SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: ^ Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. i Posamne številke po 7 kr. j Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedioija]|v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 58, V Ljubljani, v torek 6. marca 1894. Letnik: XXII. Curki krvi in potoki solza-- i. Te dni so se sestali v Londonu v posvete p o -licijski komisarji angleški, francoski in pričakujejo se tudi belgijski in laški. Dogovorili se bodo, kako imajo skupno postopati proti anarhistom. Anarhisti so se zadnji čas jeli posebno javljati na Angleškem. Javno zatrjujejo, da bodo tam mirovali, če jim pustč svobodno razvijanje. Proti ti zahtevi so se vzdignile vse stranke,eelo radikalci, ki prote-stujejo proti temu, da bi postal London — jama razbojnikov. — Da bi le taki protesti in pa shodi policijskih komisarjev kaj pomagali 1 Toda ne sme se pozabiti, daje anarhizem modroslovski sestav in da je izvel na temelju darvinizma svoja »etična" in »pravna" načela. Če se loči naravnost od Boga in vere in če vsled tega ni objektivnega prava, potem ima tudi anarhist prav. Družba, ki ne priznava absolutnega prava Bogu, se ne more vspešno ustavljati vničujočim živijem. Nedavno se je vršila obravnava proti anarhistom na Dunaju. Prvi zatoženec je bil H a spel, ki je pred sodiščem izrekel to-le: »Anarhija je po mojih mislih državno stanje brez glavarja, brez privatne lastnine, kjerima vsak pravico na vseh sredstvih. Seveda sedato doseči les silo. Vladenebonič. Vsesebovničilo. 41i monarhija, ali ljudovlada, je vse jedno za prihodnjo državo; sploh ne bo nobene oblasti, naj se že imenuje kaker koli. Dosegli bomo tossilovsake vrste. Ne bomo potem potrebovali niti vladarja, niti države, niti vojakov. Tudi upor z orožjem .j edovol j en inza to hočem pripravljati ljudstvo." — Tako govori dunajski anarhist. Pariški Vaillant je imel prav tiste nazore. Vredno je, da se ž njim bližje seznanimo. — Vsi politični in socijalni časopisi so prinesli poročila o Vaillantu — vsak seveda po svojem načinu. Tudi katoliški časopisi so o njem veliko govorili, ker Vaillantova zideva odkriva zagrinjalo z obraza sedanji družbi, Vaillantova zadeva daje tudi nam priliko natančneje pogledati v dušo sedanji družbi. 1. Vaillant se je narodil 1. 1861. Izuril se je za čevljarja, bil je zelo priden in pošten, skratka »blaga duša", kakor so pričali o njegovi mladosti njegovi tovariši. Hkratu se je pa spremenil. Začel je brati knjige brezvercev a la Buchner in Letour-neau, Darvinove spise in se tako »izolikal". Zapustil je ženo in otroka in odšel v Ameriko. Po letih se je vrnil kot pravi socijalni demokrat in nastopil pot, ki pelje v anarhizem. Kakor vsi socijalni demokratje, istotako je proglasil Vaillant vero za »zasebno stvar", na konec življenja pa za »iz cela breskoristno — une chose inutile" — in zakone nravnosti le za »posledico brezumnih predsodkov" (La morale et les moeurs sont le resultat tous les prejugčs). Taki nazori so bili vodilo njegovega življenja! Štirikrat je je bil kaznovan zavoljo goljufije in tatvine; pa ko ga je opozoril na to načelnik sodišča, Caze, odgovoril je mirno: »cest la faute de la societ^ — tega je kriva le človeška družba, ne pa jaz!" Socijalna demokracija napoveduje sedanji družbi boj, boj na smrt. Vaillant je bil istega mnenja in v svojem zakletem sovraštvu zoper družbo je vrgel bombo v pariško zbornico, da bi zadel družbo prav v srce. Bombo je naredil sam in kakor potrjuje strokovnjak ločbenin M. Girard, napravil jo je kaj dovršeno in umetno; temu se pa ni čuditi, vsaj mora vedeti, in tudi ve vsak pravi socijalni demokrat, kako se napravljajo treskajoče bombe. Vaillant je navel pred sodiščem tudi razmišlja-vanja, ki so se rojila v njegovi glavi, ko je ustvarjal bombo. Preudarjal je, koliko škode naj bi naredila bomba — — in sklenil: bomba mora raniti vsaj dve sto poslancev. Rečeno, storjeno. Dne 9. decembra se je vrinil na zbornično galerijo in odtod vrgel bombo doli; bomba se je odbila od okrožice ob nazidku in se že v zraku raz-počila. Njen učinek je bil sicer oslabljen, vendar je pa ranila okrog 50 oseb, dasi ne smrtno. Vaillant je bil vklenjen in postavljen pred sodišče. Svojega hudodelstva ni zanikal, nič ga ni obžaloval, nasprotno, bahal se še ž njim. Svojemu prijatelju Pavlu Reclusu je celo pisal: »Zdaj mirno umrjem, ko sem izvršil delo, ki vam pribori pravo svobodo". Vaillant je bil obsojen v smrt. Ko je zvedel razsodbo, se je obrnil k množici zbrani v sodni dvorani in strašno zavpil: »Vive 1* anarchie — živela anarhija !* Po svoji obsodbi je spisal oporoko ; začenja jo : »Ker moram iz ljubezni do človeštva položiti glavo na giljotino ..." in konča:.....ravnam kakor zdravnik, ki se ne vstraši odrezati uda, da otme človeka". Dne 4. svečana zvečer mu je bilo naznanjeno, da bo zjutraj obglavljen, ostal je pri tem miren in mrzel. Povdarjal je le to, kar je naznanil že v oporoki: naj odgoji njegovo dvanajstletno hčer Sidonijo njegov prijatelj anarhist Faure, ki jedini je zmožen jo izgojiti fizično in nravno tako, kakor bi jo izgojil sam. Ko so ga pa spregovarjali, naj vendar sprejme duhovnika, je odvrnil s smehom: „A quoi bon? Q'u est-ce, qu'il me dirait — zakaj? Kaj bi mi mogel reči?" in še pridejal: »Je suis un fils de la science moderne: je n'ai pas d'A,me et, mes mole-cules etant dissoutes, je ne suis plus rien — jaz sem sin moderne vede: nimam duše, in ko se raz-dele jedenkrat moji delci, ne bom — nič." Z isto »moderno vedo je dokazal svoj napad v zbornici tudi pred sodiščem rekši: »Moram opomniti še to, da je bil moj napad v zbornici le