ST. 14. V CELJU, SREDft 19. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izhaja vsako srtdoin soboto Cena: Za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posameina fitewilka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne nioremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste, Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne »zira. Urcdništvo in upravniitvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta stev. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in $icer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za cnkrat 18 v, za večkrat popust. Mali-oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Proč z lahkomiselnostjo in damagoštvam! Lahkomiselnost in otročje pojmovanje realnih razmer ie pri mnogih ljudeh res občudovanja vredna. Po polomu bivše Avstro-Ogrske so mnogi bili mnenja, da smo s proglašenjem neodvisnosti po- stali svobodni in da nič ne nasprotuje vpostavitvi zvez z ostalim svetom. Ententa na stvar ni gledala z enakimi očali. Naša osvoboditev je prišla v času, ko ententi na bojnem polju ni mogla več koristiti. Tarn se je gledalo na proglašenje naše neodvis- nosti kakor na enake sklepe Madžarov in Nemške Avstrije. Tudi Nemčija je par dni pozneje vrgla dinastijo in proglasila federattivno republiko, in tudi ona je pričakovala, da je ententa ne bo več smatrala za sovražnico. Toda ententa je videla v tern le manever, da bi se Nemci, ki so vojsko izgubili, rešili posledic poraza. Enako slika naše osvobojenje Italija: mi smo zanjo ozemlje premagane sovražne države. V tem smislu je bilo sklenjeno tudi prernirje. Zato ententa tudi še ni izrekla priznanja naše države. Gotovo pa je naše ujedinjenje s Srbijo ublažilo za nas težke posledice položaja. Ne gre tu le za londonsko pogodbo, ampak tudi za pogoje premirja, s kate- rimi naša javnost sploh ne računa in jih očividno ni razumela. Da se nismo ujedinili s Srbijo, bi bili še danes v težkem položaju okupirane sovražne dežele, glede katere bi zahteve Italijanov od dneva do dneva naraščale. Proglašena kraljevina SHS nam je torej že danes — dasi še ne vsestransko priznana — vendarle v gotovi meri zaščita. Ven- dar pa še nismo ravnopravni člani v evropski družbi. Otročje je bilo misliti, da nas proglasitev osvoboditve in ujedinjenja s Srbijo že pritegne v zavezništvo z entento, ravno tako otročji pa je up, da nas bo ujedinjenje moglo rešiti vseh posledic izgubljene vojne. Bili smo sostavni del Avstro- Ogrske in moramo naravno prenesti ono, kar zaradi nje pade na nas. Vcndar pa si moramo biti svtsti da ie rir/?w? ^MS /a nas domovin*. jamstvo naše bodočnosti, danes pa za nas, kot del bivše Avsto-Ogrske„ edina zaščita, da nas ne dajo v eno vrsto s premaganci in kaznjenci. Da pa si i mi na znotraj in na zunaj kot država utrdimo svoje stališče, je marsikaj potrebno: v prvi vrsti, da si zgradimo solidno državo z enotno zakonodajo in enotno eksekutivo; državo ustavno, parlamentarno in na širokih demokratskih terne- Ijih; državo osnovano na popolni enakopravnosti vseh državljanov, brez plemenskih razlik, a z ob- sežno upravno avtonomijo rnanjših upravnih enot —¦ občin — v gospodarsko-upravnem pravcu. Stre- rneti moramo torej za centralistično vladno obliko. S sklicanjem konstituante se bliža čas, ko bomo morali postaviti temelje svoji veliki narodni hiši. Smo kakor delavec, ki si je pridobil nekaj goto- vine in si hoče zidati prostorno hišo zase in za svoje naslednike. Ali delavec pri zgradbi hiše ne bo upošteval