PBIHOHSKI DHEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Naj živijo volitve v S1AU! Naj živi bratstvo in enotnost med Slovenci, Italijani in Hrvati v Istrskem okrožju! Leto VI - Štmr (\ A~7t \ PoStnina platana v gotovini _------.—X ottiv. ZOU UO/1) Spedizlone in abbon. post. 1 gr. TRST, nedelja 10. decembra 1950 Danes 6 strani ■ Cena 20 lir Log icen Porečena reakcija zbrana krog tako imenovanega istrskega CLN, obdana s K°mmformisti in drugimi Pritiklinami, podprta s strani uradnih krogov Italije, je no-ivela nov poraz v borbi so razširitev Slovansko - Havanske antifašistične uni- 3e. To je logični zaključek, oo katerega so prišle Se o-s oZe poštene delovne mno-ioe v zadnjem lasu, ker so uvidele, da je sovražna propaganda več let zasledovala nt1 o, ki je nasprotna ob- je vseljudska sm nad 85 odst. vseh votivnih upravičencev. Vsa ostala propaganda, ki jo tako na široko razmetava vsa reakcija v Trstu in Italiji, je samo propaganda, ki ima za osnovo lal in kleveto in ki je polna sovraštva do delovnega ljudstva in do njegove oblasti, preračunana na one, ki nimajo prilike ogledati si bliie naSo stvarnost. Odveč je poudariti, da podpiranje take razbrzdane Šovinistične H?, čast današnjih volitev v izvršilne odbore Slov.-italijamke “•'fašistične unije je istrsko delovno ljudstvo izvršilo deset tisoče ur prostovoljnega dela. V zadnjih dneh pa so volivci “'fečano okrasili ulice in trge svojih mest in vasi: na gornjih slikah vidimo (levo) s slovensko in italijansko zastavo ratstva okrašeni vhod na volišče I. volivne enote tzoli in okrasni stolp (desr.o) v Piranu «W LE ELEZIONI - UAIS«. V napisom: Aktivnemu stanju in inte-,fsom delovnih ljudi v Istr-*kem okroiju. ^ pripravah za današnje oldve SIAU so se zadnji 'UtifaSisti pristopili in s e% praktično zaključili bit-0 2a vključevanje množic to organizacijo bratstva in Uerno kracije. sPekulacija Šovinističnih u iredentističnih krogov iz-■ en meja našega okrožja, ki in P 0 svojih ekspozitur Posameznih elementov j i nas brenkala na občut. 3 ®e strune nacionalnih Cu-ev. da bi poštene ljudi spavaia in zavajala proč njihovih lastnih intere-ie prav tako doživela sop> kupit ulacijo. Računali so na *aivnost naših ljudi, morda n nadi, da je danes politič-a zavest demokratov itali-uiiske narodnosti taka kot Sf.si jo predstavljali fasi-jjg ** veljaki iz žalostne do-j ’ od takrat je pre-. io p0 RUani mnogo vode vso podkupo- tekl0 marsikaj se je zasvetilo Vah tudi tistih, ki Se fUčdavncga niso verjeli in zunieii realnega stanja: Se Politika ljudske obla1-or? h° panjih ne razlikuje U riSeci'In prav to dejstvo dokončno pokopalo °mi9andno in la,n° okcijo laii in prevar t.nPatriotov, ki udobno r„ ® °d zajamčenem hono- ®otf aa Preiemai° °a st s(va dežele na račun sejanih delavcev, ^osledna politika enako-ien?n°sti in bratstva, vzvi-?a •-napori ljudske oblasti ijfi^^odnjo osnov novega, i^dejšega in gotovega Ijjfuja za vse delovne bon SVetla perspektiva v jje °£nost, politika dosled-• konkretne borbe za mir iir norodi, ki se praktično Ul "a v bratskem soiitju Hrv tSlovenci• Italijani in listie in v izgradnji sociali hJ}eaa '-ivljenja; ne na-fso frazerska in po kievCu reakcije lažniva in Urn etnisJca propaganda, boir* °bjektivna, stvarna j'e n l>ia vzQ°ie in politizaci-ljUrj uotic; načelna politika na oblasti, ki se opira Ce Vse Urše ljudske množi-U)jr« J?/l.0uo vključevanje k n1u Vi in s tem k utrjeva-lktit~sni('ne ljudske, socia-Za.nr, e demokracije; široko ki v delovne množice. Po ginu,0 °blast Čuvajo in reakc ^ai° (in ne P° vzorcu sdščitle: svojo oblast t. j. °Pira leresov buržoazije, mer jna bajonete, pri če-aelavski razred izpo-Hj-eno'” vsem mogočim Varn0J^n:'eTn v stalni ne-ta «o ULea totrtlnji dan), s° r\rt Uio^i faktorji, ki Teikcue(lli do tega, da je °sa?)i/ 0stala popolnoma lena in da danes s te- propagande ni v interesu pomirjevanja in mirnega soiitja med narodi ter je v bistvu vojnohujskaška. Danes bodo člani SIAU poklicani, da iz svoje srede izvolijo krajevne odbore in okrajne zbore SIAU. To so tretje redne volitve v istrskem ekroiju. Ni nobenega dvoma, da bodo volivci tudi tokrat kot prej kompaktno volili in izbrali iz svoje srede najboljše in najpoirtvo-valnejše tovariše in tako izvršili svojo dollnost. Četudi običajne, so današnje volitve zelo vaine. Njihova pomembnost izvira iz značaja in vloge same Fronte SIAU. Kot osnovna politična sila je SIAU nosilec ljudske oblasti in njena hrbtenica. Se vet, SIAU je monolitna, na enotnem programu osnovana politična organizacija, ki uresničuje veliki program osvobodilne borbe, program bratstva in miru ter deluje za široko politično preobrazbo najširših mnoiic. Zato so doseženi uspehi pri razširitvi SIAU prvenstvene varnosti, ker dajejo motnost, da se nove sile povetejo v organizacijo in s tem postanejo enotna, čvrsta in aktivna sila v bitki za izgradnjo socializma v Istrskem okroiju. Naloga organizacij SIAU je, da zlasti novim članom posvečajo potrebno pozornost, da jih pritegnejo v aktivno sodelovanje pri izgradnji ljudske oblasti in socialističnega gospodarstva, da jih s primernim političnim delom dvignejo na višino starih preizkušenih članov. To je druga pomembna naloga in častna dollnost vseh članov naše Fronte in s tem nov udarec sovrainikom delovnih ljudi, njihove oblasti in napredka. J. BELTRAM souieisKe tajne policije BEOGRAD, 9. ATI — Jutrišnja «Borba» bo objavila članek o zločinskih sistemih, ki jih uporablja sovjetka tajr.a policija (NKVD). Borba navaja zaslišanje, ki ga je moral prestati jugoslovanski državljan Božidar Jovanovič, profesor na pravni fakulteti beograjske univerze, ko so ga sovjetske oblasti aretirale na Dunaju, ko je iz Beograda odpotoval v Haag, da se udeleži mednarodne konference pravnikov. Prof. Jovanovič je uspel zbežati iz zapora v Semmeringu, kamor so ga bile zaprle sovjetske oblasti in se je vrnil v Jugoslavijo. Sedaj je v beograjski bolnišnici zaradi mučenja, ki ga je pretrpel. Podroben opis brutalnih metod sovjetske policije je prof. Jovanovič podal dopisniku «Borbe» in članek spopolnju-jejo številne fotografije. ..Hlsem opustil upanla...“ je izjavil Benegal Rau, ki nadaljuje s posredovanjem - Sestanek generala Vu s Trygve Liejem - Predlog Višinskega glede ..umika vseh tujih čet" LAKE SUCCESS, 9. — Voditelj indijske delegacije v OZN Benegal Rau se je danes v New Yorku tretjič sestal z voditeljem pekinške delegacije Wu Hsju Cuanom. Po sestanku je Rau izjavil, da je na podlagi razgovorov, ki jih je imel s predstavniki LR Kitajske, mnenja, da pekinška vlada «pozorno proučuješ poziv trinajstih držav za prenehanie sovražnosti na 38. vzporedniku in da ta vlada «želi čimprej mogoče napraviti kraj bojema. Takoj nato je Rau sklical sestanek predstavnikov petnajstih azijskih držav in držav Srednjega vzhoda, od katerih je trinajst podpisalo znani poziv. V krogih OZN so mnenja, da imajo potemtakem poziv za takega, da «daje spodbudoa za nadaljevanje pripravljanja nove resolucije, ki naj se predloži političnemu odboru. Po razgovoru s pekinškim delegatom se je Benegal Rau sestal tudi z angleškim delegatom BENEGAL RAU delegat indijske vlade pri OZN nja splošnega in praktičnega značaja«. Na včerajšnji popoldanski seji političnega odbora OZN so nadaljevali razpravo o kitajski intervenciji na Koreji. Erancoski in kubanski delegat sta priporočala sprejem resolucije šestih držav, ki zahteva umik kitajskih čet s Koreje. Govorila sta nato še kuomin- s svoje strani izjavil, da vprašanje, ali je treba kitajske sile imeti kot «tuje čete«, «vpraša-nje tolmačenja«. Znano je namreč, da Sovjetska zveza in Kitajska do sedaj vztrajata, da gre za kitajske »prostovoljce«. paxi a LONDON, 9. — Tajništvo atlantskega pakta javlja, da se bo vojaški odbor, ki ga sestavljajo glavni štabi držav podpisnic atlantskega pakta, sestal v torek v Londonu. Nato bo ta odbor imel skupni sestanek s svetom namestnikov ministrov držav atlantskega pakta in razpravljal o raznih vojaških in političnih vprašanjih v zvezi z obrambo Zahodne Evrope. Na dnevnem redu je tudi vprašanje nemškega sodelovanja pri tej obrambi. Yongerjem in z ameriškim de- tan5ki jn če§kosiovaški dele. legatom Grossom ter z drugimi delegati držav članic OZN. Po konferenci petnajstih delegacij ki je trajala 50 minut, je Benegal Rau izjavil, da so delegati pregledali položaj na podlagi r.ovih informacij in sklenili, da bodo nadaljevali s svojimi napori. Novinarjem je Rau izjavil, da mu pekinški de. legat Wu ni sporočil pogojev, pod katerimi bi bila pekinška vlada pripravljena prenehati sovražnosti. Pripomnil je, da ni imel prilike o tem govoriti irj da poziv trinajstih sploh ne govori o pogojih. Medtem javljajo, da je bil indijski poslanik v Pekingu Panikkar v stalnem stiku s kitajsko vlado. Menijo, da je Panikkar prejel od Maocetun-ga podroben odgovor, ki obra-zložuje kitajsko stališče glede vseh vprašanj Daljnega vzhoda, in da je bil ta odgovor poslan indijski vladi. V krogih OZN se s tem povezujejo govorice, da bi bil Maocetung pripravljen udeležiti se konference štirih o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda na podlagi enakopravnosti. To tolmačijo kot izrecno zahtevo za sprejem v OZN. Benegal Rau je s svoje strani potrdil stike Panikkarja s pekinško vlado, ni pa dal drugih podatkov. Na vprašanje, ali ima dobro upanje na izid pogajanj, je z nasmeškom odgovoril: «Dobro upanje« se mi zdi premočan izraz. Lahko rečete da «nisem opustil upanja«. Danes popoldne se je tudi glavni tajnik OZN Trygve Lie razgovarjal z voditeljem kitajske delegacije. Za sestanek je zaprosil kitajski delegat Wu Hsju Cuan in sestala sta se v hotelu, kjer stanuje kitajska delegacija. Po enournem razgovoru je Trygve Lie izjavil, da so se razgovori nanašali na «vpraša- o-t. Razprava se je nadaljevala danes in prvi govornik je bil Višinski, ki je ostro napadal ugotovitev kom:s:je OZN za Korejo, da se sed-j vsaj 231.000 Kitajcev, ;n mor 'a celo 400.000. b ,r; proli zavezniškim silam na Koreji. Višinski je nato predtožil sledečo resolucijo: «Glavna skupščina, pozorna zaradi r s-nega ogrožanja miru in varnosti narodov, ki ga povzroča nenehna intervencija na Koreji s strani ZDA in oboroženih sii drugih držav, ki sodelujejo pri tej intervenciji; zahtevajoč mirno ureditev korejskega vprašanja in vzpostavitev miru in varnosti na Daljnem vzhodu, priporoča: 1 takojšnji umik vseh tujih čet s Koreje; 2 .da se rešitev korejskega vprašanja prepusti korejskemu ljudstvu samemu. Dejal je nato, da je Sovjetska zveza predložila to resolucijo, ker da želi mirno rešitev korejskega vprašanja in vzpostavitev miru na Daljnem vzhodu. Pripomnil je, da je to po mnenju sovjetske delegacije «e-dini način vzpostavitve miru in prenehanja intervencije, ki jo izvajajo ZDA s silo zlorabljajoč ime Združenih narodov«. Naslednji govornik je bil juž-nokorejski zunanji minister, ki je pozival Združene narode, naj «ne zavzamejo politike odstopanja in pomirjevanja, ko sovražnik napreduje«. Govoril je še belgijski delegat, ki je izjavil, da odobrava resolucijo šestih držav, in seja je bila nato odložena na ponedeljek, ker je indijski delegat sklenil, da bo govoril pozneje. Po sej; je Višinski na vprašanje, ali misli pod izrazom «tuje čete« pekinške čete skupno s četami ZDA in drugih nemške, italijanske in japonske vlade. Danes je odbor razpravljal o resoluciji Indije in Iraka, s katero se zahteva, naj glavna skupščina pooblasti Mednarodni rdeči križ, da ustanovi komisijo, ki naj bi na prijateljski način rešila vprašanje vojnih ujetnikov, ki so še v Sovjet ki zvezi. ZDA, Velika Britanija in Avstralija so se tei resoluciji uorte in verj tno bodo predložili resolucijo, ki bo nekak kompromis m-d razni-mi predloženimi resolucijami. Zasedanje Zdruleip Italijanov Reke in Istre PULJ, 9. — Danes se je začelo peto zasedanje Združenja Italijanov Reke in Istre, ki bo trajalo dva dni. Na zasedanju bodo po pregledu dosedanjega dela začrtali smernice za delo v prihodnjem letu. Pri sedanjem zasedanju sodeluje nad dve sto delegatov. preit sosialnim otom OZN LAKE SUCCESS, 9. — Socialni odbor OZN je nadaljeval razpravo o vojnih 'ujetnikih in je proučil spomenice VVASHJNGTC-N, 9. — Predsednik izvršilnega odbora organizacije Marshallovega načrta Ed-mund Hall-Patch je na tiskovni konferenci izjavil, da je treba življenjsko raven prebivalstva Zahodne Evrope znižati, zato da se lahko izvede oborožitveni pro. gram. PRED DEVETO OBLETNICO MUČEN IŠKE SMRTI -— TOMAŽIČA, KOSA, IVANČIČA, VADNJALA IN BOBKA | Ko je bilo Toma so padli bazoviš/nno&i Ono septembrsko jutro, ko je I ki so hoteli uveljaviti svoje fašistični ploton šeslinpetdese- rimstvo •na naših tleh, te orga-tih pušk strl življenje Bidovcu, nizacije ni bilo več. Zrušila^ se Milošu, Marušiču in Valenčiču, je zanje z življenji Bidovca, je petnajstletni Pinko obstal na \ Miloša, Marušiča in Valenčiča stopnicah pred pragom svojega »■» « «« tn odnesli s seboj v ne-dorna. V rokah mu je trepetala jutranja izdaja »Piccola«, ki je triumfalno objavljal vest, da je fašistični pravici zadoščeno. Oči so mu strmele v debele, mastne črke z imeni bazoviških junakov. Ferda je spoznal le nekaj poprej, preden so tega zaprli. Tu. di prijatelja sta si že postala. Zdaj pa ga ni bilo več. 