Posamezna Številka 14 vinarjev. Stev. 15. v LjoDiioni. v petek, me 18. Hi n Leto XLVL s Velja po pošti: za oelo leto naprej.. K 36 -za cn mesec „ .. „ 3'bO za Nemčijo oeioletno. „ 40-— ra ostalo inozemstvo. „ 46 V Ljubljani na domt Za oelo leto naprej.. K 32--sa on mesec ,, .. K 2-70 V upravi prejeman mmOno „ 2-so = Sobotna iadajn: Za oeio leto.....K 8-- sa Nemčijo oeioletno. H 10 sa ostalo laosamstvo. - 13 — Inseratl:: Knostolpna petltvrsta (TO mm. široka in 3 mm visoka ali n)» prostor) sa enkrat .... po 50i za dva- in večkrat . „ 45, pri večjih naročilih prime popust po dogovoru. Ob sobotah dvofnf tarft - Poslano: Enostolpna petltvrsta K K« Izhaja vsak dan Izvzemil n*4 delje In praznike, ob 3. url pop. Hodna letna priloga voml rod; 919* Urednico je v Kopitarjevi aliol itev. 8/ni. Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisan s« ne = sprejemajo. — T.rednlškega telefona Mev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račna poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — UpravnfSkega telefona št 188. Boj zo mir. V Avstriji so pričeli delavci stavkati. Stavka je od ure do ure obsežnejša; ko to pišemo, presega število stavkujočih 100 tisoč delavcev. Precej po izbruhu stavke so se glasila borzijancev in vojnih dobičkarjev trudila, razlagati jo kot gospodarski, nepolitičen dogodek. Tolmačila so jo kot odpor ljudskih mas proti krivičnemu razdeljevanju živil in proti slabemu državnemu gospodarstvu z živili. Dokazovali so, da bi morali imeti v Avstriji dovolj moke tudi med vojsko. Že pred vojsko je namreč v normalnih časih pridelala naša država toliko, da je bil uvoz v dobrih letinah le neznaten; sedaj pa da smo pridobili še bogate žitnice na Poljskem, v Rumuniji, Srbiji, Benečiji — da bi torej morali imeti žita dovolj, če bi centrale pravilno delovale. Ta račun ni povsem točen. Centrale niso brez krivde, da se ie moral obrok moke že v petem mesecu po žetvi nanovo skrčiti. Vpoštevati pa je, da sloni na naših ramah tudi Nemčija, katera v miru ni dg!eč toliko pridelala žita, kolikor ga je potrebovala, in zlasti da je naša zemlja med vojsko slabo obdelana. Na Kranjskem r-o kraji, katerih plodovitost je sedaj padla na polovico od prejšnje, v nekaterih drugih krajih monarhije je še huje. Velekapitalistični listi tolažijo delavce s tem, da sc bo kmalu začela korura mleti, da naj torej potrpe še kakih šest tednov. Potem bo zopet dobro. Taka tolažba je dvomljive vrednosti, rok šestih tednov je predolg. Brez vsake vrednosti pa je, če pomislimo, da je stavko le deloma povzročilo skrčenje tedenskega prejemka moke, da je to bil le povod in da je nje cilj političen. Socialistično strankarsko vodstvo tega ne prikriva več. Zastopstvo nemške socialne demokracije je izjavilo, da bi se stavka mogla končati pod naslednjimi pogoji: 1. Če vlada zagotovi, da se mirovna pogajanja v Brestu Litovskem ne bodo razbila ob kakih teritorialnih zahtevah; če odstrani cvire, ki preprečujejo mir, s tem, da brez ovinkov orizna nepotvorjeno, demokratično pravico samoodločevanja narodov v prepornih dp*«>lah; če delavstvo pravilno pouči o razvoju mirovnih pogajanj. 2. Če vlada temeljito preuredi urade za prehrano. 3. Če takoj vpelje splošno, enako in direktno volilno pravico za občine, ker bi se s tem preprečilo oderuštvo z živili. 4. Če vlada odpravi vojaško upravo tvornic. Strankarsko vodstvo poziva delavce, ki so zaposleni v obratih za živila, rudarje, železničarje, tramvajske uslužbence, delavce pri ostalih prometnih sredstvih, v plinskih in električnih centralah, naj ne prenehajo z delom. Take stavke bi še ob-težile bedo celokupnega delavstva in se torej ne smejo začeti. Stavkujočim vodstva zabičujejo, naj se ne dajo oplašiti, a tudi ne izzivati. Jasno je, da je poudarek na zadnji besedi. Stranka je organizirala reditelje, ki bodo skrbeli, da se ne pojavijo izgredi. Iz vsega tega je razvidno, da ima delavsko gibanje zlasti politične namene, ali da mu je vsaj vodstvo dalo političen smisel, Značilno je, da se je to gibanje pojavilo iedaj, ko se je zdelo, da bodo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zastala. Ker je namen gibanja zlasti političen in ker se bodo pogajanja z Rusijo nadaljevala, je Pr.ognoza, da tudi stavka ne bo predolgo trajala, upravičena. Hkrati je pa ta stavka prve veliko ljudsko dejanje v boju za mir in v interesu države jc, da ga ne podcenjuje. Na Dunaju stavka 100.000 delavcev. Na Dunaju je stavkalo 17. t. m. že približno 100.000 delavcev. Zgodaj zjutraj so se zbirali dclavci v svojih zborovališčih, kjer so ostali do opoldne. Popoldne so se posvetovali voditelji delavcev. Organizirano delavstvo nc demonstrira. Opoldne le bila stavka skoraj splošna. Delo jc povsod počivalo, izvzemši v življenjski industriji in v prometnih obratih. Mir se splošno ni kršil. V Rudolfsheimu in v nekaterih rugih okrajih so sc dopoldne zbirali liud- je, a večjih izgredov ni bilo. Na Mariahil-ferci je množica poizkušala zadržati vozove poulične železnice, ki so vozili v Ru-dolfsheim; nekaj časa električna železnica ni vozila; a od opoldne se obrat ni več oviral. Policijo so na več krajih podpirali socialno demokratični poslanci in zaupniki. Proti opoldne je četa demonstrantov korakala mimo parlamenta; demonstranti so klicali, a potisnili so jih v stranske ulice. V X. okraju so dopoldne demonstrirale ženske in mladi fantje .»Električna« nekaj časa ni vozila. Na Laksenburški cesti so demonstranti tako zastavili tir, da so morali električno ustaviti. Wiener Allg. Zeitung« jc poročala: V X. dunajskem okraju so se vršili burni prizori, ker so stavkujoči poizkušali ustaviti električno železnico. Pred delavskim domom v Favo-ritnu so sc zbirale velike množice. Na velikem športnem trgu v Simmeringu so ob pol 4. uri popoldne zborovali delavci vseh obratov v Simmeringu. Poslanec Widholz je naglašal, da nc gre le za kruh, marveč za to, da se kakor hitro mogoče doseže mir. Zborovalci so bili zelo razburjeni. Ministri o stavki. Notranji minister je poslancem rekel, da upa v kratkem doseči z delavci sporazum. Popoldne so se z voditelji delavcev posvetovali min. predsednik in ministri. Sodijo, da stavka ne bo dolgo trajala. Upajo, da dobe z Ogrskega in Nemčije toliko moke, da bodo vsaj težki delavci doto li toliko moke in kruha, kolikor so g i dezdaj dobivali. Mncžina moke st. skrči v celi Avstriji. Danes, 18. t. m., zasliši minister Hofer odposlaništvo delavcev in industrijcev. Natančno jim pojasni stanje v vprašanju prehrane in kaj da se je storilo zadnje dni, da ■^e dobi pomoč iz Nemčije in na Ogrskem, da pošlje Ogrska vsaj tiste množine, ki bi jih bila morala že lani poslati. Minister prehrane je istočasno zapovedal, naj sc v celi Avstriji skrči količina moke na polovico, množina kruha se ne izpremeni. Kmetom se skrajša dovoljena jim tedenska množina žita od 2100 na 1575 gramov, katera množina odgovarja kvoti, ki je določena drugim ljudem, ki sami ne pridelujejo žita. Shodi in demonstracije na Dunaju. Dne 16. t. m. je bila demonstracija na LandstraBe; zvečer je zboroval v Dreher-jevi dvorani shod, ki se ga je do 10.000 delavcev udeležilo. Shodu je sledila velika demonstracija. Floridsdorfski delavci so nameravali korakati v mesto. Zvečer 16. t, m. so bile velike demonstracije v Favoritih. Pobijali so šipe. Trgovine so zato v X. okraju zaprli. Straža je demonstrante ustavila, ker so nameravali korakati v mesto; potisnila jih jc v stranske ulice. Demonstranti so prikorakali do opere; na Ringu so se šele razkropili. Splošno stanje na Dunaju jc tako-le: v mestu in na celem Nižjem Avstrijskem počivajo skoraj vsi obrati. Stavka je splošna v Favoritih, Ot-takringu, Florisdorfu in v Stadlau. V Simmeringu počivajo železniške delavnice, ravnotako v Brigittenau, Margarethen, Hietzingu, Rudolfsheimu, Hernalsu in v Doblingu. Poročilo cesarju. Cesarju so morali natančno poročati o položaju, ki jc nastal vsled stavke. Cesar je zapovedal oblastim, naj z vso odločnostjo delajo na to, da se bo upoštevala želja delavcev glede na izboljšanje prehrane. Dunajski občinski svet o skrčitvi množine moke. Dunajski občinski svet je 16. t. mes. razpravljal o skrčitvi množine moke. Po daljši razpravi je sprejel resolucijo, s katero protestira proti skrčitvi, ker da pomanjkanje moke nc odgovarja dejanskemu stanju zalog v celi monarhiji. Zahteva, naj se s silo zaplenijo vse domače zaloge žita, prepreči tihotapstvo in da mora Ogrska dobavljati Avstriji moko. Če sc mora skrčiti množina moke, naj se skrči tudi ' metom; prebivalstvo nai dobi za nadomc. iilo druga živila. Stavka v Dunajskem Novem mestu. V Dunajskem Novem mestu je zboroval 16. t. m. velik shod zaupnikov. Zastopnik urada za ljudsko prehrano v Avstriji, polkovnik Walierstorler, je poročal o stanju preskrbe z moko. Vsi govorniki so na-glašali, da ni odločilnega pomena skrčitev količine moke, zaupniki marveč smatrajo za glavno reč mirovna pogajanja v Brestu-Litovskem in splošen mir. Popoldne sla zborovala dva velika shoda. Sklenili so delati na to, da se mir in red ohranita. Strogo so prepovedali uživati alkoholne pijače. Delo počiva v Dunajskem Novem mestu, v Neunkirchnu, v ozemlju Schwar-ze, v Modlingu in v Triestinski dolini. Praško delavstvo pri namestniku. Namestnik v Pragi je sprejel 17. t. m. 80 mož odposlanstva praškega in okoličan-skega delavstva; na čelu jim socialno demokratični in narodno socialni poslanci. Zahtevah so, naj se kmalu sklene mir in uresniči načelo samoodločbe narodov; protestirali so proti vsakemu zavlačevanju mirovnih pogajanj. Končno so se pritožili, ker se jc znižala količina moke. Namestnik je odgovoril, da posebno cesar stori vse, da bi se kmalu dosegel mir. Tudi zunanji minister grof Czernin dela na to, da pospeši mir. Upravičeno zato upa, da se bo kmalu sklenil mir in da se bo zato beda prebivalstva znižala. O drugih željah in pritožbah je poročal na Dunaj. Stavka v Gradcu. V Gradcu demonstrira v obliki stavke za mir nad 20.000 delavcev in delavk. Obrati časopisja, delavstvo v papirnicah, ki izdelujejo rotacijski papir, delajo dalje, da morejo časopisi