logična posledica moje filozofije in nazorov Darvina, Buchnerja in Spencerja." LISTE Osodepolna svatba. Mihael Drven, mož dvaintridesetih let, neoženjen, vojakom nikdar ne potrjen, pa tudi nikdar ne kaznovan, bil je v Dolini, mestecu na deželi, cvetličar. Nekega dne je dobil iz glavnega mesta pismo, ki ga je vabilo na ženitovanje, in sicer iz tega le vzroka. Mihael je imel v glavnem mestu brata, ki se je tudi pisal za Drvena in je mi-lil v kratkem v zakon stopiti. Srečna nevesta je stanovala v Beljah mestecu imajočem par tisoč bivalcev. Tukaj je imela biti tudi poroka, v tem mestecu je imela izroč.ti srečna nevesta ljubljenemu izvoljencu svoje zlato srce in pridno roko. Mihajlo Drven še ni bil nikdar v Beljah. Vpraša torej svoiega znanca in prijatelja lekaruika Bregarja, ki je bil ondi znan, kateri je prvi beljški hotel. Pomel si je prijatelj roke, ponosljal ter smehljaje se priporočil Mihaelu Drvenu hotel »pri zlatem volku". Zložil je gospod Drven lepo svojo črno obleko v majhen kovčeg, dan pred poroko pa se je odpeljal na ženitovanje. Pod večer istega dne je bil vže na kolodvoru v Beljah. Hitro sede T kočijo, stoječo pred kolo- K n *vw- dvorom, ter ukaže pognati v hotel k »zlatemu volku"-Pa kako je ostrmel, ko se ni vozil niti par minut, zakaj gostoljubna zver je imela svoje bivališče prav blizu kolodvora. Drven je na tihem reutačil, čemu je bilo treba najeti mu za to pot voz. Se bolj pa je bil osupnjen, ko si je ogledoval hišo »pri zlatem volku", ki je bila bolj podobna zavetišču za voznike najraznejših vrst, kakor hotelu. V tej slutnji je bil še bolj potrjen, ko mu je neki Štefan, ki je zastopal v svoji osebi natakarja, vratarja in domačega hlapca, odkazal za stanovanje slabo opravljeno sobo v prvem nadstropju, jedino v celi hiši. Miha Drven je zmajeval z glavo ter v svojo nevoljo počasi uvi-deval, kako ga je speljal na led nagajivi prijatelj. Pa kaj si je mogel Drven, saj mu je Bregar prav odgovoril na vprašanje, kateri je »prvi" hotel v Beljah. B ižje kolodvora druaega ni bilo. Sedaj se j« moral udati tudi »zlatemu volku". Pokrepčal se je v naglici nekoliko, nato se pa napotil, da si ogleda v večerni razsvetljavi krasoto bel|škega mesta kamor je pr š<-l na svatbo. — Klikih deset minut kasneje začuje vrli čuvaj Štefan Hi>ri v sobi gospoda Drveua nekov ropot. .E*, misli pazui sluga, »uaš gost je ravnokar odšel to je vendar čudno. Moram pogledati, kaj je!" R.dnvedno s0 splazi po stopnicah v prvo nad-stropie ter p^leda pri ključavnici v sobo. In glej! Čisto neznan mož stoji pri kovčegu gospoda Drvena in kaj naglo brska po kovčegu. Ostrmel je skrbni Štefan, a le za trenutek, nato pa se spravil precej na delo. Zagromel je proti dvorišču: »Tatjč, tatje, pomagajte !" nato pa bliskoma skočil v Drvenovo sobo, zagrabil ptujega vsiljenca s svojimi žuljavimi rokami in ga ne prerahlo položil na tla. V tem je priteklo vse osobje hotelsko, namreč debeli krčmar in prav tako rejena kuharica. »Pustite me vendar, ali se vam meša, kaj vendar hočete ?" stoka napadenec. »Poglejte, oče", kliče Štefan, »ta le je iskal po kovčegu našega gosta, to je slepar, take-le poznam dobro!" „In vi ste tepec", sili se vpiti na tleh ležeči, „saj sem vendar jaz vaš gost, ali me ne poznate?" »No, le ne segajte predaleč", zavrača ga Iju-beznjivi hlapec. »Naš gost je imel goste lase, po vaši goli glavi pa jih ni kaj prida posajenih." Zasmejal se je Štefan, pritegnila sta mu gospodar in kuharica, plešec pa zavpije ves obupan: »Pa za božjo voljo, poglejte vendar na mizo, saj je tam moja lasulja!" Kar odneslo je Štefana pri teh besedah od uboge žrtve, in prav tako naglo je bil nesrečni cvetličar na nogah ter si del naglo na glavo po Ko so ga peljali na morišče, so ga zopet vprašali, če želi duhovnika, — pa on: »Ne maram zanj!" Nato je preklel celo človeško družbo in v par minutah mu je odsekala giljutina glavo. Glavo so odnesli v anatomičen ustav, telo pa pokopali. Njegov grob je zmerom okrašen s svežimi cveticami, s šopki; njegovi slavitelji mu pokladajo na grob vence z ru-dečimi traki, listke z napisi: „0 martjr, tu seras venge! — Mučenik, maščevanje zate pride! Vsi socijalni demokratični časopisi so britko tožili nad grobom Vaillantovim. Nemški in avstrijski so imenovali Vaillantovo obglavljenje .zločin", italijanski so ga proslavljali „comme uno eroe, che e morto da vero martire, — kakor junaka, ki je umrl kot mučenik" in francoski žugajo: »uničili ste Vail-lanta, mi uničimo druge reči — nous ddmolirons autre chose". Hočejo namreč zato razstreliti naj-krasnejšo stavbo v Parizu, cerkev Device Marije, zvano „Notre Dame". To poročilo je popolnoma verojetno, ker so jo jedenkrat že zažgali pariški komunisti iz maščevanja, da se jim ni posrečila »komuna" — pa ogenj je bil srečno udušen. Vodja francoskih socijalnih demokratov, Jules Guesde, je imenoval pred kratkim socijalne demokrate »ven-geurs de la commune — maščevalce komune". Socijalni demokratje so torej iz cela zmožni kaj ta-cega storiti, zlasti ker so največji prijatelji anarhistov in ker nameravajo dovršiti to, česar ni mogla komuna. To resnico dokažemo takoj. 