'h Rabi, odpre hrame svobode. Zaradi nekaj letakov je prišel še kot mlad študent, sicer za krajši čar., dvakrat v tržaške zapoi-e. Tam so njegovo nekam tolstojansko naravo pritegnili tovariši, zaprti zaradi boja Za novo, pravičnejšo družbeno ureditev, ki naj preobrazi svet. Dogrebal se je do spoznanja, da je trpljenje njegovega naroda le logična posledica tuje sle po oblasti, po nadvladju nad drugimi narodi in del boja malega človeka za svoje osnovne pravice. Temu svojemu dozorevajočemu spnznainju je iskal njegov vedno snujoči duh tudi znanstvene utemeljitve in razloge na vPrašania, ki so se mu porajala. Poglabljal se je v Leninova dela. Študiral jih je v italijanskem, francoskem in nemškem prerodu in si delal iz njih slovenske beležke. Med. zapiski o zavojevanfu oblasti, o vlogi države kot organu vlada jočega razreda in tolikimi drugimi, pa je Cankarjev citat iz «Bele krizanteme»: vPriiatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spalen. Zdelo se mu je. da spada tja, ker čeprav je bil še zelo mlad, ie že proniknil v globino teh Cankarjevih besed. Postale so usebrna in gibalna vzmet, njegovega snovanja in dela. To na ie bilo med, mladino, ki je bila, kot je zapisal, vnajbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda». Zdaj ni več imela svojih mlaz dinskih društev, kjer naj bi se nadalje izobraževala in vzpo-sabljala za življenje. Tudi šol v svojem materinem jeziku ni več imela in ker je bila tako oropana vsega kulturnega izživljanja, je bilo nujno, da si je iskala novih oblik dela, kjer bi prišel do izraza njen zanos in njena domovinska ljubezen. Po šoli, alf. po delu v uradu, obrti in trgovini, se je učila slovenščine. dve skopi, zelo skopi tedenski uri. Njej so bila kot sončni žarek, kajti v teh dveh urah slovenščine so se sklepale med mladino trdne prijateljske in tovariške vezi, ki niso potem nikoli popustile in so tako same ob sebi nastajale večje in manjše mladinske skupine. Nekatere so ljubile daljše izlete v planine, druge krajše na bližnji Kras, tretjim je bilo morje najdražje in tako so si same nadevale razne vzdevke kot n. pr. «Manjamcnti», «$tempiharji», vAventinci». «Lepopetnežin in druge. Vse te skupine skupaj pa so tvorile celoto, ki je vključevala mladino Trsta in iz bližnjega in daljnega tržaškega za. ledja, kamor so držale iz Trsta prijateljske in izletniške poti. Na teh poteh se je mladina srečavala, spoznavala se med seboj in utrjevala svojo živo narodno zavest. Pinko Tomažič je bil samo eden izmed mladincev, ki ie tako kot vsi ostali njegovi tovariši ljubil izprehode na Kras, o Istro in Vipavo ter svoj rodni, iz šole in javnega življenja izrinjeni jezik. Razlika med njim in večjim delom njegovih tovarišev pa ie bila le v tem, da se je on s svojimi ožjimi sodelavci pričel poglabljati v zgodovinsko nujnost zakonov dr uš. benega razvoja, v globine in preprostost dialektike in tako prišel do vzrokov nacionalnega zatiranja njegovega naroda. Velikemu delu ostale mladitie pa tudi v tedanjem obdobju to še ni bilo dano, in zato tudi, v kolikor je bilo njeno delo protifašističnega značaja, in kot tako pozitivno in napredno, je bilo vendarle brez prave družbene razvojne perspektive in dužbeno socialnega obeležja. Da je bilo temu tako, pa ni njo zadevala prav nobena krivda. Vsa dejstva so bila pač taka, da je morala prav mladina najmočneje čutiti ravno narodnostno zatiranje in se je zalo temu zatiranju nekako spontano upirala, ker se mu je pač upirala vsa njena notranjost. Partija, ki bi morala tu nastopiti kot subjektivni čimtelj, ki naj te objektivne pogoje izkoristi o prid borbe proti naraščajoči moči fašizma, pa ni imela še pravilnih pogledov na na. rodnostno vprašanje, ni zavzemala v njem marksistično-leni-nističnega stališča ter je bila zato prešibka, da hi pravilno usmerila prekipevajoče sile tedanje revolucionarno razpoložene mladine. Zato je tudi mladina v svoji pretežni večini ostalo izven njenih vrst in je izven njenih vrst, pa čeprav brezizhodno iskala neutrudno izhoda, da se primorski Slovenci rešijo nacionalnega zatiranja, to je političnega, gospodarskega in kulturnega brezpravja. .(Nadaljevanje sledi), Ponoven uspeh Bdeče kapice Kljub tretji in četrti uprizoritvi te mladinske igre je moralo oditi precej ljudi, ker v dvorani ni bilo več prostora - Ali ni to zadosten dokaz, kako potrebna je dvorana v sredini mesta našemu gledališču! S težavto sem se prerinil skozi glavni vhod, ki vodi v dvorano Ljudskega doma v Ul. Teatro Romano; za las je manjkalo, da se nisem znašel med nesrečniki, ki so zaman prosili vratarja, da til jih pustil noter. jo gledališko dvorano. rt ®‘ ske uprave za vsako pregib' no vozilo, toda le za ta izrctl.' ni pregled, pobirati pri ste01-no 20.— lir. ft)niM)iiini(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinmiiHHH!!!! MALI OGLASI PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Pinko Tomažič« bo počastilo obletnico smrti narodnega heroja, katerega društvo nosi ime, dne 14. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maj« ob 20.30. Vabimo člane svojega dru- pusti-li svoje suknjiče v slačilnici, sami pa igrali neko rugby tekmo. Zanj ni bilo nič lažjega, kot preobrniti vse žepe in v svojo malho spraviti okoli 40 tisoč lir, kolikor je pač v njih našel. S tem denarjem se je na to na novo oblekel, imel pa to smolo, da so ga policijske oblasti aretirale in ga pobarale, kje in kako je prišel do denarja. Na zaslišanjih se je nekaj časa izmotaval, kolikor je pač vedel in znal končno pa pod težo doka. zoy priznal očitano mu dejanje. Obtoženca je včeraj branil odv. Kezich, sodišče pa ga je obsodilo na 5 mesecev zapora jn na plačilo 5009 lir globe. opravičilo glede cene ne drži, ker bi zidanje z domačim kamnom iz občinskega kamnoloma stalo malo ali skoraj nič več kot z uvoženim gradbenim materialom. Stavba pa bi bila res reprezentativna in bolj solidna, hkratj pa bj se dalo domačim kamnosekom nekaj zaslužka današnji krizi, v kateri je kamnoseška industrija. Upamo, da bodo pristojne of-lasti uvidele DRUŽINSKA TRAGEDIJA V MILJAH Proti ženi izstrelil 6 revolverskih strelov od katerih jo je na srečo zadel in laže ranil le šesti izstrelek flouo stanouanjsKo poslopje na Greli i Ob navzočnosti raznih osebnosti iz tržaškega javnega življenja je bila včeraj zjutraj svečana otvoritev novega stanovanjskega poslopja na Greti, v katerem je 32 stanovar.-j. 32 stanovanj, izročenih prav stisnili sebe in družino. 32 stanovanj, otvorjenih z običajnim slavjem in Palutar.ovo govoranco, kakor da je dokončno rešeno to boleče tržaško vprašanje, akoravno predstavlja nekaj desetin stanovanj komaj pomem- Včeraj dopoldne so bile Milje priča družinski tragediji zakoncev 38-letne babice Romane in 42-letnega brivca Francesca Dio. tallevija iz Ul. Dante Alighieri 6, ki se jev le po zaslugi ženine prisotnosti duha zaključila z ne preveč tragičnimi posledicami. Po prvih policijskih poizvedbah in ugotovitvah se je družinska drama odigrala ob 10 dopoldne v njunem stanovanju, ko je mož po prepiru iz žepa potegnil revolver znamke «Vic-toria« kal. 6,25 in ga naperil proti svoji ženi. Videč to njegovo kretnjo, se je Romana vrgla proti svojemu možu, zagrabila za njegovo roko in u-spela, da jo )e toliko zasukala, da je bilo 5 strelov izstreljenih v prazno ter jo je samo šesti zadel v stegno desne noge. Po tej bliskoviti sceni je Francesco Diotallevi zbežal iz stanovanja in odšel na postajo Rdečega križa v Miljah, kjer je uslužbence, ne da bi jim povedal o dogodku, naprosil, naj bj ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se je svojčas že zdravil zaradi neke pljučne bolezni. Medtem pa so bili uslužbenci o družinski drami obveščeni, ga zato pridržali in poklicali člane civilne policije, ki so tja s svojo emergenoo takoj privozili in ga aretirali. Njegovo ženo so nato z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je krogla na eni strani stegna vstopila, na drugj strani pa izstopila, ne da bi pri tem ranila stegnenice, zaradi česar je njena rana ]e lažjega značaja ter bo v 10 dneh zepet popolnoma zdrava. sumja poslužil revolverja. Zakonca sta žg več let poročena in imata 8-letnega otroka, ki je bil dopoldne, ko se je med nje-Sovo mamo in očetom dogodila tragična scena, zaradi katere je le malo manjkalo, da ni ostal sirota, v šoli. SINDIKALNE VESTI PRODAM SREBRNE LISICE. Naslov na upravi lista. KUPIM KUNE BELICE. Naslov na upravi lista. ZENSKE VOLNENE OBLEKE po nizkih cenah prodam. Ul. Vasa-ri št. 11. DVE BOSANSKI PREPROGI PRODAM. Naslov na upravi lista. PRIDNA ŠIVILJA izdeluje damske plašče po konkurenčnih cenah. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika. URE NAJBOLJŠIH ZNAMK prodam. Naslov na upravi poč «Prodam». MODISTKA izdeluje, modernizira klobuke po zmernih cenah. Trg Goldoni ll-III. PISALNE STROJE prodam, izred. na prilika. Ul. Corridoni 6. UL Batagelj. MOŠKO PERILO izdeluje pridna šivilja. Naslov na upravi lista. HITRA IN VESTNA TIPKARICA sprejema deiv na dom. Na-TRST, 9. (AIS) — Finančni od- siov na upravi lista, aelek ZVU obvešča, da določa — ukaz, ki bo v kratkem objavljen PRAZNO SOB° ISCEM. Naslov v Uradnem listu, pobiranje do- na upravi lista, Ul. sv. Francis*«* sebne doklade na vstopnice za I ^ ' predstave, zabave in športne pri- ------------------—----------- reditve vseh vrst. od katerih je KUHINJE, SPALNICE, SP** bine p vati državne pristoj- | JEMNICE dobite po najnižjih J-C- URADNE OBJAVE ZIMSKA POMOČ NA ANGLO-AMERISKEM PODROČJU SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA nah v Ul. XX. septembra št. 53, Člani organizacijskega odbora ustanovnega kongresa Zve ze enotnih razrednih sindikatov so vabljeni na sestanek, ki bo v ponedeljek 11. decembra ob 19 v Ul. R. Manna 29. KINO Z motorjem jo je podrl Rossetti. 14.00: «Orli morja«, G. Cooper. Excelsior. 15.00: «Ziegfeld Follies« Fred Astaire, Lucille Bel!_ Nazionale. 14.00; aNapoli milijonarka«, E. De Filippo. Arcobaleno. 14.00: «Vsi možje kralja«. Fenice. 14.30: «Trije dnevi v vrtincu plesa«. Filodrammatico. 14.30: «Rdeča gora«, P. A. Parner. •a Alabarda. 14.00: » Bikoborka», Ester VVilliams. Armonia. 14.45: ((Brezupno tvoja« Bette Davis. Garibaldi. 13.30: «Moja hčerka Joy», G. Robinson. Ideale. 14.30: ((Okrvavljeni meči«, Larry Parks. Impero. 14.00: «Nilski jastreb«, Silvana Pampanini. Italia. 14.00: «Madafr.e Bovary», Jennifer Jones. Kino ob morju. »Ljubezen pod ničlo«. Savona. 14.00: «Ambra». Linda Darnc-11. Viale. 14,30: ((Mavrični otok« D Lamour. Vittorio Venelo. 14.00: »Brez ljubezni«, Spencer Tracy. s Adua. 14.00: «Mož z zahoda«, Garv Cooper. Azzurro: 14.00: ((Prekleti rod« Belvedere. 16.00: «Vitezi neb-i«. Marconi. 15.30; «Seslri Doily». Massimo. 14.00: «Ruy Blas« D Darrieux. Novo cine. 14.00: «Nebo nad močvirjem«. Odeon. 14,00; ((Maršalova ljubljenka«. • Vittoria. 14.00: «Sin bliska«. Sv. Vid. 15.30: »Otok siren«, venezia. «King Kong«, Bruce Ca-bot, Fay Wray. PISALNE, ŠIVALNE IN PLET1iU' NE STROJE POPRAVLJAM- Na' slov na upravi lista. MLAD ŠOFER ISCE ZAPOSLJIVE. Naslov na upravi lista, tl ■ sv. Frančiška 20. Frančiška 20. 50do Pobirali vsako j Trst nedeljo od nedelje 10. tega meseca do 30. aprila 1951, kakor tudi 25. in 26. decembra 1950 ter 1. in o. januarja in 19. marca 1951." Za doklado je bila določena sledeča višina; Cena vstopnic vključno z držav nimi pristojbinami: Ce ni višja od 100 lir doklada 5 lin če je višja od 100 lir in ni I — -------------------------------- Višja od 200 lir 10 lir; če je višja NOV ŠIVALNI STROJ PRODAM; od 200 lir in ni višja od 400 lir Naslov na upravi lista. Ul. s ' 20 lir; če je višja od 400‘lir in ni 1 ”—"" višja od 800 lir 60 lir; če je viš-800 in ni visJa °d 1000 lir 100 lir; če je višja od 1000 in ni višja od 1500 lir 150 lir; če je višja od 1500 lir doklada 200 lir. Za operne in gledališke predstave je bila doklada določena v znes-m lir 100 na vsako vstonnico ki stane več kot 800 lir. Abonenti na omenjene predstave, zabave in športne prireditve pa bedo plačali 3 odst. celotnega zneska a-bonmaja vključno z državnim pristojbinami. Doklado' bo pobirala oseba ali ustanova, ki organizira zabavo da jo nato izroči družbi S.I.A.E. (Družba za zaščito avtorskih pravic), v Trstu po postopku in v roku, ki■je določen za državne pristojbine. NOVINAR ((LJUDSKEGA TJj?’ NIKA« išče prazno ali oprerav no sobo. Tel. 95-823. 24. izleti ADEX - izleti bodo in 25. decembra Ljubljano, Pulj> Rebo in Rovinj Včeraj r>:> 12 je l-ilo, ko je 64-letna Lucija Zanon iz Ul. Tartini 6 poskušala prekoračiti Trg. Stare mitnice, v istem trenutku pa je mimo privozil neki angleški motorist ter se tako' no1"16'' POneSreČe(nk° S° ROJSTVA, SMRTI laicoj po nesreči z avtomobilom civilne policije prepeljali V glavno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi več poškodb po vsem telesu zdraviti od 10 do 15 dni >s * * tolikim družir.am izbranim iz ben prispevek v neozdravljivi vojske ljudi brez strehe, ki se. stanovanjski krizi. Toda pred-že leta zaman ozirajo za skrom- sednik cont se mora vendarle nim prostorom, kamor bi lahko i od česa do časa prezračiti! Po prvih vesteh prevladuje mnenje, da je prišlo do tragedi-,e zaradi ženine nezvestobe, ki je moža privedla tako daleč, da je izgubil vsako oblast nad svojimi živci ter se v navalu Ijubo- Na ortopedski oddelek pa so z avtomobilom Rdečega križa ob 14 pripeljali 43-Ielno Alojzijo labiani iz Drevoreda Son-nino 56, ki ima verjetno prebito lobanjo ter se zdravniki o njenem stanju niso hoteli izjasniti. Njena 19-letna hčerka Lidija, ki jo je spremljala, je povedala, da je mamo njen mož, ameriški kaplar Ivan IN POROKE Dne 8. in 9. decembra 19") se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 23 oseb, porok pa je bilo 5. Civilne, poroke: gradbeni izvedenec Nereo Marangoni in gospodinja Nella Cattarin, natakar Giuseppe Fiurello in frizerka Marija M hčič. Cerkvene poroke: desetar am. voj. John J. Persha m gospodinja Caterina Braina, radiotelegrafist Gvido Debrilli in gospodinja Alba Sabbiesi, uradnik dr. Ubaldo Catacchio in gospodinja Paolina Fil ppi. Umrli so: 76-lt(ni Antonio Corrado, 69 letni Giovanni Bat-tistin, 73-letni Matteo B’adi-cih, 79-letna Amelija M-hnič PREKOP GROBOV. Tržaška I Priiave sprejema do D' . občina obzešča, da bodo ore- cembra potovalni urad ^ kopali 4. vrsto III. oddelka ob- Express, Ul. Fabio Severo 3 črnskega pokopališča v Skednju tel. 29243. kjer so pokopavali od 2. oktobra .1939 do 2. januarja 1940. Svojci, ki bj želeli prenesti njih posmrtne ostanke, nai se obrnejo do 23, decembra 1950 na pokopališki oddelek, Ul del Teatro št. 5, III. soba 43. NOVI ELEKTRIČNI VOD ZA VISOKO NAPETOST ZAVLJE-MACKOVLJE-PREBENEG TRST. 9. (AIS) Ukaz ZVU štev. 221, odreja, da je družba «S ,cieta E ettro ndustriale e di .Metalizzazione SVEM» podjetje javne koristi, in jo , pooblašča, da gradi in upravlja električni vod za prenos električnega toka z napetostjo 10.000 voltov od, sedanje elektrarne v Zavljah skozi transformatorsko postajo v Mačkovi ;ah do Prebenega. ADEX - izleti 31. decembra ir: L ja bodo izleti v BUZET ll„ RISTItlM iiiihibbbbb 114X1111 lil Prijave decembra t. i. urad Adria -L'xpre ss, tplefnn 15. 