izhajati. Delajo tudi v vsih obratih, ki prevažajo ali izdelujejo živila, vozijo tudi vozniki; dela se v plinarni in v elektrarni. Danes v petek je napovedanih v Gradcu 0 delavskih shodov. Uredili so natančno službo rediteljev, ki so prevzeli tudi skrb za red in varnost v mestu. Stavka v Brucku in v Kapienbergu. V četrtek ob 9. uri zjutraj so pričeli stavkati v Brucku, Diemlachu in v Kapfen-bergu. Vojaški voditelj v Kapfenbergu je sicer odločno ugovarjal temu, kar se je zgodilo, a moral se je volji množicc udati. Delavstvo je zborovalo nato v Brucku na Glavnem trgu. Iz Kapfenberga je prikorakalo v Bruck 7000 delavcev in 1000 delavk. Na shodu so govorniki naglašali, da gre predvsem za mir med narodi, ki ga je ogrozil način, kakor so se v Brestu Litovskem pogajali. Iz najnovejših brzojavk o stavkah. Dunaj, 17. januarja. (Kor. ur.) Korespondenca Wilhelm poroča: Na Dunaju, če se izvzamejo nekateri poizkusi preprečiti premet električne železnicc in nekateri manjši nastopi, ni bilo izgredov. Shodi delavstva z zaupniki so bili mirni. Dunaj, 18. januarja. (Kor. ur.) »Arbei-ter-Zeitung« je objavila oklic delavcem in delavkam, s katerim načelstvo stranke naznanja, da se drži včeraj razglašenih sklepov in da se mora brezpogojno vsaka motitev železniškega prometa zabraniti. Načelstvo stranke tudi prosi delavce vseh življenjskih industrij, pouličnih želcznic, plinaren in elektraren, dalje rudarje, naj zdaj ne prekinejo dela. Načelstvo stranke nc smatra umestno, da bi zabranili izhajanje časopisov. Končno prosi delavstvo, naj ohrani disciplino. Mirovna pogajanja 7. Rusijo. Mirovna pogajanja z Rusijo sc nadaljujejo. Vršijo se razgovori med delegati centralnih držav in med zastopniki boljše-viške vlade. Toda vse sc vrti le krog enega vprašanja, kako naj se izvede samoodločba narodov na Kurskcm, Estoniji, Litvi in na Poljskem. Trockij vztraja dosedaj na zahtevi, naj izpraznijo Nemci zasedeno ozemlje in takrat bo šele govor o samoodločbi, preje to m mogoče, ker bi narod ne inogcl svobodno odločati. Iz tetfn vidika ic tudi Trockij proti temu, da se dopustijo zastopa niki narodov v zasedenem ozemlju k pogajanjem, ker ti zastopniki zastopajo le gotovo manjšino, razred, nikakor pa ne volje celokupnega ljudstva omenjenih pokrajin. Dalje stoji voditelj ruske delegacije na stališču, da gre narodni celoti in nc samo narodnim delom v zasedenem ozemlju pravica samoodločevanja. Ta preporna točka še ni rešena in težko bo dobiti kompromisne formule, ki bi razvozlala ta zamotan vozel. Pogajanja pa sc nadaljujejo. V Berlinu so sc vršila zadnje dni velika posvetovanja. General Hoffmann in tovariši, ki zastopajo skrajno aneksijoni-stično vsenemško stališče, sicer niso popolnoma prodrli s svojimi nazori, toda dr, Kiihlmann se jc precej prilagodil njihovim zahtevam. Zanimivo je, da je avstrijski zunanji minister grof Czernin obolel. Njegovo bolezen spravljajo v zvezo z zadnjimi dogodki v Berlinu in v političnih krogih si šepečejo, da ni med našim in med nemškim stališčem popolnega skladja. Vsekakor pa Vsenemci ostro napadajo Czernina. Vse pričakuje, kaj bo rekel sedaj avstrijski parlament, ki se sestane — če Vsenemci nc bodo tega preprečili. — 22. t. m. Češki, ukrajinski in jugoslovanski poslanci so že napovedali v parlamentu nujno interpelacijo glede zadnjih dogodkov v Brestu Litovskem. Naše dclegacije pa še vedno nc zborujejo. In vendar bi hoteli avstrijski narodi pojasnila in sicer natančnega pojasnila, kaj se vendar godi za kulisami v Brestu Litovskem, Berlinu, Dunaju in Petrogradu. Kdaj bo konec tajne diplomacije? Izmed vseh točk naše prostrane domovine so nam najbolj na srcu mejni kraji, ki bi nam jih hotel sosed odvzeti. In zopet med njimi so nam posebno važni oni, ki gredo na naše morje. Lega naše domovine je srečna, v kolikor oklepa ravno oni del Jadrana, ki ima največjo važnost. Ravno ta okolnost pa je, ki našemu narodu poraja toliko zavistnih protivnikov, ki v svojem imperialističnim nagonu segajo po naši sveti stari lastnini. Za našo obal se oglaša razen domačinov še troje reflektantov iz ozadja oziroma z nasprotnega brega. V tem nasprotovanju interesov vedno živahnejše vzcvita in zmaguje ideja pravičnosti. Dajte zemljo tistemu, ki na njej biva stoletja! Dajte narodu, ki je to zemljo iztrgal nerodovitnosli, moč na njej! Če se prepusti Istra onemu narodu, ki je tam v znoju in krvi gospodaril, izkaže se čast pravici, ki veleva, naj bo vsak narod odslej gospodar svoje zemlje in svoje usode. Težko nosi naš žilavi rod v Istri pezo vojskinega bremena; a ne obupuje. Domovina misli na to živo vejo našega celokupnega naroda in nc bo dovolila, da zamre. V našem pravičnem programu, v ideji sa-moodločitve naroda jc spas tudi za trpečo, a zato tem bolj nam milo Istro. Dr. Korošec. i — pozor! >Osrcdnji odbor za vrnitev bcguncev in obnovo Primorja< na Dunaju L, Bank-gasse 2, poroča: Novi begunski zakon jc dobil Najvišjo sankcijo dne 31. decembra 1917 ter je razglašen v Državnem Zakoniku št. 15 z dne 11. t. m. Navajanje tega zakona v prošnjah in pritožbah se mora glasiti: »po zakonu z dne 31. decembra 1917 D. Z. št. 15.« Poleg znanih splošnih določil opozarjamo begunce na naslednje posebnosti: § 2 določa v 3 odstavku, da morajo begunci sicer menjati svoje bivališče, toda, begunsko podpora jim morejo odvzeti v novem bivališču le tedaj, ako se pokažejo zato posebno važni razlogi. Posebno važen jc § 6, da gre beguncem podpora po 2 kroni na dan že od dne 21. julija 1917 naprej. Le tedaj, ako se begunci oglase za podporo 3 mesece po razglasitvi novega zakona, torej šele 1« aprilu t. I., jim bo šteta podpora od dneva priglasitve. — Po dosedanji praksi pa so nakazovali podpore po veliki večini šele od dneva priglasitve in niso hoteli o dnevu 21. julija nič slišati. Novi begunski zakon je torej prinesel popolno jasnost v tem spornem oziru. Na tisoče je beguncev, ki so oškodovani za veliko dni in tudi mesecev. Vsi ti begunci naj se torej oglase pri oni oblasti, ki jim zdaj nakazuje begunsko podporo ter sklicevaje se na 1. odstavek § 6 zahtevajo doplačilo za ves čas od 21. julija 1917 do onega dne, ko jim je bila podpora nakazana in izplačana. Prosimo pa, naj nas begunci ne zalagajo s prošnjami, da bi mi zanje posredovali. Dobivamo namreč veliko preveč prošenj za posredovanje, kar bi morali begunci sami opraviti pri okrajnem glavarstvu svojega sedanjega bivališča. Po § 6 odstavek 2. morejo postranski (dohodki begunca zmanjšati begunsko podporo le tedaj in v kolikor presegajo znesek 2 kroni na osebo in dan, V takem slučaju se odšteje od podpore 2 kron polovica tistega zneska, ki presega 2 kroni. Na primer pri postranskem dohodku treh kron sc odšteje od begunske podpore 50 vinarjev, tak begunec dobiva torej 1 K 50 vin. na dan. Pri dohodku 4 kron se odšteje polovica večjega dohodka 2 kron in podpora znaša torej 1 krono. Pri dohodku 4 K 75 vin. znaša podpora 75 vinarjev, pri 5 kronah podpora 50 vinarjev, pri dohodku 5 K 90 vin. še vedno 50 vinarjev in šele pri 6 kronah dohodka odpade pravica do podpore. V postranske dohodke, ki bi se na gornji način upoštevali pri odmerjanju begunske podpore, se pa nc smejo šteti naslednji dokodki: doklade ranjencem, do-klade na hrabrostne svetinje, vojno oskrbovalne pristojbine gažistom brez činov-nega razreda, navadnim vojakom ali njih dedičem, morebitne miloščine imenovanim osebam, pristojbine rodbinam častniških ali vojaških uradniških aspirantov, enako ne vzdrževalni prispevki po zakonu z dne 27. julija 1917, D. Z. št. 313 ali po analognih predpisih kakor tudi na podlagi cesarske naredbe z dne 12. junija 1915, D. Z. št. 161. — Begunci naj torej pazijo, da jim oblasti ne upoštevajo pri odmeri begunske podpore gori označenih dohodkov. Posebno važno je, da morajo begunci dobivati v polnem obsegu begunsko kakor tudi tako-rvano vojaško podporo. § 7 določa ,da se begunska podpora v nobenem slučaju ne vrača. § 8 določa, da imajo nepremožni begunci pravico do proste vožnje zase in za svojo prtljago (ali bolje, za vse, kar vzamejo seboj — (v izvirniku: ihre Fahrnisse), kakor tudi za prehrano med vožnjo. Enako morajo skrbeti oblasti za prehrano živine, ki jo begune ivzamejo seboj. V zakonu ni nikjer določno izrečeno, da bi imeli begunci pravico do povrnitve že prej izplačanih stroškov takrat, ko so bežali iz domovine. Res je pa tudi, da v zakonu tako povračilo ni zanikano. Vsled tega bo treba poskusiti, ali bi se ne dala doseči povrnitev poprejšnjih stroškov. Zelo važen je § 9, ki zagotavlja veliko •tisočem naših beguncev naknadno izplačilo begunske podpore do najvišjega zneska 500 kron za osebo. Do te izredne podpore imajo po novem besedilu § 9 le tisti begunci pravico, ki živea li so živeli več nego tri mesece v takratnem ali sedanjem vojnem ozemlju, ali pa v takih krajih, ki so bili izločeni za pravico do begunske podpore n. pr. nekaj časa Dunaj in razna večja mesta. To velja torej za vse tiste begunce, ki žive ali so nekaj časa živeli kjerkoli na Primorskem, Kranjskem, Koroškem, Tirolskem, Solnograškem in južnem Štajerskem. Za begunce južno od Drave velja ta pravica le do 1. junija 1916, kajti z naredbo notranjega ministrstva od dne 34. maja 1916, št. 22.630 so bili tudi ti begunci v širšem vojnem ozemlju sprejeti v begunsko skrbstvo. Od tistega dne naprej so mogli torej dobiti redno begunsko podporo, zato zdaj nimajo pravice do izredne naknadne podopore za dobo po 1. juniju 1916. — Begunci naj torej sami natančno preračunajo dneve od bega do tistega časa, ko so prejeli prvo redno podporo. Kolikor našlejejo dni, toliko kron naknadne podpore naj prosijo za vsako osebo na okr. glavarstvu sedanjega bivališča. Važna za begunce je določba, da morajo zahtevati to naknadno izplačilo v teku 3 mesecev po razglasitvi begunskega zakona, torej naj-dalje do 31. marca t. 1. Ali ker begunci zelo radi nalagajo našemu osrednjemu odboru take prošnje, izjavljamo, da bi morali imeti v našem uradu precejšnje število uradnikov, ki bi zmogli tako delo za mnoge naše begunce, ki tega nočejo ali ne znajo opraviti sami. Naš odbor bo posredoval za begunce le tedaj, ako bo kaka pritožba v zadnji instanci, to je na notranjem mini-6terstvu. Proti odločbam okrajnega glavarstva gre pritožba na deželno vlado, in le končno na notranje ministerstvo. To so glavne določbe novega begunskega zakona, ki morejo naše begunce prav posebno zanimati. Naj se torej vsak begunec sam pobriga za svojo pravico, Proraeiinslsi sU ii mirovna popisi v tel« Uovslei. Dunaj, 17. jan. (K. u.) Proračunski odsek poslanske zbornice je pričel danes zopet razpravljati o proračunu. Sklenil je razpravljati pred vsem o točki »Prispevek k skupnim zadevam«. Predlog nemških radikalcev, v katerem se poživlja vlada, naj skliče nemudoma zunanji odsek delegacij k zasedanju. Izjava ministrskega predsednika. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je napovedal pred vsem, da bo odgovoril na interpelacijo glede armadnega vprašanja v plenumu zbornice. Nato je dal pojasnila dogovorno z zunanjim ministrom o stanju pogajanj v Brestu Litovskem. Poudarjal je: Uradna poročila kores pondenčnega urada, ki obveščajo javnost o poteku pogajanj v vseh tekočih zadevah, nudijo jasno sliko o dosedanjem stanju pogajanj. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil, so v Brestu Litovskem pogajajoče se stranke glede tega edine, da se gre za sklep posebnega miru z Rusijo in da se vodijo pogajanja na ti podlagi, ki je bila označena dne 25. decembra v odgovoru centralnih držav na predlog ruske vlade. Pogajanja se vrše z odposlanstvom vlade ljudskih komisarjev kakor tudi z ukrajinskim odposlanstvom deloma na plenarnih zborovanjih, deloma ločeno od delegacije do delegacije, deloma tudi v odsekih. Največjo važnost imajo pogajanja onega odseka, ki se peča z ureditvijo takozvanih političnih in teritorijalnih vprašanj med Avstrijo in Nemčijo na eni strani in med Rusijo na drugi strani. Posvetovanja tega odseka so dospela sedaj do formulacije obojestranskih stališč. Pri tem se je položaj v toliko pojasnil, da je z ozirom na stanje pogajanj z dne 27. decembra zaznamovati velik korak naprej. Na drugi strani pa je iz poročil razvidno, da se ni še dosegla enotna podlaga, na podlagi katere naj bi se dosegel od obeh strani z enako resnostjo zaželjeni sporazum. Težkoč, katere bo treba še v teku pogajanj premostiti, nc smemo podcenjevati. Zunanji minister stremi pred vsem za tem, da doseže v smislu stališča o mirovnem vprašanju, kot ga je vedno zavzemal in javno zastopal sporazum na podlagi programa: mir brez aneksij in brez odškodnin. Istočasno pa bo branil lastne interese z ozirom na nasprotno stališče. Minister zre nadaljnemu razvoju pogajanj z zaupanjem nasproti in ne dvom«, da se bo posrečilo doseči zadovoljiv zaključek pogajanj, ki bo zagotovil razvoj prijateljskih odnošajev k našemu vzhodnemu sosedu. Končno je ministrski predsednik pripomnil: Razume se, da bom takoj, ko dobim zopet poročilo, o tem obvestil zbornico. Sedaj pa bi pred vsem izrazil željo, da bi mi bilo kmalu omogočeno sporočiti zbornici še ugodnejše vesti kakor danes. Stališče opozicije. Poslanec dr. Benkovič je imenom Jugoslovanov in Češkega zvaza vprašal ministrskega predsednika, ali je vlada pripravljena vplivati na skupno vlado v tem smislu, da se ne otežkoči sklep miru, 1. z aneksijskimi načrti centralnih velesil, posebno ne z oviranjem proste samoodločbe narodov na Poljskem, Litvanskem in v Rusiji; 2. z izgovarjanjem na ustavno pot glede samoodločbe narodov Avstro-Ogr-ske, kakor je to storil zunanji minister dne 22. decembra 1917; 3. z dogodki kakor na primer ton nemškega delegata generala Rofmanna dne 12. dec. nasproti ruski delegaciji. Slednjič želi pojasnila, ali smatra vlada in skupna vlada izjavo o vojnih ciljih kakor sla jo podala Llovd Gecrges in Wil-son za pripravne za pogajanja o splošnem miru. Pcslanec dr. Lovro Pogačnik je vprašal vlado, ali hoče pri rešenju armadnega vprašanja zavzeti stališče, da se ima rešiti na podlagi samoodločbe vseh narodov in ustanoviti samostojne narodne armade. Poslanec dr. Adler (nem. scc. dem.): Na vprašanju prestiža se mir ne sme razbiti. Če ljudstvo izgubi nado na mir in če nima kaj jesti, potem nima nič več izgubiti. V Brestu Litovskem morajo sodelovati narodi Avstrije, če ne in persona, vsaj v čutu odgovornosti tamošnjih mešetarjev. Parlament bi moral biti permanenten. Rožljanje s sabljo (Hoffmann) mora vsakega razburiti. Socialna demokracija je za svobodo Poljske in event. tudi za pridruženjc Kra-kova na Varšavo, a ne narobe Vsaka manjšina v kaki deželi ne mori ustanov;ti lastne države. To ne odvisi samo od nje. Sa- neben narod ne more o svoj! usodi odločati biez ozira na one, k', z njim skupaj žive. G; oi Czernin nam '<: v Evrop: p-e-skrhei itš; ekt. Nato jc govori! dr. Benkovič: Odgovor ministrskega predsednika na naše vprašanje nas ni presenetil: od te nezmožne vlade ni nič več pričakovati; ta odgovor je le parafraza oficijelnih poročil. Parlament se mora zavedati svoje dolžnosti in zahtevati, da se pemanentno informira o poteku pogajanj. V Nemčiji zboruj« glavni odbor permanentno, mi pa se moramo boriti za sklicanje in šele pozivati vlado, da pride v odsek. Nam preostaja le, šteti na gumbih suknje, ah bomo jutri imeli mir ali ne. To je za parlament najmanj dostojno. V Brest Litovskem morajo sedeti zastopniki narodov, katere je ruski sovjet tja klical, zraven diplomatov in generalov. To moramo zahtevati, ker mir je ogrožen radi tega, ker so naši zastopniki iz sprejetega mirovnega programa napravili farso. Ljudstvo ne želi lavorik za diplomate in kake generale, ampak dobrega miru. Ta pa je na podlagi, katero je Czernin že sprejel na rusko ponudbo, to je brez aneksij in kontribucij ter s samoodločbo narodov. Zastopnikom centralnih držav manjka odkritosti pri pogajanjih* Kaj pomagajo govorice o aneksiji delov Poljske v Nemčiji? Nemški predlogi glede samoodločbe narodov v Poljski ne odgovarjajo načelu »brez aneksij«; te narode se hoče, če že ne politično, pa vsaj gospodarsko podjarmiti. Toda avstrijski narodi tega ne bodo trpeli, da bi se vojna za prikrite aneksijonistične namene le eno minuto podaljševala ali da bi taki predlogi ogrožali mir. Del ruskih predlogov tvori samoodločba narodov. Stališče grofa Czernina po-menja, da odklanja za avstrijske narode samoodločbo. Kajti po nakazanem ustavnem potu je ne bodo nikdar dosegli. Tudi nasprotuje bistvu tega načela, da en narod soodloča tudi o usodi drugih narodov, kakor nam naša ustava predpisuje. Hočemo ali nočemo, tudi mi Jugoslovani smo objekt mirovnih pogajanj. Vojna se je pletla za Trst, Goriško, celo del Kranjske, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino; zato se bo o teh vprašanjih tudi na mirovnem kongresu razpravljalo. Jugoslovansko vprašanje je postalo eminentno mednarodno vprašanje! Čemu vlada ne odgovori na vprašanje, ali hoče mirovno izjavp Lloyda Ge-orgesa in Wilsona sprejeti kot podlago za pogajanja o splošnem miru? Zahtevamo odgovor na to vprašanje. Te izjavi garantirati obstoj naše države, če je pravična narodom. Jugoslovanski narod stoji kot en mož za našo deklaracijo; če se ji ne vstreže na mirovnem kongresu, rešila se bode pozneje pod neugodnimi razmerami. Jugoslovanska ideja je pognala globoke korenine; nihče je več ne zatre. To ni naš maksimalni, ampak minimalni program. Nič ne de, da posamezne od vlade odvisne stranke smatrajo deklaracijo kot nekak maksimalni program; vihar ljudskega ogorčenja jih bo pomedel, in nobena vlada jim ne more pomoči, ker Jugoslovanski narod je zrel! Končno se je govornik pečal s prehrano južnih dežel, z novimi rekvizicijami na Štajerskem. Omenjal je uboj v For-minu in naprti! vladi, posebno namestniku odgovornost za uboj v Forminu številka 2. Apeliral je navzočega ministra generalnega majorja Hoferja, naj ustavi samovoljno rekvizicijo žita na Sp. Štajerskem. Tudi polanec Z e n k e r je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom min. predsednika in se pritoževal nad rožljanjem s sabljo v Brestu Litovskem. V popoldanskem nadaljevanju seje je govoril poslanec dr. Pogačnik o prehrani in rekvizicijah. Posl. S t a n e k (Česky svaz) je izjavil, da stoje Čehi na stališču samoodloče-vanja vseh narodov, tudi čeških Nemcev. Nato je prečital praški manifest čeških deželnih in državnih poslancev. Izjava nemških strank, Posl. dr. M a t a j a (nemški kršč. soc.) je podal v imenu nemških meščanskih strank izjavo, v kateri poudarja med drugim; Kot najvišji pravec pri razpravi o zadevah zunanje politike smatramo načelo, naj se vse opusti, kar bi utegnilo obtežiti stališče zaveznih držav pri mirovnih pogajanjih. Pač pa je potrebna nujna debata v zunanjem odseku delegacij, ki naj se takoj skliče. Smatramo pa za svojo dolžnost, da pri-pomoremo kar je v" naši moči, da se sklene poseben mir z Rusijo.« Dalje zahtevajo nemške stranke izboljšanje preživljanja prebivalstva in želijo, da bi vodili zastopniki zveznih držav mirovna pogajanja v Brestu Litovskem v spravljivem smislu. Protestirajo pa proti temu, da se umetno širi nezadovoljnost med ljudstvom. (Stavka. Op. ur.) Posl. Z e n k e r protestira proti izjavi dr. Mataja in poudarja, da dunajski nemški svobodomiselci nc soglašajo s to izjavo. Nato so govorili šc poslanci Toma-š e k , Pittoni in Barbo. Prihodnja seja jutri. fečmr, izjavljajte se za ju-\J? goslovansko deklaracijo! PolStilne norice. r Jugoslovanski klub ima v ponedeljek, dne 21, jan. ob 5. uri popoldne važno klubovo sejo, v kateri se določi smer debate za plenarno sejo prihodnjega dne. Ker bo dne 22. jan. začetkom seje glasovanje o tem, ali se otvori debata o dogodkih v Brest Litovskem ali ne, je navzočnost vseh poslancev Jugoslovanskega kluba že v ponedeljek nujno potrebna. — Jugoslovanski klub._ Načelnik. Justični odsek. V justičnem odseku se je včeraj razpravljalo o mladinskem kazenskem pravu in sklenilo, da se more kazen začasno izpregledati pri vseh kaznji-vih činih, ki so samo pod denarno globo ali zaporom do 6 mesecev. Pri kaznih do treh mesecev bo sodnija mogla, ne da bi sploh izrekla kako kazen, skleniti, da se dotičnega mladoletnika prevzame v oskrbno vzgojo. Končno se je sklenilo sodnifi razširiti pravico znižanja kazni pri zločinih, ki jih zakon hoče kaznovati od 10 do 20 let, do 1 leta, Ker pa je zagrožena kazen od 5 do 10 let, sme sodnija kazen znižati mladoletniku do 3 mesecev. Tem slednjim potom pridejo tudi težji slučaji do možnosti, da se kazen sploh ali pa vsaj pogojno spregleda. 