TRST, sobota 7. decembra 1957
Leto XIII. - Št. 291 (3826)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
PoStnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL*. MONTECCH1 it. *, II. nad. — TELEFON St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnj 120, osmrtnice 90 lit
93-868 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. M — Tel.	MALI OGLASI: 20 IH- beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celolet.... 4900 lir. FLKJ: izvod 1°, me. eCno 2:	n,
— OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telelon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	PoStm tekoCi raCun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Ur»avna zal°“a	'
-......................  .	   —-------------.-—	*»	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel 21-928, tekoCi raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z. 375 - izdata založništvo tržaškega tiska »■	»r
Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
Senator Johnson: «Najbolj ponižujoči neuspeh v zgodovini>
Eksplozija rakete«Vanguard ob poskusu izzvala nov poplah in razočaranje v ZDA
Eisenhower je zahteval podrobno poročilo o incidentu - Nov poizkus bo mogoč morda šele čez dva meseca - Medtem se že govori o tretjem sovjetskem sput-niku - Raketa prvega sputnika padla na ozemlje ZDA ?
CAPE CANAVER?VL, 6. — Podpredsednik družbe »Martin*, ki izdeluje raketo Vanguard, George Trimble, je torej imel prav, ko je sinoči izrazil dvom v uspeh izstrelitve rakete. Dogodilo se je, da je raketa eksplodirala ob 11,45 (ob 17,45 po srednjeevropskem času), ko se je imela dvigniti v zrak. To je potrdil tudi obrambni departma s posebnim uradnim poročilom, v katerem dodaja, da med osebjem ni bilo žrtev.
Načelnik tiskovnega ura-
da Bele hiše Hagerty je izjavil, da je Eisenhower zahteval od obrambnega departmaja podrobno poročilo o eksploziji.
Voditelj demokratične večine v senatu senator Johnson pa je izjavil, da se je okoli poizkusa izstrelitve delala »največja mogoča reklama* in da neuspeh spada «med najbolj ponižujoče neuspehe v zgodovini*.
Eden izmed sodelavcev pri načrtu je izjavil, da ne more predvidevati, kdaj bodo napravili nov poizkus. Pripomnil pa je, da strokovnjaki potrebujejo približno šest tednov, da pripravijo izstrelitev rakete «Vanguard». V dobro poučenih krogih zaradi tega dvomijo, da bodo Američani lahko izstrelili svoj satelit pred začetkom prihodnjega leta.
Ravnatelj laboratorija za pomorska raziskovanja kap. Peter Horn pa je izjavil eno uro po ponesrečenem poizkusu, da je raketa tako poškodovana, da je ni mogoče več popraviti.
Moskovski radio je nocoj objavil v zvezi s tem samo kratko vest; «Ameriški umetni satelit »Vanguard*, o katerem se je toliko govorilo, in ki je imel biti izstreljen danes, je eksplodiral skupno z raketo med izstrelitvijo.))
Novinarji, ki niso imeli priložnosti prisostvovati poizkusu, so vest o neuspelem poizkusu dobili v tiskovnem uradu Pentagona, ki je bil po telefonu povezan s središčem Cape Canaveral. Predstavnik državnega departmaja j,e novinarjem in 20 funkcionarjem Pentagona ob 7,45 z velikim razburjenjem sporočil vest, da je raketa eksplodirala. O vzrokih eksplozije ni še nič znanega. V laboratoriju mornarice pa izjavljajo, da se je v oddelku za izgorevanje prvega dela rakete nenadoma zmanjšal pritisk dve sekundi pred izstrelitvijo. Raketa, ki se je začela (jvigati, je zopet padla na podstavek, se je nagnila in je eksplodirala. Cez 10 minut so požar, ki je nastal, pogasili. Eksplozija je bila silovita. To pa tudi zaradi tega, ker je bil prvi del rakete mnogo močnejši od ostalih dveh; imel je pogonsko silo 27.000 funtov v primeri s 7.500 funti drugega in tretjega dela rakete. Vse naokoli so sedaj razmetani drobci rakete in ogrodja.
Prvi del rakete bi se moral dvigniti 50 kilometrov visoko, pri čemer bi ga poganjala mešanica tekočega kisika in svetilnega petroleja. Ko bi prenehal, delovati zaradi izčrpanja goriva, bi ostala dva dela nadaljevala pot skoraj navpično s hitrostjo 5500 kilometrov.
Predstavnik načrta Vanguard je izjavil, da je današnji poizkus četrti te vrste v okviru poizkusa izstrelitve pravega satelita, ki je napovedana za prihodnjo pomlad. Dodal je, da so prvi trije poizkusi dali dobre rezultate. Toda tedaj so poizkušali samo posamezne dele rakete.
Pri neuspelem poizkusu je bilo navzočih 42 znanstvenikov in strokovnjakov, ki so raketo opazovali iz zaklonišča v bližini podstavka. Zdi se, da je samo tretji del rakete ostal kolikor toliko nepoškodovan. Ni še znano, ali je bil podstavek za izstrelitev poškodovan. (Gre za podstavek iz jekia in žele-zobetona).
Ravnatelj načrta «Vanguard» Hagein je nocoj na tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil, da niso nikomur še točno znani vzroki neuspeha. Pri. pomnil je nato, da sta bila prvi in drugi del rakete uničena. «Tretji del, je pripomnil, je bil cel pognan daleč vstran.* #Štetje časa »narobe* pred izstrelitvijo je potekalo dovolj normalno. Raketa se je dvignila nad podstavkom ter je če7 dve sekundi zopet treščila ob tla in eksplodirala. Skrbno smo Proučili vse razpoložljive podatke in za sedaj niso še nikomur znani vzroki incidenta.))
Hagen je podal svojo kratko Izjavo večji množici, ki je z veliko napetostjo čakala na njegove izjave v mornariškem laboratoriju za raziskovanja.
Izjavil je dalje, da je eksplozija nastala v celini za izgorevanje goriva. Pripomnil je da je vzrolke eksplozije še teze ugotoviti, ker se strokovnjak: ne morejo še približati razbitinam izstrelka.
Hagen je nato izjavil, da je neuspeh »skrajno razočaral*, pripomnil pa je, da to ne bo ustavilo splošnega programa
za ameriški satelit, ki ga mislijo izstreliti marca.
Na vprašanje, ali bodo napravili nov poizkus, je Hagen odgovoril: «Takoj ko nam bo mogoče. Ne morem povedati kdaj. Ne moremo še iti n & kraj incidenta, da bi pregledali podstavek. Gre za stvar varnosti.* Dejal je dalje, da po njegovem mnenju ne bo potrebno napraviti nov načrt za raketo, in je pripomnil, da je treba neuspeh pripisati slabemu delovanju nekega nomada. Ni hotel povedati, kakšna škoda je nastala z današnjim neuspehom. Izjavil je tudi, da i-majo ZDA drugi dve raketi za izstrelitev satelita. Toda ou obeh je samo ena pripravljena za uporabo.
Na neko vprašanje Je izjavil, da če bo potrebno v celoti popraviti podstavek za izstrelitev. bodo potrebovali vsaj dva meseca, preden lahko ponovijo poizkuse. Ni pa mnenja, da je bil podstavek tako hudo poškodovan. «V dveh sekundah, ko je izstrelek bil v zraku, je dejal Hagen, se je dvignil za približno '2 metra.* Potrdil je, da eksplozija ni povzročila nobene žrtve. Zatem je kritiziral publiciteto v zvezi s poizkusom in dejal, da jo je treba «brezprimerno obsojati*.
Vest o neuspehu, ki se je z bliskovito naglico razširila
tisti pastir, ki vedno govori o svoji izvrstni čredi in mu uspe pokazati krdelo starih mršavih živinčet.*
V kratkem tretji sputnik?
CAMBRIDGE (Massachus-setts), 6. — Neki strokovnjak za rakete je izjavil, da bo po njegovem mnenju Sovjetska zveza čez nekaj dni izstrelila svoj tretji sputnik. To je izjavil prof. Paul Sandorff, nameščen v tehnološkem zavodu v Cambridgeu. Dodal je, da v Sovjetski zvezi pripravijo približno pet raket na mesec in da so že prej spo-
ročili, da bodo med mednarodnim geofizičnim letom izstrelili en satelit na mesec. «Mislim, je pripomnil, da še pospešujejo ta program*.
Ameriški znanstvenik Dun-lap, ki je včeraj prišel v Prago z obiska v Sovjetski zvezi, je danes izjavil, da mu je njegov sovjetski kolega Peter Kapica, ki ga je srečal v moskovskem znanstvenem laboratoriju, izjavil, da Sovjeti pripravljajo izstrelitev tretjega umetnega satelita v bližnji prihodnosti. Ta satelit naj bi tehtal eno tono. Kapica pa ni dal nobenih podatkov o točnem dnevu izstrelitve.
Hruščev :
po ZDA, je zelo porazno delovala ne samo na uradne in poslovne kroge pač pa tucii na prebivalstvo, ki je z mrzličnim pričakovanjem sledilo bobnečemu napovedovanju priprav. Tudi danes, kakor včeraj in predvčerajšnjim, so se drugo za drugim vrstila sporočila o poteku priprav, dokler ni prišla vest o eksploziji.
Tudi newyorška borza je nemudoma reagirala na neuspel poizkus. Industrije, ki so zaposlene z izdelovanjem izstrelkov, so utrpele občutne izgube in za nekaj minut niso teleskriptorji sploh mogli slediti ritmu pogajanj. Vsi oddelki delniškega trga so utrpeli izgube zaradi nihanja vrednotnic industrij, ki izdelujejo izstrelke.
Prav danes je demokratični predstavnik države Texas Wil-liam Robert Poage izrekel v zvezi z izstrelitvijo satelita sledeče opozorilo:	»Molčimo,
dokler ne bomo nekaj napravili. pustimo torej, naj ljudje gledajo v zrak in naj vidijo na lastne oči. Publiciteta, ki smo si jo sami delali, nam je
Raketa sputnika padla v ZDA
Medtem je v Moskvi prvi tajnik KP SZ Nikita Hruščev sporočil, da je raketa prvega sovjetskega sputnika padla 1. decembra na ameriško ozemlje.
«Mi, je izjavil Hruščev, vemo, da je raketa padla v ZDA. Toda oni nam je nočejo vrniti. Zaupali smo v njihovo korektnost, toda oni niso držali obljube. Vemo, da je padla na neko točko ZDA in to bomo uradno objavili čim prej in zahtevali tudi, naj se nam raketa vrne*.
Neki novinar je vprašal, a-li z besedo «Amerika» misli ameriški kontinent, ZDA ali Atlantski ocean. Hruščev je odgovoril; »Ne, ne, ne mislim Atlantskega oceana, pač pa prav ozemlje ZDA*. Novinar je odvrnil: »Hočete reči, da je del rakete padel na o-zemlje ZDA, ali pa da je raketa zgorela in se razkrojila nad ZDA?*. Hruščev je odgovoril; «Gotovi smo, da je raketa padla v ZDA. To vemo*. .
Hruščev je govoril tri četrt ure pred spqročilom, da ameriški poizkus izstrelitve satelita ni uspel. Na vprašanje v zvezi s tem, je izjavil: «Gotov sem, da bo prej ali slej izstreljen. Ne vem, kako velik je ta satelit, toda mislim, da je dokaj majhen. Vsekakor je čas, da Američani izstrelijo svoj prvi satglit*.
Hruščev je to izjavil na nekem sprejemu v finskem poslaništvu. «Ce bi ameriški satelit padel na sovjetsko o-zemlje, je nadaljeval Hruščev, bi ga mi vrnili*.
V zvezi s prihodnjim zasedanjem NATO v Parizu je Hruščev izjavil: »To je grda
njeni smo takemu načrtu, toda potrebno je sporazumeti se o njegovih podrobnostih*.
Ko so novinarji pozneje vprašali ameriškega poslanika v Moskvi za pojasnila, je iz javil, da prvikrat sliši, da je raketa prvega sovjetskega satelita padla na ameriško o-zemlje.
Predstavnik načrta »Vah guard* je v Washingtonu izjavil, da »ni nobenega dokaza*, da je raketa padla v ZDA. Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil: »Ka kor nam je v Washingtonu znano, nam niso Rusi nikoli nič povedali o padcu rakete. Morda so to zahtevali od moskovskega poslaništva, toda mi nismo še dobili nobenega obvestila*.
Predstavnik je dodal: »Ce bodo zahtevali, bomo zadovoljni zbrati vse mogoče in formacije. Toda ne vemo še nič. Vprašanje vrnitve rakete Sovjetski zvezi pa se ne postavlja, dokler ne uspemo vedeti, ali je raketa v Ameriki
Včeraj pred parlamentom
Laurova	korumpiran
in zadeva škofa iz Prata
Neapeljski občinski proračun z nič manj kot 33 in pol milijardami primanjkljaja - Škof Fiordelli je prekršil določbe konkordata in zato bi morala vlada takoj protestirati v Vatikanu - Toda Zoli je škofa odločno zagovarjal
Nenni In Parri o vstopu UP v PSI
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Danes sta bili dve nadvse zanimivi razpravi v parlamentu: prva v poslanski zbornici, druga pa v senatu. V poslanski zbornici je komunistični poslanec Caprara vprašal vlado, kakšne ukrepe po sprejela glede demagoške in korumpirane občinske uprave v Neaplju, kjer je župan, znani voditelj monarhistov in bogati lastnik brodovja Lauro. Govornik je poudaril, da je za nepravilnosti odgovoren tudi notranji minister, ki bi bil mo-
V zvezi s to vestjo omenjajo, da sta opazovalna centra v Cambridgeu v ZDA in Jodrell Bank v Angliji v soboto napovedala, da bo raketa padla v nekaj urah. V soboto okoli 19. ure je policija dobila na tisoče telefonskih sporočil prebivalcev južne Kalifornije, ki so poročali, da so videli na nebu žareči predmet, ki se je premikal z veliko hitrostjo.
ral že pred leti odločno poseči vmes. Capraru je odgovoril monarhist Caffiero, ki je hotel zmanjšati obseg primanjkljaja in vse ne-rednosti Laurove uprave. Za njim je zelo obširno govoril notranji minister Tam-broni, ki je vse te nepravilnosti podrobno opisal.
Povedal je, da je letos v aprilu znašal primanjkljaj v občinskem proračunu nič manj kot 33,5 milijard lir, kar je pač najboljši znak nezdravega finančnega poslova-I nja.
Preiskava pa je pokazala zelo hude pomanjkljivosti in nepravilnosti. ki so jih sistematično počenjali monarhistični upravitelji občiijp ob popolnem pomanjkanju notranjega nadzorstva in tehnične organizacije in s povsem nepremišljenim razmetavanjem javnega denarja. Nekatere nepravilnosti so nato prijavili tudi sodišču. Stanje financ je bilo takšno, da z dohodki občina n; mogla poariti niti iz-datkov za plače občinskih nameščencev, ki jih je več kot polovica preveč. Monarhistični župan Lau. ro je podpisal na tisoče odlo-
ali ne*.
ljev držav NATO, je Hruščev odgovoril; »Da, toda navzoči bodo tudi vojaki. In ko se vojaki sestanejo, se ne sestanejo, da bi govorili o miru*.
»Kaj mislite, so ga novinarji vprašali, o Kennanovem načrtu za umik čet NATO z zahodnonemskega ozemlja in umik čet držav varšavskega pakta iz Vzhodne Nemčije?*
Hruščev je odgovoril; »Naklo-
iiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiitMitiiiituiiiiiliiiiiiDiiniiMniiiiiiMiiiiiinnmiinniiiMiiiiiiitiliiiiiilliiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiil
Pred pariško konferenco NATO
Nova akti ja 18 u ten jako v proti	atomskemu oboroževanju
Sovjetska nota japonski vladi - Eisenhower se še ni odločil, ali pojde v Pariz
Železniška nesreča
BONN, 6. — Osemnajst zahodnonemških učenjakov, ki so letošnjega aprila v znanem «gottingenskem manifestu* opozorili bonnsko vlado na nevarnost tekme v atomskem oboroževanju, se bo prihodnji teden sestalo v Bad Godesbergu pri Bonnu, da bi razpravljali o uspehih svoje pobude.
napravila večjo škodo kakor stvar, ker gre za vojaško kom izstrelitev dveh sovjetskih sa- ferenco*. Ko so ga opozorili telitov. Na misel mi prihaja I da gre za sestanek vodite-
Zahodnonemški tisk poroča, da je bil ta sestanek učenjakov sklican zato, ker bonnska vlada noče dati jasnega odgovora glede a-tomske oborožitve Bundes-wehra in ker s svojimi nasprotujočimi si izjavami vzbuja nemir v javnosti.
V zahodnonemških političnih krogih izjavljajo, da so
iiiiiliilliiiiii»iiiMiiiilllilMllMiiiiiiiiiiimmiiiin»«liiiililiiill»itiiitMliiilllllM»lllllllllllliiil»lilllMniiiiiiililiMiiliililiiiiiiu .
J aponska pomoč Indonezi j i če bo potrebovala tehnike
Zagrebu
y Djakarti napovedujejo podršavljenje še drugih holandskih podjetij Prekinitev diplomatskih odnosov je samo vprašanje časa
DJAKARTA. 6. — Indonezijski minister za informacije Sudibjo je izjavil na tiskovni konferenci, da se bo indonezijska vlada razgovarjala o plačilu odškodnine lastnikom podržavljenih holandskih podjetij šele potem, ko bo rešeno vprašanje Zahodne Nove Gvineje. Dejal je, da bodo podržavili še druga podjetja in da bo vlada prevzela njih upravo. Pripomnil je, da se ne bodo dotaknili premože. nja državljanov drugih držav. Izjavil je tudi, da vlade ne skrbijo morebitne posledice prekinitve trgovinskih odnosov s Holandsko, ker Indonezija »ima mnogo drugih prijateljev*.
Minister je dalje izjavil, da je prekinitev diplomatskih od. nosov med Indonezijo in Holandsko samo vprašanje časa. Poudaril je zatem, da se na sedanjo akcijo proti holandskim interesom v Indoneziji ne sme gledati samo v okviru spora zaradi Zahodne Nove Gvineje. »Ta akcija, je pripomnil minister, je tudi neke vrste odškodnina za škodo, ki jo je Holandska povzročila Indoneziji po letu 1945, ko se je začela borba za svobodo*. Povedal je tudi, da se holandski investirani kapital v Indoneziji ceni na 70 do 80 odstotkov tujih investicij. V zvezi z nedavnim pozivom avstralskega zunanje, ga ministra pa je minister izjavil: »Gospod Casey bi moral nasloviti svoj poziv Ho-
landski, ker so Holandci tisti, ki bi morali spremeniti svoje stališče.*
V Singapuru je uradni pred. stavnik sporočil, da je holandska vlada zaprosila tamkajšnjo Vlado, da bi lahko postavila na njenem ozemlju tranzitno taborišče za Holandce, ki bi se vračali iz Indonezije. Sporočili so, da je tamkajšnja vlada pripravljena v primeru potrebe napraviti vse, kar bo mogoče, da olajša tranzit Holandcev. Holandske oblasti so se obrnile tudi na poveljstvo britanskega letalstva v Singapuru, To je dalo na razpolago svoja taborilšča.