29-243. Severo Uglejte si brezobvezno katere dobite po konkurenčnih V AS ARI Sl. e ^ . za karoserijo Ford Eifel. Obveščamo vse interesenl’He(]ault Ad- osebni, Peugeot, Sko- 8,5 tone, Lancia Augusta in A- Rathbul, sunil, mama pa je ta-1 vd. Amadi, 89-letni Carlo Tu h' meriueSwCn-°i P ’ da je na Itan’ 7CMetna °‘t>a Iskra vd. me. tu obležala nezavestna. | Silli, 90-le‘jia Giose.fa S 3 — Step i nard vd. Cuck, 58-letni Pietro metre vicnUpna ! 2iairc*les»T-5ti’,lF^n' Pa°io Mero, lUBilt; VlbUHtjgd 80-letni Nicolo Spadaro, 71-Iet-na Giuseppina Moegluech, 22 letna Marija Bernič odra je padel Včeraj ob 15.25 so na stomatološki oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli 46-letne-ga mornarja Ivana Ruzzierja iz Ul. Tigor 9, ki je malo prej pri delu v glavnih skladiščih po naključju padel z nekega 3 metre visokega odra. Pri padcu si je p škodoval obe nogi ter prsi, zarad; česar se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni. .... _ — 41-letna Manja Bozzo por. Gerin, 57-letni Pellegro Damonte, 82-let-™ Mar,ij* Bur n'llo por. Ko-dal 86-letng Giu4j;ta Lorenzi vd. Rinaldi, 52-letni Mic’el" Bendoricchio, 77-tetna Emilija Vidali, 53-letni Liberale Moretti, 63-!etna Tea Guidj vd. Busethni, 53-letni Serg o Cer-gna, 63-! tna Natalija Mainar-dj por. Perini, Tatiana Oksev-ski stara 1 dan. ler — Junior in Triumph. da 1100. Fiat 1100, TeI™aj navedenih karoserij od razhodo-prilia, da se nahaja n p(lcjjetju Slovenija Avto, Ljubljana vamh osebnih voz‘ p,-j imenovanem podjetju v proda- ln si te lahko na J. resti Državna podjetja predložijo za Jalni na Vilhar prjVatnikt pa potrdilo pristojnega Po-nakup naroči kajnj pi.omet Direkcija Slovenija Avto. verjenistva aa Dospda je nova pošiljka SLOVENSKEGA PRAVOPISA V prodaji je v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI SREČANJA S SLOVENSKIMI USTVARJALCI IHA MALEŠ razstavlja „ Škorpijonu^ M. Maleš: Avtoportret Trst doživlja z razstavo grafičnih del Mihe Maleša prvo-l vrsten kulturni dogodek, bodisi,slovenska ali italijanska umet nostna javnost. Visoka kvali-tetnia raven' razstavljenih del bo nedvomno krepko dvignila o italijanski javnosti ugled slovanske umetnosti in s tem 'Uspela zmanjšati predsodke, ki jih- vzgaja italijanski šovinizem prpti nam. S spoznavanjem slovenske in jugoslovanske res-; .ničnosti bo napravljen nov ko-| mk k zbližanju. k medsebojne-] rn,u spoznavanju in s tem za j znosnejše sožitje med narod-■nostmi. živečimi v Trstu in s . lem med ■ jugoslovanskimi ■ in . italijanskim narodom. To je pot, I ki bi jo morali hoditi resnično kulturni in iskreno miroljubni narodi. Po Jakčevem in Pavlovčevem razstavnem gostovanju v Trstu v preteklem letu in po razstavi tržaških slovenskih slikarjev v Ljubljani, je to prva umetnostna razstava iz Slovenije v Trstu v galeriji «Scorpione» v tem razstavnem letu. Galerija «Scorpione» ima prej ko slej levji delež pri tem vedrem izmenjavanju stikov med Trstom in njegovim priročnim, slovenskim zaledjem. Maleševa razstava je za Trst izredno kulturno doživetje z grafiko, ki je v Trstu kot tudi v Italiji na splošno malo razširjena slikarska panoga; po svoji tematiki tudi izredna, po predmetih, ki jih obdeluje. Mislim pri tem predvsem na obsežni in v vsakem pogledu o sred nji ciklus grafik, ki predstavljajo makedonski svet. Ta pre-zanimivi svet je za povprečnega Tržačana pravo .odkritje, s svojim slikovitim skoro orientalskim sijajem, ne da bi se zavedal, da je to življenjska resničnost skoro neposredno sosedskega naroda. Maleš Trstu ni popolnoma neznan, razstavil je bil tu že nekaj grafik na lanski skupni razstavi sodobne slovenske gra- fike, toliko, . da je imel prvi rahli pojem o njegovi umetnosti. Sedanja njegova osebna razstava, čeprav omejena na dobro stotino manjših in večjih grafik, podaja precej zaključeno sliko o njegovi umetniški sili in njegovi umetniški osebnosti. Seveda ni mogoče govoriti o vsem njegovem slikarstvu, ker oljnatih slik ni razstavil in te predstavljajo velik del njegove stvariteljske dejavnosti. Čeprav so mzstavljena pretežno dela zadnjih let, posebno iz l. 1949-50., vendar lahko govorimo o nekaki njegovi retrospektivni razstavi, ki nam podaja glavno njegovo delo v razvoju vencu in cela. vrsta prekrasnih, deloma barvnih lesorezov, kot sta Vdovi, Begunka (Desetnica, izdelana že pod italijansko okupacijo, ki jo je pa cenzura prepovedala zaradi očitnih namigov na okupatorjeva zverstva v vsej zamisli dela), Poslušajoča deklica, Ljubezen, ilustracije k Machovemu Maju itd. Vendar je ta njegova formalna izrazna oblika naši javnosti bolj dostopna s svojo lepo elegantno Unijo, značilno za Maleša, bolj severnjaškega likovnega simbolizma, kot zapad-njaški kubistični geometricizem. To toliko bolj, ker je Maleš tako globoko zakoreninjen v slo- Z Maleševe razstave v aSkorpijonu# od začetka do danes. V tem pogledu lahko že na prvi pogled razlikujemo dve razvojni fazi, čeprav čista ločitev ni mogoča, ker ima njegovo realistično slikanje, ki ga tu v glavnem opazujemo od l. 1945. dalje, svoje začetke že davno prej, kar je razumljivo pri njegovem vsestranskem grafičnem delovanju, na pr. %rri ilustrativni risbi, portretu, karikaturi. Prva njegova razvojna faza, ki sega iz njegove študijske dobe tja nekam v začetku narodnoosvobodilne borbe, obsega mladostno bolj modernistično, revolucionarno ekspresionistično-surre-alistično umetnostno dejavnost, hi je udarila v slovensko umetnostno javnost nekaj let po zaključku prve svetovne vojne z enako silo kot impresionistično slikdrstvo četrt stoletja Prej ip vzbudila na prvi ..hip enak odpor (seveda skupno z umetnik j istega revolucionarnega umetniškega pbkolenja, skupaj z bratoma Kraljema, z bratoma Vidmarjema, Pilonom...). Maleš je bil šel najdlje na tej ekspresionistični poti, skoro do absolutne vsebinsko simbolične forme in še dlje, v surrealistične sanjske privide, kot nam jih lepo kažejo ilustrativne grafike k Prešernovemu Sonetnemu Maleš: Makedonske deklice (monotipija) venskem ljudstvu in v njegovem kulturnem življenju in tradiciji, ki jih oblikuje z vsem svojim umetniškim ognjem. Tudi je njegova umetniška izrazna sila tako neposredna in silna, da nas instinktivno zgrabi, posebno s svojim nežnim liričnim nadihom, ki je lasten vsem njegovim delom, tudi realističnim in dajejo vsem njegovim umet- ja s tolikšno ljubeznijo nele v makedonskih snoveh: opazujte le slovenske Gorenjke s svojim poduhovljenim izrazom. Tehnično mojstrstvo, s katerim obvlada vse najrazličnejše grafične tehnike omenjamo le ■aradi ritualne točnosti, tako je vsakomur na prvj pogled očitna. Dih materinske Slovenije, tudi one, ki je trpela pod fašistično okupacijo in one, ki se s petletko industrializira za svoj socializem, nam veje nasproti iz del Maleševe umetnosti. K zaključku naj omenimo le še nekaj podatkov, o njegovem življenju. Rojen je bil na Jeranovem pri Kamniku l. 1905. in je dovršil umetnostno akademijo v Pragi. Razstavljal je neštetokrat doma in v inozemstvu: na Cehoslovaškem, v Italiji, na Poljskem, na Nizozemskem.. Finskem, Švedskem, v Angliji, Združenih državah A-merike, v Sovjetski zvezi itd. M. Maleš: Šestnajstletna Julija Pr. Izdal je do sedaj deset knjig [ urejeval 10 let umetnostno re-oz. map grafičnih del. O nje- vijo «Umotnost«. Njegova dela govi umetnosti pa so izšle že so po umetnostnih zbirkah done katere umetnostno-zgodovin- ma in v tujim, sko-razpravne knjige. Izdal je in ‘ JELINČIČ Svet vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti v Ljubljani izdaja že tretje leto zbornik za izgradnjo ljudskih odborov, v katerem je najti mnogovrstne razprave z upravno-organizacijskega, gospodar, skega, prometnega in podobnih področij. Zbornik Izhaja pod naslovom »Ljudska uprava« in prinaša v 12. številki med drugim obsežen pregled prebivalstva Slovenije, ki ga zaradi zanimive vsebine objavljamo v skrčeni obliki. Za »Ljudsko upravo# je članek napisal Ivo Lapajne. \|W (l rdv&idsietn, Luna v območju politike Letala in baloni potrebujejo zrak, da lahko letajo, raketa se pa udejstvuje najraje v brezzračnem prostoru. Fin čut, ki odlikuje podjetne Amerikance, jim je pošepnil, kako velikanski pomen bi utegnila imeti Luna kot vojaška baza v kakem ninam neizbrisno svojsko noto. O njegovih realistično neposrednih stvaritvah, predvsem o vsem makedonskem ciklu del, je komaj potrebno reči besedo komentarja, tako naravnost in spontano govore vsakemu tudi likovni umetnosti nevajenemu očesu. Z nedosežnim mojstrstvom čmo-bele umetnosti nam zvesto podaja stvarno resničnost, vendar vedno s psihološko poglobljenostjo in še z nečim več: — z umetnostjo, ki je ne more zanikati še tak nasprotnik te vrste izraznosti. Le primerjajte mojstrovino kot je akva-tinta o odaliski Egejski Make-donki ali o Kroparskem žeb-Ijarju, o kateri koli črno-beli makedonski grafiki. Ciklus bar-vastih makedonskih monotipij pa nam kaže umetnikov neizčrpen dar za barvitost, ki nam jo podaja s tolikšno svežino ih pestrostjo tudi v najfinejših odtenkih, ki nam jasno kažejo vso umetnikovo sposobnost v oljnatobarvni tehniki. Pri vsem tem je komaj treba poudariti umetnikovo povezanost z našim, slovenskim ljudstvom in njegovim kulturnim življenjem ter z drugimi jugoslovanskimi. ki jih spremlja v vseh njihovih življenjskih okol-nostih in trddicijah, kot nam to dovolj jasno pričajo folklorne predstave, ki nam jih poda- mednarodnera spopadu na Zemlji. ZDA so se začele zanimati za rakete in so z njimi kmalu dosegli višino 170 km. Porodila se jim je tudi ideja o posebni raketi, ki bi se vrnila na svoje izletišče, ko bi bila dosegla svoj cilj. S takimi raketami mislijo Amerikanci obstreljevati Luno. Da jim to uspe, so prepričani, saj so imeli vsi učenjaki še pred 20 leti atomsko bombo in radar za smešni izrodek najbujnejše domišljije. Država, ki bo prva kontrolirala Luno, bo obvladovala tudi Zemljo. V tej smeri že delujejo v Ameriki nešteti raziskovalci. Vlada jim je zabi-čila najstrožji molk. Raziskovalci so pri svojem delu popolnoma odrezani od ostalega sveta. Privlačnost na Luni je šestkrat manjša od one na Zemlji. Vsaka stvar je torej na Luni šestkrat lažja. Ce streljaš z Lune na Zemljo, je isto, kakor da bi metal kamr.e s hriba v dolino. Prvi raketni piloti bi prišli na gorat svet, posejan z neštetimi žreli ugaslih ognjenikov, prinesti bi morali s seboj kisik in vodo, ki ju Luna nima, dokler jim ne bi uspelo iz. delovati iz Luninih kamenin potrebne prvine. Piloti bi si morali izkopati varnostne, hermetično zaprte jame, v katerih bi živeli, ker bi jdh pomanjkanje zračnega tlaka raztrgalo, kakor razpoči riba iz morske globine, prinesena na mersko površino. Izstrelek, ki bi zapustil Luno 150 km severozahodno od ugaslega ognjenika Eratostena na južni strani Im-briskega morja, bi dosegel New Vork s hitrostjo 24.000 km na uro v 28 urah in 40 minutah. Tako natančni so ameriški učenjaki. Amerikanci so prepričani, da se bo to doseglo po preteku manjše ali daljše dobe in da bodo to prav oni. Prekrstili so nekatere kraje na Luni z imeni ameriških mest in gora, kar utemeljuje ameriško namero anektirati Luno o pravem trenutku. Strahote bele kuge Ameriška atomska bomba je naklonila človeštvu popolnoma novo bolezen: «belo kugo*. Pri napadu na japonski mesti Nagasaki in Hirošimo z novim a-tomskim orožjem (6.8.1945.) je bilo ubitih 300.000 ljudi. Toda nerazmerno več ljudi je zbolelo za «belo kugo*. Dokler so bile žrtve Japonci, se Američani niso mnogo zmenili za novo bolezen, toda poskusi na otočju , Bikinih, ki so zahtevali med j ameriškimi mornarji nekaj i žrtev, so prisilili ameriške znanstvenike, da so se začeli podrobneje baviti z njo. Kakor je prej pri sestavi atomske bombe sodelovalo na tisoče fizikov, kemikov, inženirjev in zdravnikov, tako preiskuje sedaj enaka armada znanstvenikov, kako preprečiti oziroma ozdraviti «belo kugo*. I «Bela kuga* je posebna, zelo strašna bolezen. Pojavijo se belkasti (od tod ime) tvori, ki počijo in iz njih se pocedi I gnojna smrdljiva tekočina. Bol-■ nik ne trpi nikakih bolečin, | hira in umre za ohromelostjo i osrednjega živčevja. Bolezen je nalezljiva, čeprav je ne r.ovzro-čajo bakterije. Tako zvani ga-ma-žarki, ki so sestavni del bombe, okužijo ozemlje, kamor je padla, daleč naokoli, okužijo pa, tud; ljudi. Znanost si proti tej bolezni ne ve pomagati, čeprav so Zedinjene" države žrtvovale že ogromne vsote in nepojmljive energije. Znanstveniki vsega sveta, ki jih je Amerika nalašč poklicala v ta namen k sebi, se trudijo, toda doslej se je izkazala «bela kuga* kot nepremagljiv sovražnik in se bo verjetno pridružila apokaliptičnim jezdecem t.j.: vojni, lakoti In smrti. Malo je dežel v Evropi, ki bi bile na tako majhnem prostoru izpostavljene tolikšnim prirod-nim, gospodarskim, prometnim in kulturnopolitičnim vplivom Kakor Ljudska republika Slovenija. Razložena med Alpami in Jadranskim morjem, med Panonskim nižavjem in Furlansko ravnino, ima na svojem površju premnogo silnic zemljepisne povezanosti, ki določajo življenjski razvoj Slovencev. Njena najsevernejša točka je na državni meji v Prekmurju pri Bu-riSncih. njen najjužnejši rob je na kolenu Kolpe, pod Sinjim vrhom na Kočevskem. Najvzhod nejša točka Slovenije leži v ravninskem svetu ob izlivu Le-dave v Muro, v kraju Dolina, nag najzahodnejši mejnik pa je gorski svet za Mušičem na Tolminskem, na meji Beneške Slovenije, v kraju Breginj. Razdalja med širinskima krajnikoma Slovenije znaša 163 km, razdalja med zahodnim in vzhodnim mejnikom pa 258 km. Meja s Tržaškim ozemljem meri 57.5 km, z Italijo 175 km, Avstrijo 323 km in Madžarsko 79.3 km. V Sloveniji prebiva danes po cenitvi zveznega statističnega urada 1,422.000 ljudi ali 8,86 odst. vsega prebivalstva Jugoslavije. Po ljudskem štetju leta 1948, ki je tudi podlaga tej razpravi, je bilo na ozemlju republike Slovenije v 368.754 družinah 1,391.873 ljudi ali 8,82 odst. vsega prebivalstva. Leta 1931 ie štela Slovenija, seveda brez Primorske, v 5580 krajih 235.143 družin z 1.144.298 prebivalci ali 8.21 odst vsega prebivalstva v državi. Po upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je veljala ob popisu prebivalstva 15. III. 1948, je bilo v Sloveniji 201.970 prebivalcev v mestih, 1,189.903 ljudi pa v okrajih. V industrijskih, rudarskih in upravno-gospodar-skih središčih je bilo 15. IX. 1948 394.281 nekmečkega prebivalstva. Razmerje med mestnim m podeželskim prebivalstvom je bilo tedaj 14,5 : 85,5 odst. Po isti upravni razdelitvi je bilo v 27 okrajih izven Ljubljane, Maribora in Celja 1266 krajev z več kakor 60Q0 naselji. Se zanimivejšo sliko poselitve slovenske zemlje dobimo, če primerjamo število naselij s številom prebivalstva v okrajih. Ce bi hoteli vse prebivalstvo okrajev porazdeliti enakomerno na enote, ki sestavljajo okraj, bi dobili povpreček 178 ljudi na eno naselje. Ta povpreček je zaradi različne urbanistične poselitve ter gostote prebivalstva v okrajih, ki so upravnopolitično in gospodarsko strnjeni y večja, manj šte- vilna naselja, višji, v nasprotnem primeru pa nižji. Najugodnejši povpreček ima v tem primeru okraj Lendava, 631 ljudi na eno naselje. Za njim šteje okraj M. Sobota 461, Gorica 312. Radovljica 283, Maribor okolica 280, II. Bistrica 263, Ptuj 249, Slovenj Gradec 235, Ljutomer 230, Šoštanj 223, Trbovlje 220, Tolmin. 