2. Po Vaillantovem vjetju in po njegovi obsodbi v smrt dne 11. januvarija je podvojila fran coska vlada pazljivost na anarhiste in policija je preiskavala večkrat v stanovanjih znanih anarhistov. Pa socijalno-demokratični poslanci so se potegnili za svoje anarhistične brate in Clovis Hugues je izročil dne 27. januvarija v zbornici interpelacijo „sur les recentes atteintes a la libertč individuelle — radi najnovejših napadov na zasebno svobodo Minister Raynal je pa odgovoril po pravici, da ima država dolžnost braniti meščane zoper nasilja anarhistov in jim sorodnih bratov — socijalnih demo kratov. Socijalistom seveda ni bila všeč taka razsodba; zato je stopil na govorniški oder divji soci jalist Viviani, začel proslavljati komuniste in ime noval sebe in svoje pristaše »dediče komune". Z navdušenostjo so ga poslušali vsi komunisti in »Živela komuna — vive la Commune", katere besede je klical socijalistični poslanec Thivrier, drugi socijalistični poslanci in vsi komunisti za njim, so se je glasilo po celi dvorani kot jeden klic. Predsednik zbornice je izključil Thivrier-ja za deset sej iz zbornice. Ko se pa ta ni hotel podvreči, je dal predsednik zbornico izprazniti in stražniki so odpeljali Thivrier-ja. Guesde, ki ga je spremljal, je dejal k svojim tovarišem: »Cest un 9. decembre en miniature — to je 9. december (dan Vaillanto-vega napada) v malem" in socijalistični listi so imenovali ta dogodek »moralno bombo, katera je bila vržena v pariško zbornico po materijelni Vail-lantovi bombi". Obe bombi ste v zvezi in se med seboj dopolnujeti, dasi se pridušajo socijalni demokratje, da jim ni nič skupnega z anarhisti. Po tem dogodku je vprašala »Estaffete" soci-jaliste: »Povejte nam vendar odkritosrčno, kakšen razloček je med vami in anarhisti?" In glavni ča sopis francoskih socijalnih demokratov, torej časopis socijalistov Baudina, Vaillanta in comp. je odgovoril: »II n'y a pas de difference reale entre anar-chistes et socialistes — značilnega razločka med anarhisti in socijalisti ni." Zdaj so govorili »dediči komune" vendar jedenkrat resnico. Da, stari komunisti so bili z anarhisti tesno zvezani z vezmi intimnega prijateljstva. Pa kako? Evo pazite! Vse naklepe komunistov je snoval anarhist Bakunin in njegova brošura »Lettre d' un Prangais" je bila, katero je on 1. 1870 v nebrojnem številu raztrosil po Franciji, katera je obsegala navodilo, kako je osnovati komuno. In sedanji »dediči komune" priznavajo naravnost, da so isto, kar anarhisti. Pa vprašamo, kdo prav za prav tiči za tem grmom? Odgovor prihodnjič. (Dalja sledi.) krivalo, po katerem le ga je poznala ljubeznjivo gostoljubna družina. Zopet je bil znani gospod Mihael Drven. Za blagor prenočujočih ptujcev preskrbni Štefan jo je v tem v spremstvu rejene kuharice naglo po tegnil iz sobe, krčmar pa stopi bliže nedolžni žrtvi ter jo prosi, naj hotelu odpusti neljubo zmoto. Mihael Drven, dobra duša kakor je bil, pobotal se je precej. Pripovedoval je skesanemu krčmarju, da je bil res odšel od doma, a se kmalu domislil, da je pozabil žepno ruto, zato se takoj vrnil. Na temnih stopnicah pa je zadel z glavo ob neki tram, da mu je lasulja zdrknila z glave. Treba jo je bilo zopet pogladiti in popraviti. V trenutku pa, ko se je sklonil, da bi poiskal glavnik, bil je nepričakovano napaden. Debeli posestnik »zlatega volka" je sočutno stisnil gospodu Drvenu roko ter odšel, še med vrati odpuščanja proseč. Gospod Mihael se ni hotel podajati v nove nevarnosti, zato se ni napravil oni večer več v mesto. Bil je vže dosti zdelan, zato se je ozrl po postelji. Našel jo je brez truda in v kratkem se je vže zibal v sladkih sanjah. — (Konec sledi.) Po deželnih zborih. IV. V goriškem deželnem zboru navadno ni burnih razprav. Iz tega pa še ne smemo sklepati, da so politične razmere ua Goriškem tako povoljne. Goriški Slovenci imajo pač tudi od Lahov marsikaj prestati, in tudi v deželnem odboru ni vse tako, kakor bi moralo biti gledč na Slovence. V deželnem zboru so pa Italijani in Slovenci v jednakem šte vilu in pri kakem hudem političnem boju je vse odvisno od jednega samega poslanca, ki ga morda ni v zbornici. Goriški slovenski poslanci so se po skušnjah prepričali, da še najbolje izhajajo, ako se o vsaki stvari z Italijani poprej za kulisami mirno in lepo dogovorč. Sem ter tja se na ta način tudi več doseže. Skoro vsi sklepi goriškega deželnega zbora so delo tacih kompromisov. Tako je nov zakon o vre-jenju učiteljskih plač bil tako dogovorjen. Slovenci posebno s tem zakonom ne moremo biti zadovoljni, ali doseglo se je pa vendar, kar se je le moglo. Pri burni debati v zbornici bil bi vspeh najbrž še slabši. Ne da se pa tajiti, da ima tako postopanje tudi svoje slabe strani. Kolikor toliko po tacih kompromisih trpi načelna politika Poraja se nekaka mlač-nost, katera utegne imeti slabe nasledke. Mali viharji v parlamentarnem življenju zrak le ščistijo. Prebivalstvo tudi pri tacih razmerah zgublja vse zanimanje za parlamentarno življenje. Ce pa v prebivalstvu ni pravega smisla za javne zadeve, potem se tudi pravo ustavno življenje razvijati ne more. Mlačnost, ki se pri tacih razmerah poraja, je posebno nevarna, kadar se bližajo resnejši časi in je pričakovati hudih volilnih borb. Kako si pač moremo pričakovati, da bi volilci za kako stranko šli posebno navdušeni na volišče, ako vidijo, kako se v deželnem zboru dotična stranka lepo sporazume z nasprotniki. Prebivalstvo ve namreč le za to, kar se vrši v javnih sejah in ne pozve bojev za kulisami. Večja odločnost se pokaže tedaj v goriškem deželnem zboru, kadar se interesi Italijanov in Slo vencev ne križajo. V tacih slučajih se pa v goriškem deželnem zboru sliši večkrat kaka odločna beseda Že v prejšnjih letih je deželui zbor jako odločno govoril, ko se je skušala vriniti nemščina po Goriškem. V nekem slučaju so Italijani in Slovenci bili združeni se uprli proti takemu postopanju. Letos so pa baš slovenski poslanci stavili v podobni stvari dve precej rezki interpelaciji do vlade. Danes še ne moremo vedeti, bodo se li vsled teh interpelacij kaj zb»i|šale razmere na goriški gimnaziji. Potrebni sta bili ti