Japonski zunanji minister pa je danes izjavil, da bi bila Japonska pripravljena poslati tehnike in ladje Indoneziji v primeru, da bi jih ta potrebovala zaradi množične repatriacije holandskih državljanov. Minister je pripornimi, da m Japonska neuradno pomagala Indoneziji, če bi ta bila v težavah.
Ameriški poslanik v Indone. ziji je danes posredoval v indonezijskem zunanjem ministrstvu. 'tajnik ministrstva je ameriškemu poslaniku zagotovil, da pobuda indonezijskega ljudstva ni naperjena proti Američanom in tudi ne individualno proti Holandcem. V Washingtonu izjavljajo, da ne predvidevajo evakuacije 2000 Američanov, ki so v Indoneziji Tudi se ne predvideva zmanjšanje ameriške pomoči Indoneziji, • Američani imajo
namreč v Indoneziji investiran kapital na petrolejskem sektorju in na sektorju gumija.
Predsednik Foreign Officea pa je sporočil, da je britanska vlada posvarila indonezijsko vlado pred Ukrepi proti holandskim državljanom. Pripomnil je, da britanska vlada upa, da bo Indonezija spremenila svoje stališče. Povedal tudi, da se angleška vlada pu-svetuje s holandsko In avstral. sko vlado. Dodal je, da angleška vlada ni ponudila posredovanja med holandsko in indonezijsko vlado in da angleški interesi v Indoneziji niso bili prizadeti. Na vprašanje o možnosti pritožbe na OZN je pred. stavnik izjavil, da pntiče taka pobuda predvsem holandski vladi.
Londonski «Daily Telegraph* pa piše, da bi moral indijski predsednik vlade Nehru napraviti poizkus posredovanja med obema državama.
Holandska vlada pa je zahtevala, naj se nujno skliče zasedanje sveta NATO, ki naj razpravlja o njenem sporu z Indonezijo. Predstavnik NATO v Parizu je izjavil, da bo svet NATO imel izredno sejo jutri. Holandska vlada poziva države članice NATO, naj izvedejo »solidarnostne ukrepe* in pripominja, da bo po potrebi zahtevala sodelovanje Mednarodnega Rdečega križa. Holandska vlada javlja tudi, da nima namena stopiti v stik z indonezijsko vlado za potrebne ukrepe v zvezi z repatriacijo Holandcev,
podpisniki »goettingenskega manifesta* pripravljeni izvesti še obsežnejšo akcijo kot letošnjega aprila, da bi opozorili svetovno javnost na nevarnosti atomske vojne. Ti u-čenjaki so prepričani, da jim bo uspelo zbrati vse ugledne znanstvenike tudi iz drugih držav, med drugim tudi iz Sovjetske zveze, da bi se sporazumeli o skupni akciji za preprečevanje tekme v atomskem oboroževanju in da se doseže soglasje glede razorožitve.
Iz Moskve pa javljajo, da je sovjetska vlada včeraj izročila japonskemu zunanjemu ministru noto, s katero ponavlja predlog, naj bi Japonska in SZ začeli skupno pobudo, da se poizkusi z atomskim in drugim orožjem prekinejo ne glede na sporazum o drugih vprašanjih razorožitve.
V zvezi s konferenco NATO v Parizu javljajo iz Washing-tona, da bo Eisenhower verjetno navzoč na tej konferenci. Vendar pa ni bilo to še dokončno sklenjeno, ker morajo odločati zdravniki, ali bo predsednik dovolj zdrav, da se konference lahko udeleži. Verjetno bodo. zdravniki sprejeli sklep v začetku tedna nekaj pred odhodom Dullesa v Pariz. Dulles bo verjetno odpotoval v četrtek 12. decembra. Medtem pa je že odpotoval obrambni minister Mc Elroy, ki bo obiskal še nekatere prestolnice.
Demokratični voditelj Ste-venson pa je danes objavil v #News Chronicle* članek, v katerem pravi, da je zahodno zavezništvo začasno oši-belo in da je Zahod v nevarnosti tudi zaradi protiameri-ških čustev v Veliki Britaniji in Franciji ter zaradi sovjetskega prodiranja na Srednji vzhod.
V zvezi z odklonitvijo udeležbe na konferenci NATO pravi Stevenson, da podpira predsednikove predloge o gospodarski pomoči tujini, da pa dvomi, glede previdnosti predlogov za gospodarsko in vojaško pomoč. Nato dodaja, da namerava zahtevati od kongresa dodatno gospodarsko pomoč za milijardo dolarjev. Obsoja tudi, da je ameriška pomoč imela v zadnjih letih bistveno vojaški značaj, in dodaja, da je samo 15 do 20 odstotkov te pomoči bilo v zadnjih letih posvečenih čisto gospodarskim namenom.
4 mrtvi in 23 ranjenih
ZAGREB, 6. — Nocoj se je dogodila v Zagrebu huda železniška nesreča, pri kateri so zgubili življenje 4 potniki in strojevodja splitskega brzo-vlaka. Ranjenih pa je 23 potnikov. 2ivljenje ranjenih, ki so jih takoj pripeljali v zagrebško bolnišnico, ni v nevarnosti.
Do nesreče je prišlo pred vstopom na zagrebško železniško postajo. Brzovlak iz Splita je ob 21.15 zadel v zadnji del tovornega vlaka, ki je prav tako vozil proti železniški postaji. Trčenje je bilo tako silovito, da so stanovalci bližnjih hiš mislili, da je izbruhnil nekak vulkan, ker je takoj po trčenju nastala močna eksplozija in požar. V kompoziciji tovornega vlaka je bilo namreč nekaj vagonov - cistern z bencinom, olivnim oljem in butanom. Nepoškodovani potniki iz brzo-vlaka so z ranjenimi zbežali na vse strani, da bi si rešili življenje. Na kraj nesreče so takoj prispeli gasilci, ki jim je uspelo lokalizirati požar da se ni razširil še na ostale vagone. V času, ko poročamo, požar še ni pogašen. Materialna škoda ni velika. U-radno sporočilo o nesreči še ni objavljeno. Ne ve se še točno ,kaj je vzrok nesreče. Domnevajo pa, da se je pokvarila signalna naprava.
Brzovlak iz Splita je namreč vozil iz železniške postaje Sv. Klara proti glavni zagrebški postaji. V tem času je tovorni vlak čakal na prehod brzega vlaka z Reke. Ko je brzovlak šel mimo, je tovorni vlak, ki je dobil prost vstop, počasi nadaljeval' vožnjo. Premikal pa se je zelo počasi zaradi goste megle. V tem trenutku je v zadnji vagon cisterne zadel splitski brzovlak s hitrostjo 65 kilometrov na uro. Nesreča bi bila še hujša, če ne bi bil strojevodja splitskega vlaka v zadnje mtrenutku opazil rdeče signale na tovornem vlaku in pritisnil zavoro. S tem se je sila udarca zmanjšala.
Položaj v Ifniju
RABAT, 6. — Posebni dopisnik agencije France Pres se, ki je nocoj imel možnost priti v Tiliuin, je potrdil, da so španske čete včeraj izpraznile ta kraj in da je pod za sedbo maroških borcev za svobodo.
kov, ki niso bili podvrženi nobenemu nadzorstvu in ki so bili v očitnem nasprotju s predpisanimi ukrepi pristojnih organov. Laurovi odloki niso bili skoraj nikdar niti objavljeni in so sledili eden drugemu, tako da je nastala prava zmešnjava. Nerednosti in zmedo so ugotovili tudi v številnih primerih pri oddajah javnih del za občino, najhujse nepravilnosti pa so našli v volilnih seznamih. Tambroni je poudaril, da Laurova neapeljska občinsk# uprava ne moie ostati «otok neomejenega paterna-lizma in ne sme predstavljati nenehne nevarnosti za ljudstvo*.
Po Tambronijevem govoru je ponovno govoril Laurov poslanec Caffiero. ki je hotel svojega poveljnika opravičevati, medtem ko je socialistični poslanec Šansone izjavil, da je Laurova neapeljska uprava prava sramota iin zahteval od Vlade, naj jo takoj razpusti. Med razpravo, ki je Dila zelo bučna je prišlo do medsebojnega zmerjanja in dva monarhista. ki pripadata dvema različnima monarhističnima strujama. sta se celo začeia pretepati. Poslanec Lenza je podrl na tla poslanca Spadazzija tako. da sta se oba nekaj časa valjala po žametni preprogi dvorane najvišjega republiškega zakonodanjega organa. Pr vi je namreč vrgel drugemu v obraz očitek o »Laurovih cekinih*. No, končno sta se oba pomirila.	.
Nič manj zanimiva pa ni pila razprava o znameniti zadevi mladega škofa	iz Prata,
Fiordellija, ki je	zmerjal 7
»javnimi prileiniki* dva zakonca, ker sta se poročna civilno in ki sta škofa nato tožila na sodišču, katero pa n: hotelo nastopati, tako da ie javni tožilec napravil priziv in ponovna razprava bo prihodnje leto v januarju.
Komunistični senator Donini le v svojem govoru poudaril, da škof iz Prata ni prekoračil svojo cerkveno poslanstvo samo zato, ker je označil civilna poročenca za duhovna grešnika, temveč zato. ker ju je zmerjal s prilezniki. Skof je namreč istovetil gren verske naiave s kaznivim dejanjem. In prav to istovetenje je hudo nepravilno, ker Podstavlja odkrito kršitev določb konkordata. Iz teh določb nam. reč sledi, da ima civilni zakon celo prednost, čeprav je dal** janska vlada priznala veljavnost tuidi cerkvene poroke v primeru, da je pravilno vpisana v matično knjigo.
Nato je senator Domni ostro kritiziral ministra Andreottija. ki je v javnih govorih zagovarjal škofove početje ter s tem vplival na bodoče ravnanje sodnih 0b'.a' sti Govornik je dejal dalje, da' se potemtakem vsakdo — spričo dejstva, da ima civilna poroka prednost — ki taksno poroko javno napada in trdi. da sploh ne obstaja, postavlja izven zakona. Prav zaradi tega bi bila dolžnost vlade posredovati.
Končno je Donini orisal vsa preganjanja, ki jih je doživel civilno poročeni moz Bellandi in sramotno gonjo, ki so jo proti njemu sprožili. Donini Je zahteval, naj vlada obrazloži, zakaj ni posredovala spričo tako očitne kršitve konkordata in naj izjavi ali namerava preprečiti preganjanje državljana, ki se je obrnil na sodišče, da bi mogel braniti svojo čast m moralo.
Socialistični poslanec Buso-ni pa je v svojem • govoru poudaril v prvi vrsti dejstvo, da se do danes ni ustanovljen višji sodni svet, za kar je kriva vlada. Obrekovanje škofa iz Prata bi morala vlada obravnavati zelo previdno in še bolj previdno izraziti svoje mnenje o njem. Minister Andreotti se tega o-snovnega pravila ni držal, ker je bil očitno razburjen zaradi daljnosežnosti tega primera, ki dejansko zadeva vse odnose med državo in Cerkvijo. Ti odnosi pa zanimajo vse italijanske državljane, ki so zaskrbljeni zaradi vedno hujšega klerikalnega vmešavanja v zadeve, za katere je pristojna samo država. Bu-soni je poudaril, da so pravice, ki jih imajo duhovniki, ko opravljajo cerkvene poroke, pogojene s tem, da morajo poleg cerkvenega obreda spoštovati tudi zakonske določbe, ki so predvidene za civilno poroko. Cerkev mora spoštovati pravno veljavnost civilne poroke in spoštovati mora tudi državno oblast, ki to poroko s svojimi zakoni ščiti. Cerkev nima prav nobene pravice obrekovati in klevetati tistega, ki se poslužuje pravice katero mu jamči
orisal njeno aktivnost v povezavi s PSI, tako da je sedanji sklep o spojitvi «logičen zaključek politične parabole, ki se je začela leta 1953».
Na vprašanje, ali ne bo vstop umazzinijeveev* in «fa-bijevcevu spremenil tradicionalno fiziognomijo stranke, je Nenni odgovoril, da se nikogar pri vstopu v PSI ne vpraša, ali je marksist. Na neko drugo vprašanje je Nenni odgovoril z izjavo, da »kar se tiče pomena demokratičnega odprtja ni mogoča nobena demokratična borba v Italiji, če se ne upošteva šest milijonov delavcev, ki glasujejo za komunistično partijo*. Na isto vprašanje pa je Parri odgovoril. da mora demokratična alternativa Sloneti na demokratičnih silah. «KPI pa ima svojo osebnost in svojo funkcijo, spričo katerih spada v okvir, ki je različen od demokratične alternative.*
Kot je znano bo šest prvakov UP vstopilo v centralni komite PSI s posvetovalnim glasom. Sekcije in federacije PSI pa se bodo sporazumele glede kooptiranja z lokalnimi organizacijami UP.
 «»------------ A.	P.
Zavrnjena resolucija 17 držav o Aliiru
NEW YORK, 6. — Dane« so v političnem odboru OZN glasovali o resoluciji 17 a-friških in azijskih držav, ki zahteva, naj se prizna načelo samoodločanja tudi za alžirsko prebivalstvo, ter predlaga pogajanja za konec vojne.
Kanada, Norveška in Irska so predlagale, naj se iz resolucije črta omemba načela samoodločanja. Temu so se uprli delegati Tunizije. Maroka, Egipta in Saudove Arabije, ki so med predložitelji resolucije. Pri glasovanju so bile predlagane spremembe o-dobrene s 37 glasovi proti 36 in 7 vzdržanimi. Za celotno spremenjeno resolucijo se je nato izreklo 37 delegatov, proti njej 37. medtem ko se jih je 6 vzdržalo. Afriško • a-zijske delegacije so glasovale proti popravljeni resoluciji, ki je bila s tem zavrnjena.
Pozneje je argentinski delegat v imenu sedmih latinsko - ameriških držav, ki so predložile drugo resolucijo, sporočil umik resolucije in si pridržal pravico predložiti jo v glavni skupščini, ko bo razpravljala o Alžiru. S tem je politični odbor zaključil razpravo o Alžiru, ne da bi sprejel kako resolucijo.
IIIIIIIIIIMtlllttlllllllHIIIItlltllllllllllllllltlllltllllllMIIIIII Ulit lili Hilli lit llllllllllllllllltlllllttl llltl
Riddleberger pri Titu Draškovič o Ollenhauerju
zakon. Tembolj je torej obsodbe vredna aktivnost ministra — ki ne predstavlja samo svojo stranko, temveč vse državljane — ki zagovarja tistega, ki krši mednarodni sporazum in s tem zakon. Vlada bi bila morala čutiti, da -je dolžna braniti državne ustanove in zakone in po diplomatski poti pri Vatikanu protestirati.
Govornikoma je odgovoril sam predsednik vlade Zoli, ki je zelo vztrajno branil svojega ministra Andreottija. Dejal je med drugim, da je treba Andreottiju priznati »olajševalno okoliščino hudega izzivanja, ki ga predstavlja politična špekulacija, ki se je vrinila v zadevo škofa iz Prata*. Izjavil je dalje, da je imel njegov minister pravico povedati svoje mnenje, češ da njegova funkcija ministra ne ovira svobode govora. Zanikal je, da bi bil civilno poročeni Bellandi preganjan in da je «doslej vlada storila prav vse, kar je bila njena dolžnost*.
Oba senatorja sta izjavila, da sta z Zolijevim odgovorom popolnoma nezadovoljna. Poudarila sta, da Zoli ni odgovoril na njuna vprašanja o vzrokih, ki so onemogočili vln-di, da bi posredovala glede spoštovanja konkordata. Poleg tega se je Zoli povsem izognil vprašanju odnosov med Cerkvijo in državo. Senator Bijsoni je končno povedal, da bo predložil svoji skupini, naj predloži senatu posebno resolucijo o odnosih mod Cerkvijo in državo.
Samo tretji interpelant, de-mokristjanski senator Merlin, je izjavil, da je z Zolijevim odgovorom zadovoljen. Z veliko vnemo je hvalil škofa iz Prata, ki da je po njegovem «rigorozno branil cerkveni nauk*.
Senator Donini je nato vprašal predsednika Žolija, ali je ža predsednika vlade civilni zakon priležništvo ali ne. Zoli na to vprašanje ni odgovoril — iz razumljivih razlogov je rajši molčal.
Nenni in Parri sta danes podala izjave novinarjem o pristopu »Unita popolare* v PSI Nenni je poudaril, da je ta do godek važen, ker voditelji Unita popolare pripadajo tisti politični tradiciji, ki se idealno veže na Salveminija in na g'-ganje »Giustizia e liberta*. V zvezi s Parvijevim sklepom. Ja osebno ostane izven PSI. jo Nenni izjavil, da Parri kljub temu namerava nadaljevati svojo politično aktivnost rama ob rami s socialistično stranko, kar je nato potrdil tudi Parri in obrazložil, zakaj je ustanovil «Unita popolare*.
Beograjski ra2igovori Enrira Matteia, ki bo obiskal tudi Zagreb
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci, da je danes postalo popolnoma jasno, da se alžirsko vprašanje lahko pozitivno reši samo z zadovoljitvijo osnovnih zahtev alžirskega osvobodilnega gibanja. Na vprašanje dopisnika AFP, ali meni, da okvirni zakon ne zadostuje za rešitev alžirskega vprašanja, je Draškovič odvrnil, da bi okvirni zakon bil zadovoljiv, če bi reševal osnovne zahteve alžirskega osvobodilnega gibanja.
V zvezi z razorožitvijo in s predlogi voditelja zahodnonem ške socialdemokratske stranke Ollenhauerja je Draškovič izjavil, da je Jugoslavija vedno pozitivno gledala na vsak stik, ki bi lahko prispeval k okrepitvi zauranja med Vzhodom in Zahodom, ki je eden bistvenih pogojev za konstruktivno reševanje nerešenih vprašanj, v prvi vrsti razorožitve. «v tej luči, je izjavil Draškovič, gledamo tudi na predloge Ollenhauerja,*
Poudaril je, da ne more uradno komentirati predlogov bivšega ameriškega veleposlanika v Moskvi Kennana, ker so to njegovi osebni pogledi. »Toda, je nadaljeval Draškovič, osebno mislim, da so v njegovih predlogih elementi, ki zaslužijo pozornost. Kaže da so posebnega pomena nekatere reakcije, do katerih je prišlo z raznih strani v zvezi s predavanjem Kennana. Te reakcije so znak realnega gle danja na obstoječi položaj in določene težnje po pomiritvi in iskanju rešitve obstoječih vprašanj. Prav te znake realnega načenjanja vprašanja ne glede na to, da so šele v začetnem stadiju, bi hotel iskreno podpreti, tem bolj, ker Ju-gbslavija stalno vztraja na po-
trebi mednarodnega zaupanja in sporazumnega reševanja vseh nerešenih vprašanj.*
Z besedami »o vseh vprašanjih tega področja so naša stališča dovolj znana, da jih ni treba ponavljati,* je Draškovič odbil vsak komentar o izjavi 12 komunističnih strank v Moskvi.
Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih, kot smo pred dnevi predvidevali, ameriškega veleposlanika Riiddlebergerja, ki se je nedavno vrnil v Jugoslavijo iz ZDA. Po vesteh iz zahodnih diplomatskih krogov je Riddleberger zaprosil takoj po vrnitvi iz ZDA za sprejem, da bi po nalogu svoje vlade neposredno od predsednika repu. blike dobi! neka obvestila v zvezi z zunanjo politiko Jugoslavije zlasti glede njenih odnosov do vzhodnoevropskih držav. V teh krogih vlada prepričanje, da je od današnjega razgovora odvisno, ali bo ameriška vlada nadaljevala z dajanjem gospodarske pomoči Jugoslaviji.
Italijanski gospodarstvenik Enrico Mattei je obiskal danes skupno s svojimi spremljevalci '.n v spremstvu italijanskega veleposlanika Guidottija zunanjetrgovinsko zbornico, kjer so se začeli informativni razgovori z zastopniki jugo. slovanskih podjetij o možnosti sodelovanja jugoslovanskih in italijanskih podjetij. Razgovori, katerim je prisostvoval tudi predsednik zbornice Vujasi-novič, se bodo nadaljevali jutri. Popoldne je Matteia sprejel tajnik v tajništvu za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit. Po kosilu, ki ga je priredil Todor Vujasinovič, je Enrico Mattel govoril o vlogi ENI v italijanskem gospodarstvu. Matei bo poleg Beograda obiskal tudi Zagreb.
B. B.
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 9,7, najružja 3,5, zračni tok 1024,6, veter severovahodnik 6 km na uro, vlaga 56 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 7. decembra
Urban, Sladoj Šonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 16.54 in zatone ob 7.23. Jutri, NEDELJA, 8. decembra Brezm. sp. D.M., Deva
Iniciativa voditeljev strank <demokratične levice>
Za čimprejšnji razpis novih občinskih volitev v Trstu
Voditelji PSDI, PRI, PSI in PR so v tem smislu poslali opomin podprefektu dr. Macciotti, ki upravlja tržaško prefekturo
V preteklih dneh je sodni ] je prvi konkretni korak, ki so
oficial izročil podprefektu dr. I ga te stranke napravile v
Macciotti, ki upravlja tržaško prefekturo, opomin glede razpisa občinskih volitev v Trstu, ki so mu ga poslali sledeči volivci; prof. Edoardo Cumbat, prof. Lucio Lonza, prof. Livio Pesante, odv. Tul-lio Puecher, dr. Salvatore Tei-ner, odv. Aldo Terpin, odv. Guido Tiberini in odv. Enzo Volli. Opomin je bil poslan v vednost tudi prefekturne-mu komisarju na občini dr. Mattucciju, vladnemu komisarju dr. Palamari, notranjemu ministru Tambroniju, predsedniku vlade Zoliju in predsedniku tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvu.
Omenjena skupina tržaških volivcev, ki so dejansko voditelji Pili, PSDI, PSI in PR, opozarja podprefekta Macciot-to, ki je odgovoren za razpis volitev, da je »tržaški občinski odbor 17. septembra 19j7 vzel na znanje ostavko 32 od 60 občinskih svetovalcev. S tem je bil ugotovljen razpust občinskega sveta, ki ga omenja člen 8 volilnega zakona št. 2Q3 od 5. aprila 1951. leta. Ker so bili med svetovalci, ki so podali ostavko, tudi župan in vsi odborniki, je pod-prefekt, ki upravlja tržaško prefekturo, na osnovi omenjenega člena 8 volilnega zakona št. 203, od 5. aprila 1951. leta in zakona št. 277, od 8. marca 1949. leta, imenoval komisarja za upravljanje občine za določen čas.
Omenjeni člen 8 zakona iz 1951. leta določa, da se morajo volitve za obnovitev občinskega sveta vršiti v neodložljivem roku treh mesecev po dnevu razpusta občinskega sveta. Zato morajo biti volitve najkasneje do 14. januarja 1958. leta.
Po drugi strani pa zakon tudi določa, da mora prefekt, sporazumno s predsednikom sodišča, razpisati volitve 40 dni pred zapadlim rokom.
Ker pa je rok za izpolnitev tega določila že potekel, podpisani volivci tržaške občine prof. Edoardo Cumbat, prof. Lucio Lonza, prof. Livio Pesante, odv. Tuliio Puecher, dr. Salvatore Teiner, odv. Aldo Terpin, odv. Guido Tiberini in odv. Enzo \ oiii, pozivajo podprefekta, ki u-pravlja tržaško prefekturo, na izvrševanje določil člena 8 volilnega zakona št. 203, od 5. aprila 1951. leta, in sicer da razpiše volitve za obnovitev	tržaškega občinske-
ga sveta brez nadaljnjega odlašanja, da se na osnovi zakona zagotovi mestu izvoljeno predstavništvo. trn
Pridržujejo pa si pravico kateregakoli drugega postop; ka pri	višjih oblasteh ali
pri sodnih organih in si zlasti pridržujejo pravico postopka	proti nezakonitosti
vseh ukrepov, ki jih bo pre-fekturni	komisar na občini
sprejel po zapadlem roku, ki ga določa člen 8 omenjenega zakona«.
Ta opomin voditeljev štirih strank «demokratične levice« podprefektu Macciotti
okviru akcije za čimprejšnji razpis občinskih volitev v Trstu. Iz opomina je tudi razvidno, da se socialdemokrati, republikanci, socialisti in radikali ne bodo zadovoljili s katerim koli odgovorom, ampak zahtevajo od podprefekta Macciotte, ki upravlja tržaško prefekturo, da takoj razpiše občinske volitve. V nasprotnem primeru pa bodo te stranke zaostrile svojo akcijo. Ni izključeno, da bodo poleg zakonitih postopkov začele tudi z obširno politično agitacijo proti pristojnim oblastem, ki neupravičeno in protizakonito zavlačujejo razpis volitev za izvolitev občinskega sveta.
Gotovo pa je, da bo pod-prefekt Macciotta moral odgovoriti na ta opomin. Kakšen bo njegov odgovor je težko predvidevati. Bojimo pa se, da se bo podprefekt skušal izmotati iz te zadrege z izgovori, ki jih bodo skušali »zakonito utemeljiti«, čeprav volilni zakon, na katerega se sklicujejo stranke »demokratičnega centra«, ne dopušča nobenega dvoma glede razpisa volitev v treh mesecih po razpustu občinskega sveta.
Protest uslužbencev javnih ustanov
Sindikat uslužbencev javnih ustanov je poslal vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari ter prefekturnemu komisarju dr. Mattucciju protestno pismo proti nameravani izročitvi zasebnemu podjetju raznih del za vzdrževanje cest, ki jih do sedaj u-pravlja občinska uprava. Poleg tega pa omenjeni sindikat zahteva, naj prefekturni komisar čimprej izplača zaostanke občinskim uslužbencem za nadiuno delo, ki jih niso prejeli že od julija.
 «»—-
Sestanek upravnega sveta turistične 'ustanove
Pred dnevi se je sestal upravni svet Pokrajinske turistične ustanove. Na sestanku so odobrili proračun u* stanove za leto 1958, in sicer z nekaterimi priporočili. U-godno so se izrekli tudi glede odobritve obračunov za leti 1955 in 1956.
Nato je upravni svet popravil bilanco za letošnje finančno leto, kar je postalo nujno, ker so iz letošnjega oktobrskega in decembrskega davčnega obroka črtali prispevke za turizem. To so storili tudi zaradi položaja, ki je nastal pri vseh pokrajinskih turističnih ustanovah po znani razsodbi ustavnega sodišča. Upravni svet je izrekel željo, da bi senat kmalu odobril zakonski osnutek o finansiranju turističnih usta-
nov. Ob tej priliki se tudi zahvaljuje vsem združenjem in podjetjem, ki so v teh težkih mesecih za delovanje u-stanove pokazali razumevanje za turistično dejavnost in ki so podpirala turistično ustanovo v njenih naporih za turistično valorizacijo Trsta in podeželja.
Upravni svet je tudi skrbno proučil turistični razvoj Devina in Sesljana, ki sta močno prekoračila število štiri sto razpoložljivih postelj v gostiščih. Izrekel se je tudi za to, da se prizna obala med Stivanom in tržaško občino za letoviško področje. Zaradi tega upajo, da se bo lahko že prihodnje leto ustanovila za Devin in Sesljan avtonomna turistična ustanova.
Končno je upravni svet proučil še druga pereča vprašanja, o katerih se bo izrekel na prihodnjem sestanku, ter je potrdil razne upravne sklepe.
Zanimanje zalednih držav za tržaško pristanišče
Tržaška gospodarska agencija ASTRA je včeraj objavila daljši komentar o naporih zalednih držav in zlasti CSR, Madžarske, Romunije ter Poljske, da bi okrepile svoj izvoz proti deželam Daljnega in Bližnjega vzhoda. Omenjena agencija v tej zvezi poudarja pomembnost ustanovitve posebne družbe, ki se ukvarja s tem izvozom in ki je že navezala stike z najvažnejšimi tranzitnimi pristanišči in med njimi s spedicijskimi družbami Trsta.
V tej zvezi so pomembne vesti, da namerava neka nemška pomorska družba ustanoviti redno pomorsko zvezo med Trstom in Daljnim vzhodom. Tržaški pomorski krogi še niso o tej vesti izrekli svojega mnenja, vendar pa ta vest priča o izrednem zanimanju mednarodnih gospodarskih krogov za tržaško pristanišče kot posrednika pri prometu z Bližnjim in Daljnim vzhodom.
Nabavite si slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov.
Za stavkajoče delavce
Nabiralna akcija se uspešno nadaljuje
Tudi včeraj so delavci v obratih CRDA in arzenalu zapustili delo nekaj ur pred zaključkom delovnega urnika
Tudi včeraj so delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu zapustili delo nekaj ur pred zaključkom rednega delovnega urnika. Danes ver jetrno ne bo stavike. pač pa v prihodnjih dneh in v ostrejši obliki, kakor se bodo pač dogovorili predstavniki obeh sindikalnih organizacij. Včeraj popoldne sta se glede nadaljevanja in poostritve stavkovne, ga gibanja sestala predstavnika uveh strokovnih zvez tržaških kovinarjev. Pri tem pa je treba poudariti, da so prizadeti delavci na svojih zadnjih zborovanjih ponovno predlagali sindikalnim zastopnikom, naj se stavkovno giDanje razširi tudi na vse druge delov ne sektorje in naj se še bolj poostri, ker delodajalci še vedno trmasto vztrajajo na svojem odklonilnem stališču.
Nabiralna akcija za stavkajoče se še vedno nadaljuje; delavci in uslužbenci ladjedelnice Felszegy v Miljah so včeraj izročili 100.000 lir, in sicer vsalki sindikalni organizaciji po 50,000 Ur za stavkajoče; skupina malih trgovcev od Sv.
iHUiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiNiiiiiiimitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitHiiiiiiii
Poročilo tržaške trgovinske zbornice za oktober
Zaradi stavkovnega gibanja padec proizvodnje v CRDA
Iz poročila je razvidno, da ni ekonomskih razlogov, ki bi preprečevali ravnateljstvu CRDA, da ugodi upravičenim zahtevam delavstva
MiiiHimniiiiHiiimiiiiHiiimiiiiimiiiiiiniiuHiiiimiHmniMMiMiHimHiMmtHHMHiiiiiiimH
Jutri začetek v Trttu, Gorici in Vidmu
Na tržaški volitve	za
Slovenski visokošolci naj podprejo listo cllnione goliardica*, ki ima pravilen odnos do Slovencev
Včeraj je zapadel rok za ostalih list. Ostaneta torej
..	<	.	l	-	._____ I'	z:	..Pnllnivtia	nuimnolau
predložitev list za volitve na tržaški univerzi, kjer bodo študenti izvolili nov tribunat. Letos so bile predložene štiri liste, praveaprav pet, vendar je volilni odbor zadnjo listo zavrnil, ker je imela namesto predpisanih deset kandidatov le devet. Zgoddo se je namreč, da so študentke dan pred predpisanim rokom predložile svojo listo, ki ji je načelovala Lidia de Gavardo, kandidatka za tribuna, toda kot smo že omenili, je lista imela samo devet imen in je zato izpadla.
Tako bodo tržaški študenti lahko izbirali samo med kandidati štirih list, ki so v teh dneh zaposleni praktično samo z volilno propagando. Ta se odraža predvsem v številnih lepakih, s katerimi so prekrili pročelje in notranjost univerze, da seveda ne govorimo o osebnih stikih, ki menda še največ veljajo, saj večina študentov glasuje za one, ki so mu najbolj simpatični. Vendar so štiri liste politično točno opredeljene, tako da igra politično obeležje pri volitvah nedvomno pomembno, če ne odločilno vlogo.
Volitve se bodo začele jutri, in sicer v Trstu, Gorici in Vidmu. Iz goriške in videmske pokrajine namreč študira precej študentov na naši univerzi in zato je bila na pobudo goriških vigoko-šolcev ustanovljena lista »Ison. tina«, ki pa ne more upati na uspeh. Lahko bi rekli, da je poleg liate »Intesa« bolj razbijaškega enačaja, saj imata obe v glavnem namen, da odvzameta drugim listam glasove in tako pripomoreta odločilni zmagi ene od pre-
listi »Goliardia nazionale« in »Unione goliardica«, ki si povsem nasprotujeta. Lista »Goliardia nazionale«, ki za tribuna kandidira Renza de Vi-dovicha, predstavlja desničarsko, pravzaprav fašistično u-smerjene študente, medtem ko so v listi »Unione goliardica« zastopani demokratično in napredno usmerjeni študenti.
Kaj pa slovenski visokošolci? Lani niso predstavili svoje liste niti niso imeli svojih kandidatov, zaradi česar so se volitev vzdržali. Letos je položaj enak. toda zdi se, da je med slovenskimi študenti prevladala miselnost, da je treba podpreti laično listo «Unione goliardica«. predvsem zato, ker kandidirajo na te) listi študenti, ki imajo pravilen odnos do Slovencev in bi njihova izvolitev v tribunat po zitivno vplivala na splošen odnos do slovenskih študentov na tržaški univerzi. Zato je skupina slovenskih visoko-šolcev podprla listo »Unione 1 no stražo, goliardica« in tudi začela propagirati imena najboljših kandidatov na tej listi. Pravijo, da bi bilo najbolje, ko bi slovenski visokošolci glasovali za naslednje kandidate:	tri-
bun — Tuliio Scheri, člani tribunata Mortone, Bianchet,
Alzetta in Balzano,
Menimo, da bi abstinenca slovenskih visokošolcev ob letošnjih volitvah na tržaški u-niverzi negativno vplivala nš razvoj odnosov do slovenskih študentov, to seveda v primeru, 6e bi zmagala desničarska lista. Zato je treba pobudo nekaterih slovenskih visokošolcev, ki podpirajo laično listo, vsekakor pozdraviti.
Poročilo Tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice za oktober prinaša tudi zelo značilne podatke o dejavnosti največjih tržaških ladjedelnic in o vplivu stavk delavcev CRDA na proizvodnjo v teh ladjedenieah. Iz teh podatkov je razvidno, da so v obratih CRDA izgubili zaradi stavkovnega gibanja 164.000 delovnih ur, kar se je moralo nujno odraziti tudi na proizvodnji.
V ladjedelnici Sv. Marka so v omenjenem mesecu izkoriščali le 54,8 odstotkov naprav, medtem ko so v septem-hru 70,3* odst. m- -s* oktobru 1956. leta 91 odst. ~V tovarni strojev Sv. Andreja so izkoriščali 55,8 odst. fi&prav, v septembru 72 odst. in v oktobru 1956 84,6 odst. V delavnici mostov in dvigal so izkoriščali 87 odst., medtem ko so v septembru 110 in v oktobru lanskega leta 77 odstotkov. Končno so v ladjedelnici Sv. Roka izkoriščali 40,9 odst. naprav, medtem ko so v septembru 59,4 odst. in v oktobru 1956 2^ odst..
Iz teh številk je razvidno, da je v oktobru znatno padla proizvodnja, če jo primerjamo s septembrom in za dve največji podjetji CRDA tudi v primerjavi z istim mesecem preteklega leta.
Do padca proizvodnje ni prišlo zaradi pomanjkanja naročil, saj je v obravnavanem mesecu delalo v ladjedelnici Sv. Marka 909 delavcev po 27 delovnih dni pri gradnji 36.050-tonske motorne petrolejske ladje, katero grade za pomorsko družbo «Prora» iz Palerma in pri gradnji 36-616-tonske turbocisterne, katero grade za »Esso Petroleum« iz Londona. V ladjedelnici Sv. Marka morajo še postaviti gredlje za 36.616-tonsko tur-bocisterno za »Esso Petroleum« in za tri 3o.000-tonske turbocisterne za »British Tanker« iz Londona ter eno 46.970-tonsko turbocisterno za »Si-cula Oceanica S. p. A.» iz Palerma. Poleg tega bodo ladjedelnice Sv. Marka napravile tudi 236 ton težka vrata za suhi dok, katerega grade v Tržaškem arzenalu.
V delavnici mostov in dvi gal so razpolagali po uradnem poročilu trgovinske zbornice z ugodnimi naročili in so dokončevali industrijska in pristaniška dvigala ter dvigala za ladje za italijanske in tuje naročnike.
Zadovoljiv je bil položaj Tovarne strojev Sv. Andreja, kjer je delalo 619 delavcev v treh izmenah. V obravnavanem mesecu so gradili 41 ladijskih strojev različnih vrst in moči, med katerimi jih je bilo 27 za tuje naročnike, poleg tega pa še 10 skupin elek; tričnih strojev, med katerimi 4 za tuje naročnike.
V ladjedelnici Sv. Roka je bilo zaposlenih 266 delavcev in so končali obnovo parnika »Gaaton« ter pričeli obnovo motorne ladje »Caboto«. Osem ladij so popravili v suhem doku, 4 pa ob pomolu. Poleg tega so v tej ladjedelnici sko-ro dokončali dva obalna čolna. ki bosta imela po 80 ton in ju grade za tržaško finanč-
Poročilo ugotavlja, da je število delovne sile v obratih CRDA odgovarjalo potrebi, čeprav obstaja za določene kategorije delavcev kriza, ker sedaj grade samo petrolejske ladje velike tonaže.