208, Ljubljana okolica 291, Idrija 195, Kranj 194, Radgona 188 prebivalcev na 1 naselje. Pod povprečjem so okraji, ki štejejo še manj ljudi, in sicer: Celje okolica 168, Poljčane 161, Postojna in Krško Po 150, Sežana 138, Kamnik 108, Novo mesto 102, Črnomelj in Trebnje po 84, Kočevje 79 in Grosuplje čelo samo 78 ljudi na 1 naselje! Takšna primerjava naj le mimogrede pokaže, kako različne so naloge in razmere, ki jih imajo za dosego u-spehov upravni organi ljudske oblasti v posameznih krajih in okrajih glede na razprostranjenost in število naselij, ki se- v okraju Ljutomer 45, v obeh prekmurskih okrajih skupaj 78 naselij. Na Kočevskem spada v to skupino le naselje Bilpa. Naslednja višinska stopnja 201 — 400 m je v Sloveniji najmočneje zastopana. Tu prebiva v 2282 naseljih nad 51 odst. Slovencev. Ljubljana, Maribor in Celje ter vrsta drugih mest leži v tej višini, glavna industrijska in rudarska središča so v tem pasu. Zanimivo je,, da segata do 300 m nad morjem le še 2 naselji iz lendavskega okraja, vse drugo je nižje. Se višje, 601 — 1200 m nad morjem biva v 1044 malih vasicah, raztresenih seliščih to samotnih kmetijah nad 123.000 ljudi ali nad 8 odst vsega prebivalstva 1 Prav kakor naselitev sama nalagajo tudi prometne razmere v Ljudski republiki Sloveniji skoraj vsakemu okraju drugačne poglede na opravljanje upravnih in gospodarskih nalog. 2elezniško omrežje je sicer še precej ugodno povezalo predele slovenske zemlje z ostalo državo in tujino, vendar so vmes še pomembne naselitvene ploskve, ki pogrešajo ugodnejših zvez. V oddaljenosti do 5 km od najbližje postaje biva 814.357 ali 58,61 odst vsega prebivalstva Slovenije. 5—20 km do postaje ima še 485.400 ljudi ali 34,97 odst. Se Slovenska dekleta y narodni noši, OB 32. OBLETNICI SMRTI delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dat sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo • Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje • kaj naj bi ti še dal? #** Povem vam tudi, da tistih veselih ir. žalostnih zgodb nisem pisal jaz, ki govorim z vami in ki vas imam od srca rad, pisal jih je človek, ki ga ne poznate in ga nikoli ne boste spoznali. ivam r.mm stavljajo upravno enoto kraja oziroma okraja; kako različni so tudi napori, ki jih nikakor ni mogoče oceniti z istim merilom, kadar se pregledujejo uspehi v socializaciji slovenskega podeželja, Najnižja naselitvena ploskev v Ljudski republiki Sloveniji je na južnem robu ravnine pri Gorici, kjer leži 7 naselij krajev Miren, St. Peter in Vrtojba is 5208 prebivalci v nadmorski višini do 50 m. Le malo više, 51 do 1Q0 m nad morjem ie že 25 naselij okraja Gorica s 15.993 prebivalci, v višini 101 do 150 m pa 33 naselij tega okraja z 11.350 prebivalci. V nadmorski višini 151 — 200 m leži 542 naselij, in sicer: na Primorskem 64, v Beli krajini 84. v okraju Novo mesto 81, v okraju Krško 172. v okraju Celje 9, v okraju Ptuj 8, teže je tistim, fci so odmaknje. ni od prometnih zvez po 20 —• 50 km. Teh je 83.835 ali 6,03 odst., nad 50 km od postaje pa biva 5487 ali 0,39 odst. vsega prebivalstva. Takšna povezanost prebival* stva z železniškim omrežjem v Sloveniji določa torej upravnim organom še posebno skrb, da s čim racionalnejšim avtomobilskim prometom izpopolnijo prometne vrzeli v posameznih okrajih. Kakor naseljenost sama je tudi obdelovalna površina slovenskega ozemlja razdrobljena na manjša kmečka gospodarstva. Od 601.485 članov kmečkih družin, ki so navezani na obdelovanje zemlje v Sloveniji, ima (po podatkih V 1. številki Statističnega bilteni zveznega statističnega urada; Beograd. 1950); do 3 ha zemlje 132.323 ali 22,00 odst. S — 5 ha zemlje 5 — 8 ha zemlje 8 — 10 ha zemlje 10 — 15 ha zemlje nad 15 ha zemlje vsega kmečkega prebivalstva. Poznanje takšnih razmer je še pomembnejše, če upoštevamo, da je odstotek nekmečkega prebivalstva v Sloveniji najmočnejše zastopan. Po statističnih podatkih iz leta 1948 je bilo v Sloveniji 51,1 odst., na Hr-vatskem 40 odst., v Srbiji 25,6 odst., v Bosni in Hercegovini 22,7 odst., v Makedoniji 28,5 odst. in v Crni gori 24,5 odst. nekmečkega prebivalstva. Takšno razmerje med naraščajočim industrijskim in kmečkim delavstvom nalaga nove naloge pri pospeševanju kmetijstva. V 100.865 104.473 51.025 90.949 121.234 ali 16,77 odst. ali 17,37 odst. ali 8,48 odst ali 15,12 odst. ali 20,15 odst. industriji in rudarstvu, v prometu, trgovini in drugih panogah narodnega gospodarstva so glavni temelji socialističnega razvoja Ljudske republike Slovenije že krepko zasidrani. Z napredkom v kmetijstvu pa bodo napori delovnih množic nagrajeni le tedaj, če bomo razvili najtesnejše sodelovanje med vasjo, industrijskimi in mestnimi središči, pri opravljanju vsakdanjega dela pa koristno upoštevali vse dobre in slabe izkušnje, ki jih narekujejo naravni pogoji zemljepisnega reliefa slovenske zemlje. FRAN MILČINSKI TEATER Umetnost je °d kulture in -■Sploh tudi od izvrševalnega odbora naše stranke priznana in toplo priporočena reč. Zato smelo trdim, da ji nikdar nisem nasprotoval, nego sem jo gojil vsikdar tako na svojih lastnih nedrjih kakor v krogu svoje rodbine. N. pr. vzemimo le glasbeno Umetnost: vedno imamo kakega kanarčka pri hiši, da nam poje. Niti ni glasba prezrta ob Vzgoja naše dece. Naš najmlaj-Ži, komaj da šteje dvanajst let, že svira na orglice marsikdo lina na grbi let že šestdeset, Pa niti ne ve, kaj so orglice. ^Ie vem, če ga ne bom dal na konservatorij — z gospodom favna tel jem sva nekoliko zna-Pa. Pa prireja omenjeni moj 5ir> vsak večer v kuhinji ljudje koncerte za širše mase in naša gospodična kuharica Slično preoej široka masa in ne manjka koncertom mojega sinka nikoli kvoruma. To me z ozirom na umetnost zelo veseli m sem dejal; kadar bom umrl in ako ne bo pogreb mogoč brez «Vigredi* pa naj jo moj fantek zabrlizga na orglice ali pred hišo žalosti ali pri kapelici. Zna jo že in plačal sem mu tudi že zanjo, dva dinarja je dobil: fant ni drag in ga priporočam za slične prilike. Niti sam osebno nisem čisto trot na polju glasbe, razmere mi ne dopuščajo tako, kakor bi želel. Toda vsak, kakor more, in mislim: tudi črevlji niso mačje solze, nego lahko služijo umetnosti, ako so taki, da škripljejo. Taka obutel je dandanes bolj redka, jaz jo pa i-mam in jo nosim irv škripljem jako dolge viže, vsia cesta se ozira za menoj. Zadnjič je klub deložlrancev praznoval desetletnico svojega obstoja in je nameravali avečan obhod. Pa so naprosili mene, da bi jim mesto godbe jaz škripal v sprevodu s svojo obuteljo. Rad bi jim bil ustregel, ne iz umazane konkurence in zaradi bridkega mamona, nego v pro-speh umetnosti. Svojo namero sem povedal ženi. Zena pa je zmajala Z glavo in rekla, da so mojj črevlji itak že v spotiko vsej hiši in ulici in da jih bo poslala v popravilo. Nasproti nam stanuje vrl ubiralec klavirjev in sem mislil, njemu da bo izročila črevlje, da jih ubere — kajti ne rečem, da morebiti niso bili od obile uporabe nekoliko razglašeni. Tudi drugi umetniki, preden nastopijo, dajo ubrati vsak svojo reč. Toda je potem bilo drugače. Zena je šla s črevlji ne, kakor sem mislil, nego jih je nesla črevljarju, ne, da jim ubere harmonijo glasov, nego da jim zatre ikrip. In je črev-ljar šel in v podplate črez in črez zabil lesene žebljičke Mislim — tako početje se v kulturnih krogih imenuje vandalsko in je črevljar računal pet dinarjev. Uničen je bil moji obuteli blesteči škrip. Klub deložiran-cev pa je moral odložiti svoj odhod po mestu do tedaj, da mi bo obutel zopet kos svira-nju. Deset dinarjev bo stalo popravilo in sem imel denar že pripravljen. 2alibog — toda to pride kasneje. Ne, kar se tiče umetnosti, sem ji bil vedno jako naklonjen na vseh poljih in se nekoč niti nisem ustrašil, nego sem šel mesto svaka v dramo, kjer so igrali jako žalostno dramo — bila je resnično jako žalostna in se mi zdi, še pri zobozdravniku je dosti krajši čas. Toda umetnost je umetnost in kakor rečeno — Za umetnost sem bil vsikdar vnet in požrtvovalen. Ako imam vendarle pomisleke, se mi pomisleki ne obračajo zoper umetnost, nego zgolj zoper vse, kajti kakor rečeno, ima umetnost svoje glasnike tudi v mojem najožjem krogu. Pomisleke gojim le zoper nekatere umetnike. N. pr. nekatera od teatra. Nekateri od teatra so jako čudni. Ne rečem, da so temu sami krivi, nego jim morebiti škoduje teater. Brez teatra bi morebiti bili ti gospodje čisto čedni in prijazni gospodje, j Tako se pa pri njih nikdar ne [ ve, ali je kaj res, ali je ie teater. In potem ne veš, kaj bo prav, da storiš. N. pr. je gospodična Mici od «Zelene kavke* že oklice naročila in balo, ker ji je gospod od teatra v poznih nočnih urah z roko na njenem srcu govoril izbrane besede o ljubezni in zakonu in paradižu in zraven na puf pil vrčke in steklenice. (L Se prstan ji je snel s prsta in si ga vtaknil v telovnik, da ga bo nosil na svojem srcu. Potem pa ji ie poslal pošto, naj bo in- teligentna in da je bilo vse vkmpe le umetnost im teater. Njegova umetnost je bila res presenetljiva in velika, do pičice se ie bližala naravi in resnici. Pa ko mu je gospodična od «Zelene kavke* s solzo v peresu pisala, naj vrne vsaj puf in prstan in ji skrbi za otroka, kadar bo, ji je v globoko potrtem pismu s črnim robom razodel pretužno vest, da je žalibog umrl. To reč mi je gospodična Mici sama pripovedovala in je bila vsa zbegana in ni vedela, ali je gospod od teatra res umrl in ali se naj obleče v črno, ali pa še živi in ga naj klofne. Srečala ga je z drugo jn je bil videti jako živ; toda kaj, ko zbegana sirota ni vedela, ali je njegovo življenje res življenje, ali pa je takisto le umetnost in teater! Žalostne te zgodbe skoraj ne bi bil verjel, da se ni nekaj e-nakega pripetilo tudi meni — sicer ne glede prstana in zakona in otroka, nego je bila sitvar tgka: Moj skromni prag je prestopil obrit gospod in mi je bilo v veličast in radost, ko je iz-I javil, da mu ni prikrito ostalo I moje razmerje napram ume.t-' nosti in da si ne more kaj, da mj ne ni stisnil roke. Segla sva si v roke in kakor rečeno: v radost mi je bilo in v čast. — Vendar sem se spomnil gospodične Mici in so se mi budili rahli dvomi, ali so prijazne besede gospoda od teatra resnične ali so le teater, ko so umetniki od teatra taki, da se nikdar ne ve, kaj je res in kaj je le teater Toda gospod od teatra ni bil šminkan niti ni bilo nikoder postavljenih nič kulis, pa se je zdelo: tole vendarle ni teater, nego je resnica — zlasti ko v istini nisem brez nekega razmerja Z umetnostjo. Odgovoril sem mu, da je moje razmerje z umetnostjo, ki ga je laskavo blagovolil omeniti, zadnji čas nekoliko utrpelo na svoji živahnosti, odkar je namreč ljubljena žena mi dala črevlje napačni tvrdki v popravilo: vendar da upam in to ne brez podlage, da se bo razmerje vnovič okrepilo — deset dinarjev da že imam v žepu. Gospod od teatra je globoko vzdihnil: «Ah!» in «Ha!» lzja. vil je, da komaj stoji in je res kar trese, in je resnično s prsti [ bobnal po mizi. In še to besedo je navrgel, da ga kar duši, pa se je z levico rahlo stisnil za vrat in je zamižal. Ne. to ni bil teater, teater je boljši! Prijemal se me je strah, kai bo. Dejal je, da je nezaslišano razburjen in da ne ve. kaj bi storil. Jaz da sem i|u zadnje sidro, vame da se mu obrača obupani pogled s prošnjo in vprašanjem, ali mu ne bi hotel posoditi deset dinarjev. Presenečen sem bil.’ To je teater, sem dejal, kajti naj i-mam stike z umetnostjo, jih žalibog nimam z mamonom; tprej je to le gledališki prizor, da gospod išče pri meni denarja. Gospod je videl, da se pomišljam. Z roko si je šel preko bujnega čela, zapičil je vame Pogled in dejal, da mi jih vrne v petek. Samo za dva dni, da jih potrebuje, v petek mi jih vrne, brez skrbi! — to da prisega pri kosteh sivoje matere. Kosti rajnke njegove matere so me omamile in sem si dejal, naj bo, pa naj ubranje mojih črevljev in odhod kluba delo-žirancev počaka že dva dni in j sem mu izročil zadnjega kovača. Potem je šel. Pa ko je od so me vnovič prevzeli dve ali je bil to teater ali ne, nisem ženi nič povedal, sem se bal. Čakal sem petke Petek je prišel, ni pa pr: mojih deset dinarjev. In s zvedel, da gosipod Od te: sploh nima matere oziroma r nih kosti, da bi mogel z nj razpolagati. Torej je bilo v darle vse vkupe sam te: in je sramotno izgubljen del namenjen za plemenite kult ne namene. To me je ujezile sem dal v ((Male oglase* sle či poziv; «Oni dobro znani gospod, sem njegovi moški besedi pc dil večjo vsoto denarja, naj jo nemudoma vrne na ogla oddelek pod značko: «Mater kosti*, sicer bom priobčil r govo polno ime*. Podpisal nisem poziva, da bi zvedela žena. Pa se je oglas precej ob sel: odzvalo se mi je 125 oe 48 dinj je poslalo vkupe 50,66, 77 pa me je proi odloga. ,9e. s':var bolj natanko p rmšljujem, ne vem, ali ni 1 ta oglas bi] kos teatra, To pi zaprav ni pravilno. Toda dim, da nese. SLOVENSKA AKADEMIJ 10. diecemhra 1950 ONOINA OTTA v ljubljanski operi mm Slovenska akademija znanosti in umetnosti s sedežem vifiihii-, ■ ». znanstveno-umetniška ustanova. Ustanovljena ie bila Ljubljani je najvisja slovenska vojno. Toda komaj je Akademija po ustlnovitvi ,!?' Sk0raj *ik P«d delom, že je sovražna okupacija popolnoma zatria "vfjenje tu*ZP Z J* Z kulture. Akademija je ned avno obiaviia svol i * f najvišji ustanovi naše ml prestavila a,.], ti,„. „ raa.it, Zgodovina Slovenske akademije Slovenska akademija znanosti ima, dasi je še mlada, tudi svojo zgodovino. Zanimivo je, da se more prav Ljubljana med vsemi glavnimi mesti republik Jugoslavije ponašati z najstarejšo akademijsko tradicijo. Saj je današnja Akademija i-mela že vrsto predhodnic, katerih delovanje sega v dobo 250 let nazaj. Tako je bila konec 17. stoletja v Ljubljani ustanovljena Academia operosorum — Akademija delovnih ljudi. Bilo je to privatno združenje 28 znanstvenikov, plemičev in meščanov, ki so tedaj živeli v Ljubljani. Za slovensko kulturo pa delovanje te akademije nima prav nobenega pomena, kajti publicistični jezik je bil latinščina oziroma nemščina, za vprašanja slovenskega ljudstva pa se članj akademije niso zanimali Ta akademija je kmalu prenehala z delom. Mnogo pomembnejša je bila diruga akademija, ki je imela enak naziy kot prva, toda bistveno drugačen sestav in delokrog. Delovala je v Ljubljani med leti 1781-1785, torej v času, ko se je pričelo uveljavljati prosvetljenstvo. Med člani je bilo zato že 18 Slovencev in samo 5 Nemcev, razen treh pa so bili vsi kmečki ali meščanski sinovi. Člani akademije so bili vsi tedanji slovenski kulturni delavci, med njimi 2iga Zois, Valentin Vodnik, Linhart, ki jih štejemo za u-stanovitelje slovenske znanosti, slovenskega pesništva in dramatike. Toda tudj ta akademija ni delovala dolgo in do konca prve svetovne vojne ni bilo več resnih prizadevanj za ne vede, razred za matematič ne, fizikalne in tehnične vede, razred za prirodoslovne in medicinske vede ter razred za umetnost. Vsak razred pa ima za opravljanje znanstvenega in raziskovalnega dela inštitute, komisije, odbore in laboratorije. Naloge Akademije Vsakogar bo zanimalo, kakšne naloge imajo akademije in kakšne so konkretne naloge, ki jih ima Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V smislu zakonitih predpisov je Slovenska akademija znanosti in umetnosti najvišja znanstvena in umetnirv ustanovav Ljudski republiki Sloveniji, ustanova, ki .združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike. Glavna naloga Akademije je zato v tem, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku in razvoju znanosti in umetnosti. V ta namen proučuje naravna bogastva in proizvodne sile države, podpira znanstveno in umetniško delovanje, objavlja izsledke in znanstvena dela, vzdržuje stike s sorodnimi znanstvenimi ustanovami po svetu, To so v glavnem naloge, ki jih ima Slovenska akademija tako kot druge podobne ustanove po svetu. Pač pa imajo nekateri inštituti naše Akademije specialne naloge. Tako ima inštitut za raziskovanje Postojni in skrbeti za ureditev jam za tujski promet. Inštitut za slovenski jezik ima predvsem dolžnost zbirati slovensko jezikovno gradivo ter ga Pripravljati za izdajo pravopisnega slovarja, slovarja na-*e8a knjižnega jezika, za lingvistični atlas in historično gramatiko. Inštitut za literaturo ima nalogo pripraviti kritične izdaje slovenskih klasikov, skrbeti za nadaljnje izdajanje Slovenskega biografskega leksikona in še druge dolžnosti. velike naloge, iičoče se najrazličnejšega narodopisnega gradiva. Člani Slovenske akademije Slovenska akademija ima redne člane, tako imenovane akademike in dopisne člane, razen teh pa lahko tudi častne člane. Vsi člani pa morajo biti izvoljeni od skupščine A-kademije. Za rednega člana je izvoljen lahko vsak znanstvenik ali umetnik, ki je obogatil kulturo z deli znanstvenega ali umetniškega značaja. Dopisni člani so voljeni iz priznanih domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov. Prav tako so lahko za častne člane izvoljeni domači in tuji znanstveniki in umetniki ter Ijud Dr. Fran Ramovš Inštitut ima obsežne naloge, nanašajoče se na študij številnih še neraziskanih vprašanj iz slovenske zgodovine. Nalogo oskrbeti arheološko karto Slovenije, izdelati umetnozgo-dovinsko in arheološko terminologijo itd. Specifične so tudi naloge komisije za slovensko organizacijo znanstvenega dela. Sele po vojni se je z ustanovitvijo ljubljanske univerze ponovno sprožilo vprašanje slovenske znanstvene ustanove. Najprej je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, 1. 1937 pa privatno društvo, ki si je nadelo naziv Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Prve člane te akademije je imenoval rektor ljubljanske univerze in ne državna oblast, ki ni hotela ničesar slišati o ustanovitvi slovenske akademije. Toda u-stanovitev privatne znanstvene družbe e takim naslovom 3e zbodla tudi oblasti v Beogradu in v avgustu 1. 1938 je bila izdana uredba o ustanovitvi Akademije v Ljubljani, ki je dobila enak položaj kot Jugoslovanska akademija v Zagrebu in srbska v Beogradu. Slovenska akademija je torej letos praznovala dvanajstletnico obstoja. Svoj resničnj razmah pa je doživela šele p0 o-svoboditvi, ko je ljudska oblast pokazala izredno zanimanje za razumevanje potreb akademije in njenih članov. Tfrsco ‘Jc nuiuge Komisije za slovensko Krlf T pr°ucevati I narodopisje, katero čakajo za-nosH ,,^L r njI,hoVe P°seb- ra<*i dosedanjega skromnega ' 11 jamskj muzej v dela na tem področju posebno je, ki so si pridobili posebnih zaslug z deli pomembnimi za razvoj LR Slovenije, Jugoslavije ali Akademije. Slovenska akademija ima sedaj dva častna člana. To sta sedaj maršal Tito in Edvard Kardelj. Rednih živečih članov Pa šteje sedaj Akademija 26, 14 strokovnjakov humanističnih ved in 12 realistov. Med njimi so v razredu za zgodo- musm mpomi i naših Kaj pravijo stari o mladih N0 pobudo, naj bj te čim več čitateljev lotilo razprave o vzgoji naših mladih in najmlajših, smo prejeli s tem vprašanjem v zvezi, dopis, ki na3 bo seznanil z mišljenjem dveh starejših. Vprašanje je načel 75-letnjk, ki zdravo presoja življenje okrog sebe. Ljubi napredek in vse pojave, ki so v korist delovnemu ljudstvu. Skrbi ga usoda tega našega kosa slovenske zemlje, ki jo, da ponovimo njegove besede, ljubimo zato, ker se borimo z njo in za njo že nad 1000 let. Zaitb je tudi zaskrbljen zaradi naše mladine. Začel je tako-le: Ustroj Akademije Najvišji organ Akademije je skupščina, kj jo sestavljajo vsi redni in častni člani. Skupščina je tista, ki določa splošno smer znanstvenega dela, sama določa svoj statut ter voli tudi nove člane Akademije, pa tudi vsakokratnega prezidenta in generalnega sekretarja. Na čelu Akademije stoji prezident, ki predstavlja Akademijo na zunaj in ureja njeno celotno delovanje. Pomaga pa mu generalni sekretar, ki je prav tako kot prezident voljen za tri leta izmed rednih članov. Slovenska akademija ima več razredov, ki združujejo znanstvenike sorodnih strok in ki usmerjajo znanstveno delo v ustanovah, ki so v njih sestavu. Tako ima danes naša Akademija pet razredov: razred za zgodovinske in družbene vede, razred za filološke in literar- «Saj mi lahko nekdo poreče, kaj da me to zanima, ko sem že dovolj star in naj bi mislil na kaj drugega. Pa ne morem. Boli me njena posurovelost in brezbrižnost za pametno in koristno. Opominom in nasvetom se roga, izobrazbi se odteguje, domače delo odklanja, češ da ni tako neumna kot mi. Vsi bi se vozili le z «vespami» in elam-bretami«. Ko gledam to leta-nje, se mi vsiljuje primerjava mladine s kukavico, ki nemirno leta od veje do veje, ne da bi kje obsedela. V nečem pa mi mladina ugaja; ne pijanču-je, kot je to bilo v prejšnjih časih. — Rad bi slišal, kaj mislite o vsem tem.« Malone četrt stoletja mlajši sobesednik je Pač moral možu v vsem potrditi, vendar mu je skušal utemeljeno objasniti, kako je prišlo do takih nezdravih pojavov; «Vse je res, kar ste povedali. Vendar pa ni dovolj, če to le ugotavljamo, marveč .je' veliko bolj važno poiskati vzroke. Sele tako bo mogoče to bolezen tudi pravilno zdraviti. Najprej moramo priznati resnico, da se mladina ne vzgaja sama iz sebe, ampak jo vzgaja življenje, lahko rečemo tudi družbena ureditev. kamor štejemo gospodarsko življenje, politiko, prosveto itd. K poslednji spada tudi šola. Pa vzemimo mladino od 18. do 30 leta in celo starejše letnike in se vprašajmo, v kakšnih razmerah je živela, se razvijala in vzgajala. Mrcvaril jo je fašizem, izoblikovala jo je njegova javnost. Vsrkavala je r, šoli in izven nje skrajno neživljenjsko, to je, netvomo in ne-človečansko vzgojo, naperjeno zlasti proti slovenski narodni bitnosti. Prav tako nismo prišli mnogo na boljše po vojni. Poglejmo kdo nas upravlja in koliko so mu mnr naši interesi: naš kruh. naš jezik in kultura, naša mladina in njena vzgoja. Zopet vidimo in slišimo prej omenjeno fašistično težnjo po hlapcih, ki naj se jim da le toliko in kar zahtevajo interesi tukajšnjih upraviteljev in njim podrejenih nam sovražnih italijanskih funkcionarjev. Zato je ta šola proti vsemu, kar je resnično naše Po naramih zakonih in zgodovinskih določilih. Zato je ta šola potvarjalnica resnice. A na vse to si naši upravniki upajo nesramno trditi, da je in mora šola ostati apolitična. Odrasla mladina — ona, ki je izšla iz fašistične šole — nosi v manjši ali večji meri njene posledice, prazno glavo, po-surovelost, brezdelje, lagodno in puhlo uživanje in druge nega-tivn.e vzore. Zaradi popolne podrejenosti kmetijstva industriji in siromašiva naših kulturnih tal se mladina zemlji izogiba in sili zdoma v obrti in druge poklice. To tudi bolj odqovdrja njeni duševnosti, ki teži za lažjim delom, za odrejeni m delovnim umikom in mezdo, oziroma za čimprejšnjim Plačilom, ker vse uporablja za kritje potreb vnanjega značaja f hrana, obleka, čevlji itd). Njena najvišja duševna potreba je ona zabava, ki jo je fašizem do- volil in gojil prav zaradi njenih negativnih strani. Ples, dalje ne gre. Družinska vzgoja je odpovedala in to predvsem iz dveh razlogov: 1. ker se starši lovijo Za golo življenje izven doma in drugič, ker j.e tudi mladina velik del dneva odsotna in pod vplivom razcefranega javnega življenja. Vse to izoblikuje s sodelovanjem mnogih negativnih mestnih činiteljev v mladini svojevrsten pojem o dolžnostih in pravicah člana človeške družbe in svobode...» Po kratkem razmišljanju je starejši dejal: «Nisem mislil tako daleč, a vidim, da je res tako. Vsi smo žrtve kapitalističnega sistema. Tudi oni, ki so na videz samostojni, vsi smo na njegovi ledeni plošči, ki nas lahko vsak čas odnese. Vendar se mi zdi, skoraj bi rekel, da sem gotov, da bo tudi on Propadel. Vse na svetu ostari in razpade. Mar ni tako?« «Pravilno mislite. Vendar, kakor se borimo proti škodljivemu plevelu in proti vsemu, kar nam k/ikor. koli škoduje, tako se moramo nenehno boriti tudi proti temu. P našem primeru, ko gre za vzgojo mladine, se moramo zavedati: dokler bomo v okovih kapitalizma. nam n? bo njegova oblast nikoli dovolila, kar nam priti-če v narodnostnem, gospodarskem, kulturnem in drugih pogledih. Zato se moramo In se bomo morali boriti.# «Boriti... Popolnoma prav. A kako naj se najbolj uspešno borimo, bolje povedano, če rečem, kako naj se mladi bore, ker jaz sem že star.