dve interpelaciji, ker je šlo za to, da se omogočijo študije slovenskim dijakom. Prav za prav pa tukaj ni šlo le za prenapete zahteve kacega profesorja, temveč, kakor se kaže, je tukaj le nek ostanek Gaučeve sisteme. Bivši mini ster Gauč se je trdo držal načela, da se morajo zlasti slovanski kmetski dijaki odgaujati od srednjih šol, da se naredi prostor v javnih službah za nemške plemenitaše Iz vladne interpelacije je vidno, da je ministerstvo samo bilo dalo ukaz, da naj se zahteva strožje znanje nemščine, in to najbrž z namenom da se mnogim dijakom zapre pot v višje razrede. Tukaj je G.nča vodilo ravno tisto načelo, kakor pri njegovem dislokacijskem ukazu, ko so se bile za tvorile le take srednje šole, v katere so prihajali kmetski slovanski dijaki. Bivši učni minister je navadno tako delovanje opravičeval s tem, daje treba gledati, da se preveč ne pomnoži duševni proleta rijat. Kdor je pa delovanje prejšnje vlade dobro opazoval, je pa kmalu spoznal, da tukaj ni bi! toliko strah pred duševnim proletarijatom, kakor strah pred tem, da bi plemenitaši ne mogli konkurirati v javnih službah s plebejskimi sinovi. Nemščina je pa pri vseh plemenitaških rodovinalv že navadna v rodbini in zatorej ložji plemenitaški otroci izhajajo v tem predmetu, kakor priprosti kmetski sinovi kake neneruške narodnosti. To je pa tudi jedin predmet, v katerem se morejo zares z drugimi dijaki meriti. Zato se je pa Gauču zdelo tako potrebno, zahtevati strogo znanje nemščine. Sedaj se ima pokazati, če se novi minister drži tudi nazorov svojega prednika. Ce se jih ne drži, mkaj ukreniti zastran razmer na goriški gimnaziji. Tukaj ima minister priložnost, pokazati, če ga je res volja, ozirati se jednakomerno na vse narodnosti in vse sloje prebivalstva. Ako minister ničesa ne bode ukrenil, bomo pa Slovenci vsaj- vedeli, pri čem smo in po tem vravnali svoje postopanje. Odločna beseda v goriškem deželuem zboru bode nekaj pripomogla k pojasnenju položaja. Politični pregled. V L j u b lj a n i, 6. marca. Volilna reforma. »Linzer Volksblatt" jako odločno piše proti nameravani volilni reformi in zahteva, da se pomnoži število poslancev kmetskih občin, ki je mnogo premajhno. Ce se to ne zgodi, konservativna stranka ne more sodelovati pri volilni reformi. Taka volilna reforma, kakor jo misli predložiti vlada, bi koristila le nemškim liberalcem. Temu listu tudi ne ugaja, da bodo v peti volilni kuriji volili volilci vse dežele vkupe, ker bodo mestni volilci gotovo povsod majorizovali one volilce z dežele. Kmetijski delavci da pa niti ne dobe volilne pravice, ker niso pri nobeni bolniški blagajnici. — Konservativci se morajo na vso moč upreti taki volilni reformi. Mi se pač bojimo, da bode ves upor zastonj, ker veleposestniki bodo glasovali z liberalci, Poljaki pa tudi in potrebna dvetretjinska večina se utegne dobiti brez nemških konservativcev. Sleparije na borzi. Te dni so na Dunaju obsodili v osemmesečno ječo nekega Pollaka, seveda žida, ki je s tujim denarjem kupčeval na borzi in ljudij za več tisoč goldinarjev na razne načine opeharil. Ta pa ni prvi, pa tudi ne zadnji tak slepar. Pred vsem se premalo gleda na take ljudi. Na Dunaju kar odpre kak Žid, ki nima nič premoženja, pisarno za kupčije na borzi in po inzeratih vabi ljudi na limanice. Tako dobe nekaj ljudij, kateri mu izreče vrednostne papirje, da ž njimi kupčuje. Te vloge se seveda zastavijo ali prodajo. Ako srečno gre kupčija, stvar traja nekaj časa, ako pa mu iz-podleti, pa vlagatelji zgube in on morda pride v ječo. Pač bi bil že skrajni čas, da bi se zabranila taka podjetja ljudem, ki nič nimajo, ki torej že začno z namenom, da le druge osleparijo. Seveda, dokler imajo levičarji glavno besedo na Dunaju, v tem oziru ni dosti pričakovati. Civilni zakon na Ogerskem. Vladna stranka je že nepotrpežljiva, ker debata o civilnem zakonu tako dolgo traje in opozicijski govorniki kažejo dosti več zmožnosti in spretnosti. Od vladne stranke se slišijo vedno zahteve, da bi glasovali. Vladna stranka je vse boljše govornike že odposlala v boj, dočiin jih pa ima opozicija še vedno nekaj pripravljenih. Vladni listi že javkajo, da se debata ue ziblje več na oni višini, kakor se je prve dni. Seveda to velja le za zagovornike vladne predloge, opozicijski govorniki pa prihajajo še vedno z novimi razlogi. Najhuje je pa za vladno stranko, da ne more izsiliti glasovanja, ker nima ogerskega državnega zbora poslovnik določbe, da bi se mogel predlagati konec debate. Vlada se še vedno pogaja z razuimi strankami, da bi glasovale za civilni zakou-Pridobila je baje zadnji čas sedmograške Saksonce. Italijanske finance in Trst. Kakor se kaže, bode naudušeuje za Italijo Trst še drago stalo. Ne le v zasebnih blagajuicah temveč tudi v javnih so v Trstu že dolgo dajali prednost italijanskim državnim papirjem pred avstrijskimi, če tudi tržaški gospodi ni moglo biti neznano, kako je z italijanskimi financami. Sedaj Italija znifca s silo obresti od svojih državnih zadolžnic iu Trst pri tem tudi precej zgubi. Ker je pa Trst v zvezi z našo državo, bode to nekoliko vsa dr/.ava čutila. Že tako Trst propada nasproti Reki ali sedaj bode še huje. Govori se, da bo država precej storila za Trst, da se opomore. Mi pač mislimo, da se pa ne gre ozirati posebno ua Tržačane, ker so svojega propada krivi precej baš zaradi prevelikega neudušenja za Italijo. Ce se Trst podpira, mora se vsekako od njega zahtevati, da pokaže svoje avstrijsko domoljubje in t. ponehajo vsake demonstracije za Italijo. Iz javnih blagajnic v Trstu naj izginejo italijanski vrednostni papirji. Anglija. Veliko veselje je mej nasprotniki