Iz navedenh podatkov je torej razvidno, da so vsi obrati CRDA zelo ugodno zaposleni in torej ne obstajajo ekonomski razlogi, ki bi preprečevali ugoditev upravičenih zahtev delavcev, ki so zaposleni pri tem podjetju. Razvidno pa je tudi, da je stavkovno gibanje povzročilo občutno škodo, katere pa ne smemo omejiti samo na padec proizvodnje, temveč moramo istočasno tu-
di upoštevati, čla vladajo pri gradnjah ladij točni termini izročitve posameznih plovnih objektov, katerih se podjetje prav zaradi stavk ni moglo držati. Ta škoda je bila mnogo večja v novembru, ko so delavci sindikalno borbo še zaostrili. Iz vseh teh dejstev je razvidno, da bi podjetje mnogo manj izgubilo, če bi sprejelo relativno skromne in nedvomno upravičene zahteve delavcev. Ta dejstva torej ponovno potrjujejo obtožbe, da je direkcija delovala po direktivah Confindu-strie v svojo lastno škodo in da so pri tem utrpeli delavci tega podjetja najhujše izgube.	„
Značilno je tudi, da je zaposlitev v ostalih dveh manjših ladjedelniških podjetjih zelo ugodna. V ladjedelnici Felszegy so stoodstotno izkoriščali naprave in gradili 5.500-tonsko tovorno ladjo «San Se-bastiano« za pomorsko družbo »Navigazione Triestina«, 5.500-tonsko ladjo za družbo «Triestina Marittima di Arma-mento« in 12.580-tonsko ladjo za družbo «General Naviga-tion Trading C. Q.» iz Londona. V tej ladjedelnici se je čutilo pomanjkanje specializirane delovne sile! Skoro so dokončali dve novi spla-višči, ki bosta dolgi 130 odnosno 160 metrov in ki bosta o-mogočili gradnjo ladij s to-nažo preko 10.000 ton.
V ladjedelnici Sv. Justa so izkoriščali 86.7 odst. naprav in so gradili 935-tonsko ladjo «Chanteclair» za »Compagnie Continentale de Navigation« iz Pariza in enako ladjo «Chantepie» ter 865-tonsko motorno tovorno ladjo za brodarja M. Lauterja iz Stockholma.
Stavkovna gibanja so privedla do znižanja proizvodnje tudi v Tržaškem arzenalu, kjer so izkoristili v oktobru 76 odst. naprav, medtem ko so v septembru 99.5. Naročila domačih in tujih brodarjev so bila zelo zadovoljiva.
 «»—
Jutri v Križu protestno zborovanje
Združenje partizanov tržaškega ozemlja in ANPI priredita jutri ob 10.30 uri v Ljudskem domu v Križu javno protestno zborovanje proti nesmiselnim omejitvam, tu jih je vlada postavila vsedržavnemu zboru italijanskega odporniškega gibanja, ki bi moral biti v Rimu. Na zborovanju bosti govorila predstavnika obeh partizanskih organizacij. Vabljeni so vsi bivši partizani, bivši politični preganjenci in vse prebivalstvo.
Miklavževanje za otroke delavcev CRDA in Arzenala
Zveza demokratičnih žena priredi jutri ob 10. uri v kinu Alabarda miklavževanje za otroke delavcev CRDA ju Tržaškega arzenala, ki so v stavkovni borbi. Na mikiavže-vanju bodo predvajali najprej film, nato pa bodo razdelili otrokom slaščice.
V vlaku jo je zadela kap
Iz tržiške železniške postaje so včeraj dopoldne obvestili bolničarje Rdečega križa v našem mestu, da bi prišli na glavni tržaški kolodvor, kjer bi morali nuditi potrebno pomoč 57-letni Valeriji Urban por. Piščanec z Dunaja, ki je bila namenjena z vlakom št. 624 na obisk k sorodnikom v Trst.
Da je bilo ženski slabo, je ugotovil železniški nadzornik v Tržiču, ki je tudi poskrbel, da so prišli bolničarji k prihodu vlada. Takoj so stopili v vagon, vendar Dunajčanka ni imela več potrebe njihove pomoči. Med potjo je namreč izdihnila, ker jo je po vsej verjetnosti zadela kap.
Po ureditvi zakonskih predpisov so truplo pokojnice odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostala, dokler ne bodo sorodniki uredili vse potrebno za pogreb.
Jalkoba je nabrala 10.000 lir. drugi posamezniki pa so darovali po 500 in 1000 lir. Delegacija delavcev ladjedelnice Felszegy je ob izročitvi prispevkov izrazila strokovnima organizacijama tudi solidarnost vseh delavcev in uslužbencev omenjenega podjetja s stavkajočimi delavci. Pri občinskem podjetju Acegat pa so delavci in uradniki nabrali za stavkajoče že nad 150.000 lir.
Uspesna nabiralna akcija je jasen dokaz, da vse prebivalstvo budno spremlja borbo tržaških kovinarjev in je z njimi solidarno ter jih do podprlo v njihovi nadaljnji borbi za dosego pravic, za katere se že toliko mesecev tako vztrajno in enotno borijo.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Urnik trgovin ob božičnih praznikih
Torek 24. decembra: Vse
trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30. Trgovine z Jestvinami pa se lahko odprejo popoldne tudi eno uro prej kot po navadi.
Sreda 25. decembra: Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13., ter slaščičarn, ki ostanejo odprte od 8. do 21.30.
Četrtek 26. decembra: Zaprte bodo vse trgovine razen prodajaln kruha in mlekarn, ki ostanejo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8. do 13., slaščičarn od 8. do 21.30 ter mesnic, ki ostanejo odprte od 6. do 11. ure.
Torek 31. decembra: Vse
trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30, vštevši mesnice.
Sreda 1. januarja: Zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn, ki ostanejo odprte od 8. do 13., in slaščičarn od 8. do 21.30.
Sobota 4. januarja, dan pred dvema praznikoma: Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 20.30.
Nedelja 5. januarja: Običajni nedeljski urr.ik.
Ponedeljek 6. januarja: Zaprte bodo vse trgovine razen naslednjih: pekarne in mlekarne ostanejo odprte od 7. do 12., cvetličarne od 8. do 13., slaščičarne od 8. do 21.30, mesnice od 6. do 11., brivnice in fotografski ateljeji od 8. do 13.
IZ SEMPOLAJA
Roditeljski sestanek
V torek 3. t. m. se je na prvem sestanku tekočega šolskega leta zbralo v naši šoli okrog polovico staršev šoloobveznih otrok. Kot na vseh sestankih so tudi na tem razpravljali, kako naj se pospeši napredek v materialnem in moralnem pogledu. Sama šola, to je učiteljstvo. je le en činitelj, ker je otroik v vzgojnem pogledu mnogo odvisen od svojega doma. Načelo tesne povezave med šolo m domom je namreč velikega vzgojnega pomena.
Starši so na sestanku dobili napotila glede domačega pouka: kaj otrok pri učenju potrebuje (oddeljen prostor, mir) in kdaj ter kako naj se mu pomaga. Starši naj upoštevajo, da ie treba otroku pomagati le v skrajni sili, torej takrat, ko sam naloge res ne zmore. To, kar otrok sam izvrši, zna tudi ceniti, ker je le njegov lastni proizvod. Veliko zadoščenje, ki ga ima pri tem, mu je hkrati velika spodbuda za nadaljnje delo, im to temboij, če ga za to tudi primerno pohvalimo.
Ndkdo od navzočih staršev je rekel, da je več primerov ko otroci nimajo za učenje pri. mernega prostora, oziroma ko starši iz enega ali drugega razloga ne morejo otroku pomagati. Nekoč so učitelji v takih primerih pomagali otrokom v šoli pred poukom-ali po njem. To jim ni bilo lahko, saj so imeli neprimerno več otrok, in to v slabših učilnicah.
Umetno je bilo priporočilo učiteljstva, naj se otroci po primernem razvedrilu kakorkoli zaposlijo. Slišali smo tudi opazko, da imajo otroci premalo učnih dni in da naj bi otroci redno imeli domače, čeprav kratke naloge. Nedvomno bo učiteljstvo želje staršev upoštevalo; prav tako pa naj starši upoštevajo nasvete učitelj šiva. --------«»---
Volitve v «0rionu»
, Včeraj so bile volitve notranje komisije v podjetju O-RION v industrijskem pristanišču. Za sindikat Delavske zbornice CG-IL je glasovalo 134 delavcev (lani 59), za CISL pa 100 delavcev (lani 139) Uradniki so glasovali za ČISL.
Avsenikov kvintet jutri v Lokvi
Prosvetno društvo «Tabor» iz Lokve priredi jutri 8. decembra t. 1. s pričetkom ob 16. uri koncert s sodelovanjem kvinteta bratov Avsenik, Danice Filipčič in Franceta Korena.
Po koncertu sledi ples. Igra Avsenikov kvintet. Obmejni prehod pri Lipici bo v ta namen odprt do 24. ure. Od 14. ure dalje vozi v Lokev avtobus.
 «»------
O V sob' št. 10 letečega oddelka kvesture je na razpolago lastnici zapestnica z obeskom, ki je bila najdena slaščičarni «Bomboniera» v Ul. XXX oktobra.
					
Izpred kazenskega sodišča
Petnajst mesecev zapora zaradi žalitve moža postave
Že 57-krat obsojen zaradi vinjenosti in beračenja - Policija ni verjela vinskemu bratcu, ki ji je izročil 60 nabojev
15 mesecev bo moral 41-let-1 Oražem je namreč 12. avgu-Lodovico Dentini iz Ul. • sta letos kmalu po polnoči
Razveljavljeni ukazi bivše Zav. voj. uprave
Vladni generalni komisariat je izdal odloka št. 187 in 188, s katerima je razveljavil vrsto ukazov bivše Zavezniške vojaške uprave. I-stočasno objavlja zadnja številka Uradnega lista številne italijanske zakone, ki bodo odslej veljavni tudi na našem ozemlju.
Gozzi presedeti v zaporu, ker ga je sodnik spoznal za krivega obtožbe pijanosti in žalitve javnega funkcionarja.
Dentini, ki je bil že precej vinjen, se je v menzi ljudskega prenočišča usedel za mizo in začel večerjati. Hrana pa mu ni ugajala in to je javno izjavil. V menzi pa je bil v službi neki agent upravne policije, ki je pozval Den-tinija, naj molči. Ta pa ga ni hotel ubogati, temveč mu je zabrusil v obraz žalitev, češ da je podel vohun, zaradi česar bi se moral sramovati in mu je nato rekel, naj pokusi hrano. Dentini se je takoj zavedel, da je prešel meje dostojnosti in se je a-gentu tudi opravičil. Toda trenutek zatem se je ponovno razjezil in je vrgel žlico proti možu postave.
S tem je dosegel le to, da so ga spravili na varno za rešetke, kjer bo sedaj ostal precej časa.
* * *
Proces proti 45-letnemu O-vidiu Benventiju iz Ul. Vidali se je končal v poldrugi minuti. Mož je bil obtožen, da je oktobra letos v pijanosti beračil na Trgu stare mitnice. Da je bil vinjen, je Ben-venti priznal, izjavil pa je, da se ne spominja, če je tudi beračil in nadlegoval ljudi. Rezultat te razprave je kaj preprost: 60 dni pripora in plačilo sodnih stroškov.
* * #
62-letni Vittorio Ulissi pa ni mogel na razpravo, da bi se zagovarjal zaradi beračenja. On je namreč na zdravljenju v oddelku za kronične bolezni pri Sv. Ivanu in tako so morali nadaljevati razpravo v njegovi odsotnosti. Moža so obtožili, da je 7. in 23. maja letos beračil, zaradi česar ga je sodnik obsodil na poldrugi mesec zapora. Sicer za Ulis-sija ni to prva obsodba in če bo okreval, verjetno niti zadnja. Do sedaj je bil namreč že 57-krat pred sodniki (prvič je bilo 1919. leta) in vselej zaradi pijanosti in beračenja.
* * *
Najbolj zanimiva razprava pa je bila proti 58-letnemu Guidu Oražmu iz Ul. S. Ci-lino.
izročil dvema agentoma javne varnosti, ki ju je srečal na Borznem trgu, majhen nahrbtnik, v katerem je bilo 60 nabojev kal. 12 v dobrem stanju, Jasno je, da sta a-genta aretirala Oražma in ker sta mislila, da je vinjen, sta ga spremila v bolnišnico, kjer so jima zdravniki potrdili, da se nista zmotila.
Po pregledu je mora) Oražem na zagovor na kvesturo, kjer so ga pozvali, naj pove, kako je prišel do nabojev. In mož je vse povedal, kakor se mu je zgodilo.
Zaradi vinjenosti, je začel svoje pripovedovanje Oražem, se je ulegel na klop pred pokritim bazenom na Nabrežju Grumula. Hotel je spati v u-panju, da se bo streznil. Iznenada pa se mu je približala neznana, približno 25 let stara oseba, ki mu je vrgla nahrbtnik in mu dobesedno rekla; «Tu imaš hrano, pojej jo stari«. Spočetka se mu je zdelo, kot da sanja. Sele kasneje, ko se je nekoliko streznil, je pogledal v nahrbtnik in spoznal, da je v njem «hrana» za samokrese in ne za ljudi. Zato je sklenil oditi na kvesturo in zadevo prijaviti, a med potjo je opazil agenta, katerima je izročil naboje.
Njegovim izjavam pa preiskovalni organi niso verjeli, zaradi česar so ga prijavili sodišču pod obtožbo posesti o-rožja jn pijanosti.
Razpravi Oražem zaradi bolezni ni mogel prisostvovati, a vseeno je sodnik upošteval njegove izjave policijskim organom, zaradi česar ga je o-prostil prve obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko ga je za pijanost za-šil na mesec dni pripora.
 «»-------
Posledice padcev
S pridržano prognozo so morali včeraj okoli 19 ure sprejeti na ortopedskem oddelku 64-letno Giovanno Bec-cari iz Ul. Settefontane 54, kateri so ugotovili zlom stegnenice desne noge.
Beccarijeva, ki se Je v bolnico pripeljala z rešilnim avtom, je izjavila da jo je na 1 Goldonijevem trgu, kjer je
čakala na filobus, pahnila neka ženska, ki je stopila na filobus, in je zato padla na tla
Na istem oddelku so pol u-re kasneje sprejeli tudi 60-letnega Vittoria Clisellija iz Ul. Madonna del Mare, ki se je pritoževal nad bolečinami na desni nogi. Cliselli, ki se bo moral zdraviti okoli 60 dni, je izjavil, da je zdrsnil in nato padel med hojo po Ul Tigor ---------«» —
Poskus samomora?
Poskusni samomor ali kaj drugega? S tem vprašanjem se ukvarjajo od sinoči zdravniki I. zdravniškega oddelka in sicer od trenutka, ko so pripeljali tja 53-letno Giovanno Volario por. Traverso Ul. dei Leo. Zenski, ki ne govori, so ugotovili znake za strupl.ienja. S čim se je zastrupila pa je zaenkrat še zagonetka.
Njen mož, ki jo je s taksijem pripeljal v bolnišnico, je zdravnikom povedal, da se je žena vrnila iz Milana v že sla bem zdravstvenem stanju. Ne. kaj ur po njenem prihodu je odšla v cerkev sv. Antona kjer je zaradi nenadne slabosti omedlela. Po mnenju zdravnikov bi morala Traver sova okrevati, razen seveda če ne bo komplikacij, v 10 al 12 dneh.
Tatinska podviga
Na gradbišču na Drevoredu Ippodromo je bilo skoraj 10 stotov železa, ki so ga potrebovali za železobetonske konstrukcije ,a v teku meseca dni je splahnel, kot da bi bil iz snega. Jasno je bilo, da so ga tatovi odnašali na »obro ke» in da se nihče ni zavedel tatvine. Sele pred dnevi je Giusto Moratti iz Ul. sv Frančiška ugotovil, da železo zmanjkuje in ker je gradbeno podjetje utrpelo s tem
85.000 lir škode, je zadevo prijavil policijskim organom ki so uvedli preiskavo.
Neznani zmikavti pa pred dnevi vdrli v stanovanje Stefana Gironda iz Ul della Tesa in mu ukradli za
50.000 lir oblačil, ki so jih odnesli v kovčku, ki so ga prav tako ukradli. Tudi tem primeru je policija v.edla preiskavo.
SNG
v TRSTU
DANES 7. t. m. ob 20.30 v Boršti' JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
drama v treh dejanjih
Jutri 8. t. m. ob 17. uri v R i c m a n j i h NASTOP GOJENCEV IGRALSKE SOLE SNG s komedijo I. A. KRILOVA
Nauk hčerama
Na sporedu so tudi folklorni plesi, ki jih bo izvajala folklorna skupina «Breg».
V soboto 14. ob 20.30 in v nedeljo 15. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Trstu GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Večer v čitalnici
Vesela uprizoritev v dveh delih
OLEDAllSČA )
VERDI
Danes druga predstava Puc cinijeve «Boheme» abonmaja C za parter in loze, in 3 za galerije.
utri ob 16. uri: Donizett': «Lucia di Lammermoor«, d.nevni abonma za vse rede.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. urj: John Digto-n: »Najbolj srečni dnevi našega življenja«. Gledališka družina Volonghi - Buazzeili - Lio-mello.
Jutri ob 17. uri: John Digton: »Najbolj srečni dnevi našega življenja«.
RAZNA OBVESTILA
Podporno društvo »Dijaška Matica« v Tratu bo imelo svoj redni občni zbor 8. decembra t. 1. ob 9. uri v Ul. Roma 15-11
Tržaški filatelistični klub «L. KOjir«. Jutri, 8. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Prispele so novosti, ki se bodo delile vsem članom.
IJIlliSKA PROSVETA
Prosvetno društvo »Rade Pregare« priredi Mik!avžev večer
danes 7. t. m. ob 20. uri v Ul R. Manna 29. V programu so razne zabavne in šaljive točke. Igral bo tudi tamburaški zbor. Vabljeni so člani in simpatizerji društva. Vsi oni, ki bi hoteli obdarovati udeležence, so naprošeni, da prinesejo darove v Ul. R Manna 29 do 20. ure.
12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12,55 Stari Dunaj; 13.30 Priljubljene melodije različnih skladateljev; 14.00 Operni dueti; 14.45 Revija glasbenih instrumentov; 15.00 Beethoven: Oktet za pihala op. 103: 15.20 Glasbeni popoldan; 15.50 Suppe: »Pesnik in kmet«, uvertura; 16.00 O zdravstvu im higieni dela: »Higiena dela«. 16.15 Iz glasbenih festivalov; 16.35 Kavarniški koncert; 17.00 Vokalne skladbe Franceta Marolta; poje zbor «Bojam» iz Dorn-berga; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najmlajše: Naitaniel Hawthorne: «Snežna punčka«: igrajo člani radijskega odra; 19.00 Melodije iz Leharje-vih operet- 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Ritmične popevke; 21.00 Judita Romanova; «Plačilo za greh«, dramatizirana zgodba; igrajo člani radijskega odra; 22.00 Vokalni kvartet »Večernica«; 22.20 Znani tangi; 22.30 Berlino-ve in Kernove melodije; 23.00 Ansambel Franco Vallisneri.
TRST I.