4 Hofer odstopi? Dunaj, 17. jan. (K. ur.) Danes zvečer se je vršil pod predsedstvom dr. pl. Seidlerja ministrski svet, Id je trajal dalj časa. Na dnevnem redu je bilo vprašanje prehrane. V političnih krogih sodijo, da namerava minister za prehrano pl. Hofer odstopiti. + Grof Czerninov odgovor na Wil-sonovo poslanico. Z Dunaja se poroča, da namerava grof Czernin porabiti prvo priliko, da odgovori na Wilsonovo poslanica j Fremdenblatt napada Seidlerjei kabinet. Dunaj, 17. jan. Veliko pozornost' je vzbudil danes članek poluradnega Frem-denblatta, ki napada ostro Seidlerjev kabinet. Kakor jc znano je Fremdenblatt glasilo zunanjega ministrstva. Napad sprav- j ljajo v zvezo s političnimi spletkarijami nekega znanega finančnika in člana gosposke zbornice. (Dr. Spitzmuilcrja? Op.u.) — »Fremdenblatt« piše, da je jeseni pred ' zbornico razvil tak načrt, ki Avstrijo lahko spremeni v raj. »Na preddvoru tega raja pa smo sedaj.« Dr. Seidler se je ves čas svojega uradovanja zvesto držal uprav tistega načela, katero je v svojem takratnem programnem govoru najstrožje obsodil. Načelo »Laissez faire, laissez aDer« — naj bo, kar hoče! — Zagato, v katero grozi priti Seidlerjeva vlada, si je sama napravila, ker nima nikake odločnosti in ji manjka inicijative in dejanj. Vsled tega tudi vedno bolj zginja zaupanje vseh krogov. Obljub smo se že naveličali. Res, da so splošne življenjske razmere postale težavnejše, narodnostna nasprotstva so se poostrila, težaven gospodarski položaj se je spremenil v gospodarsko bedo. Tudi močnejše narave kot dr. pl. Seidler bi mogoče ne mogle doseči popolnega uspeha. Kabinet Seidler pa svoje moči nikdar ni zastavil v to, da bi dosegel svoje progra-matično napovedane cilje. 4 Delegacije. Dunaj, 17. jan. Danes so sc vršila pogajanja glede sklicanja zunanjega odseka delegacij. Predsednik dr. pl. Baernreither namerava sklicati odsek za v torek, dne 22. t. m., ob 3, popoldne. Če bo takrat grof Czernin v Brestu Litovskem zadržan, bo zastopal ministra sek-cijski načelnik pl. Flotov. 4 Ogrski državni zbor, Mir brez aneksij in odškodnin. V seji dne 17, t, m. so izvolili 48 članski odsek za volilno reformo. Nato je ministrski predsednik dr, Wekerle odgovarjal na interpelacijo poslanca Hollo in izvajal: Vlada stoji na stališču miru brez aneksij in odškodnin v smislu izjave zunanjega ministra. Na tem stališču stoji vsak uradni činitelj monarhije, predvsem kronani kralj. Izvajanja in-terpelanta pa ne služijo temu stališču, drugače bi ne bil sprožil alzaško-lorenskega vprašanja. Mirovna prizadevanja monarhije zelo slabi pkolnost, da neodgovorni činitelji neprestano pritiskajo na to, da se mir čim preje sklene. To vzbuja med sovražniki mnenje, da smo slabi. Trdno smo odločeni, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zataremo prizadevanja proti redu države, ki se vrši pod geslom miru. 4 Dr. Wekerle na Dunaju. Budimpešta, 17, jan. (Kor. ur.) Ministrski predsednik dr. Wekerle se je odpeljal danes zvečer na Dunaj. 4 Gosposka zbornica in ogrska samostojna armada. Načelniki vseh treh skupin gosposke zbornice so se posvetovali v četrtek, dne 17. jan., pod predsedstvom kneza Fiirstenbcrga o zahtevah Mažarov glede ogrske armade. 4 Nemško-poljski blok v parlamentu? Dunaj, 17. jan. Danes so se zbrali k posvetovanju nemško-nacionalni, nemško kr-ščansko-socialni in poljski člani proračunskega odseka. Baje se gre za vstvaritev delavne večine iz vseh treh omenjenih strank. Formulirana je bila izjava dr. Mataja v proračunskem odseku v imenu nem- škili strank. Poljaki bodo podali jutri lastno izjavo. — Vest o nemško-poljskem bloku je treba sprejeti z vso rezervo. -f Za jugoslovansko državo. »Pesti Hirlap« piše: »Iz Maribora nam poročajo, da zbira panslavistični poslanec dr. Korošec po Štajerski in južnih krajih Avstrije na skrivaj podpise v interesu jugoslovanske države, ki bi imela izstopiti iz avstrijske državne zveze. Te podpise zbirajo moški, ženske, dijaki; včasih niti ne skrivajo, kaj da mislijo s tem doseči.« — Tako se preliva tok denuncijacij iz lista v list, iz dežele v deželo! -f Nemški živci! Z znanega beljaške-ga zborovanja so Nemci poslali cesarju Karlu brzojavko, v kateri tožijo med dru-dim: »Nemški ljudski zbor je z globokim obžalovanjem vzel na znanje, da nemški narod v Avstriji, ki je zvest cesarju in državi in ki je v tej vojski že toliko žrtvoval, vlada neprestano ponižuje.« — Obenem so pa zborovalci poslali tudi maršalu Hindenburgu brzojavko, v kateri ga zagotavljajo zvestobe: »M iNemci v koroški deželi imamo živce, da bomo vzdržali.« Hrvatice v Zadru in Pazinu nabirajo podpise za jugoslovansko deklaracijo. + Uredništvo »Hrvatskega Dnevnika« podvzema v najnovejšem času v imenu »izjavašev« daljša ali krajša potovanja. Tako je bil pred kratkem v Zagrebu sam dr. Pilar, a iz Osjeka poročajo, da je prišel tjakaj v politični misiji R, Boič in vodil »dogovore« v uredništvu »Hrvatske Obrane«. Dobro je vse to zabeležiti, posebno pa se mora to konstatirati, da se dr. Pilar na teh potovanjih proglaša za rešitelja oportunistične politike na Hrvatskem. On se boji »Kranjcev« in dokazuje hrvatski katoliški duhovščini, da bi »Kranjci« v novi Jugoslaviji pobrali za sebe bogatejše župnije, in je zaradi tega potrebno, da jih kot »balast« izroče nemškemu molohu. G. dr. Pilar javno govori, da je on avtor sarajevske izjave in voditelj nove stranke,« — Tako poročajo zagrebške »Novine«. + Nov hrvatski podban? Osješki »Jug« poroča, da postane namesto dr. Kri-škoviča hrvatski podban vukovarski odvetnik in poslanec dr. Ivan Paleček. + Nemški katoličani proti velenem-škim vojnim hujskačem. »Germania«, glasilo centra, katerega izvajanja so posebno važna zato, ker je bil kancler Hertling pristaš centra, je prinesla o zadnji krizi poseben epilog. List je zapisal: Vse ostane tako, kakor je bilo. V politiki je naj-slabejše, če se omahuje, grof Hertling pa ni tisti, ki se maje. Kancler ve, kaj da hoče in kaj da bi rad dosegel domovini. Samoposebi je umljivo, da ne misli ne vodstvo naše države in tudi ne krona na to, da bi omajali vojne namene Nemčije z nestalnostjo in jih spravile v slab glas. »Germania« se peča nato z velenemškimi hujskači, o katerih pravi: Velenemcem gre za to, da se polaste v državi moči. Kdo ni čutil, da je šlo Velenemcem za to, da se je njih kandidat za kanclersko mesto že pripravljal za odločbo, ki bi bila za nadaljevanje vojske; a prekmalu se je trudil m se je prenaglil. Tako »Germania«. Za enkrat toraj velenemška drevesa v Nemčiji še niso dosegla višine stolpa v Babilonu. Njih eksponent, pruski general Hoff-mann ,se je v Brestu Litovskem nesmrtno osmešil z rožljanjem svoje sablje, Hinden-burg in Ludendorff sta 16, januarja zvečer zopet odpotovala iz Berlina; v Brestu Litovskem se pogajanja nadaljujejo, tako da je Hoffmann s svojim na pruskih vojaških vežbališčih običajnim korporalskim tonom Trockemu zelo olajšal položaj. -f Kanclerjev govor odgodili. Berlin, 17. jan. Kanclerjev govor v glavnem odseku državnega zbora so, kakor poroča »Lo-kalanzeiger« iz parlamentarnih krogov, zopet odgodili in utegne govoriti kancler šele prihodnji teden. »Voss. Ztg.« poroča iz državnega zbora, da še ni gotovo, kdaj se bo politična debata v glavnem odseku zopet pričela. Zaenkrat bo odsek temeljito obravnaval vprašanje cenzure. .'+■' Proti aneksiji Kurske, Livonije in Estlandijc se je oglasil v »Arbeiter-Ztg.« dr. Aleksander Lipschiitz iz Rige, sedaj Privatni docent na vseučilišču v Bernu. Na podlagi zgodovinskega razvoja in današnjih razmer dokazuje, da bi bila anemija treh baltskih pokrajin ali enega dela n)ih rop najhujše vrste; s tem bi se nasilno Prekinil stoletni razvoj, proti volji in proti koristim visokokulturnega, narodno pro~ Menega prebivalstva. Med prvimi nemškimi kolonisti, nemškimi vitezi, trgovci in rokodelci in domačim kmetskim prebivalstvom je ostal do današnjega dne nepremostljiv socialni in narodni prepad. Ti nemški kolonisti, ki so si z nezaslišanimi krutostmi podvrgli domače prebivalstvo in ^Polastili moči v deželi, so opetovano Prodali deželo za svoje koristi. Tako so koncem 17. stoletja, ko so Švedi zapleni del plemiških posestev na korist dr- Uigrali v roke Rusiji, ki je zato pu-šk'h PredPravice i" vso oblast nem-, ' stanov nedotaknjene prav do zadnje-»vcaaa. Proti tem stanovom se jc dvignila j prebujena livonska demokracija, ki zastopa letsko-estsko narodno stališče. Le - ta zahteva samostojno livonsko državo, v kateri naj vlada domače livonsko ljudstvo, ki šteje 85 odstotkov nasproti 7 odstotkom Nemcev. Vendar pa bodo tudi nemški manjšim zagotovljene pravice po Švicarskem zgledu. i -b Proti nadaljevanju vojske^ Vodstvo nemške socialnodemokratičn« stranke objavlja v »Arbeiter-Zeitung « oklic na delavce in delavke, v katerem poudarja, da so težkoče v preskrbi povzročile med delavstvom veliko vznemirjenje,. Nadalje pravi oklic, da so vladajoči krogi vedno zagotavljali, da so vsako uro pripravljeni skleniti pravičen mir, mir sporazumljenja, mir brez osvojitev; da so vsako uro pripravljeni za mir, samo če sovražnik op v. o ti namero, da bi nas oropal naše posesti. Iz Bresta Litovskega pa prihaja, vest, da so pogajanja ogrožena, kljub terf.u, da Rusija od nas ne zahteva ničesar. Ne zahteva niti pedi nemške ali avstrijske, bolgarske ali turške zemlje; pač pa je pripravljena tako) izprazniti vsa zasedena ozemlja Avstrije, Turčije in Perzije. Če gre v resnici le za obrambo naše države in dežel naših zaveznikov, potem se mir z Rusijo sklene lahko še danes. Končno pravi oklic: »Poznamo bedo, poznamo razpoloženje, poznamo voljo delavskih ljudskih mas v Avstriji. Pred vso javnostjo izjavljamo, da nadaljevanje vojske ugovarja volji narodov Avstrije! Vladajoči krogi Avstrije naj vedo, kako misli delavsko ljudstvo o nadaljevanju vojske. Če pride do tega, naj sami nosijo odgovornost za vse žrtve, ki jih zahteva ta vojska, za vse trpljenje, ki se nalaga ljudstvu, za vse nevarnosti, ki jih napravlja vojska.