različnosti. terena, če biva kje na severu ali pa kje na jugu, ob jadranski obali? Ali ne bo upošteval podnebja, položaja, materijala, sosedstva? In za zgradbo države naj bi ne veljalo isto načelo? Kdor hoče, svest si svoje odgovor- nosti, sezidati državo na trajnih temeljih, ne bo enostavno vzel peresa in lahkomiselno z eno po- tezo prenesel švicarske ali amerikanske državno- pravne naprave in naj bi bile še tako dobre. Do- cim so na pr. v evropskih državah dcmokratske svoboščme plod mučne in dolgotrajne borbe z absolutizmom, so obstojale v Severn! Ameriki ie zato neR° država sama- Ali Pa se smejo že samo nič tPhVrSt?e naPrave tega državnega ustroja meni i7orana ? prenesti "a nežna in politično še ne- Sn7-pogUmeo vml«de/^ve? In Le na drugi ie bila PolkT» zgodovmo nazaj, vidimo, da öd :iehPvo^^°^?i ,NemčiJHaPa P0Jffnf nogah ostale pa 'd/a ele '" 7drave, na *rd"^ stično ustrojstvo. A^ kl so imele centrah" Mi šele danes pričenjamo oni proces narod- .nega amalgam.ranja k. so ga d f Zato rabimo vlado, ki bo m0gla zbratj L sk držati vse narodne sile, rabimo silno in modro razdeljeno upravno uredbo, ki bo enotno voljo demokratskega parlamenta zbrala, pa jo tudi z enotno voljo zdrave eksekutive privedla v delo Potrebna nam je enotna, globoko demokratska vlada, ki se bo, če treba, tudi spletkam demago- ffije — naj si bo ta že pod krinko republikanskih ali avtonomističnih gesel - - po robu postavila. Smo torej za zdravo centralistično vladno obliko, *] naj z varno roko vodi krmilo naše še neizku- šene državne ladje. POLITIČNE VESTI. Na ustanovnem zboru JDS za celo ozemlje SHS dne 15. tm. v Sarajevu je bilo navzočih blizu 800 zastopnikov strank, ki hočejo vstopiti v novo stranko. Dozdaj je prijavilo svoj pristop izven slo- venske JDS svoj pristop 9 strank. Sprejeta reso- lucija povdarja monarhijo in Karagjorgjeviie' kot neizogibni pogoj, dalje centralizem in samoupravo občin ozir. županij. Kako postopajo Italijani v zasedenem ozemlju? O tem so naSi slovenski in hrvatski časopisi prinesli že toliko podatkov, da bi nastale iz njih že cel.e knjige. Toda prihajajo vedno nova poročila. Tako je ital. oblast županu Zucchiatiju v Medani naročila. da mora zbirati podpise za Italijo. — V Grgarju je neki begunec, vrnivši se domov, našel v hiši ročne granate. Naznanil je to avstrijskim in pozneje italijanskim vojakom. Nihče se ni zmenil. Ko pa ie prišlo pozneje v Grgar novo laško vo'jaztvo, ie na^'° te ffranate. Kmeta so zaprli in obsodili na 18 mescev ječe. — V Snežniku na Notranjskem zbirajo vojaki po pouku šolsko mladino, jo nasitiio v svojih ku- hinjah, nato jo pa silijo vzklikati »Evviva rItalia!« — Sedajna . italij. uprava »Avstrijskf.u'a Lloyda« je odpustila z 31. marcem 1919 68 pomorskih kapetanov jugoslovanske narodnosti. rned temi take, ki imajo že po 20 in več let službe. Regent Aleksander je imel v Parizu dolgo konferenco z Wilsonom o jugoslovanskem vpra- Sanju. Volitve v nemško-avstrijski državni zbor so se vršile minolo nedeljo. !z dozdaj znanih re- gultatov je jasno, da bodo soc. demokrati naj- mošnejša stranka; imajo dozdaj 72 — 75 man- datov. Druga najmočnejSa stranka so nemški kršč. socijalci (63 mandatov), in šele na 3. mestu so nemški nacijonalci, katerih mnogi voditelji so propadli. iZ KünuiANA. Manifestačnega shoda ko(roškili Slovencev v Prevaljah dne 16.tm.se je udeležilo nad 3000 ljudi. Izrekli so se sogiasno, proti združitvi Ko- rožke z Nemško Avstrijo. Prevalje. V Prevaljah je 6 razredna Ijud- ska sola z dvema