11.30 Komorna glasba; 12.10 Popevke «Fiedigrotte 1957»; 17.45 Ermainno Wolf Ferrari: »Prebrisana vdova«, opera v 3 dej., drugo dejanje; 21.00 Nagradni natečaj »Foggio'urchino»; 22.00 R. B. Sheridan: »Dokaz«, vesela igra v 1 dej.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30,
15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane:
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.50 Popevke i.n ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja: Kulturno - prosvetna dejavnost v Divači; 14.40 Za vsakogar nekaj;
15.10 Zabavna glasba: 15.25 Belokranjske popevke; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Riniti in popevke; 17.25 Glarbenii varietč;
18.10 Igra violinist Thomas Ma-gyr; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00.	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan spored: 8.05 Lepe melodije — znani naipevi; 8.35 Skladbe Ivana Zajca igra pihalna godba; 9.00 Radijska šola; 9.30 Popevke a la carte; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.15 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli- 12.00 Opoldanski operni spored; 12.30 Ing. Raoul Jenčič: Ekonomičnost strojnega pridelovanja krompirja; 12.40 Udmevi iz Hol-lywooda; 13.15 Non stop! (zabavna glasba na tekočem traku); 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozc-ravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Trideset miinut z orkestrom Franka Chackfielda; 18.00 Okno v svet:	Pet dni po Cehoslovaški;
18.15 Slovenske zborovske skladbe in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Izbrali smo za vas.
TELEVIZIJA
15.00 Posnetek športne reportaže; 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila: 21.00 Jutrišnji nogomet;
21.10 Drugo nadaljevanje dramatiziranega romana «Tessa, zvesta nimfa«.
KINO
»AKOVI IN PltlNI‘KVKI
Ob 12. obletnici smrtj dragega očeta daruje družina Milkovič iz Grapatde 1000 lir za Dijaško Matico. Milena Mislej daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti Lidije Stojkovič daruje teta Tereza Skerlavaj 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Maria Sile in pok. Sirca daruje Amalija Cok 1000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 10 oseb, bile pa so 4 poroke,
POROČILI SO	SE:	mehanik
Giamfranco Serdi	im gospodinja
Lucilila Soranzio, kurjač Ferruc-eio Pesohier iin šivilja Liliama Stopar, motorist Santino Stocca in učiteljica Margherita Cibic, zidar Silvano Chersimi in pletilja Maria Covacci.
UMRLI SO: 82-1 etn a Giudltta Perrieri, 73-le-tni	Oscar Brada-
schia, 63-letni Framcesco Lo Ci-cero, 68-!e.na Maria Torcello por. Cian, 67-letmi Emilio Grego, 53-letnj Massimiliano SocoMch, 73-letna Maria Veeohiet vd. Poggi, 72-letni Francesco Patrono, 86-letma Marija Berze, 78-letna Cor_ nella Sovrano vd. Bean.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
AlTAlabarda, Istrska cesta 7; De Leltenburg, Trg S. Glovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Uniti 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24.
Jutri v nedeljo 8. decembra ob 15, url priredi Lovska družina «Gaberk» Divača v hotelu »Triglav* v Sežani veliko lovsko veselico z bogatim srečelovom in plesom.
Vabljeni vsi!
Izlet v Tolmin
Kulturna krožka «Pisont» in «Hass» priredita v nedeljo 15. decembra izlet v Tolmin. Izletniki bodo odpotovali iz Trsta ob 7. in se vrnili ob 22.30. Vožnja stane 1100 lir za odrasle, 550 pa za otroke; kosilo pa 350 lir.
Za božične praznike pa priredi izlet v Tolmin Delavska zbornici CGIL. Vse informacije dobite na sindikatu v Ul Zonta 2
Excelsior. 16.00: «Poljubi jo zame«, C. Grant, cinemascope. Fenice. 15.90: «Valobran na Tihem oceanu«, Silvana Manga-no, A. Perkins, Alida Vatli, Jo V ali rieei, tr. ve.na m rvonne Šanson.
Nazionale. 16.00: »Poročilo Indijancev«, Lex Barker, Rita Moreno.
Supercinema. 15.45: «Raketni pilot in lepa Sibirka«, John Way-ne in J. Leigh.
Filcdrammatico. 15.45:	«Raketni
pilot im lepa Sibirka«, John Wayne in J. Leigh.
Grattacielo 15.30; «Bele noči«, Maria Schell, M. Mastroianni, slavnostna predstava.
Arcobaleno. 16.00: «Vchunstvo v Tokiu, cinemascope, R. VVagner. Astra Rojan. 16.30: «Ariamma», A.
Hepburn in G. Cooper.
Capitol. 16.00; «Klobuk poln dežja«, A. Franciosa. Prepovedano mladini. Izkaznice niso veljavne.
Cristallo. 16.00: »Kabirske noči«, Giulietta Mašina, F. Perier, A.
Nazzari.
Alabarda. 16.00: «Pozor na mornarje!«, D. Martin, J. Lewis. Aldebaran. 16.00; «Primula gial-la». Življenje najbolj skrivnostnega kriminalca naših dni. Z. Scott in P. Castle.
Ariston. 16.00: «Moški se ženijo s črnolaskami«, cinemascope. Armonia. 15.00: «Očarljivi pustolovec«, G. Cooper jn L. Young. Aurora. 16.00; «Zelezm razred«, M. Fischer in R. Salvatori. Garibaldi. 16.00: «Princesa Sissi«, technicolor, R. Schneider Idea.e, 16.00: «Svet brez konca«, cinemascope, H. Marlovve. Impero. 16.00: «Babica Sabella«, S. Koščina, R. Salvatori, T. Pica, R. Rascel.
11 a tia. 15.30: «Nove pustolovščine Paperina in prijateljev«. Dlsne-yev terhnicolor.
Moderno. 16.00; «Resmična zgodba o banditu Jessu«, R. VVagner,
S. Marco. 16.00: «Okno nasproti«, B. Bardot, R. Pellegrinl. Mlad. prepov.
Savona 16.00:	«Rdeče venere«,
A. Dahi, R. Payne. Technicolor. Mlad. prepov.
Viale. 16.00; «Peklenska meteo-ra», G. VVilliams, L. Albricht. Vitt. Veneto. 16.00: »Klobuk poln dežja«. Prepovedano mladini. Belvedere. 15.30: »Zlato«, R. Wid-rnark. Pustolovski technicolor, Marconi. 1600: «DalJna obzorja«, Alan Ladd, V. Mayo.
Massimo. 16.00: «Smrt v senci«, J. Andree.
Novo cine. 16.00; «Labod», G. Kelly in L. Jourdan. Technico-ior, cinemascope.
Odeon. 16.00:	«Vel!ki manevri«,
M. Morgan in G, Philippe. Radio. 16.00: «Zadnja meja«, cinemascope Skedenj. 18.00: »EliJana in moški«. Ingrid Bergmann.
RADIO
SOBOTA, 7. decembra 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Življenja in usode: »Kirn Novak«;
C]
MALI OGLASI
BENELLINO, čudoviti ciklomotor
49cc, kralj strmin, 78.000 lir. Ciklomotorji, LAHKI MOTORJI, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst.
Nakup koristnega darila za praznike vas bo nedvomno privedel v
TRST, UL. XX. SEPTEMBRA 1«
V prodajalni čevljev VIALE boste našli termične (toplotne) copate, zimsko obutev, elegantne nizke škornje s krznom ter veliko izbiro «pedul» po najnižjih cenah.
hal
IZPOPOLNJEVANJE OBTOKA KOVANEGA DENARJA
Prihodnjo pomlad v prometu 500-lirshi srebrni kovanci
Ko so predvčerajšnjim začeli v državni kovnici s kovanjem novih srebrnih kovancev za 500 lir — tolarjev, je zakladni minister senator Medici dal zbranim novinarjem nekaj zanimivih izjav o denarnem obtoku v Italiji. Tako smo zvedeli, da je od leta 1938 do 1956 povprečni letni obtok bankovcev narasel od 17.4 milijarde na 1089 milijard, medtem ko se je povprečje v obtoku državnega denarja (papirnatega denarja in kovancev) od 2.8 milijarde dvignilo komaj na 37.1 milijarde. Obtok državnega denarja se je torej v tem razdobju znatno skrčil in v primeri s celotno denarno maso padel od 14 odst. na nekaj več od 2 odst. In tudi če k temu dodamo še nove srebrne petstolirske kovance, bomo dosegli komaj 5 odst. Spričo tega bi utegnili imeti prav tisti, ki zahtevajo večjo količino kovancev.
Znano je, da se je v letu 1935 nadaljevalo z izdajanjem papirnatega državnega denarja, medtem ko so srebrne kovance vzeli iz prometa; hkrati pa je prav tako znano, da je v naslednjih letih in zlasti po vojni papirnati državni denar postal zaradi obrabe skoro povsem neuporaben.
Tako so najprej zamenjali s kovanci papirnati državni denar od ene do deset lir, a so morali zamenjati z novimi kovanci tudi ta novi kovani denar, ko so leta 1951 uvideli potrebo, da se dajo v obtok tudi kovanci po 50 in 100 lir. Tako imamo od takrat v obtoku kovance od e-ne, dveh, petih, desetih, dvajsetih, petdesetih in sto lir.
Sedaj se v državni kovnici kuje nov srebrn denar, ki bi ga mogli imenovati novi italijanski tolar. Za kovanje srebrnega tolarja so se odločili zaradi tega, da prebivalstvo ne bi bilo primorano sprejemati večjega števila razmeroma težkih kovancev po 100 in 50 lir, po drugi plati pa, da bi se tako vrnili k tradiciji srebrnih kovancev. Prvi srebrni kovanec so izdali leta 1926, in to kovanec za 10 lir, ki je tehtal 10 gramov, imel je 27 mm premera in 835/1000 čistine. Novi italijanski tolar z nominalno vrednostjo 500 lir tehta 11 g, ima 29 mm premera in ima enako čistino.
Kar zadeva umetniško plat, ima srebrni tolar na eni strani podobo Italije, ki je delo graverja Gianpaolija, medtem
ko so okrog te podobe nanizani grbi glavnih mest italijanskih dežel, med njimi tudi tržaški mestni grb; na drugi strani pa ima tri jadrnice, ki naj bi simbolizirale človeško podjetnost; ob robu napis «Repubblica Italiana#.
Da bi si tudi nepoučeni mogli ustvariti vsaj približno sliko o delu, ki ga je državna kovnica opravila od leta 1951 do danes, je minister Medici dal nekaj podatkov. Tako so na pr. kovancev od ene lire do 10 lir nakovali za približno 1800 milijonov, kovancev po 50 in 100 lir pa za nad 350 milijonov vrednosti; le-tem je treba dodati še kovance po 20 lir za okrog 50 milijonov, z vsemi temi kovanci bi mogli tlakovati cesto od Rima do Milana; če pa bi jih postavili drugega vrh drugega, bi dosegli višino nad 3000 km, to je dvakrat tolikšno višino, kakršno je dosegel drugi sovjetski satelit. Ce pa število kovanega denarja primerjamo s številom prebivalstva, pride na vsakega prebivalca 45 kosov kovanega denarja v vrednosti okrog 1000 lir.
Državna kovnica je danes zaposlena s tem, da zadosti potrebi po kovancih od 50 in 100 lir, razen potrebe po kovancih po 20 lir, hkrati pa s kovanjem novega srebrnega tolarja. To poslednje delo bo zahtevalo razmeroma dolgo razdobje, ker gre za to, da se spremeni v kovan denar okrog 700 ton srebra, ki je bilo kovnici že dostavljeno. Tako računajo, da bodo prvi srebrni kovanci prišli v promet v prvem polletju prihodnjega leta, in to v tolikšnem številu, da ne bodo takoj izginili iz prometa in končali v otroških hranilnikih ali v »nogavicah«.
Minister Medici je mnenja, da bo prebivalstvo precej u-godno sprejelo nove srebrne kovance, in to tudi zaradi tega, ker je spričo sprememb, ki so nastale v teh poslednjih 30 letih, razmerje novega srebrnega tolarja, v primeri z 10-lirskim srebrnim kovancem iz leta 1926, za sedanjo liro precej ugodno. Pri tem pa je potrebno tudi sodelovanje prebivalstva, da bi pospešili vrnitev papirnatega državnega denarja, ki ni več zakonito plačilno sredstvo, kajti z 31. decembrom letos bo zapadla vrednost papirnatega denarja od 1 do 100 lir. Kdor še ni iz kakršnih koli razlogov zamenjal tega zapadlega papirnatega držav-
nega denarja, naj to napravi čimprej, kajti s 1. januarjem ne bo več tega denarja sprejela v zamenjavo nobena banka.
Pri kovanem denarju se o-paža še neka druga posebnost. Brž ko se pojavi neka r.ova vrsta kovanega denarja, ostanejo novi kovanci določeno dobo redkost v denarnem prometu, hkrati pa se poveča obtok kovancev iz prejšnjih izdaj. Prav tako računajo, da bodo z novimi srebrnimi kovanci po 500 lir odpomogli pomanjkanju kovancev po 50 in 100 lir, pomanjkanje, ki ga občutijo zlasti pri nekaterih zavodih, kjer morajo pogosteje izvrševati številna izplačila manjših zneskov.
Motiv iz Saleža
(Foto M. Magajna)
Orjaški radioteleskop v ZSSR
Na konferenci radioastrono-mov, ki se je nedavno vršila v Moskvi, je profesor Semjon Kajkin sporočil svojim kolegom, da so v Sovjetski zvezi zgradili največji in najmočnejši radioteleskop na svetu. Dolžina tega radioteleskopa znaša 130 m, njegova površina, to je skupna površina »ra-dioreflektorjev# pa znaša 400 kv. m. Deluje polavtomatsko, rezultati opazovanja pa se beležijo povsem avtomatsko.
Ta radioteleskop je mog izkoristiti za proučevanje pojavov v jonosferi, različnih procesov na Soncu, ki povzročajo magnetske viharje v atmosferi naše Zemlje, kakor tudi za proučevanje strukture vsemir-ja. Sprejemati more radijske signale na komaj 3 cm dolgih valovih, jtar je približno dvajsetkrat manjša od tiste, ki jo more sprejeti novi angleški teleskop v Jodrel Banku!
PRIMER,	KI	BI	GA	BILO
Holandska je lahko vzor napredne kmetijske dežele
2e večrat smo omenili Ho-1 so morali zgraditi ogromne o-1 zadruge poskrbele za trg, njih
landijo kot najbolj napredno bramfcne nasipe. Čeprav odpa državo, ki zna temeljito izko- de od skupne površine zem-ristiti naravne pogoje svoje lje na polja nad 28 odst., na zemlje in ji prilagoditi primer- * travnike in pašnike 46 odst.,
ne kulture, da dosežejo čim večjj gospodarski uspeh. A za to so razen izobrazbe potrebni še drugi pogoji, za življenje in napredek vsakega naroda še bolj odločilni; le delavno, vztrajno in premišljeno ljudstvo, ki zna vsestransko in temeljito premisliti in preračunati, preden se nečesa loti, le takšno ljudstvo doseže svoj cilj. Takšni so Holandci in takšni so morali biti, ko so se spoprijeli z mogočnim sovražnikom plodne zemlje — vodo. Ce so hoteli rešiti prostrane ravnine pred morjem (nekakšna četrtina vse obale je namreč mestoma celo do 6 m pod morsko gladino, zato se tudi imenuje Nizozemska),
   ■•■■■■■■ttininiHmiiiiiiiiiiiitimiiiuniiiiiiiHlimliiiiiiiiiHimimiiiHiii iHimniiiiiiiu HiMiiiiiiiHiiiniimimiiiiiini ..........................................................................................
SEVEROZAPADNI KOT AFRIKE POSTAJA NENAVADNO VROČ
Kako se je Španija polastila Unija in še dragih področij «čme celine»
Franco meni, da so ta ozemlja «za večno» španska - Maroška osvobodilna vojska pa je povsem drugega mnenja in to mnenje dejansko tudi uveljavlja
2e tri leta in več se iz dneva v dan objavljajo vojaška poročila iz Severne Afrike. Gre tu za pravo pravcato voj. no med francoskimi okupacijskimi silami in alžirskimi u-porniki. Do pred dobrim letom pa so z istega področja Afrike prihajale prav tako raz-burjive vesti, in to vse do te. daj, dokler ni Francija priznala Maroku in Tuniziji samostojnosti in neodvisnosti. Hkrati so prihajale tudi vesti o trenjih med španskimi okupacijskimi oblastmi in domačimi, arabskimi voditelji in jav. mmi delavci, ki so nakazovali, da tudi na ozemljih, ki so pod špansko oblastjo, nekaj vre. In pred dnevi je na majhnem ((španskem# ozemlju Ifniju prišlo do — vojne in tudi madridska vlada je po treh dneh bila primorana začeti izdajati nekaka vojaška poročila o uspehih, neuspehih, žrtvah na svoji strani in žrtvah na sovražnikovi strani.
na gozdove nad 7 odst., na pustinje 7 in pol odst., na vode nekaj nad pol odst., na vrtove in sadovnjake ne nekaj nad 4 odst., na vse ostalo pa okrog 6 odst., vendar pravimo Holandiji zemlja barv in vonja.
Poljedelstvo, živinoreja, vrtnarstvo, sadjarstvo — vse je vzorno urejeno. Holandska krava daje letno od 3 do 4000 1 mleka. Njihove cvetice so zavzele na svetovnem trgu prvo mesto. Ogromne površine so odmerjene gojenju raznih cvetic: najžlahtnejšim vrtnicam, hi-jacintam, tulipanom i. dr. Predstavljajte si stekleno streho nad površino 42 hektarov (recimo 1000 m dolgo in 420 m široko). Izpod te strehe gre vsako leto kakih 45 milijonov vrtnic, okrog 6 milijonov lilij, 4 milijoni krizantem in velike količine drugega cvetja, ki ga ne poznamo niti po imenu. Takšnih vrtnarskih podjetij je na Holandskem veliko.
Kam gredo vse te ogromne količine cvetja in kako ga spravljajo na trg? Holandci so že davno uvideli, da je posameznik le drobec, ki ga z lahkoto pohodimo. Najlaže je to v gospodarstvu. Prekupčevalci rož so cvetličarjem narekovali cene in z nizkimi cenami ovirali proizvodnjo in stik s svetovnimi tržišči. Proizvajalci rož so zašli v stiske, prekupčevalci pa so bogateli. Končno so se cvetličarji združili v zadruge. To jih je kmalu rešilo težkih razmer, ker so
MiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiniiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiniiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DA BO IZBIRA DARIL ZA OTROKE LAŽJA
«.
IGRA IN DELO»
Knjižice te zbirke bodo otrokom pripomogle, da se bodo igraje učili, a obenem se bodo navadili ceniti delo
Pred seboj imam šest lepih knjižic zbirke «Igra in delo» in ena je lepša od druge. Tako da sem kar v zadregi, s katero naj začnem.