« -f- Buchanan o Rusiji. Angleški list »Daily News« priobčuje iz Stockholma razgovor svojega poslanika z vračajočim se bivšim angleškim poslanikom v Petrogradu Buchananom, ki je dejal, da za sedaj v Rusiji ni pričakovati notranjepolitičnih sprememb, ker nobena stranka ni dovolj močna, da bi potisnila boljševike iz njihove pozicije, ki ostanejo pri vladi, dokler bodo izpolnjevali svoje obljube. »Rusko ljudstvo je sito vojske in hoče miru.« Boljševikov ni mogoče priznati za zastopnike Rusije. Gotovo je, da imajo danes moč v rokah, toda njihovi privrženci so sami severni Rusi. Južna Rusija hodi svoja pota in dokler ta vlada zastopa celo Rusijo, je ni mogoče priznati kot take. Sovjeti še vedno tvorijo pravo vlado, čeprav so bolj-ševiki sklicali konstituanto. Trockij odkritosrčno dela za mir in pri tem pobija Nemce. -{-Anglija in boljševiki. »Manchester Guardian« poroča, da angleška vlada za sedaj še ne namerava priznati današnje ruske vlade, ker dvomi, če se "bo obdržala in če res zastopa Rusijo. Če se odstrani ta dvom, utegne Anglija boljševike priznati. Sicer pa je Anglija pripravljena poslati v Petrograd zastopnika ali poslanika, če bo mogla za to dobiti pripravnega moža, + Napad na italijansko poslaništvo v Petrogradu. Lugano, 17. jan. »Corriere della sera« poroča: Obenem z aretacijo rumunskega poslanika v Petrogradu se je izvršil tudi napad na italijansko poslaništvo. Vratarja so odvedli, vrata in okna sneli in razbili, kleti oplenili. Italijanski vojaki so s pomočjo policijskega komisarja in nekaj oboroženci napadalce pregnali. + Turkestan republika. Ukrajinski informacijski urad v Stockholmu naznanja: Na izrednem kongresu mohamedancev v Turkestanu so proglasili turkestansko ozemlje za samostojno republiko v zvezi s federativno rusko republiko. Zaenkrat so izvolili narodni svet. -j- Rusi zavlačujejo pogajanja. V »Vos-sisehe Zeitung« z dne 15. t. m. beremo naslednji posnetek po »Kolnische Zeitung«: »V Brestu Litovskem so se pojavile težave, ki jih je treba obravnavati energično in z mirno odločnostjo ter s sigurno močjo zmagovalca, ki hoče častnega trajnega miru, ki pa noče, da bi njegovo potrpežljivost izrabljali ljudje, ki so očividno pravo merilo za razmere izgubili ali pa je še niso dobili. Le tako si je mogoče razlagati prešerno izjavo Trockega, ki je našo ugotovitev, češ, da hočemo v bodoče z Rusijo živeti v miru in prijateljstvu, označil za dekorativno vprašanje. Če bi gospod Trockij rad mirovna pogajanja izrabil vagi-tacijske s vrhe za lastno reč, bo videl, da s tem škoduje stvari ruskega naroda. Kakor kaže včerajšnje poročilo, so naši zastopniki mirno in odločno vztrajali na dobro premišljenem stališču četve-rozveze ter tudi nastopili proti zavlačevanju od strani Rusov.« K sklepu list povdarja potrebo enotnega nastopanja posebno z ozirom na nemško javnost. -f Dernburg proti aneksijonistotn. Bivši državni tajnik za kolonijalne zadeve Dernburg se je izjavil na velikem zborovanju proti vsaki aneksiji, naj si bo ne, vzhodu ali zapadu, proti ustanovitvi velika kolonijalne države in za sporazumni mir. Naglašal je: Mir, kakor ga hočejo Vsenem-ci, bi vpoklical brezdvomno v življenie trajno zvezo med Ameriko, Anglijo, Francijo, Japonsko in Italijo in bi napovedal trajen boj. + Za združitev nemških strank. Parlamentarni klub Nemškega središča je poslal načelniku nemškega narodnega sveta, dr. Titta, pismo, v katerem izjavlja, da je prejkoslej za združenje nemških strank. To združenje se pa da doseči samo na podlagi nemških minimalnih zahtev, ki bi bile J; nobena nemška občina se ne sme pridružiti kakemu slovanskemu ozemlju; 2. živa in dejstvena zveza avstrijskih Nemcev z Adrijo in prometnimi cestami na Balkan, posebno z Donavo, se mora ohraniti in zavarovati; 3. utrditi in poglobiti se mora srednjeevropska zveza. Tudi poslanec baron pl. Pantz je v pismu na poslanca Wolfa v imenu svoje stranke naznanil, da je pripravljena za združitev temeljem gornjih točk. Povdaril pa je, da je program njegove stranke narodno-demokratičen in da zastopa njegova stranka z ozirom na mir stališče poštenega sporazuma ter je proti nasilni rešitvi tega vprašanja. + Za Caillauxa se posebno potegujejo pod pritiskem svojih volilcev socialisti. Neki socialist je rekel: Caillauxa so sicer zaprli, a tudi Clemenceauja so ujeli njegovi zavezniki rojalisti in zmerne strank j, ki so pritiskali nanj, naj ga zapre, ker so ga le pod pogojem, da nastopi proti Cail-lauxu, spravili na površje. Proti Caillau-xu je nastopila tudi Amerika, ker je Lan-sing odkril, da je delal Caillaux za mir med Francijo in Nemčijo. + Proti ruskim častnikom, V Seba-stopolu so mornarji udrli v zapore, pobili so vse zaprte častnike; v mestu so pobili med drugimi 4 admirale in 1 generala; 23 mrtvih častnikov so vrgli v morje. + Zavezniki priporočajo Italiji zmernost, Francoski vodilni listi objavljajo zelo ostre članke, v katerih svetujejo Italiji, naj bodo v svojih vojnih smotrih zmerni. -f Mirovno stremljenje v Ameriki. »Morningpost« je objavila z 10. t. m. pismo iz Washingtona, v katerem sc izraža, da je Wilson s svojo poslanico pripravljal mir. Veliko Američanov sodi, da se bo mir sklenil že v nekaterih mesecih. + Spor med Rusijo in Ukrajino. Iz Stockholma: Spor med vlado boljševikov in ukrajinsko rado traja dalje. Večina v Ukrajini zahteva meščansko republiko in nasprotuje družabnim in socialno-demo-kratičnim preosnovam boljševikov. V Kijevu zboruje zdaj revolucijska socialno-demokratična stranka. + Razočarani Velenemci v Nemčiji. »Fremdenblatt« iz Berlina: Velika politična kriza je končana. Od nje ni ostalo drugega, kakor da so v taboru Velenem-cev razočarani. Delali so na to in upali, da preprečijo delo tistih politikov, ki se potegujejo za mir. Njih napad se je razbil. -f Nemški »Volksrat« za Koroško priredi v nedeljo dne 20. jan. popoldne shod v Celovcu. V oklicu pravi, da se v najnovejšem času ponovno do najvišjih mest razširjajo lažnjive vesti o narodnih in političnih razmerah na Koroškem, zato treba vse to javno zavrniti. Na koncu oklica pravi: »Nemški (!) in Nemcem prijazni Slovenci pridite polnoštevilno in povzdignite vaš glas proti panslavističnim načrtom raztrgati deželo!« no in trdno državo p6d habsburškim žezlom. Posebno še domačemu č. g. župniku in dobrotniku, drž. in dež. poslancu Ivanu Hladniku zaupajo v polnem obsegu kljub napadom. Naj bi sedanji težki časi rodili svetlejšo bodočnost našemu ubogemu in zatiranemu narodu. (200 podpisov s pri-stavkom, da bi jih bilo čez 1000, ko bi ne Lilo vreme tako slabo in pota tako težka.) • • * Žene in dekleta občine Barka pri Divači na Primorskem se z največjim navdušenjem soglasno pridružujemo jugoslovanski deklaraciji, katera nam zagotovi popolno svobodo v verskem, političnem in gospodarskem oziru. Svobode hočemo nam in našim otrokom, da ni zaman tekla v potokih kri naših mož, očetov in mlade-ničev na vseh bojiščih. Naj bi bili žulji na naših rokah in vse trpljenje sedanjih časov v prospeh našega naroda! Izrekamo načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu svoje popolno zaupanje in odobravamo delo naših poslancev za mir in srečo našega naroda. — Pridružujemo se mirovni noti sv. očeta Benedikta XV., naj bi se mu kaj kmalu izpolnile želje po miru, ki ga hočemo svobodno uživati, pod žezlom Habsburžanov. — Pozivamo vse zavedne primorske Slovenke, naj sc soglasno pri-družijo jugoslovanski deklaraciji. — (Sledi 166 podpisov.) * • * Za svobodno Jugoslavijo in dr. Krekov spomenik. Izpolnujoč oporoko dr. Kreka se oridružujemo podpisane žene in dekleta iz Hudajužne in Oblok majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ga pozivamo, da nc odneha, dokler ne bomo v smislu zagotovila našega presvetlega vla-daria Karla v »lastni hiši gospodarji« in obljubljamo, da bomo tudi me po svojih močeh pomagale uresničiti svobodno Jugoslavijo! — (Sledi 136 podpisov.) — Časteč spomin nesmrtnega prvoboritelja smo nahralc med vaščani za njegov spomenik 181 K. Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S. Za Jugoslavijo so se na Štajerskem nadalje izjavile naslednje občine, zastopi, društva, duhovščina in ženstvo: Duhovščina šaleške in novocerkovške dekanije, okrajna zastopa Št. Lenart in Šmarje, občine: Dogoše pri Mariboru, Sv. Benedikt v Slov. gor., Plat v rogaškem okraju, Sv. Andraž v Slov. gor., Šmartno pri Slovenje-gradcu, Majšperg pri Ptuju, Ploderšnica pri Mariji Snežni (ob jezikovni meji), Presika pri Ljutomeru, Lehen pri Ribnici, Šalovci pri Ormožu, Blanca pri Sevnici, Št. Jurij pod Donačko goro, Sv. Peter pod Sv. gorami, trg Kozje, Št. Pavel pri Preboldu, Ponikva ob južni žel., Sv. Križ pri Slatini, trg Stude;nice, Hrastovec, Brezje in Mo-draže pri Poljčanah. Lastnič pri Kozjem, Sedlarjevo pri Kozjem, G. in Sp. Jakobski dol (ob jezikovni meji), nad 1500 Slovenk v mestu Maribor, 126 Slovenk v Ptuju, 183 iz Ljutomera, 70 iz Sevnice ob Savi, 135 iz Šmjartina pri Slovenjegradcu, 100 iz Oplofnice pri Konjicah, več sto Slovenk iz Št. Ilja v Slov. gor., Trbovelj, Središča in Maje nedelje, udje okrajnega zastopa v Kozjem, prostovoljno gasilno društvo v Družmirju p. Šoštanju, učiteljstvo ljudske šole v Globokem p. Brežicah in krajni šolski svet v Jurkloštru. Podnisane žene in dekleta župnije Dob pri Domžalah se iz vsega srca pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Zveste, kakor od nekdaj naš rod, habsburški cesarski hiši in polne hrepenenja po narodni svobodi, zahtevamo ujedinjenja vseh avstrijskih Jugoslovanov v samostojni, neodvisni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. Poslancem Jugoslovanskega kluba najtoolejšo zahvalo in popolno zaupanje. Želimo miru, kakor ga predlaga sv. oče Benedikt XV., pravičnega miru med narodi, ki naj bi prinesel tudi slabejšim možnost do svobodnega in srečnega razvoja. Da nam tak mir ljubi Bog kmalu dodeli, v to združujemo svoje molitve. — (Sledi 835 podpisov.) _ Celokupno prebivalstvo podobčine Blejska Dobrava z navdušenim in radostnim srcem pozdravlia deklaracijo Jugoslovanskega kiuba z dne 30. majnika 1917. V globokem sooštovanju se klanjamo našemu prevzvišenemu vladiki, ki se je v tem veleresnem zgodovinskem času brez strahu in odločno nostavil na čelo veličastnega gibania v dosego upravičenih zahtev našega jugoslovanskega naroda. Najstrožje obsojamo odpad deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča ter mu izrekamo svoje popolno nezaupanje. Dal Bog. da nam skoraj zašije zlato solnce svobode v svobodni Jugoslaviji! — (Sledi 140 podpisov.) Žene in dekleta župnije Trebelno se pridružujejo s polnim prepričanjem vsem zavednim Slovenkam za majniško deklaracijo in so svojim poslancem srčno hvaležne za njih veliko prizadevanje v svrho združenja vseh Jugoslovanov v samostoj- Za -'ugoslovansko deklaracijo se je izrekla duhovščina neretvanske dekanije v Hercegovini. Podpisane žene in dekleta iz soseske Skaručina pri Vodicah se navdušeno pridružujemo jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. Vse žrtve in vso veliko bol vojnega časa pozabljamo v trdnem zaupanju, da nam zašije solnce lepših dni v svobodni Jugoslaviji. Vedno bolj glasna in odločna bo naša zahteva: »Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod!« Šopek hvaležnosti in priznanja poklanjamo neustrašenim junakom jugoslovanskega kluba in jim kličemo: »Živeli! Vztrajno dalje po dosedanji poti!« Ostro obsojamo tiste, ki v najbolj odločilnem trenutku se-jejo razdor med naše ljudstvo v veselje in korist naših sovražnikov. Presvetlemu knezoškofu izražamo neomajno udanost in zaupanje in ga iskreno zahvaljujemo za odločen in jasen nastop v sedanjih zmedenih razmerah in ga prosimo, da odločno vztraja na sedanjem stališču. — (Sledi 183 podpiso.) M asi možfe in mladeniči I I sa na froR«! žsne in deftiefa, izpolnile n*ihooo tuoljo! i«r Podpisujte ingoslooanshp deklaracijo? Czeroin o sioolo mirovnih pogojno). Brest-Litovsk, 17, januarja, (Kor. ur.) Zastopnik c. kr. koresp. urada je danes govoril s c. in kr. zunanjim ministrom o stanju mirovnih pogajanj. Grof Czernin je izjavil: Pogajanja z zastopniki vlad iz Petrograda in iz Kijeva so v polnem teku, pa počasi in težavna. Sem porok in jamec za to, da se mir z naše strani ne bo izjalovil radi osvojevalnih namenov. Ne preklicem nobene besede od tega, kar sem postavil kot mirovni program monarhije in ga zastopal. Od Rusije nočemo ničesar; ne od-stopitve zemlje in tudi ne vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljsko sosedno raz-merje, ki stop na varnem temelju, ki bodi trajno in katero naj zagotovi medsebojno zaupanje. NoJnovejša poročila. Skrčitev količine žita in moke. Dunaj, 18. jan. (K. u.) »Wiener Ztg.c Razglasila se je odredba urada za ljudsko prehrano o skrčitvi količine žita in moke. Odredba se je morala izdati. Letina pšenice in rži je bila sicer srednje dobra, odpovedal je pa radi suše ječmen in ga ni bilo mogoče nadomestiti. Iz Rumunije ni bilo toliko žita, kolikor so ga pričakovali; na pošiljatve iz Rumunije sc nore šele računati, ko ne bo Donava več zamrznjena in ko bodo koruzo posušili. Ker dovoz iz Ogrske nc zadošča, so morali že v nekaterih deželah množino žita skrčiti. Splošno in enakomerno se skrči povsod množina moke. Pri tistih, ki se sami ne preskrbujejo, se skrčitev tiče le na uporabo moke, ki se skrči za polovico; množina kruha se ne izpremeni. Tisti, ki se sami ne preskrbujejo, bodo dobili tedensko 1150 gramov, prej 1400 gramov, težki delavci 1850 gramov, prej 2100 gramov. Tisti, ki se sami preskrbujejo, bodo v bodoče razpolagali tedensko s 1575 grami, prej so razpolagali z 2100 grami; težki delavci pa 2100 grami proti prejšjimi 2560 grami. Kr< Pogajanja z Ukrajinci. Dunaj, 17. jan. C. kr. kor. urad poroda iz Bresta Litovskega: Na današnji razpravi avstroogrske in nemške delegacije z ukrajinsko delegacijo je grof Czernin povzel uspeh dosedanjih zaupnih dogovorov in poudaril, da se je doseglo soglasje glede splošnega načela, da se en del ne sme vtikati v notranje državne zadeve drugega. Na drugi strani so se zedinili, da sta v slučaju miru, ki bi zagotovil trajno prijateljsko razmerje, oba dela pripravljena, pogovoriti se o raznih političnih in kulturnih vprašanjih. O tem je grof Czernin omenil kot primer usodo tistih poljskih manjšin, ki bi se utegnile priklopiti bodoči ukrajinski državi. Tej izjavi je ukrajinska delegacija pritrdila in jo vzela na znanje z opazko, da stopa na tej podlagi v nadaljna pogajanja. V nadaljni razpravi o ureditvi obojestranskega gospodarskega prometa se niso ugotovile nobene razlike, ki bi mogle pogodbo onemogočiti. Posvetovanja so tako napredovala, da so se lotili že konkretnih vprašanj o prometu blagovne zamenjave. Upati je na skorajšen ugoden izid teh pogajanj. Zastopnik Francije pri vladi Ukrajine. Berlin, 13. januarja. Agence Havas: General Taboni, voditelj nekdanje francoske misije na jugozahodni fronti, je naznanil ukrajinskemu tajniku zunanjih zadev, da ga je imenovala francoska vlada zastopnikom pri vladi ukrajinske republike. Gospodarska pogajanja v Petrogradu. Dunaj, 17. jan. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Glasom Soročila generalnega konzula dr. viteza pl. [empel iz Petrograda so se začela pogajanja petrograjske komisije v zadnjih dneh ugodnejše razvijati. Posrečilo se je premagati težave glede zasebnega poštnega in tiskovnega prometa z Rusijo in se je tozadevni dogovor že formuliral. Za razpravo o medsebojni zamenjavi medicinalnega blaga se je ustanovil odsek, Id je začel svoje delo 16. t. m. V prihodnji seji bo komisija razpravljala o ureditvi potovanja državljanov ene stranke po ozemlju druge v nevtralne države, dalje o združitvi po vojni raztrganih družin na obeh straneh fronte, o odposlatvi delegacij v zasedena ozemlja in o ureditvi izvrščevanja o obojestranskih državljanih. Uradno poročilo nemške mornarice. Berlin, 17, jan. Uradno: Dne 14. in 15. t m, so labke nemške vojne sile poizvedovale na južnem Severnem morju. Zadele niso ne na sovražne vojne in tudi ne na trgovske ladje, dasi so prodrle do severno od izliva Temze. Od tam so izstrelile nad 300 strelov na važne pristaniške naprave iz bližine; videlo se je dobro. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Darujte za dr. Krekov spomenik! Dnevne novice. — Za namestnika načelnika generalnega štaba je cesar imenoval generala barona pl. Waldstiitten. — Duhovniška vest. Č. g. Karel Ma-lajner, kaplan v Žetalah, je dobil župnijo Sv. Florijan pod Bočem. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 33. pešpolka Rudolf Ferenčak. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 1. bos. herc. pešpolka Miroslav Debeljak. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 7. pešpolka Ernest Jurič, poročnik 87. pc3polka Ivan Kovačec in nadporočnik dr. iur. Hugo Peternel, pri okrajnem poveljstvu v Tuzlt. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 27. črnovoj-niškega okrajnega poveljstva Andrej Jug, pri okrožnem poveljstvu Belgrad. — Odlikovan je bil na vzhodnem bojišču računski podčastnik Alojzij Ploj, težkega topniškega polka št. 203 z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Priboril si je že prej na drugih bojiščih srebrno 2. vrste, bronasto ter Karlov križec. Omenjeni je štajerski rojak iz Negove v mariborskem okraju. Častitamo. — General Kusmanek, Iz Stockhol-ma poročajo, da je bivši poveljnik trdnjave Przemysl general Kusmanek došel 13. januarja iz ruskega ujetništva v Stockholm, kjer ostane do sklepa miru. — Nastop aktivne službe mladeničev, ki so rojeni leta 1900. in imajo pravico do znakov enoletnega prostovoljstva, je določen na 15. marca 1918. Vsi drugi nastopijo aktivno službo že 6. februarja 1918, Izkazila je potemtakem k pregledovanju prinesti seboj. — Umrl je najstarejši sin maršala Conrada, stotnik generalnega štaba Kurt baron Conrad, ki se je zdravil v Švici. Baron Kurt je drugi sin, ki ga je med vojsko baron Conrad izgubil. — Oddaja plemenske živine. Višje ar-madno poveljstvo je Deželnemu mestu za vnovčenje živine ponudilo večje število plemenske živine in sicer krave, bike, vole ter mlado živino. Ta živina je iz zasedenega laškega ozemlja, brezdvomno si-mentalske pasme. Živina utegne biti lepa. Kdor bi se zanimal za nakup, naj se brzojavno obrne na Deželno mesto, Ljubljana, Turjaški trg 1, ker se mora to izjaviti nujno, če in na koliko živine reflektir-i. Podrobni pogoji pa Deželnemu mestu še niso znani. — Gradec. Izreden služajl V občini Sv. Jurij, vas Jagnetovc na Kranjskem, blizu Zidanega mostu se je pred devetimi leti ponesrečil 14 let stari Angelo Bau. — Padel je s kozolca in izgubil dar govorice. Tudi on je kot vojaški rokodelec moral v vojake. Na lazaretnem polju v Gradcu v barakah dela z drugimi. Za letošnje novo leto je dobil nekaj dni dopusta. In še sam si ga je podaljšal. Ko se je vrnil, je šel zvečer s svojimi prijatelji v gostilno. Ker se je pri sladki kapljici precej ovinil, se mu začne kolcati. Poloti se ga še kašelj in izbruhne kos zasedene krvi. Skozi devet let je odgovarjal, če je bil kaj vprašan, le pismeno — pri tej priliki pa se mu je vrnila zopet govorica! Začel se je pogovarjati s svojimi prijatelji in z njimi popevati. Kdo bi popisal njegovo veselje! Drugi dan je moral radi svojevoljnega podaljšanja dopusta k raportu. Po odmerjeni kazni 30 dni vojašničnega zapora je vzkliknil: tudi par mesecev rad, samo da zopet govorim! — Prijateljem misijonov. Izšel je ravnokar »Misijonski koledar« in se dobiva v Katoliški bukvami, Ničmanovi prodajalni, v Dobrodelni pisarni in v zakristiji pri Jezusovem Srcu. Cena 2 kroni. Opomniti treba, ker je koledar precej pozno izšel, da je koledar sam pri tem postranska stvar; večje in sicer trajne vrednosti je druga vsebina, ki je podana v obliki Koledarja. »Koledar« seznanja čitatelja z veliko idejo pokristjanjenja sveta, ter podaja kratke življenjepise vseh slovenskih misijonarjev, katerih 13 prinaša tudi v podobi. Ravno zaradi teh življenjepisov in slik je Koledar zelo zanimiv. Prijatelji misijonov, sezite po Koledarju in razpeča-vajte ga! — Smrtna kosa. V Ptuju je umrl zdravnik dr. Anton Rak, star 77 let. — Umrl je v Loki pri Zidanem mostu 65 letni posestnik Matija Koren. Naj v miru počiva! — Postrezite! Jožef Dečko, 87. pešpolka, telefonska četa p. štaba, ", ^ išče svojega brata Matevža Dečko, ki je služil pri 6/3 pionirski stotniji, ,'. r,** ,' >, pisal ni že dva meseca. — Ilirski muzej z ilirsko knjižnico uredi mestna občina v Zagrebu, Tam bo shranjeno vse, kar sc tiče ilirske dobe, na pr.: slike, kipi, obleke, sobna oprava, orožje, zastave itd. — Mesto Zagreb ima sedai brez vojaštva 87.000 prebivalcev. — Ali je tobak neobhodno potreben? Zaradi navijanja cen obsojeni obtoženec je v svoji ničnostni pritožbi med drugim navedel, da se kajenje tobaka lahko pogreši cigarete pa da so luksus. Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo in navedlo sledeče vzroke: Ne more se tajiti, da so tobak in cigarete za velik del prebivalstva postale nujna življenjska potreba. Ugovor, da je kajenje tobaka zdravju škodljivo, ne prihaja v poštev, ker je ta slučaj tudi pri drugih potrebnih predmetih, na primer pri kavi in čaju, in gotovo se ne more ugovarjati, da sta čaj in kava potrebna predmeta, Tudi to je brez pomena, ali se posamezni ljudje morejo odpovedati potrebnemu predmetu ali ne. — Vešala. V Sarajevu sta bila dr. Predrag Kašikovič in njegova mati Stoja obsojena zaradi vohunstva v korist Srbije na vislice. Glasom razsodbe se mora najprej obesiti sin potem pa mati. Uui^Uanske novice. lj Za finančnega komisarja IX. činov-nega razreda je bil imenovan finančni koncipist dr. Ernest Močnik. lj Ivan Hribar se je vrnil v Ljubljano. Včeraj se je vrnil v Ljubljano bivši župan ljubljanski Ivan Hribar, lj Slov. katol. izobraževalno društvo Sele-Moste priredi predstavo v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol 5. uri v Društvenem domu v Mostah. Spored: 1. Puccini: Molitev iz opere »Tosca«, poje gdč Cilka Orehek. 2. Kucken: K tebi pridem, dvo-spev, pojeta gdč. C. Orehek in g. P. De-bevec. 3. Saint - Saens: Spev iz opere »Samson in Dalila«, poje g. P. Debevec. 4. »Tri sestre«. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. J. E. K. — Vstopnina: L prostor 3 K, II. 2 K 50 vin., III. 2 K; balkon 2 K; stojišča 1 K. — Predprodaja vstopnic pri Orehku in v Društvenem domu v Mostah. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Witt, krojaški mojster in hišni posestnik, 80 let. — Albina \Vaibl, žena umirovljenega strojevodje, 58 let. — Rudolf Wisiak, kulturni tehnik, 28 let. — Jakob Bajer, hiralec, 51 let. — Olga Nadeniczeh, učiteljica jezikov, 49 let. — Edvard Božič, sin begunke. — Izgubila se je 17. jan. damska zlata ura za zapestnico od državnega do južnega kolodvora. Pošten najditelj naj jo prinese na državno policijo proti nagradi. lj Oddaja usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta štev. 5; čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški štev. 4 (tik cerkve). Potrdila se bodo izdala le onim, ki se bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni čevljarski mojstri. Usnje se bo prodajalo od pondeljka, dne 21. januarja 1918 dalje. lj Oddaja govejega mesa na rumene izkaznice C štev. 1401 do 2200. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1401 do 2200 dobe goveje meso v soboto, dne 19. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2 do 2 štev. 1401 do 1600, od 2 do pol 3 štev. 1601 do 1800, od pol 3 do 3 štev. 1801 do 2000, od 3 do pol 4 štev. 2001 do 2200. 1 oseba dobi en četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe tričetrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in en četrt kilograma, več oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2 kroni. lj Nadomestek za mast. Pomanjkanje špeha in maščobe sploh je večje in večje. Mestna aprovizacija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi preskrbela meščane z zabelo, toda dobava prašičev je bila težja in težja in prišlo je tako daleč, da je sploh nemogoča. V zadnjem času se je posrečilo kupiti večjo množino prvovrstnega olja. To olje je drago, liter stane 47 kron, in mestna aprovizacija v6, da ga revnejši sloji ne bodo mogli kupovati. Zato hoče te pozneje na kak drug način odškodovati in jim pripraviti zabelo. Za. enkrat pa nudi priliko tistim imovitim slojem, ki lahko plačajo za maščobo večje vsote, pa je do sedaj kljub temu niso mogli dobiti. Olje bo prodajala vojna prodajalna v Gosposki ulici. Stranke ga dobe po 47 kron 1 liter na nakazila za mast, in sicer pol litra za osebo in na mesec. Primorske novice. p Ivan Roječ, dekan tolminski se je vrnil 10. decembra 1917 v Tolmin. p Begunske podpore se bodo od prihodnjega plačilnega dne, to je od 21. t. m. naprej izplačevale pri c. kr. finančni deželni blagajni v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg, dvakrat na mesec, vsakokrat od 8. do 1. ure v sledečem redu: Vsakega 6. in 21. v mesecu pridejo na vrsto stranke z blaganijškimi izkaznicami štev. 1 do 700, vsakega 7. in 22. v mesecu štev. 701 do 1400. vsakega 8. in 23. v mesecu štev. 1401 do 2300, vsakega 9. in 24. štev. 2301 do 3000, vsakega 10. in 25. v mesecu št. 3001 do 3700, vsakega 11. in 26, .v mesecu štev, 3701 do konca. Vsaka stranka ima prinesti s seboj izkaznico istovetnosti, izdano ji od politične oblasti, da se more izkazati, da je upravičena dvigniti plačilo. V Ljubljani bivajoče stranke se naj zglasijo po možnosti vsakokrat že od 8. do 9. ure. Opozarja se, da zakasnele stranke nimajo pravde zahtevati plačila izven vrstnega reda dotičnega dne ter pridejo po možnosti šele pozneje na vrsto. Ob nedeljah in praznikih odpade izplačevanje ter se vrši za vsako vrsto sledeči delavnik. Natančni načrt o izplačevanju bo izobešen na vnanji strani pregraje pri blagajni na za stranke vidnem prostoru. p Županstvo Vogersko, sedaj v Zden-ski vasi, je darovalo za dr. Krekov spomenik znesek 405 kron. Za prejeto vsoto se Posredovalnica za goriške begunce prisrčno zahvaljuje. p Poročil se je gospod Drago Mlakar, c. kr. asistent, z gospico Pavlo Modic iz ugledne slovenske rodbine iz Gorice. Mlademu paru tisoč sreč! p Konec štrajka v Miljah. Ker so delavci iz Milj, zaposleni v ladjedelnicah pri Sv. Roku in Sv. Marku dobili zagotovilo, da bo poslej mesto Milje veljalo kot industrijsko mesto ter bo uživalo enake aprovizacijske pravice kakor Trst, so zato sklenili, delo zopet pričeti. p Zahvala, Begunci v Waltersdorfu na Nižje Avstrijskem sc zahvaljujejo oskrbnici g. Meri Durjančič za njeno skrb in obisk. Razne novice. i Če se sklene z Rusijo poseben mir, bi samo za prevoz čet iz postojank proti Rusom potrebovali 2400 vlakov, ker se nahaja tam do 20 zborov. Za vojne ujetnike, do dva milijona jih bo, bodo potrebovali 2000 vlakov. Prevoz čet bi izvedli v 160, prevoz vojnih ujetnikov pa v 67 dneh; okroglo tedaj v osmih mesecih. Prometne razmere bi se šele v tri četrt leta tako izboljšale, da bi bila mogoča živahnejša trgovina z Rusijo. Kazen za navijanje cen. Družabniki olomuške tvrdke A. Haas so bili obsojeni na globo 40.000 K radi navijanja cen sladu. Vzklicni senat pa je zvišal globo na 120.000 K za vsakega. r Kakšna draginja je v Carigradu, Znana dunajska pevka Lena Kurzova je nedavno tega koncertirala v Carigradu in v Sofiji. Poleg odlikovanja in dragocenega čilima perzijskega, ki jih je prejela sultanovi palači, je prinesla dunajska pevka s potovanja v deželo polmeseca mnogo spominov in to tem globljih, ker je bilo to njeno prvo potovanje. Najzanimivejše za nas pa je, kako drago se živi dandanes v Carigradu. Tako na primer stane skodelica črne kave 10 kron našega denarja. Porcija čaja z dvema skodelicama čaja in s tremi kosci peciva stane 25 kron. Vsled tega je bila vsekako tudi vstopnina na koncert Lene Kurzove nenavadno visoka, saj je stala loža celih 500 kron našegi denarja. r Izgubljena pisma Tolstoja. Tolstojev muzej v Petrogradu je bil nedavno-obveščen, da je izgubljenih veliko pisem Tolstoja. Pri požaru v Pirogovu, kjer je stanoval starejši brat Tolstojev Sergej Ni-kolajevič, Perigovo je od Jasnaje Poljane oddaljeno komaj 40 vrst, je požrl plamen vsa pisma, ki jih je bil pisal Tolstoj svojemu starejšemu bratu. S. N. Tolstoj je umrl šest let pred smrtjo svojega velikega brata. Rajni Leon Tolstoj je pisal med drugim o njem: Sergej me je vedno navduševal; njegov značaj mi je bil popolnoma ptuj; nisem ga umeval. Nekaj skrivnostnega ga je obdajalo; to me jc posebno vleklo k njemu. Sergija sem izkušal posnemati od svojih mladih dni. Pisma Sergiju so bila gotovo velezanimiva. V sedanjih nemirih v Rusiji so pa mužiki tudi oplenili in zažgali grad kneza Oholenskega, moža rajne najstarejše Tolstojeve hčerke Mari/c Lvove. Vsa pisma, ki jih je pisal Tolstoj svoji hčeri, so uničena. Ta izguba je šc težja, ker je nekaj Tolstojevih pisem Sergiju vsaj v prepisu ohranjenih, a od Tolstojevih pisem, ki jih je pisal svoji najstarejši hčeri, se ni ohranila nobena kopija^ LISTNICA UREDNIŠTVA. M, P. Spisa ne moremo priobčiti, kef nočemo nikogar siliti. Se bodo že spametovali. Drugo zadevo bomo uredili. — F-S. Hvala! — Našim fantom na Dunaju: Nc smemo! — B. R. Oprostite, ne kaže objavljati. — Naročnik z dežele: Medtem ste sel že lahko prepričali, da se. je zgodilo pn Vašem. — Zalilog. Se je zgodilo. Mig gospodarstvo. Vodstvo kranjskih deželnih dobrodelnih zavodov naznanja, da jc dne 16. januarja 1918, ob ^9. uri zvečer umrla prednica reda usmiljenih sester sv, Vincencija Pavlanskega imejiteljica zlatega zaslužnega križca s krono in častnega znaka Rdečega križa II. razreda v 86. letu starosti, v 64. letu redovnega in 50. letu uspešnega in požrtvovalnega delovanja kot prednica v tukajšnji deželni bolnišnici. Pogreb se vrši v petek, dne 18. januarja 1918, ob 5. uri popoldne iz kapelice deželne bolnišnice. Zavod jo ohrani v hvaležnem spominu. 163 V Ljubljani, dne 17. januarja 1918. Naš preblagi sin oziroma bral pešec Cesarjevičevega pešpolka 17 je bil zadet od sovražne kroogle in umrl iunaške smrti na tirolskem bc 24. maja 1917. • Bodi mu lahka tuja zemlja! Šmarca pri Kamniku. ŽALUJOČI OSTALI, Tari v Črni gori, iz katerih bo mogel dobiti do . 