« «Me veseli, da vas zanima tudi to.» Kako ste se naša znanea pomenila o tem. pa bomo poročali prihodnjič. Medtem Pa se bo o pravkar povedanem bržkone razgovoril kdo iz vrst mlajših vinske in družbene vede znani zgodovinar Milko Kos, umetnostni zgodovinar France Stele, predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič. Med znanimi akademiki je Fran Ramovš, sedanji prezident A kademije. ji razredu za matematične, prirodoslovne in tehnične pa znani elektrotehnični strokovnjak Milan Vidmar in Maks Samec, ki si je posebnih zaslug pridobil pri iznajdbi po-stopka za pridobivanje koksa iz raznih vrst premoga. V razredu za prirodoslovne in zdravstvene vede pa sta poleg drugih tudi znani geograf profesor Anton Melik ter zdravnika Božidar Lavrič in Igor Tavčar. Umetniški razred združuje šest članov, med njimi pisatelja Frana Finžgarja, slikarja Božidarja Jakca in znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Poleg rednih članov ima Akademija tudi 11 dopisnih članov, med katerimi so tudi prezidenti vseh ostalih slovanskih akademij. Razen navedenih članov pa združuje Akademija še vrsto domačih znanstvenikov in strokovnjakov vseh panog, ki delujejo v posameznih ustanovah Akademije kot znanstveni sodelavci. De/o Slovenske akademije Skladno temeljni nalogi vodenja in usmerjanja celotnega znanstvenega in kulturnega delovanja v LR Sloveniji je bilo tudi delovanje Akademije v zadnjih dveh letih. Po obnovi osrednjih stavb Akademije je bila v zadnjem času posvečena skrb pripravi prostorov za delo posameznih inštitutov. Povečana je bila tudi publikacijska delavnost, čeprav je mogla A-kademija glede na razne grafične ovire in preobremenitev tiskarn izdati samo manjše število svojih publikacij. Med izišlimi deli so bili Milka Kosa Urbarji Slovenskega Primorja, spis Josipa. Korošca o slovanskem svetišču na Ptujskem gradu, sedmi zvezek Slovenskega biografskega leksikona ter več razprav matematično - fizikalnega in prirodoslovnega razreda. Posebej je omeniti še Slovenski pravopis, katerega izdajo je preskrbela prav Akademija. V zadnjih dveh letih pa je bilo razen tega močna intenzi-ficirano notranje delo y vseh inštitutih, komisijah in odborih, ki so dosegli pri znanstvenem in raziskovalnem delu velike uspehe. Tako je kemični inštitut uspešno proučeval vprašanja v zvezi s premogom in koksom in v glavnem pripomogel, da je bilo vprašanje proizvodnje plina iz domačega premoga pozitivno rešeno. Prav tako je proučeval vprašanje koksiranja domačega premoga ter pripomogel, da sta danes v gradnji že dve koksarni. V študiju je bilo tudi vprašanje proizvodnje penicilina. Uspešno je bilo tudi delovanje fizikalnega inštituta, zlasti na področju molekulske in jedrske fLzi ke. Inštitut za geografijo je končal raziskovanje Julijskih Alp in nadaljeval z opazovanji Triglavskega ledenika. Inštitut za slovenski jezik je skupaj z Zavodom za kulturo slovenskega jezika izdal n^vj pravopis ter nadaljeval zbiranje gradiva za slovar slovenskega knjiž-nega jezika in za etimološki slovar. Terminološka komisija je skoraj dokončala svoje delo, posebno obsežno pa je bilo še delo inštituta za zgodovino. Njega sekcija za občo zgodovino je zbrala obilo zgodovinske, ga gradiva, sekcija za umetnostno zgodovino je odkrila številne nove freske, medtem ko je sekcija za arheologijo nadaljevala z izkopavanji v Ljubljani, ptujski okolici, na Vačah, pri Bledu in pri Postojni. V zadnjih dveh letih je bilo torej delo Slovenske akademije znanosti in umetnosti obsežno in uspešno, bo se pa še bolj razmahnilo. S. R 99 ti Pred dvema, morda tremi le-saj čas naglo teče — je bila v Ljubljani napovedana. Rossinijeva opera «Seviljski brivec«. Na lepakih za to predstavo je bila napovedana On-dina Otta poleg tega pa je bilo napisano, da je to njena prva predstava — njen prvi nastop. Dotlej neznano ime si je na mah začelo utirati pot. Temu je sledilo še več kreacij. Tako je nastopila še v Donizettijevem «Don Pasguale», Verdijevi eTraviati« itd. Pot jo je vodila iz Ljubljane v Trst, kjer je pred kratkim ustvarila novo kreacijo v Mozartovi operi in dosegla tudi tam lep uspeh. V zadnjih dneh se je vrnila v Ljubljano kot gost m tam dvakrat prikazala usodo Violete v Verdijevi uTraviati» — zgub-Ijenki. Ta velika vloga, ki jo povsem ustrezno podajo le naj-zmožnejše pevke, je tudi Otto postavila pred težko nalogo, ki Pa jo je — čepi-av mlada — zadovoljivo rešila. Njeno podam-' nje je raslo od dejanja do dejanja,. Ce je bila v prvem dejanju, v razkošni pariški dvorani še plaha, sc je ob burnih zdravicah razživela, tako da je bila ob zadnjih akordih iskreča, kot vino, ko ga točiš v čašo. V drugem dejanju je bila že povsem umirjena in zasanjana, kot vsa okolica, v katero se je umaknila s svojim ljubimcem Alfredom. ' Tretje dejanje je terjalo od nje, da poda v. prvem delu vsaj na videz umirjeno — v drugem pa užaljeno, a kljub vsem grobim žalitvam ljubečo, iskreno žensko. Zadnje dejanje je dejanje njenega nehanja in slovesa od svojih dragih, ki ji stoje ob strani. Tu je podala vso tragiko žene, ki mora zaradi sušice umreti in se posloviti od življenja, kj ga tako ljubi. Otta je bila zlasti pevsko na višini. Njena igra tu pa tam zaostaja za glasbenim dogajanjem. Učiti se bo marala v tem Pogledu pri naših mojstrih (Gjungjenac, Janko) in na ta način doseči čim kvalitetnejšo igro. Njen glas je prijeten, zlasti v višjih legah, artikulacija čista, zlasti v vokalih, ki so tako jasni kot pri malokaterem našem pevcu. Pesem ljubezni“ ameriški film iz življenja in dela skladatelja Schumanna Film «Pesem ljubezni (Song of Love) prikazuje tragično Življenje genialnega umetnika Roberta Schumanna in njegovo veliko ljubezen do Klare Vfieck — Schumannove, talentirane pianistke, ki 'mu je bila žena. V filmu nastopa tudi tretji veliki umetnik njun prijatelj, skladatelj Johannes Brahms in bežno se srečamo tu celo s podobo skladatelja Liszta. Robert S human n je živel od 1810 do 1856 leta. Njegov umetniški genij se je pričel izražati že v rani mladosti. V. Leipzigu je študiral klavir pri pedagogu Friedrichu Wiecku, Klarinem očetu. Hotel je postati pianist. Prišel je na domislek, da si je povezal tretji prst desnice, da bi tako obvladal klavirsko tehniko tudi brez tega prsta. To se je končalo s tem, da se je prst paraliziral in mu je roka otrpnila. Iz tega vzroka tudi ni mogel biti pianist, vsaj virtuoz ne in zato se je lotil komponi ranja. Pričel se je ukvarjati z muzikologijo in skupno z nekaterimi prijatelji je izdajal revijo «Neue Zeitschrift fuer Musik«. Z njo se je boril proti brezčustvenemu obrtništvu tl glasbi. Oboževal je Chopina in Berliza, toda njegova nadarjenost je bila tako velika, da ni zapadel v posnemanje in so njegova dela popolnoma original na. Nekaj časa je služboval na Mendelsohnovem konservatoriju v Leipzigu, 1844 leta pa se je preselil v Dresden in prevzel vodstvo ahiedertafel«, 1850 leta je šel na poziv v Duesseldorf, kjer je prevzel mesto glasbenega ravnatelja. Ze 1853 leta pa je moral zaradi živčne depresije in razrvanosti to mesto zapustiti. Karakteristična črta njegovega značaja je senzibilnost in od tu tudi najlepša karakteristika njegove muzike, njegove življenjske tragedije in njegove usodne smrti. V začetku 1854 leta je zbolel na umu. Prepričan je bil, da ga preganjajo, in se je zato vrgel v Reno. Bil je sicer rešen, toda njegov um je ostal omračen, tako da je preživel dve leti v sanatoriju, kjer je tudi umrl. Schumann je spoznal Klaro U hiši svojega profesorja Wiec-ka. Razumela sta se ne le kot mlada človeka, temveč kot resnična umetnika. Klarin oče je hotel bogatega zeta, toda ljubezen je bila močnejša od očeta. Sodišče je dovolilo, da se poročita brez očetovega pristanka. Klara je za Robertovo srečo žrtvovala slavo in bogastvo. V takem srečnem okolju je Schumann mnogo ustvarjal. V večini njegovih del se odraža intimno življenje, njegova velika ljubezenska sreča. Njegove kompozicije so mnogokrat biografskega karakterja. Ni se omejeval samo na ozek osebni krog, komponiral je štiri sim- fonije in druga dela večjega orkestralnega formata, vse to z neobičajno silo. Film se ni samo približal, temveč je tudi pokazal te bistvene poteze Schumannovega dela in življenja. Uspeh režije je v tem, da je ustvarila resnični ambieni, v katerem Schumann in Klara živita. To je atmosfera nemške malomeščanske sredine v začetku 19. stoletja. Heine je o tem času pisal: Ljudje so bili lepi in polni odpovedi. Pripogibali so glavo pred neznanim, lovili poljube v mraku in strmeli za modrim cvetom. V tem filmu se čuti duh meščanske hiše, romantično okolje domačega ognjišča. Z mnogo podrobnostmi je režiser to dosegel, z njimi je dosegel zmoten realizem. Druga dobra stran tega filma je v čistosti velike ljubezni, v plemeniti požrtvovalnosti. Ž razliko od mnogih ameriških filmov, kjer so ljubezni ali B-monadne ali patološke, se tukaj srečamo z ljubeznijo moža in žene, ki nista velika samo v svojih delih, nego tudi v svoji etiki, v svoji visoki morali. To je resnična himna tovarištvu. Visoka kvaliteta filma ni le zasluga režiserja, temveč tudi zelo dobrih igralcev. Robeita Schumanna je igral Dunajčan Paul Henreit, njegova partnerica pa je Catherine Hepburn, ki ni le dobra umetnica, marveč uživa ugled tudi kot intelektualka, saj ima doktorat psihologije. Ce vse to upoštevamo, tedaj nam mora biti jasen tudi njen uspeh V ePesml o ljubezni«. Film bogati dobro izvedena Schumannova glasba. Vse kompozicije za klavir igra Arthur Rubinstein, ime, ki nam jamči kakovostno izvedbo. Jugoslovanske publikacije MOŠA PIJADE »Izbrani govori in članki" Cankarjeva založba je te dni na 440 straneh izdala izbor govorov in člankov Moše Pijadn, enega najvidnejših sodelavcev maršala Tita, podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Govori in članki pripadajmo obdobju narodnoosvobodilne borbe, pa tudi povojnemu času (1941 - 1947). Izpuščeni so tisti govori In članki, ki obravnavajo iste teme ali p a so imeli svojo vrednost samo za čas, ko so bili objavljeni. Avto-r pravi v uvodni opombi: vPoleg tega tudi ni namen te knjige, da bi bila zbirka vseh mojih govorov in člankov, Taka zbirka bi bila sploh nepotrebna in neupravičena. Samo ob zelo strogi izbiri knjiga lahko koristi bralcu kot pomoč za boljše spoznavanje dogodkov in razvoja naše nove države. To je bilo merilo pri izbiri del za to knjigo«. Nekateri članki in govori iz vojnega obdobja niso prišli v knjigo, ker jih avtor ni ohranil ali pa jih ni mogel najti. V zbirko so sprejeti tudi nekateri uradni predpisi ali poročila, ki jih je napisal avtor. Prav tako ni nekSterih dokumentov iz gradipve ljudske oblasti, ki bi bralce zanimali, a jih avtor ni mogel najti. Knjiga je po snovi razdeljena v štiri dele: 1. Graditev ljudske oblasti in nove ustavne ureditve, 2. Nova Jugoslavija, 3. Iz zunanje politike, in 4. Govori in izjave na pariški mi- rovni konferenci. Na koncu dodane pojasnjevalne opombe. elzbrani govori in članki* Moše Pijadn pomenijo lep prispevek k naši politični književnosti in k študiju naše najnovejše zgodovine sploh. Kot dokumentacija našega razgibanega časa tehtno izražajo vsebino naših nedavnih dni, to je, kažejo naše narode sredi revolucije in po njeni zmagi. Namen izdaje te knjige pg je najbolje izrazil pisec sam z besedami, da. bodi knjiga bralcu v pomoč za boljše spoznavanje dogodkov in razvoja naše nove države. JI calcio jugoslavo" Prejeli smo v italijanskem jeziku napisano športno brošuro kII calcio jugoslavo«, ki jo Je nedavno izdala založba Jugo-slovenske knjige v Beogradu. Odlika te italijanski športni javnosti namenjene publikacije je v njeni odlični tehnični tiskarski opremi ter v zanimivem opisovanju razvoja jugoslovanskega nogometa od njegovega rojstva pred 50. leti P4 do največjih letošnjih uspehov-Brošuro je tehnično opremil u-rednik Dušan Jankovič, vsebina pa je izpod peresa eneifi najbolj znanih in upoštevanih jugoslovanskih športnih notri' nar jev Ljubomir a Vukadinoiri' ča. Tekst spremlja veliko števv lo fotografij najboljših jugoslovanskih nogometašev, prizori * raznih nogometnih tekem iet razne lestvice in tabele o uspehih jugoslovanske nogometu1 reprezentance ter posameznih enajstorie. Scena iz jugoslovanskega filma „Rdeči cvet'7 .........".................. '"""'"'"-''»■»■'"'■'"''"i.......... ...n...................................................nnVimiinnnmTi^.Vriii j,,),,,,,,, I ■ H A IH 4 Ifflhn i -n 01 n n t rta 11 a n d« z __ 0 Marji OF ia leti 1951 kobo in g'!'enkobo ugotavlja, da in svojimi irtxxLmi gradili in še ma Teh ose-m strani bplpf i i. » • i. so politikanti kominformizvia z gradijo našo najnovejšo zgodo- brezkončno vrsto ljutih krivic venskih i,' ^^povedi slo- lazrru oblatili ideale našega vino. da so oni sami na jv, dne j- ki Slovence vUaliTše Snerai in™Pf0V. velo ljudstva in pridigajo namesto ši borci v tej zgodovini tedni fuliin dr, T„h7remr, „ i-ri pHpP l P°rasta slovenske-slovansko-italijanskega bratstva se nam njih članki sam;' čerem JriJd n n ?nčha Prebivalstva in še toliko, to- -----------_— z^dTjžsti^To- n™š ^^kžepom Diformbiroja S mKPrrn Teet ^ra demokraciji.''d^pr^&^na^i kroii) To je edini članek ki s?- iussfssi 5» »r*™«* gNasrs&t snasrsa vasr U dogodKov po njej. V marši- tev: «Trst, Gorica, Beneška Slo- f Beltram je nazornei opi- razumsko do skih šol, slovenskega jezika iz- beneške sodnike Ta pisec se čem je podoben prejšnjim kole- venija. Slovenska Koroška so ^1''0 se v Pasu B gradi so- a ve snoje dolžnosti, da slovenskih cerkvi, o kaznih zo- je j- tistih pravd nekaj naučil dar jem, ima p« tudi marsikaj pokrajine, ZnaZšnarod c.lalizem± W. *«občutno odra- smislu z per otroke, ki črhnejo na šol- Ali naj SloVe^i večno ^mo novega, na pr. nove glave za zopet voditi ogorčen boi za J, delo -r njihovo skem dvorišču slovenski, o ita- le črne strani o deželi sonca9 mesece, delo prof. Bogdana svoj narodni obstoj. Ko se ob ^^L!i.remi?l.e^,n^Pref!' otroških vrtcih in 2e zaradi teh osem strani, ki govore o genocidu au rodomo- VIL h ■ _ £»• V**:1"1 , •’» •tihi' ..• ^ A"*" Groma z Podanimi življenja. Tudi larčdo^flT^Z Pngandn lažnivih prijateljev «wn najooij trni h *tra- narodnoosvobodilne borbe, o da- č, v slavn- Preprečiti delovnemu ljudstvu ni te knjige; «Borba Slovencev našnjem izvrševanju obsodb, ki bi idaljujernn Istrske9a okrožja, da si ustvari "J™1']'»■ & kakšnim zaupanjem jih je izreklo pred desetletji po- či oravirTv trd. lepše- socialistično življenje.« sm° pedali Slovenci v Italijo sebn0 sodišče za zaščito faši- v J , Prl vsakem mesecu. ne fronte ter v tesni povezano-aranki, Baoič je očrtal krat- sti z matičnim narodom bodi In ,’™‘° deset let Osvo- movini združenj v sl ««4 zrMssnz , ~~ nan p,epritan*i. da bo pri.al _ Ti trije tlanki. Babičev. Sit- njenem eonŽjj pjižaL "mm r, — rt.. i »t _ v partije 1941 upr. vlogo KPl in SZ, ki iti zmagali \aka .Upn? J?