Božo Petek ZMAJI
Božo Petek nam opisuje v •Zmajih«, kako leti zmaj in kakšne vrste jih poznamo. Na. drobno pa nam opisuje, kako si jih lahko napravimo. Seveda niso to taki zmaji, ki bruhajo ogenj, ali taki, ki i-majo ne vem koliko glav, ali Pa taki, ki zahtevajo za zajtrk, za kosilo in za večerjo Po eno devico. Ne! To so papirnati zmaji, ki si jih more vsakdo napraviti sam.
A Božo Petek našteva še tnnoge druge vrste. Pravi tudi, na se drugi še bolje dvigajo, da so večji in bolj stabilni. Navaja ploščate in zaprte ali škatlaste zmaje. Med Prve šteje predvsem repate: dvokrake, kvadrataste, pravokotne, zvezdaste, ptičje in ae-roplanske. O teh pravi, da so tako izpopolnjeni, da letijo brez repa in da plavajo po *raku kot ptice ali kot na vrvi privezana jadralna letala. Nadalje opisuje tudi brezrepe in pa škatlaste zmaje.
Natanko je vse opisano, kako se napravijo, iz česa so hajboljši in najlepši, a na skicah so označene vse potrebne mere.
rZtlo praktična knjižica, ki bo v pomoč takemu, k' se bo tega kar sam lotil, pa tudi v šoli bodo lahko porabili Petkove nasvete, če se bodo odločili in delali zmaje pri ročnem delu.
Jože Prhavc GUMENJAK IM 11
Druga knjižica je Jožeta Pr-havca »Gumenjak P-l 11». To P* je že jadralno letalo, tale gumenjak. Pravzaprav še več! Jadralni model, k> ga poganja •motor«. Seveda ni ta motor na bencin, marveč je čisto navaden gumijast trak. Vi pa mora biti spleten natanko po navodilu, To je v knjižici na-
drobno razloženo in narisano. Velikost in dolžina posameznih delov gumenjaka, njegova teža in pa material, iz katerega mora biti izdelan. Nazadnje opozarja tudi na napake pri izdelovanju in kako si je treba v takih primerih pomagati.
Ervin Fink LADIJSKI MODELI
V tretji knjižici pa opisuje Ervin Fink ladijske modele. Prava mornarica je opisana v tej knjižici; navedena so imena raznih ladij z morja in material za izdelavo ter velikost sestavnih delov. Dalje so še rečne ladje in tudi podmornice. Lahko je napraviti po teh navodilih kakršnokoli ladjo, bodisi za igro, zabavo ali pa tudi za učni pripomoček. Spreten in vesten učitelj bo po tej knjižici kaj lahko izdelal učila, ki mu bodo s pridom služila pri pouku.
Marijan Jager MOSTIŠČE
Četrta knjižica te zbzirke je Marijana Jagra ((Mostišče# Bi dejal, da je v tej knjižici 'opisana snov zabavna in hkrati poučna. Jager nam pokaže, kako so živeli mostiščarji. Koča ((Belega bobra#, koča »Kr-
voločnega risa# in koča »Močnega zobra#. Torej celo mostišče! In potem so še čolni in plotovi. In tudi jezero!
Vsaka šola bi si lahko naredila za svojo zbirko učil takole mostišče.
In kaj imenitna igrača je lahko to! Namesto vojaških čelad, pušk, mečev, tankov, a-tomskih bomb ...
Marijan Jager REZLJANJE
V peti knjižici »Rezljanje# pa nas Marijan Jager uvaja v rezbarstvo. Poleg nekaj praktičnih primerov igrač, ki si jih lahko fantje, pa tudi deklice, sami izdelajo, daje knji. žica tudi nekaj potrebnih navodil o rezbarskem orodju, kako ga je treba pravilno rabiti in kaj vse je treba upoštevati, da bo predmet, ki ga izdelujemo, res lep.
Kdo ve, če ne bo med tistimi, ki se bodo poskusili s temi' rezbarijami, morda tudi kak bodoči umetnik?
Božo Račič PLETENJE
Zadnja knjižica zbirke (tigra in delo# pa je Boža Račiča «Pletenje». A ne pletenje nogavic ali jopice, marveč pletenje iz vrbovih šib in bek.
V naših krajih ta vrsta domače dejavnosti ni posebno znana. So pa kraji po Slovenskem. posebno Ribniška kotlina, kjer je te vrste domače delo zelo razvito in se s tem ukvarja »staro in mlado#.
V tej knjižici je na zelo prikupen in lahko razumljiv način opisano, kako se splete košarica za kruh ali košek 2a steklenico oz. kozarec, stojalce za rože.
Knjižice, ki jih je izdala v tej zbirki Mladinska knjiga, so nadvse koristen pripomoček vsem, ki jih veseli domače delo, ki uživajo ,ko vidijo, da tudi oni lahko nekaj lepega napravijo. Zlasti pa je to kaj primeren dar za otroke, da se bodo igraje učili in se obenem navadili ceniti delo,
S. A.
Samo ob sebi se razume, da so španske žrtve — seveda v španskih poročilih — neznatne, dočim da je sovražnik u-trpel veliko škodo in poraz, toda glasilo Istiklala «A1 A-lam» je predvčerajšnjim poročalo, da je skoraj ves Ifni o-svobojen in da arabske osvobodilne čete oblegajo Sidi Ifni, ki je še edino središče If-nija, ki je še v španskih rokah. Po pisanju tega lista bo s predajo Spancev v Sidi Ifniju vse ozemlje osvobojeno in «vrnjeno domovini#.
Borbe na tem majhnem področju trajajo že več dni, španske posadke pa se verjetno ne bodo mogle dolgo upirati odredom Osvobodilne vojske Južnega Maroka. Kaj pa je ta vojska?
Maroko ima svojo redno vojsko, hkrati pa tudi »Osvobodilno vojsko Južnega Maroka#, ki operira le na obmejnih področjih. V Parizu in v Madridu so mnenja, da mora. maroška vlada to vojsko razpustiti, verovali so tudi, da jo tudi namerava razpustiti, le da se «bivši ilegalni borci# ne marajo raziti. Po vesteh o sedanjem uporu in o borbah v Ifniju pa je videti, da v Rs-batu »Osvobodilne vojske Južnega Maroka# ne smatrajo kot ilegalno vojsko, ampak da jo smatrajo za povsem normalno vojsko
Kot so vojaška poročila javljala, je ta vojska prišla iz Gulimina, od koder se je njena dejavnost razširila na ves Ifni in tudi na področje Rio de Oro. Tej vojski poveljuje Ben Hamu, vojska pa šteje 12.000 borcev, ki so, kot kaže, kaj kmalu opravili s 3000 španskimi vojaki, kolikor so štele posadke v središčih Ifni. ja.
Od kdaj in kako se je Španija znašla na teh severnoafriških področjih? Ne gre le za Ifni, ampak tudi za druga področja in središča. Ceuta in Me-lilla sta dve pristaniški mesteci na sredozemski obali Maroka, ki ju je Španija dobila z marakeškim sporazumom od maroškega sultana leta 1767. Ti dve pristanišči sta danes pod špansko suverenostjo, u-pravno pa spadata v provinco Malago. Španija računa s tema dvema mestecema kot z dvema svojima oporiščema na afriški celini.
Kaj pa Ifni? Ifni je majhno ozemlje južno od Agadira na atlantski obali Severne Afrike. Tudi to področje je Španija dobila leta 1767. Toda šele leta 1912 sta Madrid in Pariz postavila razmejitveno črto med Ifnijem in francoskim področjem Maroka. Toda na ozemlju Ifnija s tem niso bili zadovoljni in prišlo je do upora proti Evropejcem in šele ko je 1934 Francozom uspelo premagati sultana, so Spanci poslali v Ifni svojo ekspedicijo, ki jo je vodil Fernandez | Capaz, ki si je podjarmil pleme Ait Ba Amrane, r.o se pra. vi pleme, ki naseljuje Ifni. If. ni je majhno ozemlje. Atlantska obala te deželice je komaj 80 kilometrov dolga, v širino pa ozemlje sega komaj 25 km, tako da znaša vsa površina Ifnija komaj 1750 kv. km. Tudi prebivalstvo Ifnija je maloštevilno. Šteje namreč le 43.000 prebivalcev.
Južno od Ifnija se razprostira večje področje, tako i-menovani Rio de Oro. To je področje, ki meri 184.000 kv. km in ki ga je Španija zasedla leta 1874.
Španija pa ima v Severni Afriki tudi protektorat Maroko. Dobila ga je s tajno konvencijo s Francijo leta 1904. S pogodbo iz leta 1912 pa je Francija priznala Španiji protektorat nad ozemljem med Tanggfjem in francoskim Marokom. Z istim sporazumom s Francijo o razdelitvi Maroka pa je Španija dobila tudi področje v Južnem Maroku med Agadirom in Mavritanijo. Severni Maroko, ki je bil pod španskim protektoratom, men 22.000 kv. km in šteje milijon in pol prebivalcev. Južno o-zemlje, ki so mu nadeli ime »Južno področje# in «Spanska Sahara# ali Seguia el Hamara pa je bil priključen Riu de O-ro.
Lani aprila, to se pravi dva meseca po ukinitvi francoskega protektorata, je moral tudi Franco priznati pravico Maroka nad ozemljem pod španskim protektoratom. V bivšem severnem španskem Maroku je bila vzpostavljena maroška oblast in španska vojska se je umaknila. Ostalo pa je nerešeno vprašanje onega dela protektorata na jugu, ki spada v področje Rio de Oro, to se pravi ozemlje ((Južnega področja# in «Spanske Sahare#.
Vprašanje ostalega dela Ria de Oro se doslej ni postavljalo. Vsaj za sedaj se zdi, da Maroko ne zahteva še niti Ceute niti Melille. Toda zahteva, naj Španija izprazni Ifni. Marokanci trdijo, da je Ifni sestavni del Maroka in da imajo zato pravico nad njim kot nad ostalim severnim španskim protektoratom ter nad ozemljem »Južnega področja# in «Spanske Sahare#.
Franco pa tega noče priznati in pravi, da je Ifni špansko ozemlje, kot sta pod špansko suverenostjo tudi Ceuta in Melilla, ki pripadata Španiji po sporazumu iz leta 1767 in poznejših pogodbah. Od leta 1946 je bil Ifni pod skupno upravo «Spanske zapadne A-frike#.
Avgusta letos pa je bilo na sestanku med maroškim in španskim zunanjim ministrom v Tangerju postavljeno vprašanje Ifnija. Španski zunanji minister Castielle je zahtevo maroškega zunanjega ministra Balafreja odbil in predlagal, naj se zadeva postavi pred mednarodno arbitražo, na kar Balafrej ni pristal.
In sedaj smo prišli v fazo, ko so Marokanci izbrali drugo pot.
Tanger	'Melilla
HARRARtCH
GAOrO $• h
OUPtfL T/NDCUf
SMAP
fORt
RA BA n
CA5A3t At/C.
MAROKO
FORT GCuOAuO
AV/
o coul im\-f
r* rnrrtNt
AUl R
AfAC
F RANC ZAP AFRIKA
0R0,*‘* *
FR ZAP AFRIKA
roneouc rcu
Severozapadni kot Afrike z Ifnijem ob atlantski obali in Me-lillo ter Ceuto na severu ob sredozemski obali. V sredini ne koliko povečano področje Ifnija
člani pa za čim lepše blago.
Kot je odlično organizirana njihova produkcija, tako je tudi trg. Nekaj svojevrstnega so njihove cvetlične borze. Na njih sklepajo vsak dan kupčije za cvetice, trikrat na teden pa za okrasno grmičje. V prostorni dvorani z dolgimi klopmi in numeriranimi sedeži je na sprednji steni velika ura z enim kazalcem. Stevilnica ima 12 delov in ima toliko številk, kolikor je sedežev na klopeh. Poleg sedežnih številk je električni gumb. Ce pritisnemo nanj, se ista številka posveti tudi na številnici ure. Ko namreč pripeljejo v dvorano vzorce cvetja, pojasni borzni tajnik o njih vse, kar je za kupčijo potrebno. Kupčija se sklene s pomočjo električnega kontakta in s premikanjem kazalca na uri od 100 do 1. V njih so cene. Komur se številka (cena), ki jo kazalec pokaže, zdi primerna, pritisne na gumb poleg sebe, in kazalec se ustavi. Hkrati se na številčnici zasveti številka kupčevega sedeža. Borzni tajnik zabeleži to številko in ceno, nakar se začne kazalec spet vrteti od 10Q proti 1. To se ponavlja, dokler se vse cvetje ne razproda. Kupci so iz vse Evrope, največ pa iz Anglije, Švedske, Danske, Nemčije in Švice. Odprema blaga je izredno hitra — z letalom, do vzletišča pa s kamioni.
Takšen napredek v produkciji in trgovini more doseči le ljudstvo, ki se zna vnaprej v delu žrtvovati z vestnostjo, točnostjo in natančnostjo ter se z vztrajnostjo boriti za svoj cilj.
Mi živimo povsem drugačno življenje od tega ljudstva. A tudi pri nas bi mogli zaznamovati bolj viden napredek, če bi ne bili tako močno zabu-bani sami vase. Vsakdo gre svojo pot, pa čeprav so si kmetje po gospodarskih interesih medsebojno podobni, kot jajce jajcu. Naši kraški kmetje ne bodo postali cvetličarji, pač pa bodo morali ostati živinorejci. Kot takšne jih čaka še marsikatera naloga, če žele večji donos od te kmetijske veje. Za sedaj bi bila zelo nujna n. pr. primerna organizacijska oblika za skupno vnov-čenje mlečnega produkta, ki ga bodo tržne razmere prej ali slej potisnile v slepo ulico. O tem bi veljalo resno razmisliti jn tudi nekaj ukreniti. In to čimprej.
Je pa je dosti drugih zadev, ki jih bo — hočej nočeš — treba rešiti. Nihče jih ne bo reševal, nihče se zanje zanimal, če se zanje ne bodo zanimali sami kmetje. Tako je bilo na Holandskem, tako drugod. Tako je še v večji meri pri bas. Vsak posameznik je pri nas mogoče mnogo neznatnejši drobec kot bi bil marsikje drugje. Kmetje naj se torej naučijo zdraviti svoje razmere po zgledu holandskih poljedelcev.	J-	F-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiifrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiM
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Jugoslov. in italijanske zadnje	letošnje
®
FOTOGRAFSKI KOTIČEK
Se ta mesec bo jugoslovanska poštna uprava verjetno izdala serijo petih znamk, posvečenih zaslužnim možem jugoslovanske kulturne in znanstvene preteklosti. Znamke bodo brez dvoma lepo izdelane, saj o tem priča okusna	izdelava večine jugoslo-
vanskih znamk. Na tak način bo	razširjena galerija jugo-
slovanskih znamk, ki prikazujejo velike može, saj moramo prav na tem področju zaznamovati precejšnjo revščino, medtem ko je že izšlo — tako pred vojno kot v preteklih letih — polno znamk, ki prikazujejo lokalne motive,	folkloro in razne spome-
nike, živali in rastline, ki so tipične na jugoslovanskem o-zemIju. V zadnjem času so v Jugoslaviji izšle prav lične znamke, ki prikazujejo najbolj izrazite jugoslovanske narodne noše, in to serijo so vsi z zadovoljstvom pozdravili, V prvi polovici novembra pa je izšla nova znamka za 15 din posvečena 40-letnlci oktobrske 'e- 	volucije. Znam-
ka ima vse napise v latinici, je pokončne oblike in v osred. nji vinjeti so prikazani možje, ki predstavljajo različne sloje ljudstva. Znamka je rdeče in rumenkaste barve,
Ze pripravljeni so osnutki za italijanske spominske znamke, ki bodo izšle do konca leta. 25 Ur bo vrednost znamke, ki	bo posvečena 2000-letnici
velikega latinskega pisatelja, govornika in državnika Cice-rona. Garibaldijevi 150-letnici rojstva bodo posvetili dve
ffliHillBTBl
Fotografiranje otrok j
'ji
HSilSHSIli^ilBSl®®®®®®®®®®®®®)®®®®®®®®®®®®!
znamki, po znanih polemikah, ker ni hotela vlada počastiti tega velikega ljudskega junaka, ki je s svojim navdušenjem odločno pripomogel k združitvi Italije. Nato bosta izšli še dve fnamki na čast svetemu Dominiku Saviju in Filippinu Lippiju.
V filatelističnih krogih pa ne izključujejo možnosti, da bi vlada v zadnjih tednih tega leta izdala odlok še o kakih novih znamkah. V istih krogih poudarjajo slabe stran i takih odločitev, ki se ponavljajo že nekaj let. Posledica take hitrice je, da so potem številne italijanske znamke — rekli bi lahko večina — slabo izdelane.
Resnici na ljubo pa motamo reči, da so bile letošnje italijanske znamke zelo lično izdelane in da so vse filateliste te znamke zelo zadovoljile.
Medtem ko smo morali v preteklih letih gledati v hitrici izdelane znamke, so letos pustili umetnikom precej časa na razpolago, da so lahko napravili prave umetnine. Pohvale vredne so znamke posvečene pesniku Carducciju (25 lir), latinskemu pesniku Ovidiju (25 lir), propagandi za združeno Evropo (25 in 60 lir) in kiparju Canovi (25, 60 in SO lir). Polomila ga je znamka za propagando cestne varnosti, okrog katere so se vnele tehnične polemike, ker ni bila rdeča lučka na scma-foru na pravem mestu. Vse- ■. svinčnikom ubogega diletanta.
Fotografija ima nešteto panog in človek skoraj ne ve, kateri bi dal prednost. Ko govori o planinarski fotografiji, kaže, da bi morala biti ta najlepša, ko pa se povrne k morju, najde tam toliko gradiva, da bi skoraj dal prednost tej. Kdor se loti makrofotografije, se ne bo nikdar navdušil za prvi dve in bo trdil, da je u-dejstvovanje v tej smeri najzanimivejše. A tudi portretni amater noče imeti zadnje besede in pravi, da je portretiranje najzanimivejša panoga fotografiranja. Na vse to bi sledil logični zaključek, da i-ma vsaka panoga svojo privlačnost in da je diletantu dano na izbiro, česa naj se loti.
O portretiranju smo že govorili, a nismo se dotaknili fotografiranja otrok, ki nudi diletantu neizčrpno področje, ki ga lahko obdelava v odprtih in zaprtih prostorih in vse to pozimi in poleti.
Portretiranje odraslih oseb da le redkokdaj pravo zadoščenje, kajti težko je ugoditi mlademu dekletu, ki se stalno ogleduje v zrcalu in misli, da je, kar se lepote tiče, v vrsti z Novakovo ali Loreno-vo. Najlepše izdelana slika ne bo taki namišljenki ugajala, kakor ne bo ugajala tisti ženski, ki je padla v Abrahamovo naročje. Gube na obrazu, ki jih je začrtala starost, naj bi zginile pod retuširnim
kakor pa moramo biti z letošnjo italijansko filatelistično žetvijo — ttsaj z dosedanjo — zadovoljni in smemo upati, da bomo lahko tudi v bodoče občudovali majhne okusne u-metmne.
m. v.
S' takim svinčnikom bi morale zginiti vse posledice žalosti, jgze, revščine, joka in vsega, kar je povzročilo gube, ki niso drugega kot dokazi trdega življenja morda že v mladih letih ali pa preobilice let.
Otrok ne pozna takih bolez-
ni in nudi diletantu s svojim razbrzdanim, a vedno odkritosrčnim in' neprisiljenim zadržanjem lahko fotografsko delo, ki je jamstvo za dober uspeh.
Nešteti so pri otroškem življenju trenutki, ki naravnost silijo fotoamaterja, da napro-ži svoj aparat. Lep je otrok, ko spi v zibelki in sanja o novi punčki ali o belem konjiču in nič manj lepši, ko vstane v svoji dolgi halji in se pripravlja za zajtrk. Kmalu bo na prostem s svojo igra. čo ali celo z igračami. Marka postavlja na konjička, da ga bo vlekel po dvorišču, ko pa se bo vse prekucnilo, bo začel delo znova. Dolgo pa ne bo trajalo, ko bo konjička izpodrinil avtomobil, na katerega
je naloženo letalo.
Oglasil se je želodček in o-trok sede k mizi, da si ga pri. veže z namazanim kruhom in s kozarcem mleka. Samo poglej ga, kako zvrača kozarec, da mu ne bi ušla niti zadnja kapljica. y poletnih popoldanskih urah. ko bo močneje pripekalo sonce, ga bo mamica okopala v večjem škafu. Roke in noge imajo obilo dela, da se bo voda* spenila in ne bo dolgo, ko bo zavit v rjuho gledal v aparat z mokrimi očmi in si popravljal razkuštra. ne lase, iz katerih, mu lezejo po čelu in licih debele kaplje, ki jih sonce spreminja v lepe bisere.
Na dolgo bi šlo, ko bi hoteli opisati vse, kar opravi o-trok v enem dnevu. Diletant naj mu sledi v vseh njegovih kretnjah in ne bo mu težko ujeti trenutek, ko je otrok se. bi najbliže.
Kakor je vse pri otroku mehko, lako mora biti tudi slika mehka. Otroške slike ne prenašajo močnih kontrastov in zato je potrebno mehko razvijanje, o čemer je bilo že zadosti govora.
R. P.
  iimmninnn ............
Sodobna zahtevnost
¥
— Ne maram ga, tiima rešo ja za kauo ..,
Cftoriško-beneški dnevnik
Obmejni promet v mesecu novembru
Z navadnimi propustnicami 57.000 prehodov jug. drž.
V istem mesecu je šlo v jug. obmejni pus 21.000 itul. državljanov
V mesecu novembru je obmejni promet oseb dosegel izredno velik razmah. Z navadnimi propustnicami je bilo 57.624 prehodov jugoslovanskih in 21.124 prehodov italijanskih državljanov. Med vsemi bloki j« zaradi svoje geografske lege »ajbolj »prometen« blok na Solkanski cesti, kjer so zabeležili 15.006 prehodov jugoslo vanskih in 6.849 prehodov italijanskih državljanov. Mednarodni blok Rdeča hiša je na drugem mestu z 11.653 prehodi jug. in 6.781 prehodi ital. državljanov. Na bloku Šempeter so zabeležili 13.593 prehodov jug. in 3.370 prehodov ital. državljanov, Pristava (Rafut) 6.170 jug. in 1.537 ital. državljanov. Veliko prehodov so zabeležili tudi na bloku Miren — 4.787 jug. in 1.530 ital. državljanov.
S posebnimi propustnicami je prekoračilo mejo 335 ital. in 175 jug. državljanov; z izrednimi 8 ital. in 9 jug. državljanov, s tranzitnimi propustnicami pa 3 ital. in 681 jug. državljanov.
Dvolastniško izkaznico je izkoristilo v novembru 6826 jug. in 2.183 ital. kmetovalcev.
Promet s potnimi listi je zaradi konca turistične sezone precej upadel. Cez blok Rdeča hiša je odšlo 1.158, prišlo pa 1.137 ital. državljanov. Prišlo je 834, odšlo pa 792 inozemskih državljanov (v oktobru 1.410 in 1.272). V istem mesecu je prišlo k nam 1389, odšlo pa je od nas 1.240 avtomobilov. Odpeljalo se je tudi 549, pripeljalo pa 576 tovornikov, ki so pripeljali 113.691 stotov blaga, odpeljali pa 4.472 s*otov. V oktobru je bil prevoz blaga v smeri FLRJ - Rdeča hiša -Italija veliko večji: tovorniki so pripeljali 175.955 stotov.
Popolna stavka bančnih uslužbencev
Stavka bančnih uslužbencev pokrajinskega -urada nakladnega ministrstva pri «Ranca d’Italia» je popolnoma uspela. Vsi uslužbenci so se odzvali pozivu avtonomnega sindikata zakladnega urada. Sindikalna organizacija UIL je izrazila solidarnost s stavkajočimi.
 «»------
Pogajanja na Zvezi industrijccv
V petek 6. decembra ob 17. uri so se sestali na sedežu Zveze industrijcev v Gorici predstavniki sindikalnih organizacij Delavske zbornice UIL in CISL. Razpravljali so o dodatnem pokrajinskem sporazumu za podjetja, ki obdelujejo les in plutovino. Razpravljali so o sledečih točkah:
Doklada za delo izven podjetja, za delo v' malaričnih krajih, za škodljiva in nevarna dela, doklada, ki naj nadoknadi pomanjkanje menze, doklada za uporabo orodja in delovnega oblačila.
Azijska gripa stalno upada
Zadnje tedne Se je zdravstveno stanje prebivalstva po mnenju pokrajinskega zdravnika dr. Montagne znatno izboljšalo, predvsem pa je ponehala epidemija »azijske gripe«, ki je med prebivalstvom naše pokrajine povzročila razumljivo razburjenje. Pred mesecem dni smo dnevno zabeležili tudi po 300 primerov
obolenj za gripo, sedaj pa je stanje že takšno, da doseže število bolnikov v vsej pokrajini kvečjemu 5 ali 6 primerov dnevno. Vsekakor je to razveseljivo dejstvo, predvsem za starše, ki so bili v stalnem strahu, da se otroci v šoli ali pri igri ne nalezejo te neprijetne bolezni, ki je pri nekaterih zahtevala tudi cela dva tedno zdravljenja.
Jutri Sovodnje proti Marianu
Mladinska enajstorica Sovodnje igra jutri proti enaj-storici iiz Mariana. Igralci so se doslej zelo dobro obnašali. V štirih tekmah so nabrali šest točk, dve tekmi so dobili, dve pa igrali neodločeno.
Zaradi svoje požrtvovalnosti zaslužijo moralno podporo na zunanjem igrišču. Društvo or. ganizira izlet z avtobusom. Prijave sprejemajo v trgovini Cotič in v gostilni pri Mirku. Odhod jutri ob 13. uri s trga.  «#-----------------
20. januarja konec I. trimesečja
Šolsko skrbništvo sporoča, da se bo prvo trimesečje šolskega leta zaključilo 20. januarja 1958. leta.
Umrl je dr. Stritoni
Včeraj je umrl načelnik pokrajinskega urada ENPAS dr. Walter Stritoni, ki je bil zelo priljubljen med Goričani.
V Rimu razgovori zaradi položaja v Rablju
Kot smo že poročali je ravnateljstvo rudnika v Rablju za nedoločen čas zaprlo rudnik in s tem spravilo izven proizvodnje številne rudarje, ki so bili že zaradi stavkovnega gibanja, ki je trajalo 54 dni, dovolj gmotno prizadeti.
Predstavniki sindikalnih organizacij CGIL in FILME v Rimu so bili predvčerajšnjim sprejeti pri podtajniku ministrstva za delo, ki jim je obljubil svoje posredovanje v tej pereči zadevi. Zdi se, da bodo skušali spor rešiti na kraju samem ali pa v Vidmu, kamor bodo poklicali zainteresirani stranki.
Nocoj pa, oh, nocoj prišel bo k nam Miklavž, prinesel bo s seboj veselje, smeh... in javk!
Po večerji pridite v Prosvetno dvorano na Korzo Verdi 1. Za zamudnike sprejemajo darila popoldne v dvorani in v garderobi ob začetku plesa.
Dvorana bo zakurjena
(•n iiiiitiaiiaiiitiiiiiiiit ni iti Mii miii lin iiii mi iMinMiiiiiiiiiiiiiiiia m milimi mlin tiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuita n ittiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii m iii mn tiiiaiiiiiiiiii
Včeraj na okrožnem kazenskem sodišču
Zaradi tatvine mladi Goričan že devetič pred sodniki
Perion je okradel nekega klienta v kavarni «Garibaldi» m poskušal okrasti tudi poslovodjo - Sedel bo 4 mesece
20-letni Bruno Perion iz Go-riqe Ul. Seminario 6 je go-riški policiji in sodnim oblastem kljub mladim letom na žalost že dobro znan. Včeraj je bil zaradi tatvine že devetič pred sodiščem.
29. oktobra letos, nekaj po polnoči je poslovodja znane goriške kavarne «Garibaldi» Luigi Zanetti javil goriški policiji, da je neznani mladenič ukradel njegovemu klientu Stefanu Lutmanu iz Ul. Rossini dežni plašč. Ko je prišel policijski podčastnik Pel-legrini v kavarno, je tam našel posiovodjo in lastnika u-kradenega plašča Lutmana v živahnem razgovoru. Zanetti je držal v rokah dežni plašč, ki ga je malo poprej iztrgal iz rok neznanega mladeniča. Slednji je prišel še pred polnočjo v kavarno; pri točilni mizi je naročil kozarec »Bran-dyja», potepa pa je odšel v i-gralnico šaha, kjer je neopazno dvignil Lutmanov plašč in odhitel na cesto. Zanetti je opazil mladeničev odhod in pohitel za njim, ter zahteval plačilo, vendar ni vedel, da ima neznanec na sebi Lutmanov dežni plašč. Sele ko se je ta pritožil pri točilni mizi, da je ostal brez površnika, poslovodji ni preostalo drugega, kakor, da z motociklom pohiti za tatom, ki je dospel že do sodnije. Nekaj časa se je mladenič obotavljal, končno pa je slekel ukradeni površnik, toda še preden se je Zanetti zavedel, ga je Perion naskočil in ga začel pestiti ter mu skušal tudi u-krasti denarnico. Ker je bil Zanetti precej uren se je napada le ubranil in Perion je moral zbežati brez denarnice.
Skupno s policisti se je Zanetti zopet vrnil na ulico in kmalu so zajeli mladeniča, ki je že bil v bližini svojega doma v Ul. Seminario. Odvlekli so ga na policijski sedež, kjer so ugotovili, da gre za že starega znanca.
Na sodišču se je moral mladenič zagovarjati za dve obtožbi in sicer za tatvino površnika in za poizkus druge tatvine ter fizičnega napada na Zanettija. Za prvo obtožbo ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 4 mesece, 15 dni zapora ter plačilo 9.000 lir glo-
be, oprostilo pa ga je druge obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Predsednik sodišča doktor Suich, sodnika dr. Cenisi, dr. Delfino in zapisnikar Omeri.
KADAR VINO BOTRUJE
Poškodovali so prometne znake ustanove ANAS
V nedeljo 24. novembra je prišel na kriminalni oddelek goriške policije 35-letni zidar Aldo Piccolo iz Ločnika. Po glavi je imel precej ran, prav tako tudi po telesu. Ker so bile rane precej resne, se je zatekel po zdravniško pomoč.
Na policijo ga je pripeljal Sergio Battello, ki ga je našel na sredi ceste, ki pelje v Ločnik. Ni še znano, zakaj so nekateri prijatelji Piccola tako pretepli. Kakor je policija izvedela, ga je pretepel Gual-tiero Simeoni iz Podgore, pretepu pa so pasivno prisostvovali Marcello Drigo iz Podgore, Mario Perco iz Ul. Brigata Re v Ločniku ter En-rico Tesolin iz Ul. Colombo.
Ko je policija izvedla preiskavo na kraju samem, je u-gotovila, da so skrivljena vsa prometna znamenja državne ustanove za ceste ANAS in da je izruvana tudi palma, ki je rasla ob cesti. Vseh pet je prijavila sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi škode, ki so jo povzročili ANAS.
Otrok se je utopil v čebru vode
V četrtek popoldne se je v kraju Zuccole v Gradiški hitro raznesla vest o tragični smrti komaj 18 mesecev stare deklice Silvane Puntin, Silvana, ki je že nekaj Časa okušala radost nad tem, da si lahko že sama odkrije tajnosti, ki so ji bile poprej, ko je bila v zibelki, zakrite, se je v trenutku, ko je starši niso opazili, skobacala na dvorišče. Tu je zagledala majhen čeber, radovednost jo je gnala do njega. Čeber je bil poln vode, otrok se je nagnil in nenadoma izgubil ravnotežje. Ko so takoj nato prihiteli starši za pobeglo deklico, so jo našli v čebru; ves trud obupane matere je
Športni dnevnik
Italijansko nogometno prvenstvo
Po zdravilnem počitku zopet prvenstvene borbe
Važno srečanje med Triestino in Barijem za nadaljnjo perspektivo tržaške enajstorice
bil zaman, kajti otroki je bil že mrtev. Zadostovalo je le nekaj litrov mrzle vode, da se je 18-mesečna Silvana u-topila.
Miklavž je nosil
Včeraj je bilo po hišah že na vse zgodaj zelo razgibano; otroci so neobičajno rano sko. čili iz postelj k oknu ali k mizi v upanju, da Miklavž nanje ni pozabil. Skrbni zaščitnik in prijatelj otrok, pa večkrat tudi odraslih ni pozabil na tiste, ki se nanj obračajo s prošnjami. Pridnim je prinesel zaželene igrače in lepe knjige, hudobne pa je nagradil s šibo, vendar pa je vsakemu pustil vsaj košček «mandolata», peščico orehov in pistačev ter južnega sadja, da je po hišah ves dan tolklo kladivo ali celo kamenje. Mamice so bile sicer precej hude, toda kdo se ne bi rado-val skupno z otroki, ki jim je vsaka, še tako naivna pravlji. ca o daljnem popotniku, ki nosi bisago daril še vedno v največje veselje. Odrasli pa se že več dni resno pripravljajo na današnje mik lavže-vanje, ki ga prireja klub goričkih srednješolcev in akademikov v Prosvetni dvorani, kjer so že zbrana številna darila, pa tudi okrasitev že skoraj dokončana. Vse torej kaže, da bo današnje miklav-ževanje kar najbolj prijetno!
 «»-----
DEŽURNA LEKARNA Dane« posluje ves dan m ponoči lekarna Kuerner na Korzu Italia 4, tel. 25-76.
- KINO -
CORSO. 17.00: »Izzivanje Korala«, B. Lancaster. Vistavi-sion.
VERDI. 17.00: »Ogenj v podpalubju«, R. Hayworth in R. Mitchun, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA,. 17.15:	«Krik»,	S.
Crochan, A. Valli, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Karavana proti zapadu«, L. Parker, v ci-nemascopu it v barvah, poleg tega pa še doikumentarij «Car Samoe«, Wa!t Disnej. MODERNO. 17.00: «Vera Cruz«.
Belfast z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi posledicami za italijansko nogometno reprezentanco je vsaj za nekaj časa za nami, čeprav je pričakovanje ponovnega srečanja med Severno Irsko in Italijo sedaj — po neodločenem rezultatu v neprijatelj-skem »prijateljskem« — srečanju — morda še večje kot je bilo doslej, kar pa v ničemer ne zmanjšuje zanimanja za državno nogometno prvenstvo, ki bo jutri — po štirinajstdnevnem premoru — zopet popolno v vseh glavnih ligah.
Na prvi pogled se zdi jutrišnje 13. kolo A lige ugodno za Juventus, ki se bo doma pomeril z Atalanto, e-najstorico s spodnjega konca lestvice. Zmaga mu je zaradi tega skoraj zagotovljena, kar pa je vse prej kot gotovo za Fiorentino in Napoli, ki sta vsaj za sedaj najnevarnejša tekmeca torinski enajstorici. Fiorentina se bo morala namreč podati na izredno nevaren teren v Ferraro proti Spa-lu, kjer je mogoč vsak rezultat, Napoli pa bo sicer igral doma, toda proti nasprotniku, ki je vreden vsega spoštovanja, saj ni nobena tajnost, da je Bologna trenutno morda v svoji najboljši formi. Srečanje v Neaplju bo zaradi tega morda najzanimivejše v 13. kolu in obenem tudi na najvišjem antagonističnem in tehničnem nivoju.
Toda razen teh so na programu še druga zanimiva srečanja. Roma bo sprejela v goste enajstorico Milana, ki je v Glasgowu s krasno zmago nad Rangersom v tekmi za pokal evropskih prvakov morda le prebolela svojo krizo. Alessandria in Sampdoria bosta prav gotovo nudili o-stro borbo, katere izid, se sicer nagiba na stran domačinov, ki pa se lahko tudi mimogrede spremeni v njihovo škodo. Genoa si bo doma na vsak način skušala priboriti proti Veroni obe točki, ki jih res krvavo potrebuje in isto bo poskušal Torino v Rimu proti Laziu, kar pa bo seveda zelo težko. Na vsak način pa bo to srečanje zanimivo tudi zaradi tega. ker se bosta pomerili dve moštvi jugoslovanskih trenerjev, torej dve moštvi iste šole. V Vicenzi bo Inter le s težavo rešil točko proti Lanerossiju, mnogo bolj negotov pa je izid skoraj lokalnega derbyja med Udinese in Padovo, saj oba nasprotnika ne skrivata svojih — morda nekoliko pretiranih — ambicij.
V B ligi so odmor pretekle nedelje izkoristili za od-igranje treh prekinjenih tekem, tako da je položaj na lestvici sedaj jasen, v kolikor je o jasnosti spričo gneče v zgornji polovici lestvice, sploh mogoče govoriti. Med vodečim Comom in trinajsto Sanbenedettese je namreč samo - točk razlike, med Comom in šesto Bresci.o pa le dve, vmes pa so še Triestina, Bari, Venezia in Prato, vsi s 14 točkami.
Toda v jutrišnjem 12. kolu bo gotovo prišlo do pomembnih sprememb in mogoče tudi do odločujoče razjasnitve, kar velja predvsem za srečanje v Trstu med Triestino in Barijem, ki sta trenutno na drugem oz. tretjem mestu na lestvici z enakim številom točk.