5 milijonov kubičnih metrov mehkega lesa. g 12.000 vagonov premoga leži nakopičenega, kakor poroča »Zeit«, v morav-ski Ostravi, pa ga vsled pomanjkanja železniških voz ne morejo odvažati. Poleg tega imajo tam še okoli 5000 vagonov koksa. Tudi v severozapadnih čeških pre-mogokopih je nakopičnega ogromno premoga, ki ga ne morejo odvažati. Vojna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. Uradno: Med Brento in Monte Pertico je omejeval sovražnik boj po brezuspešnih izgub polnih napadih prejšnjega dne na besno streljanje. V bojih 14. in 15. januarja smo ujeli 12 častnikov in nad 300 mož. t NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. jan. Veliki glavni stan: Na zapadu. Nobenih večjih bojev. V številnih odsekih pozvedovalni boji. Severno od Paschendaele, ob Scarpe, pri Vendhuille in St. Quentinu smo ujeli nekaj Angležev. Na vzhodu. Nič novega. V Macedoniji. V ovinku Črne se nadaljujejo artiljerijski boji. Itailjansko bojišče. Položaj nespremenjen. Pri svojih brezuspešnih in izgube polnih napadih 14. in 15. januarja so Italijani zgubili na ujetnikih 12 častnikov in jnad 300 mož. Ludendorff. NEMŠKO POROČILO. Berlin, 17. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Nobenih večjih bojev. V nnogih odsekih fronte boji poizvedoval-jpev. Severno od Paschendaele, pri Scarpe, pri Vendhuille in pri St. Quentinu so naši Šjeli nekaj Angležev. Vzhodno bojišče: Nič novega. Macedonsko bojišče: V ovinku Črne so močnejše streljali s topovi. Italijansko bojišče: Položaj se ni izpreme-nil. Po brezuspešnih izgub polnih napadih Italijanov 14. in 15. januarja so izgubili 12 ujetih častnikov in nad 300 mož. Italijansko uradno poročilo, 16. januarja. V ozemlju Monte Asolo-ne je bilo včeraj dopoldne bojevanje na naših črtah, ki smo jih minulo noč ugodno .popravili, vsled močnega osredotočenega iognja in pa vsled večkratnih sovražnih napadalnih poskusov živahno. Popoldne je bil položaj zopet normalen. V odseku vzhodno od Asiaške planote in na vrhu Monte Solarolo akcije pozvedovalnih oddelkov in slaboten artiljerijski ogenj. Vz-.jhodno od Capo Sile smo v noči na 15. zopet odbili sovražni protinapad. Tekom včerajšnjega dne se je delovanje sovražnih , artiljerij raztegnilo do obrežja in se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Ob celi fronti so letalci močno delovali. Angleški nletalci so pri Bazzoli vzhodno od Conegli->na zbili tri sovražna letala. Četrto so-jvražno letalo so zbili naši letalci v Arsie. |Naše obrambne artiljerije so v Cimadolmo jsestrelili peto sovražno letalo. Ruski ultimat Rumuniji. Petrograd, 17. jan. (K. u.) Svet ljudskih komisarjev je poslal rumunski vladi naslednji ultimat: Poveljnik 49. divizije nam poroča, da rumunske oblasti sovražno nastopajo proti ruskim vojakom in zadržujejo prevoze živil. 194. polk 49. divizije so rumunske bojne sile obkolile in razorožile; aretirale so tudi odbor 195. polka, kakor tudi avstrijske častnike, ki so bili prišli na obisk v ruske črte. Svet ljudskih komisarjev zahteva takojšnjo oprostitev vojakov in častnikov in kaznovanje vojaških oblasti, ki so zakrivile aretacije, kakor tudi jamstvo za to, da se taki dogodki ne bodo več ponovili. Če tekom 24 ur ne bo odgovora, bomo smatrali našo proklamacijo kot napoved preloma odno-šajev in bomo odredili najodločnejše vojaške ukrepe. — Podpisani: Ljenin, Kry-lenko, vrhovni poveljnik, Podwojsky, vojni komisar. znava samoodločbo Armenije in da jo bo izpraznila. Srbija za mir. V Solunu je zboroval srbski kronski svet, ki je sklenil, naj se konča vojska in takoj uvedejo mirovna pogajanja. Proda se hiša na Glavnem trgu v Novem mestu, V hiši se nahaja stara gostilna in mesarija. Pripravna je tudi za vsako drugo večjo obrt. Pogoji se izvedo pri lastniku Ljudoviku Ferliču, špecerijske in železninske ter deloma ma-nufakturne stroke išče službe. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Vesten«, poštno-ležeče, Sv, Duh-Loče (Štajersko). Išče se za malo župnišče kuharica ki zna priprosto kuhati in zna opravljati tudi kmečka dela. Ponudbe z označbo mesečne plače na upravo »Slovenca« pod »Kuharica št. 157.« miii & w z vrtom ali stanovanje z 2 sobama vzame mirna stranka v najem. Ponudbe pod »A« na upravo »Slovenca«, tudi invalid. Plača dobra, po dog Ponudbe na upravništvo lista februarja pod št, 165. ovoru, do 1, Krepak in močan I poštenih staršev se sprejme v poduk mesarske obrti pri Karlu Kovač, mesarju v Starem trgu pri Rakeku. 171 Kupi se dobro ohranjena kitar Ponudbe na upravništvo pod št. 158. >Slovenca« Sprejmeta se v delo 2 pridna i proti hrani, plači in stanovanju. Prednost imajo iz Goriške okolice. — Ponudbe na upravo lista pod »Strojar 170«. 241etna zanesljiva blagajnicarka želi mesta. Gre tudi kot prodajalka manufakturne ali špecerijske stroke. Nastop lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Zanesljiva blagajnicarka štev. 166«. ki, je vešč sadjarstva in pridelovanja zelenjave, dobi trajno službo na graščini Impolca, pošta Radna na Dolenjskem, Prošnje s prepisi spričeval naj se pošljejo na graščinsko oskrbništvo Jmpolca, p. Radna. 151 Rusi izpraznijo Armenijo. »Daily News« iz Petrograda: Ljudski komisarji so naznanili ruskemu odposlanstvu v Brestu Litovskem, da Rusija pri- Kdor namerava prodati še kaj a naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13, 3osip Gruden lončka Sruden roj.Beriic poročena. POSESTVO obstoječe iz njiv, travnikov, gozda (če mogocc vinogradov) na Kranjskem, Primorskem (Vipavskem) z vsemi pritiklinami kupim proti gotovini. Gospodom županom se priporočam, da mi gredo — proti nagradi — na roko. Ponudbe z natančnimi podatki, površine, lege in cene na Franc Grmela, Res. Spital — Ncrvenheilanstalt, 1 10 Nuten — I. Zimmer, Opava-Troppau, Šlczija. ki ste železninske in špecerijske stroke vešči, sprejme veletrgovina. Reflektari se le na bolje moči. — Ponudbe je poslati na upravništvo tega lista pod št. 1000-160. Žalujoča Družba usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavelskega naznanja tuzno vest, da )e častita ' usmiljenka sv .Vincencija Pavelskega, 50 let predstojnica v deželni bolnišnici v Ljubljani, imejiteljica zlatega zaslužnega križca s krono itd. danes, 16. januarja, ob pol 9. zvečer, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala, v 85. letu starosti in v 64. sv. poklica. Truplo drage rajnice bo 18. t. m. ob 3. popoldne v kapeli deželne bolnišnice slovesno blagoslovljeno, nato prepeljano v cerkev Jezusovega Srca in tu drugič blagoslovljeno, odtod k pogrebu na pokopališče pri Sv. Križu odpeljano iJuso drage rajnice priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne T6. januarja 1916. " 152 Venci se v smislu rajnice, v prilog dobrodelnim napravam, hvaležno odklanjajo. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubega, nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda trgovca v Ljubljani izrekamo tem potom vsem r.ašo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si. predsedstvu gremija trgovcev, si. predsedstvu trgovskega bolniškega in podpornega društva, zastopnikom javnih oblasti. gg- trgovcem iz Ljubljane, gg. pevcem za tolažeče žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, kateri so spremili nepozabnega pokojnika na njega poslednji poti. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Šmartno pri Litiji, 16. januarja 191B. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, in po osebno davčni noveli z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13. Sestavil Valentin Žun. Cena 1 K 90 vin. s poštnino vred. Za sestavo napovedi o dohodnini, katero je treba meseca januarja vložiti, je ta knjiga neobhodno potrebna. Lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo vsem izborno služila, olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjige »Nve založbe«. Onim, ki so naročili vse tri knjige :>Nove založbe«, torej tudi dr. Debevčeve »Vzori in boji«, naznanja Katoliška Bukvarna, da bo poslala knjige, ko izidejo tudi »Vzori in boji« v eni pošiljatvi. Treba je skrajno štediti s časom, ovojnim materijalom itd.; pomanjkanje na delavnih močeh, ovojnem papirju, motvozom itd. je zelo veliko in nikakor ne kaže deliti naročilo v dve pošiljatvi. Reklamacijo naj torej izostanejo, ker se sicer lahko primeri, da dobi kdo dve pošiljatvi, za kar ne prevzamemo pri teh raz- Prodam Pisarniško moč in prodajalko prvovrstno, sprejme trgovina s semeni SEVER & URBANIČ V LJUBLJANI. Kupim vsako količino Hna Csilia ♦♦♦♦♦♦♦♦ a Cena po dogovoru. Jos. Oražem, zeljarna Selo-Moste, Ljubljana. s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi, ki sem jih dobita no U mesečni robi pomade, ki som jo iznašla sama. To je edino sredstvo pro« izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišca nd moških krepko pospesujo rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in brad naivni blesk in polnost In jih varuje pred prezgodnjim oslvenjemdonaj višje starosti! ................. ionCeh po 6, 10 in 15 krow. ............... Po pošti se požilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetiem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naroČilu. StaCsillag, Dunaj, I9KDhl!iaarltfffl. Kupi se z lepim zasajenim vrtom. Cena 60.000 kron. Naslov sc poizve pri gospej Pompe, Sodaa ulica 3, Ljubljana. 153 rabljene, nezdrobljene, nikako umetno blago, po kg K 28—, nove, nezdrobljene, nikako umetno blago, po kg K 40'—; šampanjske, nezdrobljenc, nikako umetno blago, komad K 110, prevzamem brez prejšnjega vprašanja po povzetja Pavi Birnbaum Einkaufsstelle, Dunaj, II., Darvvingasse 39 b. d. Nordb. Ustanovljeno S. 1893. z vrtom v Trnovem. Šiški ali v Vodmatu. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 118. Prodaja se po ^zmernih cenah v večji množini oglje, vino, sadjev mošt, wermuth-vino in miio za pranje V večjih ko 13 al5 22'/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obt okih. Kdor že2i posojili, naj scs e^rne na pisarno w Ljubljani, Kongresni trg St. 119, ki »