irske avtonomije, da je odstopil Gladstone. Mini-stersko predsedstvo je sedaj prevzel lord Rosebery. Nov ministerski predsednik ima 47 let. 21 leten mladeneč je po svojem očetu podedoval članstvo gospodske zbornice. Rosebery je znana politična oseba. Dvakrat je že vodil vnanje stvari. On pripada k zmernejšemu delu liberalne stranke. Sicer je pa jako bogat. Bil je poročen z jedino hčerjo barona Mayer-Rothschilda, katera mu je umrla pred trimi leti. Radikalci niso zadovoljni z Rosebery em, ker bi bili radi, da bi kak član zbornice poslaucev bil postal ministerski predsednik. Vsekako bode imela nova vlada težavo ohraniti jedinstvo svoje stranice. Morda ne bode dolgo, da se stranka razbije in se sploh zgode znatne premembe v angleških parlamentarnih strankah. Razgled po slovanskem svetu. Satrapi v deželi „atrahu božjega". Gori na ponemčeni pruski zemlji gospodari Nemec tistemu nesrečnemu delu poljskega naroda, ki prebiva v Poznanju in v zapadnem Pruskem. In to gospodarstvo kaže v vsi jasnosti šovinistično oholost, samoljubno brezozirnost in često surovo krutost pruskega življa. Pri proračunski razpravi v pruskem deželnem zboru se vedno začne tudi tako imenovan npoljski razgovor", kader Poljaki naštevajo svoje težave in se pritožujejo o krivicah, ki se jim godč. Te krivice so dvojne vrste. Jednih je vzrok vlada, drugih pa posamni uradniki, ki dobro ume-vajoč vladne namere s primemo zvitostjo uporabljajo svoje birokratične mreže, da bi čim najpreje ponemčili Poljake. Taki možje, ki mislijo, da se zemlja vrti krog »landratov" in da je nekdanjo veličanstvo starega Jupitra prešlo sedaj v »amtmane" in druge veličine te vrste, nastopajo seveda z vso resnostjo pri svojem razdiralnem poslu Pišejo odredbe, določila, ukazujejo, opominjajo, a pri vsem so sitni kot planinski brenclji in nagajivi, da je groza. Da nekoliko od blizu izpozuamo te satrapčke pruskega kalibra, omenjamo le nekatere stvari, ki jih morajo koncem 19. stoletja prestajati Poljaki v deželi, ki se šopiri s svojo kulturo, kakor nobena druga na svetu. Najpreje ."-preminjajo Prusi vsa poljska imena v nemška. Noben kotič poljske zemlje ne ostane varen pred pruskim satrapom. Kakor iztakne kako dotle mu še neznano poljsko ime, pri ti priči se usede iu dekretuje v imenu svoje vsegamogočnosti, da se ima dotični kos zemlje za naprej imenovati z zvenečim nemškim imenom, ki ga blagovoli določiti tak satrapček. Tako so n. pr. vlani prekrstili Runowo v Kai-serau, Separowo na Erlenhof iu še drugih obilo. Ta imena so takoj, ko se iznajdejo, jedino uradna imena. Iz tega pa izvira brez breja sitnosti). Pri pošiljatvah, pri dopošiljatvah tako često ue more dobiti kaka stvar svojega prejemnika in mnogo izgube morajo trpeti bore Poljaki. Kdo si bo zapomnil in kdo bi mogel tudi vedeti za vsa čudna imena, ki se jih je morda ša le pred mesecem dnij izmislil birokratični satrap. Ko so prošlega leta izpremenili Rusi Dorpat na Jurijev in Dynaburg na Džvinjsk, so kričali Nemci, kakor bi imel biti sodni. dan. »Nemška imena ue izgiuejo iz našega spomina; Nemec se ne upogne barbarskemu jarmu oholega carstva; narodni ponos, kultura" itd. je kričala cela Nemčija. In Prusi ? Že precej pred Rusi so delali gorje in še delajo 1 Bismarck je pa iznašel še več drugih postavnih potov, po katerih je hotel iztrebiti kleto leško pleme iz čistokrvne Prusije. Iz vzhodnih pokrajin se ijudje-nemaniči jako radi selijo v zapadne, koder dobe pe raznovrstnih tovarnah dela in zaslužka. Slovan služi tudi na Nemškem v najnižjih službah. Poljske delavce hvalijo in radi jih vsprejemajo. Zato pa ostajajo kmetje brez delavcev in ne morejo obdelovati svojih posestev. V kraljestvu poljskem iu v Galiciji je pa mnogo delavskih močij in zato so se od tam namestovala prazna mesta. Ker je pa Bismarck po lastnih besedah raj še videl kineza v Nemčiji, nego Poljaka, je. kar na kratko prepovedal, da tuji delavci ne smejo v Nemčijo. Da je pa tem bolj izvabil delavce iz Poznanje in poljske Pruske v nemške kraje, jim je poskrbel olajšave pri vožnji in jih sploh pri vsem podpiral. Toda to ni moglo dolgo trajati. Tudi Nemci v vzhodnih krajih so se jeli pritoževati in vlada je morala odjenjati. A dovolila je tujim delavcem le za kratek čas pobitek v blaženi Prusiji in pri tem je porabila ves svoj policijski in birokratični ustroj. Gospodarji so imeli velike sitnosti: prositi so morali, naj se jim posebe dovoli nekaj inozemskih delavcev, imenovati so morali njihovo število, podpisati njihova imena in zavezati se, da jih v nekem gotovem času spravijo za mejo. Bog ne daj, da bi bili ostali dan dalje. Marljiva policija se ni ozirala, da je bilo Često vreme za delo neugodno in izvrševala je najstrožje Svoje »dolžnosti". Tako se je časih primerilo, da so morali kosci, predno so dokosili, ženjice, predno se je žito spravilo s polja, oditi domov. Kdo bo hodil v takih razmerah delat? Jasno je, da je prihajalo delavcev vedno manj in da so vso škodo trpeli posestniki, ki so bili seveda le slučajno — Poljaki. Pruski paše, salem aleikum I A ni še težavam konec I Poljski posestnik mora v gotovih obrokih javljati slavni gosposki, kaj se je dogodilo na njegovem posestvu, in če ne ve druzega, mora javljati, da sploh ničesa ni posebnega. Če je poročilo nejasno — in kaj je jasnega birokratu? — brž se vrne in — mora se poročati iz nova. Sitnostij brez konca! Satrapčki satrapujejo, saj jim služi Slovan in za plačo sme dihati — nemško kulturo, Posestnik ima dalje veliko uradnega opravila s svojimi posli, ker to želi germanizacijski namen. Recimo, da se kakemu gostaču — delavcu narodi dete. Brž je mora oče naznaniti civilnemu uradu, da je vknjižijo. Oče pravi, da je detetu ime Vojteh, uradnik piše: Adalbert. Mož ni zadovoljen in zapodi ga. Za par dnij ga zopet pokličejo. Par kilometrov poti — kaj je to?