Štirinajstdnevni odmor je bil za Triestino blagodejen, saj se je v tem času njena bolniška soba temeljito izpraznila. Tako je povsem do kraja okreval srednji krilec Varglien, ki je eden izmed glavnih stebrov tržaške e-najstorice. Okrevala sta dalje Rimbaldo in Claut, ki sta tudi včeraj trenirala in končno je tudi Belloni skoraj že povsem na nogah, čeprav je njegov nastop v jutrišnji tekmi morda še negotov-. Kljub temu pa lahko reečmo, da bo Triestina nastopila proti Bariju kompletna in kot so pokazali zadnji treningi, tudi dobro pripravljena. Bari, ki
je sicer trd nasprotnik, bi moral zaradi tega zapustiti Trst poražen, čeprav je gotovo, da se bo boril zagrizeno do zadnje sekunde. V njegovih vrstah je več odločnih nogometašev, ki so se uveljavili tudi že v prvoligaških enajstoricah, poleg tega pa v Bariju še niso pozabili na čase — sicer že precej oddaljene — ko je tudi Bari sprejemal v goste enajstorice A lige in so njih ambicije,
Alessandria-Sampdoria	1
Genoa-Verona	1 X
Juventus-Atalanta	1
L. R. Vicenza-Inter	1 2
Lazio-Torino	1 2
Milan-Roma	1
Napoli-Boiogna	1X2
Spal-Fiorentina	1 X 2
Udinese-Padova	1
Lecco-Prato	1 2
Triestina-Bari	1
Salernitana-P. Vercelli	1
Siena-Carbosarda	1
Sanremese-Catanzaro	1 2
Parma-Palermo	X
enako kot ambicije Triestine, zaradi tega povsem razumljive.
Vodilni Como bo imel v gosteh Simmethal iz Monze z lepimi izgledi na uspeh, Vene. zia bo imela težavno delo v Novari, Prato pa v Leccu. Ce bo šlo torej vse po sreči, se bosta jutri Como in Triestina odmaknila svojim spremljevalcem, direktni obračun med njima pa nam bo prvenstvo prihranilo za drugič.
NOGOMET
Damiani (Jug.) bo sodil tekmo Italija - Portugalska
BEOGRAD, 6. — Nogometno tekmo med Italijo in Portugalsko, ki bo 22. t. m. v Milanu in ki bo veljala kot kvalifikacijska za svetovno prvenstvo, bo sodil jugoslovanski sodpik Damiani s pomočjo jugoslovanskih stranskih sodnikov.
Poleg teh bodo v prihodnjih dneh še drugi jugoslovanski sodniki angažirani v inozemstvu. Erlich iz Ljubljane bo sodil prvenstveno tekmo med Rapidom in Wienom na Dunaju, drugi gost avstrij. ske nogometne zveze pa bo Nikolič iz Beograda.
...  im	um................................  illllllllll
Po burni prijateljski tekmi v Belfastu
Italijanski nogometaši prispeli včeraj v Milano
Incidenti v Belfastu pred italijanskim in irskim parlamentom
MILANO, 6. — Itai.janska nogometna reprezentanca je iz Belfasta dospela na letališče Malpensa danes zjutraj ob 4,47. Letalo, s katerim so se nogometaši vrnili v domovino, je odletelo včeraj iz Rima, ker prvo že naročeno letalo m moglo odleteti iz Par.za zaradi goste megle. Po carinskih formalnostih so atleti odpotovali v Milano naravnost na glavno železniško postajo od koder so nadaljevali pot na svoje sedeže. letalo pa se je medtem vrnilo v Rim, kjer so izstopili samo vratar Bugatti in številni novinarji.
Bugatti je taikoj po prihodu potrdil, da je bil žrtev ostre igre irskih napadalcev in gledalcev, ki so vanj metali razne predmete in tudi kamenje.
Odmevi tekme se seveda še niso polegli. Podtajnik zunanjega ministrstva Folchi je izjavil, da je pripravljen že prihodnji teden odgovarjati na .vprašanje o incidentih v Belfastu. Predsednik parlamentarne športne skupine poslanec Negrari pa je izjavil, da so italijanske oblasti že storile potrebne korake, da bo prihodnje srečanje za prvenstvo odigrano na nevtralnem terenu.
Glasnik «Foreign Officea« je danes izjavil, da mu ni nič znanega o kakšnem diplomatskem protestu italijanske vlade zaradi incidentov po tekmi v Belfastu. Dejal pa je, da je po .nformacijah italijanskega tiska možno, da bi bil italijanski protest naslovljen obla. stem Severne Irske po italijanskem konzulu v Belfastu
Ataše za tisk pri angleškem poslaništvu v Rimu pa je dopisniku ANSE dal naslednjo izjavo: »Prepričan sem, da tol. mačim čustva odgovorne angleške javnosti, če obžalujem incidente v Belfastu. Želim pa dodati, da je vtis, ki se ic ustvaril v Italiji, da je ves angleški tisk vodil proti italijanskim nogometašem sovražno gonjo, daleč od resnice. Ko-
Sklepi Mednarodnega olimpijskega odbora
Ukrepi za spoštovanje strogega amaterstva
Število udeležencev oliinpiade v Rimu bo za, 15 odstot. nižje kot v Melbournu
LAUSANNE, 6. — Avery Brundage, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, je seznanil člane odbora in posamezne nacionalne odbore s najvažnejšimi sklepi, ki so bili nedavno sprejeti v Sofiji. Na tamkajšnjem kongresu se je velika večina strinjala z nujnostjo, da se zmanjša število nastopajočih atletov na prihodnji olimpiadi, ki bo 1. 1960 v Rimu. Zaradi tega je bilo število disciplin v kanujih skrčeno na 7, v streljanju na 5, v telovadbi pa od 8 na 5. Znižano je bilo tudi število rezervnih atletov. Upajo, da se bo na ta način število atletov Skrčilo za 15 odstotkov za vsako udeleženo državo. V zameno za te omejitve pa je bilo sklenjeno, da se v olimpijski program vključita dve novi športni disciplini — odbojka in streljanje z lokom, tako da je na olimpijskem programu poslej 21 športov.
Ob tej priložnosti je Mednarodni olimpijci odbor opozoril nacionalne odbore, da morajo najs^rože izvajati olim pijska pravila glede amaterstva. Olimpijskega tekmovanja se ne smejo udeležiti naslednji atleti:
1. vsi oni, ki so bili za svojo udeležbo v nekaterih športih plačani ali pa ki so prejeli nagrade v višini nad 40 dolarjev brez odobritve mednarodne zveze;
2. osebe, ki so v kakršni koli obliki izkoriščale svoj športni položaj za doseganje gmotnih dobičkov, ali pa ki so prejele ponudbe v tem smislu za udeležbo na olimpiadi;
3. osebe, ki so zahtevale povračilo izdatkov v zneskih, V: so bili višji od realnih izdatkov.
Končno Mednarodni olimpijski odbor ni spremenil svojega stališča glede plačevanja izgubljenih zaslužkov: vsi tisti, ki bi se okoristili s to mož. nostjo, ne smejo sodelovati na olimpijskih igrah.
BOKS
30. nov., je bil predložen na kasnejši datum. Včeraj pa smo izvedeli, da bo skoraj gotovo 26. t. m. popoldne v športni palači na Montebellu.
Za Benvenuttija je Marič dejal, da ga že pozna in da je v tehničnem pogledu tako rekoč brezhiben. Marič je dejal, da mu bo zaradi tega skuš«! vsiliti svoj način boksanja )■ da se bo potrudil kolikor je v njegovi moči, da bo kos uglednemu nasprotniku.
likor mi je znano, je samo en članek dal povod za obžalovanje. Velika večina angleškega tiska in angleških športnikov pa je — kot poroča sam italijanski tisk — dogodke obžalovala in vsi oni, ki so jun pri srcu dobri odnošaji med našima državama, želijo, da bi bili ti incidenti čimprej pravilno omejem.«
O incidentu bodo razpravljali tudi v irskem parlamentu v torek.
Dvojice v četrtfinalu pokala evropskih prvakov
PARIZ, 6. — Včeraj so biii v Parizu izžrebani nasprotniki za četrtfinale nogometnega tekmovanja za pokal evropskih prvaKOV. Žreb je določil naslednje dvojice:
Manchester UTD - Crvena zvezda (Beograd)
Ayax (Amsterdam) - Vasas (Budimpešta)
Real Madrid - Sevilla (ali Aarnus)
Borussia (Dortmund) (ali CCA iz Bukarešte) . Milan (ali Rangers).
Vse četrtfinalne tekme morajo biti odigrane do 28. februarja. Crvena zvezda bo i-grala prvo tekmo v Manchestru, drugo pa v Beogradu. Datuma za obe tekmi še nista bila določena.
BOKS
MELBOURNE, 6. — Italijanskega boksarja Angela Briscia so morali po dvoboju z Bližjem Toddom v Melbournu, v katerem je izgubil s k. o„ prepeljati v bolnišnico zaradi znakov paralize v desni nogi. Zdravniki zatrjujejo, da je pa. raliza le prehodnega značaja kot posledica udarca.
Marič - Bcnvcuutti v Trstu 26. dec.
Boksarska zveza Jugoslavije
je dovolila jugoslovanskemu prvaku vvelter kategorije Nenadu Mariču, da nastopi kot gost v vrstah boksarske reprezentance Slovenije, ki se bo v Trstu pomerila z reprezentanco Julijske krajine. Marič se bo boksai z evropsk.m amaterskim prvakom kategorije Benvenuttijem.
Dvoboj, ki bi moral biti že
TENIS
ZDA-Filipini 3:0 za Davisov pokal
ADELAIDE. 6. — Američana Vic Seixas in Gardnar Mul-loy sta danes priborila’ teniškemu moštvu ZDA pravico srečanja z Belgijci v med-conskem dvoboju za Davisov pokal. Američana sta namreč z lahkoto premagala filipinsko dvojico Ampon-Dey-ro z rezultatom 6:1, 6:3, 6:2 in so tako pri stanju 3:0 po drugem dnevu Filipini že izločeni.
Srečanje med Belgijo in ZDA bo 12.. 13. in 14. decembra v Brisbanu ln zmagovalec se bo nato pomeril v finalni borbi z avstralijo, ki je lani osvojila dragoceni Davisov pokal.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 7. t. in. ob 19.30 uri Universal barvni fiim:
«Človek brez strahu
»
Igrajo: KIRK DOUGLAS CLAIRA TREVOR JEANNA CRAIN
KINO SKEDENJ
predvaja danes in jutri barvni film:
«ELIJANA IN MOŠKI*
Igra
INGRID BERGMANN
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri TECHNICOLOR cinemascope film;
«■Vihar nad
(Po romanu A. E. W. Masona « Štiri peresa«)
Igrajo: ANTHONY STEEL, LAURENCE HAR-VEY, JAMES ROBERTSON JUSTICE
fKAREL ČAPEK
'v!
prevedel Janko Liska
n.
»To je odvisno od razlage,« je menil komisar. »Policijsko |e predpisano, da mora biti človek v primeru nevarnosti da ji padel z večje višine, privezan. Za to je predviden najprej jpomin, nato pa globa. — Če se je ta gospod dvignil kar tako ia mo vol j no v zrak, bi ga moral stražnik seveda opozoriti, naj ti pripne zaščitni pas; a stražnika pač ni bilo poleg,« je rekel, cakor da se izgovarja. «Moral e bi biti tod njegove stopinje. 5icer se je ta gospod oddaljil mogoče kako drugače, kajne.»
»Le kako?« je koj vprašal Rybka.
Komisar Bartošek je zmajal z glavo. »Težko reči. Mogoče nekakšno vnebovzetje ali Jakobova lestev,« je ugibal. »Vnebovzetje bi lahko jemali za grabež, če bi bilo nasilno; a mislim, la se to dogaja navadno soglasno s prizadetim. Mogoče zna mož leteti. Ali se vam nikdar ni sanjalo, da letate? Malo se odrinete z nogo in že se dvigate... Nekateri ljudje letajo kakor balon, a jaz se moram, kadar v sanjah letam, od časa do časa odbijati z nogami od tal; mislim si, da je to zaradi tele težke obleke in sablje. Mogoče je mož bil zaspal in začel v sanjah letati. A to ni prepovedano, dragi gospod. Na prometni ulici bi ga moral stražnik seve opomniti. Oziroma pazite, morebiti gre za levitacijo, spiritisfci verujejo v levitacijo; in spiritizem tudi ni prepovedan. Neki Baudyš mi je pravil, da je videl na lastne oči, kako je medij visel v zraku. Vrag vedi, kaj je na stvari.«
«Toda, gospod,« ga je pokaral Rybka, »pa menda ne verjamete! To bi pomenilo vendar kršitev naravnih zakonov...«
Gospod Bartošek je otožno mignil z rameni. »Moj dragi, vem, ljudje kršijo vse mogoče zakone in naredbe; če bi bili policaj, bi vedeli o tem več..* Komisar je zamahnil z roko.
»Ne bi se čudili, če bi prekršili še naravne zakone. Ljudje so velika sodrga, moj dragi gospod. No, lahko noč; mrzlo je.»
»Ne bi hoteli tule pri meni popiti skodelico čaja... ali ko-barček slivovke?« je predlagal Rybka.
»Čemu ne,» je melanholično zamrmral komisar. »Veste v tejle uniformi človek še v gostilno ne more. Zato policaji tako malo pijejo.«
»Uganka,« je nadaljeval, ko je sedel v naslanjaču in zamišljeno gledal, kako se mu na kapici tali sneg. »Devetindevetdeset ljudi bi šlo poleg teh stopinj, pa ne bi ničesar opazili. Pa tudi vi ne opazite devetindevetdeset stvari, ki so vražje zamotahe. Še pojma nimamo, kaj vse je na svetu; le nekatere stvari niso skrivnostne. Red ni skrivnosten. Pravica ni skrivnostna. Pa tudi policija ni skrivnostna. Ampak vsakdo, ki gre po ulici, je že sprivnosten, ker ga moramo pustiti v miru. Ali brž ko kaj ukrade, preneha biti skrivnosten, ker ga zapremo in je stvar v redu; vemo vsaj, kaj dela, in pogledamo ga lahko kadarkoli skozi okence v vratih, kajne? Prosim vas, novinarji napišejo na primer: Skrivnostna najdba mrliča! Kaj neki je skrivnostnega na takem mrliču? Ko ga dobimo, ga zmerimo, fotografiramo in razrežemo; vsako kito na njem poznamo, vemo, kaj je nazadnje jedel, zakaj je umrl in še marsikaj; razen tega vemo, da ga je nekdo ubil in to najbrž zaradi denarja. Vse je jasno in očitno... Lahko mi nalijete zelo temen čaj, gospod... Vsi zločini so jasni, moj dragi; na njih lahko vidite vsaj nagibe in vse, kar spada zraven. Skrivnostno pa je, kaj si misli vaša mačka, kaj sanja vaša služkinja, čemu gleda vaša žena tako zamišljeno skoz okno. Dragi gospod, vse je skrivnost, razen kazenskih primerov; kriminalni primer je natanko določen košček resničnosti, izsek, ki smo si ga osvetlili. Glejte, če bi si tod okrog bolj natanko ogledal, bi o vas marsikaj dognal, a gledam na svoj čevelj, na kapico, ker me uradno ne zanimate; nihče vas namreč ni ovadil,« je dodal, ko je srkal gorki čaj.
»Ljudje si čudno predstavljajo,« je začel trenutek kasneje, «da se policija, in to v glavnem tajna, zanima za skrivnosti. Mi se pokašljamo na uganke, nas zanimajo nespodobnosti. Nas ne zanima zločin, ker je zamotan, ampak ker je prepovedan.
Mi ne lovimo capinov iz intelektualnega zanimanja; lovimo jih, da jih v imenu zakona zapremo. Pometači tudi ne pometajo ulic, da bi razbirali v prahu človeške stopinje, kajne, ampak zato, da pometajo in pospravijo vso svinjarijo, ki jo tja nanosi življenje. Red še malo ni zagoneten. Delati red je svinjsko delo, moj dragi; in kdor hoče čistiti, mora vtikati prste v vsako nesnago. Tako je, nekdo mora tudi to delati,« je rekel melanholično, «kakor mora nekdo klati teleta. A klati teleta iz radovednosti, je surovost; to se dela, ker terja posel. Ce delaš po dolžnosti, vsaj veš, da imaš pravico za to.
NAŠ	NOVI	P
Za naš prihodnji podlistek, ki bo začel Izhajati
JUTRI
smo izbrali spomine angleškega diplomata In generala FITZROYA MACLEANA
i VOJNA NA BALKANU
i
Fitzroy Maclean je sredi leta 1943 po ukazu takratnega vladnega predsednika Churchilla pristal s padalom skupno z nekaterimi vojaki na osvobojenem ozemlju v Jugoslaviji kot načelnik zavezniške vojaške misije pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Odobraval je narodnoosvobodilno gibanje in o svojem delovanju v Jugoslaviji napisal spomine, ki Jih bomo v prevodu objavili in ki so prevedeni v številne tuje jezike v celoti ali v odlomkih.
S
s
s
I
i
\
s
\
\
\
\
>
s
\
\
s
s
i
Glejte, pravica mora biti zanesljiva kakor poštevanka. N* vem, če mi lahko dokažete, da je vsaka tatvina greh; » lahko vam dokažem, da je vsaka tatvina prepovedana, ker vas v vsakem primeru zaprejo. Če bi trosili po ulici bisere, bi vas stražnik opomnil, da delate nesnago. A če bi začeli delati čudeže, vam tega ne moremo zabraniti. Kvečjemu, če bi rekli, da gre za javno pohujšanje ali za prepovedano sestajanje. Biti mora torej kaj napačno, da se lahko vmešamo
«Toda, gospod,« je ugovarjal Rybka in se nevoljno vrtel, «pa vam to zadošča? Tu gre za... za tžiko čudo... za tako uganko... vi pa...«
Bartošek je skomignil z rameni. «Jaz pa puščam, naj gre, kamor hoče. če hočete, dragi gospod, dam te stopinje odstraniti, da ne bi kalile vašega nočnega miru. Vec ne morem. Ne čujete? Ničesar? Nobenih korakov? Naša patrola gre; dve in sedem minut je že. Lahko noč, gospod.«
Rybka je spremil komisarja pred hišo; sredi ulice je bila še tista nedokončana in nedoumljiva veriga korakov... Po drugem pločniku se je bližal stražnik.
«Mimra,» je zaklical komisar, »kaj novega?«
Stražar Mimra je salutiral. »Pravzaprav nič, gospod komisar,« je javil. »Tamle pri številki sedemnajst je mijavkala mačka; pa sem pozvonil, da jo spustijo v hišo. Pri številki devet vratca niso bila zaprta. Na oglu so razkopali ulico, niso pa dali tja rdeče svetilke, pri branjevcu Maršiku se je povesila na eni strani napisna tabla; zjutraj jo morajo sneti, d» ne pade komu na glavo.«
«To je vse?«
»To je vse,« je menil stražar Mimra. »Zjutraj bo treba posipati pločnike, da si kdo ne zlomi r>oge; ob šestih bi pozvonil po hišah...«
»Dobro,« je rekel kortiisar Bartošek. »Lahko noč!«
Rybka se je še enkrat ozrl po stopinjah, ki so vodile v neznano. Ali tam, kjer je bila poslednja stopinja, sta bila zdaj trda odtisa službenih čevljev stražarja Mimre; in od tod so se široke stopinje nadaljevale v pravilnem in Jasnem nizU-
»Hvala bogUy» se je oddahnil Rybka in odšel spat.
KONEC,