ekspoziturama na Fan in v Lešah, Na vseh ,treh šolah je tačas 484 učencev, od teh 452 Slovencev, 30 Nemcev in 2 Italijana, Vkljub temu je bilo do sedai na teh šolah nastavljenih 10 nemških učnih moči, od kojih sta le eden nči- telj in ena učiteljica za silo znala slovenski. Sedai so te učne moči izmenjane s slov. učiteljstvom. Dasi so skoro vsi učenci sami Slovenci, je pouk vendar težaven, ker so do sedaj pisali učenci slo- venščino z nemžkimi črkami. Če tudi je začetek v takih razmerah za učitelja in za učenca teŽaven, vendar otroci kažejo veselje do učenia in bi bil uspeh popolnejši. ako bi stariši svoje otroke bodrili k marljivemu učenju. Je pa še ne- kaj takih Nemcev tu, ki hočejo razširjati zli nemški duh. Omalovažujejo sedanji preobrat v šolah ter škodijo s tem ugledu slovenskega učiteljstva in vzgoji lastnih otrok. Pred par dnevi je dobil tu živeči žeieznični uradnik v p. bivši nadporočnik Müller od razrednice slovenski opomin, naj doma opozori oziroma kaznuje svojega otroka, ki 'e v šoli neubogljiv in nemiren, dasi bi sicer lahko bil dober učenec . Ta nemški privandranec pa ni storil svoje očetovske dolžnosti napram lastnemu otroku, temveč se je razljutil nad Solskim vodstvom ter slovenski opomin vrnil z opombo: »Zuschriften in einer mir tremden Sprache wandern das nächstemal in den Papierkorb.« (Dopisi v meni tujerri jeziku gredo drugič v koš) Ako si posamezni Nemci v Jugoslaviji upajo na uraden dopis javno tako od- govarjati, je naravno, da učiteljstvo ne bode v njih dobilo zaželjene podpore pri vzgoji njih otrok. Taki brezposelni hujskači, ki sicer mrzijo Jugo- slavijo, ki jim pa izvrstno diši naša prehrana, Se vedno stanjejo po naši dolini, medtem, ko mora naše učiteljstvo vsled pornanjkanja stanovanj v najprimitivnejših prostorih po gostilnah za drag denar stanovati. Ako bi si Slovenec dovolil v slo- venščini tak odgovor na uraden opomin v Nem- ški Avstriji ali na Madžarskem, dobil bi takoj za- služeno plačilo. Milo za drago tiče tudi onim tuj- cem v Prevaljah, ki sovražijo in žalijo naš urad- ni jezik. MARIBORSKI NOVICAR. Na velikem ljudskem shodu, ki sta ga za nedeljo 16. tm. sklicali obe slovenski stranki in ki je bit vellkansko obiskan, so bile sprejete resolu- cije, v katerih se: 1. obsoja italijanski pohlep po našem ozemlju; 2. obsoia nasilni način, s katerim se je na Koroškem povodom bivanja amerikanske misije tamkaj s strani Nemcev hotelo pokazati nemžki značaj popolnoma ali po večini slovenskih krajs}v; 3. se zahteva zasedenje slovenskih krajev Ogrske po naših Četah ter ureditev tamošnjih raz- mer po ententni komisiji. Zborovalci so tudi izrekli zahvalo generalu Maistru. Nemci kršHi premirje. Iz Maribora poročajo 15. tm.: Sinoči so Nemci zahrbtno napadli slo- vensko stražo pri tnostu v Cmureku. lmamo enega ranjenega, Nemci 2 mrtva. — Danes zjutraj so nemške tolpe, ki bi se v smislu pogodbe morale umakniti za demarkacijsko črto, streljale na naše postojanke pri Radgoni. Državna posredovalnica za delo, podruž- nica za Maribor in okolico, je pričela s svojim poslovanjem dne 15. febr. Pisarna je na Grajskem trgu §t. 1. Posredovanje je brezplačno za deloda- jalca in delojemalca. Vsak kdor išče delavca, in vsak. kdor išče delo, naj se oglasi osebno pri tej posredovalnici med uradnimi urami, ki so od 9. do 12. dopoldne in od 2.