--Dobro, da sploh kedaj opravi I Dete Mateje Brucha je zapisano še le po 13-mesečnem pritoževanju. Oče je hotel imeti Marijo, uradnik — Ello in še le najvišja razsodba v Bero-linu je za 13 mesecev dovolila kmetu ime Marijo. Imena morajo biti nemška, se ve! Tudi priimki se krojijo po nemški — tudi še leta 1894 v srcu Evrope. In ko ima gospodar dokazovati, kar često zahtevajo, identičnost osebe in se ne morejo zjediuiti glede imen, ima on križe, in dotičnik, za katerega se gre; uradnik se pa smeje. O vsem tem so se tudi letos prošli teden pritoževali poljski poslanci. In liberalec Krause jim je odgovoril, da nezaslužujejo n i k a k i h o z i r o v, »ker s o s 1 a b i d r ž a v-ljani". Krause je liberalec, kakor smo že rekli, in pa — advokat. Liberalni advokatje so pa celemu svetu znani kot najboljši državljani, saj vodijo v vseh državah ljudstvo za nos! In to je najbolj zdrava politika! K. Dnevne novice. v V Lj u bij an i, 6. marca. (Počrnjeni nabiralniki pisem v Ljubljani.) Po noči od 4. do 5. t. m. so nepoznani potialini namazali z neko črno tekočino sedem nabiralnikov pisem in sicer na Cesar Jožefovem trgu, pred škofijo, na Prancovem nabrežju, Mestnem trgu, Starem trgu, Bregu, Turjaškem trgu in v Gradišču. Poštni urad naznanja odstranitev teh nabiralnikov, da se osnažijo in potem zopet razpostavijo vsak na svoje mesto. — Sicer nikakega pomena ne pripisujemo tej poulični surovosti, obžalujemo vendar, da se kaj takega more sploh zgoditi v našem mestu. Gotovo namreč je, da naši narodni nasprotniki vsako tako priliko porabijo, da grde in sumničijo Slovence po židovsko-liberalnih listih, če tudi zato nimajo nobenega dejanskega povoda. — Želeti je, da se policiji posreči zasačiti zlobneže, da bodo prejeli svojo zasluženo kazen, ter da se tudi spozna, od katere strani da se hujska poulična drnhal za take surovosti. Mogoče je namreč tudi da je to delo kakega zagrizenega sovražnika Sl-vencev, ki bi rad s tako surovostjo omadeževal našo lojalnost na višjem mestu. (Slovenščina na gra kem useučilišču.) Poročevalec budgetnega odseka v državnem zboru dvorni svetnik Beer je včeraj v odseku pri točki »vseučilišča" med drugim omenjal, da ie vž* več let za docenta slovenskega jezika in slovstva na graškem vseučilišču v budgetu postavljena svota 600 gld., da pa je bilo to mesto do sedaj prazno. Sedaj našli so zato pripravno osebo in poročevalec je predlagal, da se tudi letos imenovana svota postavi proračun. (Iz Cerknice) 5. marca. Velečastiti g. Frančišek Kunstelj, dekan v Cerknici, je nevarno obolel. Priporoča se vsem prijateljem, posebno čč. duhovnim sobratom v molitev. (Slovensko gledališče.) „Veharjevo letovišče" ponavljal bi strogi kritik in pomajal bi z glavo. Kaj hočemo, burka ostane burka. Jako čudno zdi se nam, da si je izbral to igro g. beneficiant, do-čim bi se našlo dokaj druzih. Ne vemo sicer zakaj, a slutili bi skoraj, da je hotel g. beneficiant takole malo poskusiti naše občinstvo. Igra je, kakor rečeno nesrečno izbrana, in ni sedaj čuditi, da gledišče ni bilo tako polno, kakor zasluži vsestransko delujoči g. režiser. Kaka moč je, pokazal nam i nocoj g. Borštnik. Pokazal je, da ni samo dober intrigant in ljubimec, ampak da zna, pogoditi tudi humoris-tične uloge. Igral je Filipa Zagorjana mojsterski. Naše občinstvo ve ceniti njegove zasluge. Burni pozdrav pri nastopu, lepa venca, ki sta mu bila poklonjena v nedeljo večer, živahno, dolgotrajajoče ploskanje koncem vsacega dejanja, priča nam, kako priljubljen je on na slovenskem odru. Izmej ostalega osobja pohvaliti nam je v prvi vrsti gospo Borštnik-Zvonarjevo, ki je jako markantno pogodila značaj domišljave pisateljice, nadalje gospo D a n il o v o, gospici Slavčevo in Nigrinovo, katere maska pa je bila očevidno premlada, gg. Danila iu Verovšeka. Gospica Kozjakova pa po našem mnenju ni za uloge hčera. Lovšina je semtertje popuščal spomin, iu g. Perdan je menda pozabil, da igra i v tretjem dejanju. Ponesrečeno je bilo prezaspano igranje g. P od grajske ga, govoril je v monotonu brez vsacega čuta in njegova modulacija ni baš velika, tudi g. Orehe k ni zadel budalastega igralca. (Koroške novice.) Nemško kat.-konstitucijelno društvo je dne 25. febr. zborovalo na Gornji Beli. Prišlo je k zborovanju nad 200 kmetov. — Iz St. Vida so hoteli pobegniti trije 14 do 161etni fanti v — Ameriko! Nabrali so za to precejšno svoto in dva sta odpotovala že v Maribor, kjer se jima je hotel pridružiti tretji, katerega so pa še ob pravem času zasačili. Tudi onima dvema so menda izgnali amerikanske muhe. — Na celovških srednjih šolah se začno letošnje velikonočne počitnice že v soboto pred cvetno nedeljo, dne 17. t. m. (Goldinarski bankovci.) Po vladni predlogi se bodo goldinarski bankovci takoj nehali izdajati, ko dotična predloga postane zakon. V javnem prometu se bodo jemali do 30. junija 1895 leta, pri državnih blagajnicah pa do konca druzega leta. Pri posebno določenih blagajnicah se bodo pa jemali do konca decembra 1899 1. (Samomor.) Dne 3. t. m. se je vstrelil v Beljaku s službeno puško c. kr. finančni nadpaznik J. Lin-činger. Zakaj, se ne ve. Društva,. (Prvo ljubljansko uradniško k o n-sumno društvo,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Vabilo na redni občni zbor, kateri se bode vršil v dvorani Hafnerjeve pivame, Sv. Petra cesta št. 47, dne 11 marca 1894, popo-ludue ob 3. uri, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Gospodarstveno poročilo za leto 1893. 