bode javalne pospešilo odpravo kraljevega komisarijata. Ogerska poslaniška zbornica je sprejela načrt postave za krščansko-judovski zakon 30. p. m. tudi v tretjem branji. Začela se je debata o vladnem predlogu zastran povišanja davkov. Tako brž ne bode ta debata končana. — Magistrat v Budapešti hoče v dežele tastran Litave madjarskim dopisom nemški prevod pristavljati, a na druge kraje zunaj Avstrije francoski, iz vljudnosti? — i kaj še, zato, ker se dopisi, v kterih se terjajo stroški za bolnike in tudi drugi dopisi, ki so na korist' občini, zavlačijo. Vnanje države. Srbski poslanec na dunajskem dvoru, M i 1 j u t i n G a r a š a n i n, je sin visocega srbskega državnega uradnika, in je svoje študije v Cyru na Francoskem dovšil leta 1868. Leta 1873 bil je voljen prvikrat v skupščino, kjer si je priboril po svojem izbornem govoru takoj vseh simpatije. Ob času srbsko-turške vojske zamenil je pero z mečem ter je vstopil v vojsko med topničarje za majorja. Leta 1878 prestopil je zopet na politično polje, kjer je pozneje postal član Piročancevega kabineta in minister notranjih zadev. On je velik in odločen prijatelj zapadue omikane Evrope in osobito Avstrije. On pravi, da ako hoče Srbija vspešno napredovati, mora pred vsem sama na-se gledati in z zapadno Evropo sploh, z mogočno Avstrijo pa posebno dobra prijateljica ostati. Srbija ima le bodočnost, ako se ona postavi na evropejsko stališče. On je bil vedno v soglasji glede svoje notranje politike s Pirančan-cevo zunanjo in Srbija si za sedanji svoj položaj pač ni mogla boljšega prijatelja in zastopnika za Dunaj poiskati, kakor Garašanina. V pruskem deželnem zboru je bila 27. p. m. na dnevnem redu debata o budgetu in tudi zvršena. Pri ti debati, je bilo zanimivo, da so nacijonalo-liberalci vladi odrekli svojo naklonjenost, kar je denarstveni minister ob-žalovaje vzel na znanje. Drug zanimiv prigodek je, ker sta se profesor AYagner in vodja središča AVindthorst spoprijela. AVagner je namreč očital središču, da pri vsaki debati naj bode o tem ali unem predmetu, pride na dan z majevimi postavami, s kulturnim bojem; take reči ne gredo med gospodarstvo. AVindthorst ga je podučil, da so državne zadeve tesno med sabo zvezane, zarad tega mora tak boj na vrsto priti, kedar se govori o važnih stvareh, kakor so ravno davki. Da kulturni boj močno vpliva na budget, vidi se tudi iz nastavkov za ministerstvo uka in bogočastja. On pravi nadalje, ako hoče kaka stranka socijalne zadeve vrediti, ako hoče prenarediti carino in davke, ne preostaja drugega, nego da se obrne do središča. On pravi, da katoliki niso občutljivi za vse psovke, ktere dobivajo od vseh strani v zboru. Ni dosti, da se samo kliče katolikom, dolžni ste za državo se žrtvovati, tudi država se mora ozirati na opravičeno željo katolikov i. dr. Na Francoskem je vse napeto zarad zadeve o Tonkinu. 29. novembra je bila že debata o tem, ko je Clemenceau vlado interpelo-val vsled sklepa skrajne levice (glej včerajšnji telegram). Levica ne more nič več strpeti, da se vse pogajanje tako tajno vrši, tudi hoče zboru pravico varovati, pravi čas sklepati o vojski ali miru, da ne bode pred sabo imela dovršenih dejanj, kedar ni več zbirati. — Vlada, je odgovoril Ferry, želi počakati, da bode imela poročati o kakih dejanjih, ktera vplivajo na debato. Opozicija pa se sklicuje na vstavo, ktera prisvoja določevanje o miru ali vojski