--3. popoldne. Posreduje se tudi sprejem učencev ozir. učenk. Kdor je brez zaslužka in je njegov življenski obstoj ogrožen, dobi podporo za brezposelne, Ta podpora znaša: za dalavca 2 K 50, za mladoletnega delavca do 18. leta 1 K 50. za delavko 2 K. Podpora se iz- plačuje 8 dnevuo nazaj. PTUJSKI NOVIČAR. Umrla je 15. tm. gospa Anica Lenart, soproga trgovca g. Fr. Lenarta, kot žrtev sušice. Pos reb se je vršil v pondeljek 17. tm. ob ogromni udeležbi slovenskega prebivalstva. Blagi ženi večni mir, preostalim iskreno sožalje! Iz Ptuja. (Nemška tankočulnost.) Kakor v Celju, so tudi v Ptuju v neki trgovjni izloženi fotografski posnetki prizorov, ki kažejo. kako je ijuba in uobra mau Avsirija oDešala lakozvane veleizdajalce. Globoko estetsko čustvovanje naših Nemcev je seveda neizmerno užaljeno. Nataknili so krinko preganjane nedolžnosti in šli so se pri- tožit in zahtevat odstranitev slik. Ne odobravamo sicer izstavljanja takih in enakih reprodukcij, ker niso niti estetske niti vzgojovalne. Vendar pa pri- pomnimo, da imajo Nemci čudovito kratek spomin. Vprašamo jih samo, kakšne slike so visele v njih trgovinah za časa vojske? A kaj bi se bilo zgo- dilo Slovanu, ki bi se bil drznil zahtevati njih odstranitev? Čakala bi ga — vesalalü Ali ti ljudje v svoji božanski nadutosti še res niso prišTi do spoznanja, da so gostje v naši hiši in da je konec njih strahovlade? Treba jim bo nazornega nauka. Iz Ptuja. Za živinozdravniškega asistenta pri našem okrajnem glavarstvu je imenovan dr. Fr. Zavrnik. CELJSKE NOVICE. Šolsko vprašanje v Celju — končno re- šeno. Vižji šolski svet v Ljubljani je mestno deško ljudskošolo spremenil v petrazred- nico s temeljnimi slovenskimi razredi ter 4 nem- škimi vzporednicami. Za nadučitelja je imenovan g. Jos. Bizjak, doslej nadučitelj v Bočni, za učitelje oz. učiteljice gg. Maks Wudler, Franc Dernovšek, Rih. Pestevšek, Roza Rnez, Ana Matko, Olga Širca; Mestno dekliško Ijudsko šolo je spre- menil v petrazrednico s tomeljnimi slovenskimi razredi in 4 nemškimi vzporednicami. Za nad- učiteljico je imenovana gdč. Antonija Ježovnik (doslej v Mozirju), za učiteljice gdčne Betka Zupanek, Franc. Levstik, ga Josipina Bizjak, gdč. Franč. Pristovšek, Marija Puc. Desk a m e- š č a n s k a sola je spremenjena v slovensko z nemSkimi vzporednicami, istotako dekliška meščanska sola. Na deški meščanski šoli so imenovani: za ravnatelja Beno Serajnik (dosjej v Žalcu), za strokovne učitelje gg. Gustav Šilih, Franc Hribernik in F. Kranjc; na dekliški: za ravnatelja g. Jos. Brinar (doslej v Postojni), za učitelje oz. učiteljice gdč. Erna Zupančič, Mila Plohl, g. Ferd. Šentjurc in Vovk Milan ter gdč. Eliza Prost. — Celjsko šolstvo se je v smislu teh odredb s početkom drugega šolskega tečaja pre- ustrojilo. O uspehu vpisovanja na posarneznih šolah bomo poročali. Malo več snage na celjskih ulicah bi nič ne škodilo. Na nekdanjem Franc-Jožefovem obrežju ter ob pöti ob njem proti hribu sv. Jožefa je pri- ljnbljeno sprehajališče vsled lepe solnčne lege ob Savinji in Voglajni. To pa očividno ne ugaja vsern meščanom. Začeli so navažati cele voze cestnega gnoja, črepinj, pepela in drugih čednih stvari ter »i\ ü V A u ter ribarijo v kalnem. Apeliral je vLmi 'StV0> naJ 'vzdrži ™ir i" red tcr ™J z moLm. pomaga sodelovati pri prehodu iz vojnega gospodarstva v mirovno. Sklicanje Državnega Veča. _____ Ljubljana, 18 februarja. (Lj. k. u.) Deželna vlada je dobila odlok m nisterstva St 80 z dne 14. tm., da je min svet v Seji 14. tm odredil, sklicati narodno predstavništvo za 1 marca 1919 v Belgrad. Vlada je storila vse,'da'odstrani ob- stoječe težkoČe. Velika ovira ie še zaradi stano- vanj ozir. prenočiSč. Priporo