3. a) poročilo nadzorstvenega sveta in predlog njegov, dati absolutorij za leto 1893: b) razdelitev upravnega dobička in dohodkov za leto 1893; c) določitev nagrad za upravnike. 4. Določitev obrestne mere za posojila, katera vzemo družbeniki. 5. Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne denarje, kateri so na razpolaganje. 6. Nado-mestilne volitve. 7. Sklepanje o največji določbi amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita (§ 14). 8. Eventuvelni predlogi. — P. n. gospe soproge družbenikov vabijo se najuljudneie, da se udeleže občnega zbora; gostje, vpeljani po družbenikih, dobro došli! V Ljubljani, 28. februvarija 1894. — Društveno načelništvo. — Računski sklepi in bilanca, pregledani od nadzorstvenega sveta, so v društveni pisarnici na vpogled. Društvena pisarna je na Turjaškem trgu št. 6 preko dvorišča v I. nad-ftropju. Harodno gospodarstvo. Živinska sol. Dobivanje živinske soli je navezano na take pogoje, da mnoge občine je niti vzeti ne bodo hotele, ker je preveč sitnosti. V Štajerskem deželnem zboru je letos poslanec Proboscht predlagal, da bi so pogoji nekoliko premenili. Svoj predlog utemeljeval je blizu tako-le: Visoka zbornica! Poslovni red deželnega zbora me sili, da le na kratko utemeljujem ta predlog; dolgo mi pa tudi govoriti ni treba, ker je tako že večina zbornice predlog podpisala. Žo več desetletij je bila nujna potreba in srčna želja prebivalstva, da se v interesu živinoreje, te važne panoge narodnega gospodarstva zniža cena živinski soli. Ni bilo leta, da ne bi bili te želje izrazila razna društva in postavodajni za-stopi s peticijami, resolucijami ali na drugi način in v tej stvari, bile so vse stranke jedine. Več desetletij ni vlada hotela nič slišati o tem, sklicevala se je vedno na nagodbo z Ogersko, katera temu nasprotuje. Storila ni nič, da bi se tej potrebi odpomoglo. Naposled se je obljubilo vendar malo pomoč, kajti imelo se je razdeliti 500.000 meterskih centov soli po znižani ceni 5 kr za kilo kraljestvom in deželam tostran Litve, političnim okrajem in občinam po njih velikosti in po številu živine, katero imajo. Ce tudi to ni bilo dosti, ali bilo je vsaj nekaj in čakali smo, da se to izvrši; ali delali smo račun brez krčmarja. Ko je izšla naredba finančnega ministerstva z dne 20. decembra 1893, s katero se določuje, kako naj se izvajata zakona z dne 30. marca 1893 in 14. decembra 1893, videli smo, da smo se hudo varali in prezgodaj veselili. Prav kakor bi bila sol zlati prah, ali pa nevarna kot cijankali ali strihnin, na toliko pogojev, poizvedeb in nadzorovanj je navezano nje dobivanje. Baš zaradi teh sitnostij bodo nekatere občine le težko naročile živinsko sol, za druge se pa splačalo ne bode. Župani, ki imajo že tako preveč sinosti, naj bi poizvedovali, koliko, kakšno in kako staro živino kdo ima, naročevali, prejemali in raz deljevali sol posamičnim strankam, poslednje naj bi pa vse precej plačale, in to še poprej, nego vedo, koliko bode veljala, ker cena je 5 kr. za kilo določena le za težo v dotičnem carinskem uradu, potem je pa priračunati še stroške za nakladanje, prevažanje na kolodvor, prekladanje in odvažanje od železnice. Denar za sol se mora že naprej poslati, stroški se nakažejo po povzetju. Župan mora iti po sol, ali je ne sme med kmete še razdeliti, temveč mora počakati, da pridejo finančni stražarji, da vreče od-pečatijo. Pa tudi pozneje mora župan pustiti, da ga finančni stražarji nadzorujejo. Sitnosti, ki jih ima župan, posebno če je daleč od kolodvora in finančne straže, so take, da marši kateri ne bode maral prevzeti županstva, ali se bode pa rajši občina odrekla živinski soli. In kaj se pa dobi po tolikih sitnostih in pisar jenju? Nikakor ne čiste soli, temveč morska sol iz Trsta ali Pirana, ki je pa celo škodljiva za govejo živino, ker ima mnogo joda v sebi. Tej soli je pa primešan še železen okis in pelin, da bi kak kočar, kateremu ni ostalo, ko je zadnjikrat plačal davke, toliko denarja, da bi kupil kuhinjske soli, z njo juhe ne osolil, kar bi tudi bil hud pristojbinski prestopek. Čemu je pač treba primešavati tuje snovi, ker se s tem le sol podraži in skvari? Ce je res vladi kaj na tem, da pomaga kmetom in povzdigne kmetijstvo, naj ceno soli sploh zniža, ali pa vsaj po številu živine, katero imajo, kmetom proda ceneje primerno množino. Prodajo naj bi prevzele državne prodajalnice soli, župani naj bi dali le vsakoletna potrdila, v katera bi zapisavali, koliko ima kdo živine in kakšne vrste. Posestniki naj bi potem sol sami jemali, vso na jedenkrat, ali v obrokih, kakor bi jim ugajalo. Na potrdilo bi se vselej zapisalo, koliko soli je kdo vzel, ko bi vzel zadnjo množino soli za kako leto, bi se mu pa vzelo potrdilo, ker bi zgubilo veljavo. Se bolje bi pa bilo, ko bi uvedle knjižice veljavne za dlje časa. Obžalovati je pa tudi, da nekateri okraji sol dobivajo še-le v avgustu ali septembru, ko bi jo baš sedaj potrebovali, ko zaradi pomanjkanja klaje morajo živini dajati manj vredne stvari. Zavoljo vseh že naštetih vzrokov se mnoge občine odreko živinski soli, če tudi so jo težko pričakovale. Da se vsemu temu opomore, in da vlada ne bode mislila, da kmetje živinske soli ne potrebujejo, če se občine zanjo ne oglase, stavil sem ta predlog, da postavni zastopniki Štajerske takoj zavzamejo stališče v tej stvari. V formalnem oziru pa priporočam, da se predlog izroči kulturnemu odseku. Predlog se je izročil odseku. Tudi drugi deželni zbori so o tej stvari izrekli svoje mnenje. Telegrami. Dunaj, 6. marca. Poslanec Klun inter-peluje zastran znanja slovenščine sodnih zdravnikov v