™*0 Pristala, da se Iju^ ......................... naSkim tradirijam osvoboditne 2? Trf!?k'm '‘F™ ***• fc‘ •* poklicno'posveča- mV^hoSi.' DČiTSS, ^ Tran^Be,* silno Ir v P® fc* in se uprli v letu 1948 jel ideološki razdor med očetom in sinom v spisu «Berto Marinetti in njegov sin«. Ja-dranova «Trava« je odlomek iz d/iljše zgodbg o gnijočih truplih neznanih vojakov iz prve svetovne vojne. Budalova črtica «Ob nalivu« je stkana okoli motiva krivičnih tujih napisov. Pregarčeva «Nona Matrika« riše strah fašistov pred partizani Gervaisova novela «Voli prihajajo« bo zanimala vsakogar, ki pozna film «Barba Znane«’. Bartolova eCarobna koprena« IMudarja, da imajo meščani povsod, tudi v Trstu ali v Ljubljani, do pičice podobne fiziognomije. Mara Samsa obnavlja v Klzpitu« spomine na težke beograjske dni v času borbe. V vezani besedi se oglašajo s partizanskimi in družbenimi motivi znani primorski pesniki Ivo Marinčič. Tone Batagelj, P. A. Ogarev in Marička Žnidaršič (v zelo občuteni «Pes-mi o Snežniku») Pet razprav s kulturnega in prosvetnega področja prikazuje delo SHPZ (Boris Race), slovensko šolstvo (Drago Pahor), prosvetno dejavnost v Istrskem okrožju (Jožko Velikonja), slovensko slikarstvo (Zorko Jelinčič) in Slovensko narodno gledališče (Jože Babič). Vsaka teh razprav zasluži daljšo razčlembo, ki bo laže mogoča -v Razgledih. Tu naj pribijemo, da j,, Race jasno ZSjel in prikazal nT I i 11......II...ILIII ■ 11111111 iTn 11 ■ <1111 ■' 1 iTTmTTmMTmmiim NiTTi11.. nesmisel šovinistične, angloame- rninu. slil^u%7stna^st zoper riov^k^turn^infe fr"ikov padlim m Trže- asssh&TK t&z "St sc sst» isto na šolskem področju. Ve- *NfVo Kn^). šoVt^ker^lo^v %?uleB (LB?* WVtiMbe"mi- ££*£& "otrTJ Slinili rovne pogočPm Hvaležno rmio- (Ljudevit Tavčar) telesno vz O go ie imel Jelinčič s spisom o jo (Danilo Turk-Joco), delo naši umetnosti ki ii reakcionar. Planinskega dništva (Zorko, nas: umetnosti, ki ji re“ linčič), borbo tržaških zena nitokouine mo^Tali^Jbilan- (Mar a Samsa) in delo Zveze Tudi Babičeva gledališkabilan tlfami( mladine (Gorazd ca je precej aktivna in poz.uv- ^ na kljub Xvwa- Zelo'pester je zadnji del ko- rom zaradi ponmnjkanja avora Odarja z razgledom po svetu ne ^ nedostopnosti reakmonar- ^ spisL.o^- nih čiTUteljeu za slovenske tujsj.; fdr Dašan Savnik), o kulturne P°r ■ prvem letu osvobodilne borbe Devet sestavkov je spisanih: v 0 Ljubljani (Janko Jarc), o pri-znamenju tesne pove-ave trza- hodu Slovencev (Milko Kos), o ških Slovencev z matičnim na- življenju na morskem dnu (M‘-rodom in aeznanjn z gradit- roslav Zei) o prebivalstvu vijo socializma v Jugoslaviji, gosldvije o porabskih Sloven-Lino Legisa poroča 0 sloven- cih (Miroslav Ravbar), o Svo-skem sloostuu u 1. 1950, France bodnem tržaškem ozemlju, krnet Seunig o snovanju na pragu skih nasvetih, vodiču P o T>' zadnjega leta petletke, France žaškem Pavlihovi kroniki sve-fjovšak o kulturnem življenju v tega leta in s stranjo za zaba-Jugoslaviji, Mirko Rupel o šti- vo in smeh. ristoletnici slovenske knjige, Psa knjiga je nasejana * P7?! Oskar Hudale* o Prežihovem mnogimi aktualnimi slikami, ki Vorancu, Anton Slodnjak o de- jo krasijo in poživljajo. Koje-lu Frana Kidriča. A. Budal o dar napreduje. Iz njega zejn^ Murnu. Miroslav Ravbar o naj. isto zdravje, ista volja ^o ziv-lepših krdških pesmih Srečka lienja kakor iz Osvobodilne Kosovela. fronte od leta 1941 do danes Sest strani je posvečenih spo- A, BUDAL PRIMORSKI dnevnik ____________________ (JEPLKTIŠfcE Selitev učilnice Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico l\ll, nadst. - Telefon 11-32 Zahteva po manišinshih pravicah ie v shladil z Bsnomimi človečanskimi načeli Zločin je vsiljevati beneškim Slovencem neslovenske šole Naj večja neumnost, ki jo je lahko Diego De Castro zapisal v svojem članku o narodnih manjšinah, je nedvomno tale: »Naj gre (namreč švicarski časnikar) na obisk k dekanu slovenskih duhovnikov monsi gnorjiu Ivanu Trinku: videl bo, ali si želi, da bi bili njegovi kraji priključeni k Jugoslaviji«. In dalje: «In ko bo Jean Buhler v teh dolinah, ki ga bodo spomnile na lepo Švico, se bo lahko prepričal, da ne gre za slovensko manjšino, ampak za kompaktno in enotno italijansko prebivalstvo«. 2e večkrat smo poudarili, da skušajo šovinistični listi na vsak način speljati polemiko na tako pot, da bi lahko zakričali v svet: glejte Slovenci v Italiji ®o proti državni elementi, ker zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Mi pa odgovarjamo takim in podobnim provokacijam, da to ni bistvo vprašanja Slovencev: bistvo je v tem, da se šovinisti manjšinskega vprašanja izogibljejo, ker vedo, da bj nam morali priznati vse narodnostne pravice, kar pa do sedaj še niso storili. Zato si izmišljajo fantastične •tvari o aneksiji itd., namesto da b; se približali slovenskemu ljudstvu v Benečiji in ga povprašali, kakšne so njegove tež. hje in želje, in ali je res ali be dg zahteva slcverske šole itd. Manjšinskega vprašanja pa Se reakcionarni tisk in proti-ljudska italijanska vlada izogibljeta kot hudič žegne.ne vode iz enostavnega razloga, ker s j ne želijo dobrih odnosov s sosedi, to je prijateljstva z Jugoslavijo ki je že večkrat ponudila roko za sporazum. Italijanska vlada jo odklanja, Po drugi strani, pa podpira pro-tiliudske elemente, ki stresajo svoj srd na sosedno republiko in odrekajo pravico po manjšinski zakonodaji beneškim Slovencem. V taki protislovenski zagrizenosti prihajajo da Verjetnih šovinističnih izpa-ki v veliki meri sličijo dov trditvam dvajsetih in tridesetih let fašistične vlade, ki je brez srarnu trobila v svet, da je 650 IjSoč Hrvatov in Slovencev Julijske krajine in Beneške Slovenije italijanskega rodu. Kaj naj sicer predstavlja trditev, da je slovenski pesnik in pisatelj Ivan Trirtko Italijan, če ne dru-8ega kot jamstvo, da še vedno merijo Slovence v Italiji po starin kopitu. Diego De Castro je s tem, ko k rekel, da sj Ivan Trinko ne Želi Jugoslavije. da.l dokaz svo-ie nevednosti ,n nelogičnosti. Ila stran monsignorja I\ ',ia Trinka. k''r stoji za nas Slo-ven-e v zamejstvu vsaj za gla-Vo v’ši« kot vsi Diegi in Arturji skupaj ter zaradi tega iz s-po- Itovanja nočemo njegovo ime Pisati skupaj z imeni omenjenih dveh pisunov. Napraviti je Hote] prispodobo, čei da bi celo najbolj razgledan Slovenec, kulturni ' delavec v zamejstvu «li karkoli ž., enostavno prenehal biti Slovenec ali pripadnik katerekoli druge jugoslovanske ha rodnosti, če bj bi! proti ob-si'0,iečemu družbenemu redu v Jugoslaviji. To ne drži. Slovenec ostane Slovenec pa naj pre-| "Iva v Jugoslaviji, aii Italiji, ali ‘jerkoli drugje, če v njegovih trsih bije slovensko srce. Meri JSlmi so sicer včasih, tudi taki. *i se i? zaslepi i e n osti borijo troti državi svojega naroda (take imamo na Goriškem in Tržaškem), vej'd ar ne moremo reči, 4a niso Slovenci, predvsem pa te moremo trditi, da tudi njim te pri-tigejo nacionalne pravice. Na ta gumb je Diego pritiski, ko je rekel, da si prebivalci ^'neške Slovenije n., želijo Jugoslavije. Obenem pa je uporabil to obrabljeno frazo za fcri-Itrij, češ da Slovencem v Be- nečiji ne gre manjšinsko pravo. Diego naj le miruje. Ce se še sedaj teliko tolaži s tem, da je leta 1866 samo en človek glasoval v Benečiji proti, priključitvi k Italiji, naj pazi, da se ne bodo njegove besede obrnile proti njemu samemu. Ce bi si danes kdo upal sprožiti misel o kakem plebiscitu, bi se prav gotovo pošteno premislil, ker bi vedel, da imajo Benečani v rokah dovolj krepkih dokazov o italijanski nenaklonjenosti do Slovencev, dočim so leta 1666 upali, da jim bo Italija dala vse narodnostne pravice. Ker je pisec neveren Tomaž (verjame samo Manzanovi neresnici) in zaradi; tega našemu pisanju najbrž ne verjame, mu toplo priporočamo, naj se zapelje v Sent Peter Slovenov in dalje po nadiški, sovodenjski in šentlenartski dolini: stopi naj v tersko dolino in pod Musce in naj prisluhne pogovorom. Slišal bo slovensko govorico, ki je ne bo razumel. Povpraša naj italijanske učiteljice in te mu bodo povedale, da prihajajo v šolo otroci, ki ne znajo niti ene italijanske besede. Ali niso to dovolj tehtni dokazi, da so italijanske šole v Benečiji zločin in da predstavlja zločinsko početje vsak migljaj, ki podpira tako trenutno stanje? Alj ni zahteva prebivalstva po manjšinski zakonodaji upravičena? Nanjo naj imajo pravico tudi tisti, ki trenutno še n-e vidijo njene koristi (takih je le malo in še ti so žrtve raznarodovalne politike; po večini so to župani, učitelji in kolonizatorski priseljenci, pri katerih Diego in njemu enaki črpajo svoje dokaze za «italijamstvo» Benečije) in na katere Diego polaga svoje zvodenele upe. Goriško županstvo sporoča vsem onim, ki nameravajo klati prašiče na domu, da bodo morali vsaj 24 ur pred klanjem zaprositi za dovoljenje občinskega živinozdravnika v Ulici Duca d’Aosta 107. Zaklane prašiče bo živinozdravnik pregledal n.a domu posameznikov, ki pa bodo morali klati samo v dneh določenih za živinozdrav-niški pregled, in sicer: V mestu bo živinozdravnik pregledoval zaklane prašiče vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 11 do 14; v Pev-mi, tudi za Oslavje in St. Maver, vsak torek in petek od 10 do 12; v Ločniku in Podgori vsak ponedeljek in četrtek od 10 do 12; v Standrežu vsak torek in petek od 12 do 14. Za domačije, ki so izven o-menjenih vasi in težko dostopne, je živinozdravnik odredil, da bodo lahko prinesli k pregledu samo drobovje zaklanega prašiča, in to v kraj m ob času, ki ga bo določil občinski živinozdravnik. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 3. do 9. decembra t. 1. 9 rojstev, 11 primerov smrti, 3 vknjižene poroke in 2 poroki. Rojstva: Doliani Ivan, Pata-rin Lavra, Nerini Julij, Rijavec Nives, Favret Marta, Gra-pulin Sergej, Paoletti Alma, Klanjšček Silvij, Bratuš A-drijan. Smrti: 55-Ietna upokojenka Mozetič Marija, 89-letna gospodinja Zongaro Terezija, 76-let-na gospodinja Lenard por. Se-rium Elizabeta, 73-letna Bolko por. Cunoldi Ida, 68-letna gospodinja Grillmayer vd. Čibej Marija, 66-ietni delavec So-tar Franc, 89-letna kuharica Gomišček Ana, 9 dni stara To-jan Margarita, 75-letni mizar Selza Evgenij, 81-letni upokojenec Golmayer Henrik, 69-let-ni upokojenec Carnieri Franc. Vknjižene poroke: slikar Pausič Marij in šivilja Gamba Teodora, častnik civilne policije STO Rossani Otokar in učiteljica Ciuffarin Ana, delavec Tomšič Marijan in gospodinja Minozzo Marija. Poroke: upokojenec Parencan Rok in gospodinja Campanile Conceta, učitelj D’Osvaldo Henrik in učiteljica Dell’Ange- 10 Lucija. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22,32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, , 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8109, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49. 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23. 8.37, 10.16, 13.29. 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. rovl|en|e trgovskih obrtnic Goriško županstvo obvešča vse trgovce, da morajo predložiti trgovske obrtnice občinskemu protokolnemu uradu ali pa Pokrajinski zvezi trgovcev v Ul. IX. avgusta 11. Omenjene obrtnice je za overovljenje za leto 1951 čas predložiti najkasneje do 31. decembra t. 1. «Follie» pod ključem Organi javne varnosti so včeraj na ukaz državnega praveriika iz Rima. zaplenili v raznih časopisnih prodajalnah 29 izvodov revije «Follie» št. 12. Revijo so zaplenili zaradi nemoralne vsebine. NOVE SLOVENSKE KNJIGE Pintar : Kratka zgodovina medicine, platno . . L Godec : Izleti in taborjenja, platno ...;.» Freeman : Kratkočasnice iz fizike, polplatno . • » Lisica in volk, broširano . • . . • » Lenim: O kulturi in umetnosti, platno.................» Marx : Državljanska vojna v Franciji, broširano » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI 1.300 300 200 150 390 30 iz skladišča v hlev in klel Vas Cepletišče spada pod so-vodenjsko občino v Beneški Sloveniji. Se pred nedavnim so morali učenci prisostvovali šolskemu pouku, v skladišču tamkajšnje mlekarne. Vsega skupaj je bilo okoli 30 otrok, ki so bili iz vasi Cepletišče, Gabrovica in Polave. Sola je bila enorazred-nica, zato je bil pouk neprenehoma od jutra do večera v o-menjenem skladišču. Kljub neizpodbitnemu dejstvu, da so taki prostori za šolski pouk neprimerni, se oblasti niso pobrigale, da bi preskrbele boljše. Vsemu pa se je pridružila nova težava, tako da je ironija še popolnejša: niti v tistih prostorih se sedaj pouk ne more nadaljevati, ker jih gospodinja mlekarne nujno potrebuje za svojo uporabo. Poiskali so druge prostore. En razred so preselili v klet, drugega pa nad hlev drugega poslopja. 2 e prvi prostori so bili za u-čenje neprimerni. Sedanji pa so še slabši. Ni treba posebej poudarjati, da je večurno bivanje v takih prostorih škodljivo zdravju odraslega in zdravega človeka; kakšne posledice bodo potem za zdravje otroka s; pa lahko tudi mislimo. Domačini bi bili zelo zadovoljni, če bi bil tudi učitelj bolj domač z otroki. Predvsem bj se lahko z njimi sporazumeval v slovenščini, ker je pač Slovenec iz Sent Petra. S tem bi prav gotovo omogočil učencem, da bi hitreje dojemali in bi bil tudi uspeh njegovih šolskih prizadevanj boljši. Dva je povozil z lambreto Stirindvajsetletni železničar; Adrijan Anzelin iz Gorice, UL! Ugo Foscolo št. 25, je sinoči na glavni cesti pri Moši povozil z lambreto 56-letnega Marega Hermer.gilda in njegovega sina. Anzelin je vozil s seboj na lambreti tudi svojega očeta. Oba sta pri nesreči zletela na tla skupno z očetom in sinorai Marega. Najbolj sta se pri tem poškodovala Adrian Anzil, ki je dobil več ran in Marega oče, ki si je pri padcu zlomil nogo in se ranil v glavo. Ostala dva pa sta k sreči dobila samo nekaj prask lažjega značaja. KINO VERDI, 14.30: «Orel morja«, G. Cooper. VITTORIA, 15: «Mavrični O: tok«, D. Lamour. CENTRALE, 15: «Prababica»; C. Campanini. MODERNO, 14.30: «2ivljenje plesalcev«, J. Haver. PIRAN Slovesna otvoritev slovenske osnovne šole V natrpani učilnici veselih otroških obrazkov, povabljenih staršev, predstavnikov šol in oblasti je bila v prisrčnem vzdušju 4. t. m. otvoritvena slavnost slovenske osnovne šole v Piranu. V lepo ctaašeni učilnici je imela tov. upraviteljica kratek nagovor, v katerem je pozdravila povabljence, med temi okrajnega šolskega nadzornika tov, Breganta, predsednika MLO iz Pirana tov. Pa-renzana, predstavnike šolskih ustanov v Piranu in Portorožu ter starše otrok in dijake IV. letnika učiteljišča. Tov, upraviteljica je poudarila važnost novoustanovljene šole za Slovence v Piranu. Pri tem je očrtala v glavnem nagibe za njeno ustanovitev, to je dati ‘ otrokom Mladinskega doma šolo v bližini. Podčrtala je še njen višji petnem za zbli-žamje slovenske in italijanske mladine Nadalje je tov. upraviteljica izrazila željo po sodelovanju z italijanskim učiteljstvom, se zahvalila zastopnikom ljudske oblasti, posebno še MLO v Piranu Za Vso pomoč, ki so jo prispevali za uresničenje ustanovitve pravkar odprte šo. le. Kor.