zbornicama in že zanaprej oporekuje zoper vojsko, v ktero bi zbornici ne privolili. Debata je odložena do ponedeljka, bode li dosih-mal Courbet kaj dobrega poročil? Na Kitajskem se bo gradila prva železnica iz glavnega mesta Pekinga v notranje kraje, kjer se premog dobiva. — Vojsko s Francozi so Kitajci v Tonkingu dejansko že pričeli. Mogoče je pa vendar, da jo posredovanje angleško še vstavi. Kakor je fanatičen „lahijivi prerok“ Mahdi, vendar pravijo, da se je proti vjetim kristjanom prav prijazno obnašal in to zato, da bi jih bil k turški veri spreobrnil. Vse drugače postopata pa njegova privrženca, vladar Kordofanski in oni iz Darfura. Ta dva krvoloka pa vsakega kristjana na drobne kosce razrežeta in — psom pomečeta. Lansko leto vjeli so nekega učenega Nemca, ki se je egiptovske vojske držal. Mahdi ga je izročil svojemu bratu z naročilom, naj mu nič žalega ne stori, ali ta ga je na kosce razsekal. Ko se je Mahdi radi tega razsrdil, mu brat odgovori: „Kaj hočeš, ako tvojega lastnega brata pri nevercih zasačimo, zgodilo se mu bo ravno tako." Vojaki njegovi oboroženi so z lokom in sulico. Približajo se sovražniku nekako na 2000 korakov in mirno čakajo, da sovražnik zadnje strelivo porabi. Ko se je to zgodilo, zapode se z groznim krikom na sovražnika. Mahdi sam jim je na čelu in tuleči derviši pa pred njim teko. Kdor jim v roke pade, po njem je! F Egiptu so sedaj trije slučaji mogoči. 1. Da se vse pusti v položaji, kakor je sedaj, in da se potegne meja, ob kteri se bode mogoče zdatno braniti in naj se postavi vojska, ki bo za obrambo skrbela; dalje naj se Angležem zabrani, da se ne bodo v egiptovske somnje s sužnjimi vtikali, ki se bodo skoraj gotovo zopet vpeljali. 2. Ali naj se pa določi posebna turška provincija z natanko določenimi mejami ali pa naj se 3. Sudan zopet z indiškimi vojaki „laž-njivemu preroku" odvzame. Izvirni dopisi. Iz kamniškega okraja. „Slovenec“ je že več nasvetov prinesel, kako bi se pijača šnopsa omejila, ki je za naš mili narod čez vse pogubna iz duševnih, nravnih in gospodarskih ozirov, teh treh reči ne bom nadrobno razpravljal, ker je Vaš cenjeni list vse to že večkrat omenil in do dobrega pretresal. Le povem, da je sploh naša misel, da bilo bi najbolj pametno, ko bi državniki in naši poslanci na to delali, da bi se na špirit velik davek naložil, tako da bi liter špirita veljal 1 gold. 50 kr. ali celo 2 gold., ko sedaj komaj nekako 48 kr. velja na drobno. Bolj pravično bi bilo, ko bi bila manja carina na petrolej, kavo itd. odmerjena, ktere skoraj vsak človek potrebuje. Ko bi se špirit bolj obdačil, bilo bi tudi za naš stari brinjevec, slivovec in druge žgane pijače bolje, ki bi se laglej in dražej prodajale, in ima saj na drugi način nekaj pomena, ljudstvo bi pa tega gotovo nikoli tako zlo ne rabilo, kakor se zgodi s špiritom in šnopsom. Ko bi se pa špirit obrtnikom po znižani ceni prodajal, ne bi bilo dosti pomagano, ker bi ga obrtniki šnopsarjem za isto malo ceno prodajali. Saj smo že včasih čuli, da bodo davek na „luksus“ napravili; dobro, kdor hoče imeti politirano omaro, naj ga pa malo dražej stane, Iz dežele, 30. nov. (Nekaj o Matici in njenem občnem zboru.) Ni bilo menda mogoče bolj nepripravnega časa najti za občni zbor .Matice, nego je zdaj o najkrajših dnevih in v adventu. Je li to nalašč zato, da bi se duhovniki iz dežele ne mogli zbora vdeležiti? — Pač bi bilo res treba več pravil predrugačiti, toda ta reč bi se mogla od mnogih strani presejati, — in k temu treba obilne vdeležitve v zborovanji, — zato pa tudi o boljšem in bolj pripravnem času. Zdaj pa bo le mali zborček; in vendar hoče ta meni nič tebi nič povikšati letnikom plačo od 2 na 3 gold. Le poskusite, pa bodete videli, kacega vraga ste naredili. Že pred par leti zmanjšali ste število društvenikov za pomenljivo svoto. Pri previdnem ravnanji — bi se bil lahko ves zastali dolg iztirjal, — in če ne ves, vsaj večina, pa društveniki se tudi za naprej ohranili. A kar zbrisali ste jih. Odgnati jih je lahko, — a pridobiti težavno, to skušam sam najbolj kot poverjenik. In zakaj hočete le samo nam letnikom zvikšati takso? — Saj imajo ustanov-niki že tako veče prednosti; na pr. dobili so pred par leti eno knjigo več (hrvaško slovnico), jaz sem si jo pa moral posebej kupiti, dasi-ravno sem že plačal Matici v toliko letih že blizo toliko kakor poverjeniki — in bodem še mnogo več, — ako bom živel, — in ako me ne bodete izbacnili z ono namerovano povik- šano takso — pa ne samo mene.--------------Sa- pienti sat! Poverjenik. Domače novice. (Izvrsevalni odsek narodnega kluba) imel je včeraj popoludne ob štirih sejo, v kteri se je razgovarjal o posameznih potrebah dežele kranjske, za ktere se bodo imeli državni poslanci na Dunaji v prvi vrsti poganjati. (Odgovor „Mohorcu“.) V „Slov. Narodu" št. 275, ki mi je po naklučji v roke prišla, da si je bila konfiscirana, neki Mohorec po-prašuje, koliko tednov mu bode čakati g. poverjenika in družbenih knjig, ki so bile baje že pretekli mesec poslane v Ljubljano. Temu radovednežu odgovarjam, da knjige so došle v Ljubljano 8. p. m. in so bile večinoma že v treh dneh na dom poslane p. i. udom, kteri h stanovanje mi je znano. Samo 10 udov od 430 do danes še ni dobilo knjig, ker raz-naševalec za njih stanovanje ni vedel, in ker se sami tudi niso oglasili za-nje. Ko bi bil „Mohorec“, namesto da je šel v Narodno tiskarno prišel k meni, bi bil brez ovire dobil knjige, akoravno morda mene ne bi bilo doma. Karol Klun, * poverjenik družbe sv. Mohora. (Vabilo v Sokolski Miklavžev večer), kterega priredi društvo prihodnjo sredo v dan 5. decembra 1883 v dvorani ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem gosp. Medena in oddelka slav. čitalničnega pevskega zbora. — Spored: 1. Nagovor staroste. 2. Tovačovskj — „Vlasty“, osmospev. 3. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa; dr. Faust z Mefistom, Luciferjem, Belcebubom in druzimi pošastimi iz Hada. (To skupino predstavlja 15 Sokolov v krasnih opravah.) 4. Majer: /Pičica gozdna", čveterospev. 5. Stegnar: „Oblakom“, osmospev z bariton-solo. 6. K. Knitl: „Žežulinka“, osmospev. 7. Heidrih: „V tihi noči", čveterospev. 8. Jenko: „Sablja moja", osmospev. — Med posameznimi točkami sporeda svira slavna c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. — Reditelja večeru sta gg. člana J. Paternoster in Pečnik. — Vstopnina za čč. gg. Sokolovce in njih obitelj po 20 kr. od osebe, za p. n. člane drugih narodnih društev in prijatelje „Sokola“ po 50 kr.; za otroke se plača vstopnine po 10 kr. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Gospodje Sokolovci prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera vdeležiti polnoštevilno in to v društveni opravi. Odbor „ SokolaLl. {Cesaričin dar.) Za Elizabetno otroško bolnico darovala je presvitla cesarica 100 gld. {Imenovan) je za gozdnega pristava za Kranjsko gozdnar Ferdinand Pirčka. (jKonjerejski odsek) izvolil si je v svoji zadnji seji za predsednika bilježnika dr. Teodora Ru dež a, za namestnika gosp. J. Sevnika. {Kako so dunajski tiskarji) in sploh njihovi tukajšnji pristaši zvedeni v zemljepisji, navaja njihov organ „Vorwarts!“ št. 47. od 23. nov. t. 1. sledečo zanimivo notico z debelimi črkami: „Viatikumauszahlung fiir Karnteu in Laibach", namesto „Viatikumauszahlung fiir Krain in Laibach". A vsak, kdor je količkaj v šolo hodil, bode znal, da je Ljubljana glavno mesto kranjske dežele, a ne koroške, Evo! In ti hočejo ljubljanske tiskarje poučevati!?-------- {Zasežen) je bil včerajšnji ,.Slov. Narod" zavoljo vvodnega članka. {Večerno zarjo), ki je v četrtek zvečer zapadno nebo enako velikemu požaru žarila, opazovali so tudi v Pragi cele tri četrt ure. Ondi je mnogo ljudi mislilo, da je na Smiho-vem kak velik požar nastal in so nekteri iz Prage tudi tja hiteli. V Ljubljani bila je v četrtek tudi zjutranja zarja skoraj enako močna. Razne reci. — Prijeli so na Dunaji 27. nov. bivšega univerzitetnega profesorja dr. Edvard Neminar-ja zaradi sumljivosti, da je poskušal dva c. k. služabnika zapeljati k zlorabi vradne oblasti. O zasačenji dr. Neminarja se čuje, daje razun poskušenega zapeljevanja dveh cesarskih služabnikov v zlorabo vradne oblasti tudi velikanska goljufija vzrok, da so ga prijeli. Dr. Neminar je imel posel pri oddavanji zgradbe bodočega vodovoda po dunajski dolini in je zgradbo več podjetnikom h krati obljubil, kteri so mu neki 40.000 goldinarjev na račun do-tičnih odstotkov že naprej plačali. Ko so pod-vzetniki drug o drugem zvedeli, so menda Neminarja sodniji javili. Od druge strani se pa zopet čuje, da so ga zarad goljufivih dolgov blizo 200.000 goldinarjev zaprli, ktere je menda Neminar v teku jednega leta naredil in tudi zapravil. Sicer pa pri posojilu ni bil ravno izbirčen. Pripoveduje se, da mu je tudi neka kuharica posodila 500 goldinarjev, ktere si je prihranila. Razkošno življenje ga je tako daleč pripravilo. Francoz ima pač prav s svojim navadnim „ou est la femme" (kje je ženska), kadar hoče po vzroku goljufne zapravljivosti vprašati. — Roparjev po Madjarskem ne bode še konec. Nedavno vstavil se je ponoči poštni vlak na ogerski iztočni železnici pri stražnici. Popotnike obšel je vse velik strah; komaj pa, ko se je vlak vstavil, videli so kon-duktčrje in žandarje, ki so se bili z vlakom peljali, proti stražnici hiteče, ter so se čez malo časa z dvema možema več povrnili. Vlak se je vstavil, ker ni od čuvaja nikakega znamenja dobil, da je cesta varna in za to so kondukterji z žandarji vred v stražnico hiteli, ker se jim je sumljivo zdelo, da stražnik ni bil na svojem mestu. Našli so ga borečega se s štirimi roparji. Dva sta jo popihala, dva so pa prijeli in shranili. No samo po Ogerskem, temveč tudi v Ameriki se roparjev po železnicah ne manjka. Iz Novega Jorka se poroča, da se je 15 roparjev združilo, ki so vlak čakali. Da jim pa ne uide, raztrgali so mu tir ter ga tako onemoglega napadli. Radi bi bili odnesli vojaške in druge novce, ki so bili v veliki blagajnici spravljeni, toda ni se jim posrečilo. Vgrabili so le 8000 dolarjev in nekaj zlata in srebra. Kurjača so ubili, mašinista pa samo ranili. Ko so delo dekončali, so mirno konjiče zasedli in odjahali. — Nemški prestolonaslednik kralji Alfonzu. „Ivralj Alfonzo je eden prvih knezov, kar sem jih v poslednjih dvajsetih letih čast spoznati imel. Lično govori pet jezikov in se še dandanes strogo po pravilih iz.,Terezijanišca^ ravna — in zato nobenih smo-dek ne kadi. V Homburgu sem ga prvikrat spoznal; vedno si je kraljev bodisi resnoben ali pa v dovtipu. Zdi se mi, da bode špa-njolski reformator. Vprašal sem ga, zakaj nas prvikrat ni obiskal, ko je bil dalj časa v Be-rolinu, in rekel mi je: „Nisem vas hotel v zadrego spravljati, kajti tedaj kraljeval je na Španjskem Arnadeo, in jaz sem bil na domačih tleh upornik.“ Da, kralj Altonz si je vsikdar svest, kaj da hoče. Sam mi-.se je navezan, in vendar povsod srečno napreduje. Vedno si voli može, ki njegovo politiko pospešujejo. Poguma je pa v resnici kraljevega in v resnici izvrsten vladar. Prav veseli me, da mi bo mogoče obiskati ga. Vse moje popotovanje zdi se mi pa kakor sanje. Ze davno sem iz srca želel Španijo videti in sedaj se mi ta želja tako nenadoma izpolni/ — Naj bi se le vse vres-ničilo! — Grobar. Poljski listi pripovedujejo strašno dogodbo, ki se je blizo Varšave pri-godila. O polnoči so sklicali duhovnika na obhajilo. 751etni grobar je zbolel na smrt in si je poslednje popotnice želel. Duhovnik ga toraj takoj obišče v njegovi ilovnati koči in navzoči kmetje se umaknejo venkaj, da se bo bolnik spovedal. Spoved je dolgo trajala in ko sc prične opravilo sv. olja, kmetje zopet pridejo v kočo. Ondi jim bolnik razodene, da je pred 50 leti tukaj svojo ženo ubil, potem bil 15 let v ječi in 25 let v prognanstvu, ter se je naposled, od nikogar več poznan, semkaj v svoj kraj povrnil, kjer je prevzel službo grobarja na ravno tistem pokopališči, kjer njegova ubita žena počiva. Vedno kesaje se, je rekel, sem le s težavo opravljal svojo službo ali sam sem si pokoro naložil in jo zdaj končam. Mož je res komaj končal govoriti, je tudi dušo izdihnil. Dunajska borza. 30. novembra. Papirna renta po 100 gld. 79 gl. - Sreberna 79 „ 45 41o avstr, zlata renta, davka prosta . 98 ,. 60 Papirna renta, davka prosta 93 ., 40 Ogerska zlata renta 6% . 120 , 25 ., 4% . 87 ,, 10 papirna renta 5 85 „ - Kreditne akcije . 160 gld. 278 „ 70 Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 ,. 50 „ avstr.-ogerske banke 836 ,. - Liinderbanke 107 .. 40 avst.-oger. Lloyda v Trstu 611 ,. - državne železnice . 310 ,. 20 Tramway-društva velj. 170 gl. . 217 „ - 4 "jo državne srečke iz 1.1854 250 gl. 119 ,. 50 4% 1860 500 „ 133 ,. 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 ,, 1864 50 ,. Kreditne srečke . 100 „ 172 ., 25 Ljubljanske srečke . . 20 „ 23 „ - Rudolfove srečke . 10 „ 19 ,. - 5 'j,, štajerske zemljišč, odvez, obligae. 104 „ - Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice 102 .. 80 .. Ferdinandove sev. , 104 .. 50 London 120 .. 65 Srebro Ces. cekini 5 ., 71 Francoski nnpoleond. 9 „ 58 Nemške marke 59 ,. 20 Tujci. 29. novembra. Pri Maliči: Glasa, Hauz, Nemeczek, Bach, kupci, z Dunaja. — Marija Krauss, z Dunaja. Pri Slonu: Jane/. Pavelič, c. k. stotnik, iz Ljubljane. - Julij Reineck, kupec, z Dunaja. — Anton Meissner, kupec, z Dunaja, Pri Bavarskem dvoru: V. Danzing, z Dunaja. — Prane Zerouschek, s soprogo, iz Hrastnika. Pri kolodvoru: Leopold de Gaspero, c. k. inženir, i/. Vorarlberga. — Jurij Siegfried, kupec, iz Frankobroda. — Izidor Hojos, in Albert Krauss, iz Budapešte. Pri Virantu: Karl Nossan, kupec, in Janez Nossan, komi, iz Gottenitz-a Umrli so: 29. novembra. Neža Sorčan, mokarjeva vdova, 74 let, Kladezne ulice št. 5. marasmus. — Franc Kurnik, delavec, zdaj kaznenec, 37 let, ulice na Grad št. 12, jetika. — Franc Belič, delavec, 73 let, Hradeekijeva vas št. 15, mrtvoud. — Janez Dolinar, delavec, 71 let, Ilovica št. 31, pljučni emdhysem. 30. nov. Marija Mervowa, šolarca, 13 let, Dunajska cesta št. 25, lVirbelcaries. — Ivana Lindtner, uradnikova žena, 39 let, ulice na Grad št. 2, vsled vnetja trebušne kožice. V bolnišnici: 26. novembra. Matevž Černe, čevljar, 50 let, travmatična meningitis. 28. nov. Franc Pogačar, dninar, 52 let. vsled raka v želodci. Gospodu. (tbiSjelt PlceoU, lekarju v JLaj ■■ R» 1 ib i . Vaša „Francova esenca “ je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je Iožje in bolje. Kamnje pri Černiči 1883. Josip Sovdat, župnik. Enajst let že trpim na zabasanji in hemerojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „Francova esenca“, za ktero se Vam najlepše zahvaljujem. Ivan Z e lir on, Gorenje Ležeče, Kranjsko. Prosim, da mi odmali pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne „Francove esence“. Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsh. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ..Francove esence1', ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882. Josip vitez Seordili, c. k. policijski (6) komisar. Vašo ..Francovo esenco“ s sijajnim vspe-liom rabim. Prosim odmali za 24 steklenic na povzetje. Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883. Josip Marničič, usnjarski mojster. FratlCOVa esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in pre-menjavno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. ❖ ❖ ♦ za citre, kitare in gosli ♦ iz znane tovarne (l) Najboljše strune Bratje Kirchner-jevi na Dunaji dobivajo se v Ljubljani edino le pri > aso Petričic-u. % Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene evele izdelujeta (9) P. it. H. Seeiuaiiii v Ljubljani. Š Ma prodaj je % na Gorenjskem v cerkljanski župniji pet ■ oralov zemlje obsegajoče posestvo s trdo-♦ zidanim gospodarskim poslopjem. Zem-- ljišče obstoji iz lepega in velikega sadnega vrta, treh zaraščenih gozdov, nekaj polja, travnika in pašnika. Ker je v vasi tudi cerkev, bilo bi posestvo posebno za kakega vpokojenega duhovnika pripravno. Natančneje se poizve pri v ml ni št vn I „Slovenca“. (9) T Pod dobrimi pogoji odda se v najem. Več o tem pove Anton Kravanja, trgovec v Cirkniei. (3) Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču;sma-trati kot ponarejeno. && tsmlW po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,, cvetu zoper trganje po dr. Mediču“ z zraven stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr. Gospodu J. pl, Trnkoczvju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc Jug, (18) posestnik v Smarji p. Celji. Varstvena znamka. JSIl I izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. Poiimliljevo j Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab dali iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. k. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Bazpošiljava se le jeden zavoj. lzyrstna homeopatična zdravila | se pri nas zmirom frišne dobivajo. "Tp Naročila iz dežele izvršd se takoj v lekarni pri „saniorogu‘ Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.