slovenskih pokrajinah. Dunaj, 6. marca. Na predlog poslanca Laginje se je zadeva Spinčičeva postavila z dnevnega reda današnje seje državnega zbora. Dunaj, 6. marca. Poslanec Bianohini interpeluje ministerskega predsednika, ker vzlic oficijoznemu oporekanju ne vtihnejo govorice, da se Srbija razdeli, ko bi ondi nastala kaka vstaja ali da se vsaj Avstrija vmeša v srbske notranje zadeve, če je kaj resnice na teh govoricah, in če so resnične, kako bi mogel ministerski predsednik tak predrzen korak opravičiti? Če pa niso govorice resnične, ali jih misli primerno ovreči? — Prihodnja seja zbornice poslancev je v petek. Dunaj, 6. marca. Zbornici poslancev predložil se je dodatek k mejnarodnemu spo-razumljenju z dne 14. oktobra 1890 o železniškem prometu. Dunaj, b. marca. Parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti se je danes predložil načrt zakona, s katerim se pooblašča vlada, da do konca leta začasno vredi trgovske od-nošaje z inozemstvom. Rio de Janeiro, 5. marca. Ječe so prenapolnjene s političnimi vjetniki. Ladija Nictheroy se je pri Bahii pridružila Peixo-tovemu brodovju. Prebivalstvo v Santosu je naklonjeno vstašem, ki se bližajo mestu. Misli se pa vendar, da mesta ne bodo mogli vzeti. Gradeo, 5. marca. Tehnična visoka šola se zopet otvori, ker se je učno ministerstvo prepričalo, da se ne more dijakov dolžiti, da so spisali izdali brošuro proti profesorjem, in ker se je zagotovilo, da se povrnejo normalne razmere. Pokazalo se je pa tudi, da so neosnovani, napadi v omenjeni brošuri. __ Zdrav želodec in redno Čiščenje ohranjuje raba prerao-vane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani. Ne more se dovolj priporočati zaradi racijonalne sestave m pre-kušenega zdravilnega vpliva. Steklenica 10 kr. 584 s iu-1 eOodštotne bolgarske obligacije. Svoie-fasna vpeliava teh obligacij na londonskem trgovišču je pripeljala do tega, da so se po sklepu stockex-change-odbora z dne 26. min. mes. jeli razglaševati njih kurzi na tukajšnji borzi. Ker se po njih zel6 povprašuje, jim knrz vedno narašča. Kar so se ofi-ciialno priznale, na borzi, so postale dostopne širšemu občinstvu, ki skuša denar naložiti. V Londonu bodo kmalu dosegle nominalno vrednost. Umrli so: 4. marca. Franca Goričnik, dekla, 37 let, Sv. Petra cesta 12. jetika. — Ludmila Sever, delavčeva hči, 7 mes. Opek. cesta 41. božjast. 5. marca. Ivana Vreček, delavčeva hči, 2 leti, Streliške ulice 11. davica. — Valentin Pessiak, zasebnik, 66 let, Pred Škofijo. 11. pljučni emfizem.___ Tu) c i. 3. marcija. Pri Maliiu: Jožef Meissner, Schulz, Lederer, Mahler, Pregelhof, Herzl in Helly z Dunaja. — Rotter iz Linca. — Kroschl in Sorg iz Gradca. — Jaklič iz Kočevja. — Meissner in Norbert Rivč pl. Wessen, c. k. polkovnik oba iz Celovca. Pri Slottu: Fehringer, Gutmann, Krause, Weinberger, Fischer in Polatzek z Dunaja. — Dekleva iz Slavine. — Me-zani iz Italije. — Neumaun iz Maribora. — Ehekirder iz Be-rolina. — Kuralt iz Travnika. — Terpinc in Majdič iz Kamnika. — Zupan iz Jesenic. — Schager iz Ljubljane. - Ma-tičevič, Mahla in Schneller iz Pulja. - Jurij pl. Claričini Do-rupacher, Čumar in Grubičič ii Gorice. — Zamarin, Hings-eisen, Ochsenfeld, Desarda, Kantz in Konig iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: G. Fontebasso, lesni trgovec iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru: Ladinig Martin iz Beljaka. — Kaudin iz Lipskega. — Spottling iz Kočevja. Pri avstrijskem earu: Jakob Skubic, finančni ko misar iz Postojne. — Theuerschuh iz Tržiča._ Vremensko sporočilo. čas opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. n. zveč. Stanje zrtkomer. t mm "735 5 7357 737 5 toplomera po Celzija 2 2 60 30 Veter Vreme F ix n a j ska borz a. Dnč 6. marcija. Papirna renta 5%, 16* davka Srebrna renta 5*, 16* davka . Zlata renta 4%, davka prosta . (C avstrijska kronina renta, 2v/0 kron Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld..... London, 10 funtov stri..... Napoleondor (20 fr.) .... Cssarski cekini . . • Nemških mark 100 . _ 98 /Id 50 trt 98 40 120 10 97 75 1026 — 368 75 124 „ 55 9 09'/, 5 86 60 „ 92«/., Dne 4. marolja. Ogerska zlata renta 4* • • 118 gld. 40 Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 95 . 20 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 148 „ 50 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . 159 „ 50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld . . . 196 . 50 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4* as „ ou 4% kranjsko deželno posojilo.....itn Kreditne srečke. 100 gld. ™ " c.n 8t Genois srečke. 40 eld. • • " kr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . • 134 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 , Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld. ....... 73 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......48 . Ljubljanske srečke.........24 „ Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . . 157 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2945 . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 . Papirnih rubeljev 100..........I34 ki. 75 75 50 50 75 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd Zavarovanje 7,a zgubeV. žrebanjih, pri izžreban,« najmanjšeza dobitk Kulantna izvršitev naročil na borzi. Iidaiatelj Ivan lannfif' Meniarnična delniška družba „9IERCV R" miollzeil« it. ID Dunaj, MariahilferstrassB 74 B. vrtulnik: Andrej Kalaa. SI* Pojasnila "ŽS5 v vseh gospodarskih m llnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijsk.h vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | obrestovanja pri popolni varnosti ■Tnaloženlh glavnic.