čno je pozvala starše, naj tesno sodelujejo z vzgojitelji otroke pa, naj se pridno uče in bodo ponosni na svojo novo šolo. Priložnostne besede so spregovoril; tudi tov. Bregant, šolski nadzornik, prof. tov. Scemo, ravnatelj piranske gimnazije. Učenec Tomi Kalčič pa se je v imenu vseh učencev zahvalil oblastem za ustanovitev šole ter obljubil, da bodo izkazali ljudski oblasti za njeno skrb ter vzgojiteljem za njihov trud svojo hvaležnost s tem, da se o pridno učilj in nekoč s svojim znanjem koristili domovini. Podobno zahvalo je pono vil v italijanščini učenec Narcis Družina. Lepo proslavo so zaključili otroci z mnogim; zelo dobro podanimi recitacijami. V BujšCinl tekmujejo... Člani SIAU v KALDANIJI so do sedaj opravili samo 12 prostovoljnih ur. V tem so jih prekosili člani s KASTELA, ki o opravili 162 prostovoljnih ur. Oboji so delal] pri popravljanju ceste KALDANIJA-KA-STEL. Vpisovanje članov s SIAU na tem sektorju je doseglo 90 odst. volivnih upravičencev, Grožnjanski sektor se je iz- kazal pri prostovoljnem delu. Tu je 125 članov v zadnjem času prispevalo 528 prostovoljnih ur. Na sektorju MOMJANA je najboljša vas SKORUSICA, in to pri vpisovanju članov Jer prostovoljnem delu. V MOMJA-NU samem imajo dobre uspehe pri vpisovanju SIAU, slabe pa Pri prostovoljnem delu. V majhni vasici KRASICA so v samih petih dnevih opravili 345 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Pri vpisovanju članov v SIAU so imeli najboljše uspehe pri BELI ZEMLJI, kjer so vpisal; 99 odst. vseh volivnih upravičencev. Na tem sektorju dobro delujejo tudi večerni tečaji v KRASICI, BAREDINAH, PUNTI, BELI ZEMLJI in LOZARJIH. Po vseh krajih Bujščine so slovesno proslavili tudi dan republike. Proslavam je povsod prisostvovalo veliko število ljudstva. Tako 500 v BRTO-NIGLI, 700 v NOVEM GRADU, 650 v UMAGU, 300 pri SV. MARIJI NA KRASU itd- V takem delovnem ozračju in tekmovanju za izboljšanje življenjskih pogojev se ljudstvo Bujščine pripravlja za 1. december, ko bo na volitvah dalo glasove tistim najboljšim sinovom, ki so se borili in se še kar naprej borijo za to, da bo delovnemu človeku zagotovljeno boljše življenje. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Zadnje priprave za volitve SIAU V sobo.to popoldne je po vseh vaseh-in mestih zavladalo pravo praznično vzdušje. Zaradi dežja po nekaterih krajih ni bilo prostovoljnega dela. V Kopru so pomagali pri kanalizaciji in posipanju gramoza po raznih ulicah, ki se pripravlja- jo za asfaltiranje. Polno prostovoljcev je delalo na prostoru, kjer se gradijo delavske hiše. Okoli sto žen je čistilo šolo. Skupina okolj dvajset prostovoljcev MLO-Koper in drugih je pri bivši opekami Nardone v tri četrt ure naložila pet kamionov opeke in strešnikov. Tu nam je dejal tovariš PERINI: «Naj le pada dež, mi smo vseeno vedno pripravljeni na delo za skupnost«. V IZOLI se je prostovoljno delo omejilo zaradi dežja le na krasitev mesta in volišč. Zelo lepo so pripravili volišče delavci tovarne Arrigoni. V PIRANU so na Tartinijevem trgu postavili veliko kolono v obliki piramide, ki nosi dvojezičen voščilni napis za volitve. V PORTOR02U so na trgu pred Ljudskim domom postavili mogočen dvoobočni slavolok iz zelenja. Tudi po BUJSCINl so enako okrasili vse vasi in mesta. Povsod so hiše, kot tudi v Kopr-ščini okrašene z venci, napisi, zastavami in parolami po ulicah pa so kar čez noč zrasli veliki slavoloki, medtem ko se nekateri še gradijo. V petek 8. t. m. zvečer je odbor SIAU v Semedelj po dobrih in izčrpnih pripravah za volitve organiziral svoj zadnji pred-volivni sestanek. Dvorana v Giusterni je bila nabito polna. Prisotnih je hilo nad 300 ljudi, k; so z nestrpnostjo čakali poročila govornikov. Med navzočimi je vladala velika živahnost, medtem pa so vedno in vedno prihajali novi fron-tovci. Iz poročil so član; zvedeli, da je letos vpisanih v območju krajevnega LO v Semedeli 240 oseb več kot lani in da je izostalo iz vrst SIAU samo nekaj zakrknjencev, bivših izkoriščevalcev, ki nimajo nobene moralne legitimacije, da bi postali vredni čianstva naše vseljudske organizacije. Nekateri mlač-neži in egoisti, ki so mislili stati ob strani in uživati sadove dela in požrtvovalnosti ostalih članov SIAU, so morali kloniti splošnemu gibanju in navdušenju ter zaprositi za vstop v vrste SIAU. Toda prejeli so spo- S Prešernove razslave v Kopru n*fuc T 'P bvmn im«, nw, n>l atrml <* 'lilllll v kvio&Jii. Ž. ročilo, da se zaradi njihovega pristopa ne bodo menjali odnosi med njimi in organizacijo toliko časa, dokler se ne bodo pokazali zares vredne člane SIAU. Navzoči £0 z odobravanjem sledili poročilom z izjemo enega samega, ki si je pred sestankom »naložil« v. gostilni preveč neke tekočine, zaradi česar je prišel na sestanek z izzivajo- Ponovitev ' V kraljestvu palčkov,, Mladina slovenske gimnazije v Kopru bo na splošno željo ponovila Ribičič -Grbčevo mladinsko igro kV kraljestvu palčkov« v koprskem gledališču v torek 12. t. m. ob 15. uri. čimi vprašanji in vzkliki. Ko je prejel na svoja vprašanja zaslužene odgovore in je le še vedno izzival, so zborovalci zahtevali soglasno njegovo izključitev. Gre za Luigija Zucca iz Pasto-rane. Takoj je bilo opaziti, da so si sovražniki Ljudske fronte izbrali svojo žrtev in jo poslali izzivat na zborovanje misleč, da bodo s tem napravili zmedo med zborovalci. Toda ušteli so se dobro. Izzivač in tisti, ki so ga poslali, so prejeli od množice odločen in kratek odgovor: Ne dopustimo sovražnikom Fronte, da se vmešavajo v naše zadeve in komur pri nas ni prav — široko mu polje! Zborovalci so še sklenili, da bodo zaključili y nedeljo volitve že ob 9. uri. Piran Zločinci Danes ponoči °h 2.15 so agenti tako imenovanega CLN za Istro vrgli v Piranu bombo italijanskega izvora pred volišče št. 9. Bomba ni povzročila razen nekaj razbitih šip, nobene škode. Je pa jasen dokaz, da CLN ne preostaja prav nič drugega, kakor da s terorjem u-strahuje ljudi in jih odvrača od volitev, potem ko je njihova ustrahovalna politika pri vpisovanju doživela popoln poraz. Babiči Še ni čas za počitek Letos v jeseni smo bili glede vremena nekaj časa zelo zadovoljni. Prav lepo nam je sijalo sonce, tako da smo lahko povezali precej trt. Zadnja dva tedna nam narava ni več naklonjena, ker pada prepogosto dež. Kljub temu je ozračje še vedno toliko ugodno, da pasemo le naprej živino, kar je v toliko dobro, da prihranijo kmetje in zadruge nekaj sena, ki ga je Lilo letos zaradi suše precej manj jn ki nam bo marca meseca gotovo primanjkovalo. Mlačno vreme omogoča nadalje tudi to, da lahko še vedno vežemo trte, pri čemer moram povedati, da so jih nekateri že popolnoma povezali. V kratkem bo nastopila doba, ko bo treba pripraviti zemljo za setev zgodnjega graha, kar pa zaenkrat ni mogoče ker razen nekaterih deteljišč pri velikem blatu ne moremo ne orati ne kopati. Ce bi mogli kmetje urejevati vreme, b; napravili tako, da bi imeli do zadnjih dni januarja suho vreme, nakar naj bi za nekaj tednov pritisnil mraz, da bi zemlja zmrznila, da bi na ta način zatrli in uničili razne škodljivce v zemlji in na drevju, za zmrzlino bi moral priti zopet topel dež, da bi popustil led in da bi polagoma oživela narava. BABIC Nova dvorana za kulturne prireditve in razširjeno kopališče v Portorožu je predvideno po planu v letu 1951 2e v sedanji obliki predstavlja Portorož lepo in z vsemi udobnimi napravami opremljeno obmorsko kopališče. Ljudska oblast je že do danes vložila mnogo truda in kapitala samo v ta namen, da dvigne zmogljivost in privlačnost .tega turističnega kraja, da nudi kar največ tujemu gostu in da pripomore s pritokom letoviščarjev tudi domačemu prebivalstvu k izboljšanju gospodarskega položaja. V planu za leto 1951 je pred videna v Portorožu gradnja nove stavbe, v kateri bo dobila svoj prostor lepa in prostorna dvorana za gledališke in koncertne nastope, odnosno za ki-nopredstave ter še posebej za klubske prostore. Zgradba bo stala na prijetnem, odmaknjenem kraju nekoliko zgoraj nad glavno cesto, ki veže Portorož s Piranom. Okoli in okoli bo lep vrt z nasadi in drevjem, tako da bo v vsakem pogledu odgovarjala zahtevam estetike. Dvorana sama brez odra bo imela 300 sedežev in bo zgrajena po najmodernejših načelih tehnike posebno glede na dobro a-kustiko — zvočnost. V času poletne vročine pa bo delovalo gledališče oziroma kino na prostem, ki bo napravljeno takoi zraven v vrtu v obliki amfiteatra. Poletno gledališče pa bo Prostovoljno delo na čast volitev SIAU v opekarni mace . . I snov e in trdih kmetovalci • lesov, trame rezane plošče, furnir, parkete in drva rudi najugodneje Tvrdka ima 12 zalogi: štedilnike, peči na les. premog, petrolej in plin najboljših znamk Jedilni pribor, namizno steklenino, servise *z stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči 23 peko «REKOFIX» itd. Vse za dem, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah. TRST TRG S. GIOVANNI 1 TEL 50-19 Sl »ialeSoiM Is!. (14110 Hi.., Prcaam ŠIVALNE STROJE naanja ifi ini_' Pletilni svetovno znani stroji /,DIAMANT" z/COLMOR" //P F A F F" in za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. TRST NA OBROKE li- li; p ! |iiu r Mufov pri upravI lista Dr. IUNGO Krznarstvo T R s r Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 flfiofdčute {iti fiia&tu ^ zobozdravnik Izdeluje PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI.’ Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19. (Govorj slovenski). TRST, UL. TORREBIANCA 43, voga] Ul. Carducci. IVAN D0I.ES izdeluje in popravlja aktovke —i '■ ' ■ VEUKO VLAHOVIČ delegat Jugoslavije mmukina konvencija .n« more govoriti o rezervah, i„ da tista država, ki pristopi h konvenciji g rezervo ni dejansko podpisnik. Ce bi se dopustile rezerve, bi se s tem dejansko rušili osnovni principi mednarodnega sodelovanja. To mišljenje je zastopala ogromna večina delegatov. Večina držav je ratificirala konvencijo brez rezerve. Jasno je, da Sovjetska zvezd ni pristopila h konvenciji prav zato, ker je senijetska vlada izvršila zločine genocida, takrat, ko je prisilno Preselila vrsto svojih narodov. Značilno je, da je v diskusiji finansiranje daje predvsem namenom izvleči čimveč profita. Zato je jugoslovanska delegacija predlagala, da se finansira mednarodno javno P o OZN in da se ustvari fond OZN. Jugoslovanska delegacija je predložila, da se za osnovo pri finansiranju ne vzame direktna rentabilnost nego rentabilnost celotnega narodnega gospodarstva, kateremu se daje posojilo. Pri tem vprašanju je ona poudarila predvsem tri o-snovne momente: 1. stalen dvig domače proizvodnje; 2. dosledno izpolnjevanje investicijskih nalog; in 3. polno kontrolo nad denarnim obtokom. Narod i, TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, vogal Ul. Fauliana NOVE SLOVENSKE KNJIGE 490 lir » Zei; ČLOVEK In OCEAN, plato, ..... Tinjanov: DEKABRIST KIHELBEKER, platno . 520 Vladen; KEMIJA IN KEMIJSKA TEHNOLOGIJA, polplatn0 ... ............... 750 » Lenin: IZBRANA DELA, IV. del, polplatno . . 450 » Marx: O UMETNOSTI In KNJIŽEVNOSTI, polpl. 400 » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI. E s p r o j o m a vsakovrstno gradbena dela, obnavljo stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne! Naslov pri upravi lista - 'Irst. Ulica sv, tranllška šteV. J® Ha^azzinl del Corso Trst - 1 Galleria ProttI Zaradi preureditve naših prostorov nadaljujemo raz- 71 n j nf) 0/n piodajo celotne zaloge z izrednim popustom lU QO uU /u na dosedanje cene, ne glede na dejstvu, da so cene tkaninam v zadnjem času narasle. I\la ta način nudimo svojim cenjenim odjemalcem izredno priliko, da si nabavijo naše priznano blago, vse dokler traja zaloga Oglejte Si liaŠB iZjjjj-M Bo Olimpija Jutri uspela proti Mezgecu? Nogomet danes pri nas NOGOMETNO PKVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na Opčinah ob 9 Skedenj-Montebello ob 14 Mezgec-Olimpija OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na Opčinah ob 11 prvenstvo XIV. Kolo Padova-Triestina Udi nese-Sampdo r i a Atalanta-Inter Genoa-Bologna J uvent us-Novar a Lazlo-Napoli Lucchese-Roma Milan-Torino Palermo-Como Pro Patria-Fiorentlna ahoS (Pel Oglejte si naše izložbeI RGOVINA REVISAN Velika izbira tt o nt a o I h copat za odrasle in otrobe TRST, ULICA VASARI 10 TRST, Ul. Xidias 8 * Tel. 96332 Trgovina igan/a, likorfov, alkoholnih In penečih »e vin na drobno In na debelo POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjaki R. E. D. A.T.A. M. VIDINI s. A. FABBR. ACCUMUIATORI TOVARNA AKUMULATORJEV MILANO . MILAN baterija vseh prednosti TRST, UL. FABIO SEVERO 5 KOVINSKI USMERJEVALCI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE telefon 54-20 94-63*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UKEDNISiVO: ulica MONTECCH1, Št. «, III. nad. - Telefon štev. 93-101 tn ________________________________________________________ UMW1 ov. rnAm.lan.A tonska It. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 flnančno-Odg urednik st.n,.., .100> o513®4"1'« 90 »h Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. ANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco I-II., Tel. I 1-32 • Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. dobavlja oglje premog in drva kamorkoli po svojih članih ra i pt odej* loi h NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmgt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska a Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST