PoStnlna platana o gototrtnl mn Cena Bln ilniemHl dom Sten. 260 V £iubl|aai, o tctctck, 12. novembra 1936 teto 1. General France še ni dal povelja za zadnji naskok Salamanca, 12. novembra, o. Glavni stan Francove armade je sinoči izdal uradno poročilo, v katerem pravi, da so edina merodajna poročila z madridskih bojišč tista, ki jih da štab v Salamami. Vse druge vesti evropskega časopisja o napredovanju in prodiranju nacionalističnih čet so samovoljne in brez podlage. General Franco še ni dal povelja za glavni naskok na Madrid. Tega ni storil zato, ker sc drži svojega preizkušenega vojskovalncga načina, ki naj njegove čete obvaruje vsakega nepotrebnega prelivanja krvi. Ta način se je obnesel v vseh dosedanjih bojih in je Francovemu vojskovanju prinesel tudi edine trajne in neizpodbitne uspehe. Generalu Francu ni na tem, da bi v Madridu dobil samo kup razvalin, marveč hoče sedanjo in bodočo prestolnico Španije ohraniti čimbolj ne-izpremenjeno. Njegovo topništvo in letalstvo ima nalogo, da obstreljuje samo vojaško važne točke mesta, vsemu drugemu pa prizanaša. Tudi noče voditelj nacionalistične vojske, da bi brezobzirno obstreljevanje Madrida morali plačati s svojim življenjem sorodniki in somišljeniki nacionalistov. Rdeči so že do zdaj poklali v Madridu 40.000 ljudi, za maščevanje nad nacionalističnimi uspehi. Vsi ti razlogi hranijo nacionalistični vojski, da bi za naskok na Madrid porabila vse svoje, zlasti letalske in topniške sile, ki daleč prekašajo rdeče orožje. Tudi ne marajo brezobzirnega pobijanja v pouličnih bojih, ker je treba vse človeško in orožne sile hraniti za končni obračun z rdečini terorjem, ki sc bo izvršil z naskokom na Katalonijo. , Zato je potrebno, da dosedanji način boja za Madrid traja še nekaj dni, nakar se bo mesto itak samo vdalo. Vlada se brani Madrid, 12. novembra, o. Ker je v Madridu ukinjena cenzura nad časopisjem, so vsi časopisi porabili to priliko, da čisto odkrito pišejo o padcu Madrida in o begu vlade ter obrambnega odbora. Vlada ima na razpolago za svojo propagando samo še radio. Z radijskega programa je izginilo zdaj vse drugo, razen govori proti fašistom in navduševanje za boj do komunistične zmage. Fašizem mora pasti pod madridskimi zidovi, to je smisel vsega vladnega boja po radiu, na drugo so socialistični voditelji z Azanom vred že naredili križ. Predsednik španske republike Azana, ki ga ima katalonska vlada zaprtega v samostanu na Monserratu, je včeraj sprejel francoske časnikarje in jim povedal, da bo Madrid v nekaj dneh osvobojen. Zagotovil je tudi, da bodo socialisti zmagali, naj jih velja kar hoče. Madridska radiopostaja še zmeraj deluje, Sno-či so imeli mnogi govorniki govore proti fašizmu. Eden izmed njih je rekel, da so nacionalisti snoči poskušali zavzeti Madrid, toda vladne čete so se sijajno branile. V tem govoru je bilo tudi rečeno, da bodo vladne čete v Madridu gotovo zmagale. Na bojiščih Salamanca, 12. novembra. AA. Radijska postaja na Tenerifi poroča, da so nacionalistične čete zavzele zapadni park v Madridu in severno stran toledskega mosta. Prav tako so nacionalistične čete zavzele pri toledskih vratih dve važni postojanki. Neka druga nacionalistična kolona je pre- koračila Princesin most in prodrla do bližnjega trga. Po poročilu vrhovnega poveljstva so nacionalistične čete odbile vladne čete južno od Madrida. Pri tej priliki so ujele 80 vojakov in zaplenile pet strojnih pušk. Tudi na drugih odsekih so odbili napade obrambe. Na asturijskem odseku so rdeči bataljon »Rusija« popolnoma uničili. Nacionalistične čete, ki prodirajo iz Escoriala, napredujejo počasi in neprestano. Zadnje dni niso naletele na hujši odpor. Operacije v tem odseku so zelo obzirne, med drugim tudi zaradi tega, da bi ohranili po vsem svetu znani kompleks samostana in dvorca v Escorialu. Včeraj ni bilo na periferiji Madrida nobenih bistvenih izprememb ne na eni ne na drugi strani. Posebno ogorčena je bila akcija letalstva. Mestoma je bil ves Madrid zavit v oblake dima in prahu. Posebno hud je bil letalski napad ob 15. Veljal je obrambnim postojankam ob reki Manza-naresu. Akcijo letal je podpiralo s hudim ognjem tudi nacionalistično topništvo. Talci niso moderni Ženeva, 12. novembra. AA. Odbor mednarodnega Rdečega križa je jioslal 3. novembra obla-stvom v Madridu, Barceloni, Bilbau, Santandru, Malagi in Salamanci manifest, v katerem pravi med drugim, da talstvo ni v skladu z vojnimi metodami kulturnih držav in da nasprotuje načelom, sprejetim na 15. mednarodnem kongresu Rdečega križa v Sofiji leta 1934. Manifest pravi dalje, da bi civilno prebivalstvo moralo ne glede na to, ali se vrši državljanska ali mednarodna vojna, imeti več svobode, predvsem bi se mu pa moral omogočiti pravočasni odhod iz vojnega pasu. Prvi uspeh dunajskega sestanka: Zdravice cesarju Abesinije Dunaj, 12. nov. o. Včeraj je bila prva seja zastopnikov Halije, Avstrije in Madžarske. Trajala je poldrugo uro. Posvečena je bila vprašanju, kako bi italijansko-nemški sporazum spravili v soglasje z zvezo med državami rimskega protokola. Pokazalo se je tudi, da bi Madžarska rada dosegla od Avstrije ii Italije podpore pri svoji zahtevi za revizijo meja in za svojo ponovno oborožitev. Madžarski tisk si od tega sestanka obeta zelo veliko, kar kaže tudi včerajšnji govor madžarskega opozicijskega voditelja Eckharda. Zvečer so se vsi delegati zbrali pri svečani večerji v Schonbrunnu. Pri oficielnih zdravicah je avstrijski kancler dr. Schuschnigg napil Viktorju Emanuelu, kralju Italije in cesarju Abesinije. Po- dobno zdravico je izustil tudi madžarski delegat KanYa, ki je dostavil, da bo madžarski namestnik Horthy kmalu šel osebno pozdravit italijanskega kralja kot cesarja Abesinije v Rim. Za zdravice se je v imenu Italije zahvalil zunanji minister grof Ciano, ki je v svojem govoru poudaril, da rimski sporazum pripravlja pot za pomirjenje in uravnovešenje v Srednji Evropi. Ta sporazum združuje razprte države, in sicer brez razlike vse, ki imajo svoje koristi v Podonavju. Zato lahko omogoči ta sporazum dobre odnošaje med vsemi državami, ki so dobre volje. Zanimivo je pri tej politični večerji dejstvo, da so inozemski diplomati prvič javno pozdravili Viktorja Emanuela kot cesarja Abesinije. Spremembe v romunskem diplomatskem zboru Belgrad,. 12- nov. m. Iz Bukarešte poročajo, da je romunska vlada izvršila vfečje izpremembe I v svojem diplomatskem zboru. Tako je imeno- 1 van Grigordža, glavni tajnik v zunanjem ministrstvu, za poslanika v l.ondonu. Dosedanji poslanik na našem dvoru Guranescu je imenovan za romunskega poslanika na Dunaju, za novega poslanika v Belgradu pa Kadere, ki je bil lansko leto iz Varšave poklican v zunanje ministrstvo v Bukarešti. Dosedanji romunski poslanik na Dunaju Predicanu pa je imenovan za jx>sla;iika v lielsingforsu. Posvetitev grobnice naših vojakov v Grčiji Belgrad, 11. novembra. AA. Včeraj so na I Zejtinliku povetili grobnico jugoslovanskim vojakom, ki so padli na solunskem bojišču na ozemlju prijateljske Grčije. Svečanost »o pripravljali že delj časa, danes pa je napočil dan, ki bo ostal važen ne le za nas, temveč tudi za ves Solun. Pri svečanosti posvetitve nove grobnice na Zejtinliku so bile navzoče uradne delegacije, ki so prispele iz Belgrada, velike množice solunskega prebivalstva, rodbine padlih bojevnikov in celokupna jugoslovanska kolonija. Grobnica je bila zgrajena po prizadevanju jugoslovanske vlade, posvetili pa so jo danes 11. novembra na dan premirja, ko so pred 18 leti prenehali krvavi boji in se je končala svetovna vojna. Posamezni grobovi, nad katerimi so se vzdigovali preprosti beli križi, so bili danes okrašeni z zelenjem in krizantemami. Nad vsakim grobom so bile prižgane sveče. V kripti nove grobnice, pa počivajo kosti nad 6000 vojakov. Pred vhodom v grobnico sta bili razvrščeni častni četi grške in jugoslovanske vojske z godbami. Pred grobnico samo so stale uradne delegacije jugoslovanske in grške vlade in pred njimi jugoslovanski in grški duhovniki. Svečanost se je začela s službo božjo, ki sta jo darovala episkop Emilijan in grški vladika Konstantin, ki je zastopal solunskega metropolita. Koj v začetku službe božje je prispel odposlance grškega kralja polkovnik Papakonstantinius. Pel je zbor bel-grajskega »Obiliča«. Okrog grobnice tn oltarja so se zgrnite ostale delegacije, zastopniki dobro-voljcev, bivših bojevnikov, invalidov, rezervnih oficirjev, ki so prišli z zastavami. Pred oltarjem ®° zavzeli svoja mesta ministra Marič in k-vetko-člani grške, poveljnik Soluna in drugi odličniki. Po končani službi božji sta grška in jugoslovanska godba zaigrali himne obeh držav, častne čete pa so izkazale časti padlim junakom. Nato je spregovoril episkop Emilijan m '®ef globok govor, v katerem je poveličeval velike žrtve padlih junakov. Potem je spregovoril v grškem jeziku vladika Konstantin, in govoril o rajnkih, ki počivajo v novi grobnici in na velikem pokopališču v Zejtinliku. Tudi njegov govor je segel prisotnim globoko v srce. Nato je govoril jugoslovanski minister vojske in mornarice, armadni general Marič o veličini padlih žrtev in njihovemu pomenu za bodočnost Jugoslavije. Po končanem govoru v srbskem jeziku se je general Marič zahvalil odposlanstvu grškega kralja v francoskem jeziku. Za njim je govoril v imenu grške vlade minister Papadenios. V svojem govoru je omenjal tesno in prisrčno prijateljstvo in zaupanje, ki vlada med obema narodoma. Grčija tega prijateljstva ne bo nikoli zapustila, kar najboljše dokazuje zveza Balkanskih držav, ki ji je Grčija neomajno udana. Delali bomo skupno in se bomo skupno borili za največje dobrine naših narodov. V imenu senata je spregovoril senator Drago-ljub Djordjevič, v imenu narodne skupščine pa podpredsednik dr. Franjo Markič. Oba sta položila dva krasna venca. Po končanih govorih in po polaganju vencev, ki jih je bilo nad 100 se je svečanost končala z mimohodom solunske garnizije. Po končani svečanosti je bilo svečano kosilo, ki ga je priredil poveljnik solunskih čet. Na kosilu so izmenjali zelo prijateljske zdravice. Po nocojšnjem banketu so jugoslovanski delegati odpotovali domov. Beckovi uspehi v Londonu London, 12. novembra, o. Glavni uspehi Be-ckovega obiska v Londonu so v tem, da se mu je posrečilo vzbuditi zanimanje Anglije do vprašanja, kakšne važnosti je za Poljsko tako imenovani zahodni pakt med evropskimi velesilami. Poljska želi, da bi taka pogodba na zahodu Evrope ne vrgla Poljske v osamljenje. Poljska je za to svojo misel pridobila tudi Francijo z obnovitvijo stikov. Francija in Anglija sta zdaj prepričani, da mora poljska država ohraniti svoj poinen na vzhodu kot razmejiteljica med Rusijo in Nemčijo. Beck je zaradi tega tudi obljubil, da se bo spor med CSR in Poljsko omejeval samo na ti dve državi in ne bo zavzemal širših oblik. V Moskvi zapirajo špijone Moskva, 12. novembra, o. Zadnje aretacije ino-zemcev po vseh krajih Rusije razlaga sovjetska policija s tem, da so ti iriozemci vodili na široko razpredeno špionažo v korist nekaterih srednjeevropskih držav. Predvsem je bilo pri tem prizadetih precej Nemcev, zaradi katerih je nemško poslaništvo v Moskvi že protestiralo in izjavilo, da bo samo izvedlo preiskavo o njihovem delu. Belgrad, 12. nov. m. Pred nastopajočo zimo se je letos zopet obnovila akcija za zimsko pomoč nezaposlenim delavcem. Odbor za zimsko pomoč stoji pod visokim predsedstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge, v njem pa sta tudi soproga predsednika vlade g. Avgusta Stoiadinovič in soproga belgrajskega župana Olga Ilič. Poštni minister govori na shodu o Hrvatih: Hdor hoče mleti, mora v mlin! Sarajevo, 12. nov. m Minister za pošte dr. Kaludjerčič je na konferenci v Bogoini dejal, da ie )RZ, pred vsem pa sporazum muslimanov in Srbov v Bosni, dejstvo, ki ima za seboj že razne razvojne faze. To ie danes narodno pomirjenje ter pomeni več, kakor pa strankarski sporazum. Dočim je Boško | e vtič skrbel, da poišče kraje, kier naj bi se postavila • koncentracijska taborišča, ali na desni ali pa na levi strani Drine, se na .drugi strani mi z dr. Stojadinovičem na čelu trudimo, da poiščemo jiosamezne kraje v državi, kjer naj bi se zgradile tovarne. — Končno je minister dr Kaludjerčič izjavil, da »sedanja vlada ne želi odbiti Hrvatov. Pripravlja se sodelovanje s Hrvati. Svoboda je dobro prišla tudi Hrvatom. Čeprav obstoji zakon, po katerem se morejo tudi brez sklepa sodišča ljudje aretirati in internirati, se mi tega zakona nismo posluževali. Mi pravimo: Te zakone bomo izmenjali, toda tega nečemo storiti sami, temveč skupno s Hrvati. Zato nam je všeč, da so se Hrvatje politično organizirali, ker se nam bo tako lažje sjx»razumeti. Dosegli smo, da postopamo povrnemo zaupanje Hrvatov v državno upravo, toda, kdor hoče in želi v mlinu mleti, mora v mlin! Kdor pa hoče delati in krojiti zakone, mora v skupščino! Split, 12. nov. m. V soboto, nedeljo in ponedeljek je zasedal plenum izvršnega odbora jadranske straže, na katerem se je pretresal tudi spor med predsednikom )S dr Tartaglio im generalnim tajnikom Todorevičem Generalni tajnik IS je predsedniku te organizacije očital nekatere nepravilnosti v njegovem poslovanju. Na seji izvršnega odbora )S je bila dr Tartagli izrečena zaupnica z 24:5 glasovi, nakar je izvršni odbor pozval glavnega tajnika, naj poda ostavko. Vesti 12. novembra Bolezen sv. očeta, ki boleha kakor je znano na naduhi, se je poslabšalo tako, da sv. oče ne more več na vsakdanje sprehode in so zdravniki omejili njegovo gibanje na najpotrebnejše. Zavrnil pa je predlog zdravnikov, da bi se dal nositi v nosilnici, češ, da se to za starega planinca ne spodobi. Prisilna delavna taborišča je sklenila s posebnim zakonom uvesti Litva za vse, ki se pre-greše proti policijskim ali upravnim odredbam. Deležni bodo tega dela predvsem komunisti. Grške vladarske znake so slovesno prepeljali iz Italije v Atene, spremljala sta jih princa Andrej in Krištof ter princezinji Helena n Katarina, na krovu križarke »Averov«. Nemški Rdeči križ praznuje te dni svojo 70-letnico z velikimi slovesnostmi, pri katerih bodo dobili odlikovanja važneji delavci v tej organizaciji. Italijansko časopisje napada Francijo, siicer polahko, toda kljub temu še v istem smislu, kakor nekdaj, in jo dolži sebičnosti, ker ne zavzame stališča do italijanskih načrtov v Podonavju. Olimpijsko odlikovanje je izročil novi nemški poslanik Ribbentrop članom angleškega olimpijskega odbora, in predsednikom važnejših športnih organizacij. Revizijo mej zahteva po starem vzorcu madžarsko časopisje in sicer proti ČSR, proti Romuniji in proti Jugoslaviji. Preosnova japonske države predlaga japonska vojsko. Preosnova bi 6e nanašala predvsem na preureditev votivnega prava, parlamenta in na nadzorstvo državnih poslov. Zaradi razvrdenotenja švicarskega fanka so ce- nezelo narasle, zlasti cene v hotelih in sanatorijih, ki žive povečini od tujcev. Vlado generala Franca so priznale zdaj Portugalska, San Salvador, Ecuador, Guatemala. Pričakujejo, da bo v kratkem priznala španske nacionaliste vsa Južna Amerika. Nov umetni kamen za zidanje so patentirali Nemci. Dali so mu ime savvdust. Novi kamen je silno lahek in izborno izoliran pred mrazom in zvokom. - Bombažna žetev v USA je letos zaradi izbornega vremena v pokrajinah na jugu USA prvovrstna. Pridelali bodo 800.000 bal bombaža, Kakor lani. Odbor za nevmešavanje bo imel svojo sejo danes in bo razglabljal o spomenicah Nemčije in Italije proti sovjetski Rusiji. Razgovor bo tudi o nadzorni komisiji, ki naj bi jo ta odbor poslal v Španijo. Italijanski kralj je obolel in je njegovo stanje precej slabo, kar sklepajo iz tega, da ne bo mogel prisostvovati paraški paradi, ki je vsako leto na njegov god. Praška policija je razpustila češkoslovaško-nem-ško trgovsko zbornico, ker je prekoračila svoje območje. Letalo je padlo pri paradi ob proslavi 19-letnice ruske revolucije v Moskvi med občinstvo, ubilo trt in težko ranilo osem oseb. Razgovori med Italijo in Anglijo so se po vesteh »Daily Maida« začeli včeraj na podlagi angle-ših predlogov, ki so bili poslani v Rim. Grof Ciano bo najbrž še prihodnji teden odpotoval v Rim, da osebno zaključi te razgovore. Nove aretacije v Moskvi je zadnje dni izvršila tajna policija in sicer pod pretvezo, da ,so osumljenci hoteli spraviti v Rusiji do veljave nacionalizem v obliki resizma. Aretirali so veliko inozemskih komunistov, ki so se shajali s svojimi rojaki in snovali zaroto proti sedanjim oblastnikom. Miroljuben je tisti, ki se oborožuje, odnosno, ki misli na svojo obrambo, tako pišejo angleški listi o najnovejšem pojmu miru. Za ohranitev miru ie baje najboljše sredstvo močno in dobro oboroženo letalstvo. Med stavkujočimi amerikanskimi pristaniškimi delavci in med tistimi, ki so hoteli delati, je prišlo včeraj do krvavih pretepov. Zdaj stavka samo v newyorškem pristanišču 18.220 ljudi. Albanija bo ohranila prijateljstvo s sosedi, tako je povedal v svojem nastopnem govoru včeraj v albanski zbornici novi predsednik vlade Kota. Zbornca mu je dala zaupnico s 4521. Za rudarsko stavko v Belgiji agitirajo komunisti, predvsem inozemci in so ponekod, zlasti v okolici Liegija rudarji že zasedli rove. Amerikanska ustava se ne bo spremenila, vsaj v kratkem ne, je izjavil predsednik Roosevelt na vprašanje o tem predmetu, ki že od volitev naprej razburja amerikansko javnost. Palestinska komisija angleške vlade je dospela v Jeruzalem. Kakor znano, jo bodo Arabci prezirali, dokler Anglija ne omeji judovskega priseljevanja v Palestino. Zaradi Nobelove nagrade so v odboru za podeljevanje te nagrade nastopili nesporazumi, ker je prijavil svojo kandidaturo tudi komunistični pisatelj neznanega imena Ossietzki, ki je bil dalj časa zaprt v nemških koncentracijskih taboriščih. Zaradi njegove kandidature se je dela v odboru izognil norveški zun. minister. Voditelj revolucionarnega gibanja v Palestini Fawsid je pobegnil v Irak, kjer so ga sprejeli z navdušenjem. Tam je gost iraškega kralja Ghasija. Danes premiera LEHARIEVE operete ,.Wo die Lerche singt" Marta Eggerth Petje, tardaJ, opojni ilagerji, tmeh. zabava! Operetni flager sezone! Skrjanček poje-žvrgoli Za smeh in kratek čas skrbe: HANS SOEHNKER LUCIE ENGLISCH-KARL ANTON FRITZ IHHOF-TiBOR HALMAY Elitni kino Matica Zverinski uboj s kamnom in vrvjo Mladega vajenca ubil zločinec Govedič zaradi 5000 Din Maribor, 11. novembra. Maribor je pretresel grozoten zločin, ki se je dogodil na mestni periferiji. Zaradi pohlepa po denarju, je mlad moški izvabil na samoten kraj svojega 16i-letnega znanca ter ga tam na bestijalen način umoril in oropal. O tem dogodku govori danes vse mero 2e včeraj smo poročali, da je na skrivnosten način izginil 16-letm trgovski vajenec Branko Pu-saver, 6in sodnega oficijala iz Studencev, zaposlen pri trgovcu Korenu, lastniku prodajalne Aboza oblek na Grajskem trgu. V ponedeljek okrog pol 10. dopoldne je poslal lastnik trgovine svojega vajenca z zneskom 5420 Din v trgovino Preac na Glavnem trgu, da bi tam poravnal nek račun. Branku Pu-šaver je res odšel, predložil pa je v Preacovi trgovini samo poslovno knjigo, ne pa denarja. Dejal je, da mora še neki znesek kasirati ter je pokazal v potrdilo tega neki dobavni listek. Nato je zapustil trgovino. Preacova nameščenka Frančiška Dvoršak pa je videla, kako je pristopil pred trgovino k Pu-šaverjti mlajši moški, v katerem je prepoznala 24-letnega akviziterja Bruna Govediča. Pušaver in Govedič sta nato odšla skupaj po Lekarniški ulici. To je bila zadnja priča, ki je videla mladega Branka. Od tedaj je zmanjkala za njim vsaka sled. Med tem je čakal zaman trgovec Koren na svojega vajenca ves dan in to ga je precej vznemirilo, ker se je bal, da je fant segel po tujem denarju. Policija hitro na sledi Hitro je prišla policija na pravo 6led. Kriminalni uradniki so ugotovili, da se je Pušaver pri odhodu iz Preacove trgovine sešel z Govedičem. Kmalu so ga izsledili ter na policiji zaslišali. Skraja je tajil, da bi bil imel kak sestanek s pogrešanim fantom. Imel je pripravljen že tudi kar alibi, ker je lahko dokazal, da se je še ob 11. dopoldne mudil v Glavni trafiki na Glavnem trgu ter čital tam časopise. Na podlagi tega so ga izpustili. Kljub vsemu prizadevanju pa tudi včeraj ni bilo nobenega sledu za Pušaverjem. Policija je vnovič povabila Govediča na koniisarijat ter ga je vodja kriminalnega oddelka g. Cajnko zopet zaslišal. Sedaj 60 mu pripravili presenečenje, ker so ga kon-frontirali s Preacovo prodajalko gdč. Dvoršakovo, ki je v njem prepoznala moškega, kateri je Pušaver-ja pred njihov trgovino pričakoval. Prodajalka se je spominjala, da sta se oba pred trgovino pogovarjala med seboj in je Pušaver kazal Govediču nek listek ter mu govoril, »ti bom že točno pokazal, kje je to«. Govedič se nato ni več upiral ter je priznal, da je čakal Pušaverja pred Preacovo trgovino, da pa sta se pogovarjala čisto običajne stvari in nato odšla skupaj po Lekarniški ulici, kjer sita 6e ločila. •Od takrat ga ni več videl. Pri zaslišanju je imel Govedič ovratnik svojega površnika zavihan ter si je 'z njim zakrival vrat. To se je zdelo uradnikom sumljivo, pa 60 ga natančneje pregledali. Našli so mu na rokah in vratu sveže praske kakor da ga je kdo razpraskal z nohiti. Govedič je dejal, da 6e je že pred nekaj dnevi oddrgnil, nakar so pa poklicali policijskega zdravnika dr. Zorjana, ki je ugotovil, da so odrgnine sveže ter etare največ en dan. To je bilo dovolj, da se je nad Govedičem zadrgnila mreža ter so ga obdržali čez noč v zaporu. Danes dopoldne ga je zaičel vodja kriminalnega oddelka g. Cajnko vnovič zasliševati. Govedič je bil vidno nervozen in zmeden. Vse'v večja protislovja se je zapletal, nazadnje pa so ga zapustili živci. Ko so mu uradniki predočili, kako ga bodo vlačili po zaporih in vklenjenega gonili skozi mesto, če bo še dolgo tajil, je bruhnilo priznanje iz njega. Dejal je, da je Pušaverja ubil in skril truplo v kamniškem jarku. Takoj po tem priznanju so detektivi odpeljali Govediča v avtomobilu v Kamniški jarek, kjer je pokazal mesto zločina. Truplo so našli kakih 50 metrov severno od Koroške ceste v strugi potoka, ki prihaja iz Vinarja ter se pri Heušaniju izliva v Dravo. Ležalo je tik vode v najbolj gosjem grmovju ter je bilo tako spretno pokrito s kamenjem, dračjem in listjem, da ga ne bi mogel nihče najti. Tudi zaide v ta odtujen kraj redko kdaj človek in tako bi bil ostal zločin kdove kako dolgo neodkrit, če ga ne bi Govedič dejansko priznal. Ko so truplo odkrili, se jim je nudil strahovit prizor Glava nesrečnega Branka je bila vsa razbita s silovitimi udarci, vse telo je bilo obrizgano s krvjo, okrog vratu pa je imel zadrgnjeno močno vrvico, s katero je bil zadavljen. Takoj je prišla na lice mesita tudi sodno komisija, v kateri 60 bili preiskovalni sodnik s. Kramar, državni pravdnik Sever iti zapisnikar Petrovič, v prvih popoldanskih urah' pa je dr. Zorjan pokojnikovo truplo tudi obdu-ciral. Ugotovil je, da je bil pokojnik najprej zadavljen z vrvico, potem pa mu je zločinec s štirimi udarci s kamnom razbil glavo. Dva udarca sta bila absolutno smrtna. Danes popoldne so Govediča na policiji zopet zaslišali Podal je obsežno priznanje svojega zločina, skušal pa ga je olepšati in svojo krivdo zmanjšati. Izjavil je, da sta se s Pušaverjem dogovorila, da bo on denar poneveril ter si ga bosta potem razdelila. Prelomljen dogovor Domenila sta se čisto natančno, da ne bo Pušaver denarja izročil Preacu, temveč si ga z nekim izgovorom pridrži. Potem sta odšla po Lekarniški ulici, Slomškovem trgu in Smetanovi ulici proti Koroški cesti ter se po pešpoti podala do Mariborskega otoka, od tam pa se vrnila zopet na Koroško ceste ter zavila pod Merdavsovo gostilno v Kamniški jarek ob potoku. Na zelo skritem mestu v grmovju sta se ustavila, da bi si denar razdelila. Tu da je potem prišlo med njima do spora, ker je Pušaver nudil Govediču samo 1000 Din, ostanek pa si je hotel pridržati za sebe. Govediča da je to tako razsrdilo, da je prišlo do spopada, v katerem je zagrabil kamen ter udaril Pušaverja po glavi. Ko je padel na tla, mu je vrgel in zadrgnil, okrog vratu vrvico, da ne bi mogel kričati, nato pa mu je s kamnom zadal še več udarcev po glavi in ga ubil. Truplo je zavlekel kakih 8 m višje v grmovje ter ga pokril z vejami iti listjem. Nato je odšel k Dravi, si spral krvave madeže z obleke in naglo odšel v mesto. Ob 11. je že bil v Glavni trafiki, kjer je čital časopise, potem pa je odšel domov na svoje stanovanje v Koseskega ulico, kjer se je preoblekel. Hlače, s katerih je 6pral krvave madeže že pri Dravi, je odnesel krojaču v čiščenje, krvavo srajco pa je zavil v papir. Potem je odnesel zavoj s srajco v Narodni dom, kjer ga je skril v klubski sobi za staro uro, ki tam stoji. Poleg srajce je priložil še 5400 Din, dočim si je znesek 900 Din obdržal ter je poravnal z njim razne dolgove po gositilnah ter odkupil v starinarnici svojo tam zastavljeno suknjo. Ob- iskal je razne gos-tilne ter zapravil nekaj sto dinarjev, zvečer pa je odšel spat domov v Koseskega ulico. Vse to priznanje je podal z mirnim glasom, prav nič razburjen. V človeku ne bi nihče na prvi pogled iskal zločinca, tako neznaten se zdi. Zanimivo je še, da je zdravnik dr. Zorjan pri obdukciji pokojnega Pušaverja ugotovil, da je imel Branko nenavadno debelo lobanjo Običajno je lobanjska kost debela nekaj milimetrov, pri njem pa je bila nad centimeter. Dejal je, da še kaj takega v svoji veliki praksi ni videl. Morilec ga je moral udarjati s strahovito močjo, da mu je debelo kost strl, kakor bi bila lončena črepinja. Radio predavanje 9. Gorca: Vloga naše Planice v svetu Ljubljana, 12. novembra. Sinoči ob pol osmih je imel v ljubljanskem radiu predavanje eden od sograditeljev Planice g. Jožo Goreč o pomenu Planice v svetu. Iz predavanja posnemamo nekatere glavne misli, ki doslej v časopisju še niso bile tako nazorno povezane, kakor v tem predavanju. Gospod Goreč je izvajal: Leto 1934. je za pomen našega športnega življenja v svetu mejnik. Prvič je to leto padel v naši državi svetovni rekord, prvič je šla takrat vest o tem rezultatu po svetu preko radijskih postaj in časopisov. A ne samo enkrat, ponovno celo je padla takrat kot nemogoča mišljena meja zmožnosti človeka v športu. Ni čuda, da sta javljali berlinska in londonska radio postaji to vest z vso rezervo, češ, da mora biti pomota, v Švici pa so pisali listi, da z jugoslovanskim metrom ni vse v redu. Prvi korak v svet In kaj se je zgodilo? Planica se je odkrila svetu! V eni najlepših dolin Julijskih Alp je zgradil naš inž. Bloudek skakalnico, ki jo je namenil za rezervo ob slabih zimah in za slučaj, ako bo enkrat v Jugoslaviji Fisino tekmovanje. Naši smuški organizatorji so si že dolgo želeli, pokazati slovite norveške »kralje zraka« na naših tleh in pokazati obenem našim športnikom vso lepoto in veličastnost prostega jadranja človeka v zraku. Marca 1934. so se odzvali, da pridejo. Vsi, od brata Ruuda dalje, kar 7 po številu. Domnevali so, da smo jim pripravili malo razočaranja s tem, da smo jih zvabili na srednjo skakalnico, s tem, ker smo jim poslali njim malo verjetne načrte skakalnice, pa so se morali prepričati, da smo zgradili smuškemu športu skakalnico, ki jo doslej še niso poznali. Zato so padali rekordi — in ko so se ti Norvežani vračali preko raznih držav v domovino in se spotoma še ustavljali na raznih prireditvah, da so jih obkoljevali in oblegali z vprašanji, kako je mogoče, da so tamkaj postavljeni taki rezultatil Norvežani so v nebrzdanem navdušenju slavili delo našega človeka in zatrjevali, da tako velike in tako pravilne skakalnice ni nikjer drugje na svetu. Planica je stopila s to prireditvijo prvi korak v svet, prvikrat so se morale športne velesile priznati, da jim je v tem skakalnem športu Jugoslavija izbila vodstvo. "Vsa skrivnost uspeha je ležala v skakalnici. Norveški tekmovalci se rekrutirajo izmed več tisočev skakačev, kot ima Jugoslavija sploh športnikov, zato se je pojavila misel v norveških krogih, da je treba samo onemogočiti nastop Norvežanov in Planica bo zaspala. Toda ne direktno napraviti, temveč lepo spretno in diplo-matično. Kajti do pojave planiške skakalnice so bili resni tekmeci Norvežanom v skakalnem športu edino Poljaki s slovitim Maruszarzem, vsi drugi evropski narodi pa se niso mogli norveškim tekmovalcem niti približati, tako po sposobnostih skakanja kot tudi po lepoti stila. Avstrijci so imeli svojega Holla, ki je v Innsbrucku pokazal mnogo slab, da bi vzdržal norveško konkurenco in da bi poguma in dosti dolg skok, ali stilno je bil premogel vidno napredovati. Dve razdobji Planice Planiška skakalnica v svoji prvi fazi je bila zelo primitivno, da vprav zasilno zgrajena; nekoliko popravljen teren in malo lesene konstrukcije za zalet. Skakalnice so drage in nerentabilne naprave, svojega denarja ne vrnejo nikdar, ker se velike prireditve n« dajo ponavljati. Spominjam naj samo na slovito olimpijsko skakalnico v St. Moritzu za 50 m leta 1924, ki je veljala okrog pod milijona dinarjev, leta 1934 največjo severno skakalnico v Soleftea na Švedskem za 75 m, zgrajena s stroškom 330.000 švedskih kron, to je skoraj 2 n pol milijona Din; leta 1934 so zgradili Čehi v Taitirah Jarolimkovo skakalnico za 75 m fl stroškom 800.000 CK, to je okrog 1 in pol milijona Din, a vse so prekosili Nemci z leta 1934 zgrajeno olimpijsko skakalnico v Garmisch - Parten-kirchenu za 80 m s stroškom skoraj pol milijona mark, kar da ogromno vsoto 7 milj. Din. Mi pa smo imeli za prvo, v Planiri zgrajeno skakalnico, ki je bila sposobna za 95 m, le okrog 60.000 Din stroškov. Da je bila temu primerno skromna naprava, je jasno. Toda inž. Bloudek je našel v Planici marsikaj več, kot samo dejstvo, da je na tej skakalnici padel svetovni rekord. Zato je pripravljal preureditev skakalnice za prireditev 1935, tako imenovano drugo fazo planiške skakalnice. Denarja zopet ni bilo in Bloudek se je odločil za originalno misel: po najnujnejših zemeljskih korekturah in pa po £regraditvi zaleta, modeliranje ostalega dela ska-alnice iz snega. Druga tekma v Planici je zbrala pestre tekmovalce Čehe, Poljake, Avstrijce, Švicarje, Norvežane in naše. Tik pred tekmo so prinesli evropski listi vest, da je tekma zabranjena in Norvežani, ki so bili že v Planici, niso dobili startnega dovoljenja. Zato tudi bratov Ruud ni bilo. Po daljših pogajanjih in z ozirom na dejstvo, da zabrana v pravilnikih Fise ni bila utemeljena, se je vse nekako uredilo, le Norvežani so imeli svojo zabrano in so skakali izven tekmovanja. V Planici so bili namreč Poljaki, ki so pokazali svoje odlične zmožnosti že v treningu in Norvežani bi v treningu postavljenega rekorda z 99 m ne dali nikakor iz rok. Uspelo jim je tudi to mero obdržati za se. Toda ta tekma je pokazala novo stran Planice, to je tisto, s katero na 6everu niso računali, namreč da se morejo v Planici uveljaviti tudi tekmovalci, ki niso ravno rojeni Norvežani. da so dosegli presenetljive uspehe Čehi, Poljaki, Švicarji, Avstrijci in celo Jugoslovani so se znatno potisnili naprej — ako bo šlo tako dalje, utegne Planica zpatno ogrožati še tisti del, ki je Norvežanom po izgradnji Planice ostal — to je doseženi rezultati po norveških tekmovalcih. Planico so zgradiLi Jugoslovani —r ali rekorde so postavljali Norvežani in kakor Norvežani brez Planice ne morejo postaviti rekordov, tako jih ne morejo Jugoslovani s Planico, ker nimajo sposobnih tekmovalcev. Toda ravno tekma leta 1935 je pokazala dovolj odkrito, kako so ^-eževali nacionalni rekordi in kako je 90 m znamka, ki je pomenila še leto poprej ogromno presenečenje v svetu, tokrat ni več nedosegljiva, ampak celo prekoračena po Avstrijcih, Poljakih, Švicarjih, dočim so se ji Čehi tudi o pasno približali. In zopet ®o študirali na Norveškem: treba bo najti drugih ukrepov, izdatnejših, učinkovitejših! Norvežane, ki jim je smučanje res njihov nacionalni šport, sestavni del njihovega nacionalnega življenja, so pričeli resno ogrožati v tekih deloma Finci, deloma Švedi, v alpskih športih vodijo tiste srednjeevropske države, ki so ta šport prinesle, edino, v čemer so si ohranili neomejeno vodstvo, so bili skoki. Planica pa ogroža sedaj še ta njihov primat, edini, ki jim je v smuških športih ostal. Kaj čuda, ako niso izbirali sredstev, da preprečijo razvoj v Planici vsaj dotlej, da jo d°hite • • • (Dalje sledi.) Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »ABC ljubezni« (Kino Union). Komedija sc naslanja na Ncs.iroyevo burko Ima vse odtoke in slabosti ostalih Nestrovevih del, ki jih nekaj poznamo že iz gledališča. Zajela je iz dunajskega meščanskega življenja, pa sc zapleta in razpleta, nastopajo podeželani in obrtniku — obi-čaini Nestrovevii tipi —, vmes zaljubljena godba, da se vse lepo konča in zaključi. Film je obdržal odersko učinkovitost iin živahnost, situacijska komika in besedne igre privabljajo smeh. Luise Ullrich in Paul Horbigor, ki sta pri občinstvu že z nama, ga tudi to pot ne bosta razočarala. — Komedija je lahko in prijetna, prav za uro oddiha. Predlog USP med svetom Ljubljana, 12, novembra. Predlog, ki ga je Udruženje smučarjev Planica posllaa FIS-i glede uvedbe nove smučarske discipline, smučarskih poletov, je vzbudil dokaj komentarjev v vseh inozemskih športnih krogih. O predlogu so se baviii že številni veliki evropski listi. Zadnja številka »Winter« (štev. 2) prinaša sedaj celo stran o tem predlogu. Ponatis iz »Winter« pa objavlja v senzacionalni obliki »Ziircher Šport« št. 144. Kaže, da še noben prelog ni vzbudil toliko zanimanja, kakor ravno ta. Zato so tudi pisanja imenovanih ilstov za nas vsekakor zanimiva. Protest SK Ljubljane Ljubljana, 12. nov. Kakor je »Slovenski dom« žc poročal, je SK Ljubljana vložil proti nedeljski togimi tekmi Hajduk: Ljubljana na Nogometno zvezo brzojavni protest. V smislu pravil mora pritožnik svoj protest obrazložiti in utemeljiti tekom 8 dni. SK Ljubljana je že izročil pismen protest Podzvezi, Id ga je pretresala na sinočmi seji ter ga takoj odposlala zveza. Nismo sicer imeli vpogleda v vsebino protesta, slišimo pa, da se SK Ljubljena pritožuje proti verifikaciji tekme prvenstveno zaradi neobjektivnosti sodnika. V protestu so baje zanimive ugotovitve, češ da je sodnik po tekmi nekomu priznal, da je sicer dvakrat videl, kako sc je Hajdukov igralec dotaknil z roko žoge in da hi moral v teh dveh primerih diktirati enajstmetrovko. Tega pa da ni storil zato, ker ni kazalo, da bi v teh dveh trenotkih ustavljal igro. Poleg teh ie v protestu še več drugih ugotovitev, na.. Podlag« katerih hoče Ljubljana doseči razveljavljenje tekme. Lov za kužkom ali 700 dinarji Rakek, 10. novembra. Da so nekatere naše gospodične in gospe prav velike ljubiteljice cuckov teh ali onih vrst in da se ne ustrašijo izdatkov v dobrobit svojih ljubljencev, to menda ni treba pojasnjevati, še bolj kot pa naše, se znajo žrtvovati za te štirinožce tujjte, saj imajo n. pr. blizu Pariza kar pasje pokopališče in nič koliko denarja se potroši za pasje toaletne potrebščine, Kljub temu, da je pa vsepovsod revščina in lakota, morajo kužki dobitii kar jim po pasjem zakonu gre ali ne gre. Te dni je skozi Rakek z brzim vlakom potovala v Italijo bogata dama, baje milijonarka rodom Madžarka. S seboj je imela tudi majhnega, lepega in dragega (vsaj za njo) kužka. Mogoče ji je bilo edino spremstvo in kratkočasje. Ni pa znano, kaj je to malo živalco prijelo na Rakeku. Mogoče da se ji je zahotelo malo svežega zraka ali pa je hotelo kaj opraviti, prepotrebnega, tik pred odhodom vlaka je skočilo po stopnicah, šlo pod vlak, na drugi strani proge pa v — prostost. Nič ni pomagalo vpitje in prošnje »žalujoče«, vlak je odbrzel, brez kužeta, seveda. Pa le nese ljubljenčka, reci in' pišiT 700'Din nagrade.'Pa se je pričelo po Rakeku tekanje in jaganje kri- zem-krazem za ubogim ščenetom. Lovijo ga želez« ničarji, delavci in bogsigavedi kdo vse. Psiček pa je ves divji in beži sem in tja, z njim pa beže tudi lepi denarci. Posojilo DHB ljubljanski občini Belgrad, 12. novembra. AA. Državna hipotekarna banka je z namenom, da se sanira Mestna hranilnica v Ljubljani in usposobi za normalno delovanje, dovolila mestni občini ljubljanski posojilo v višini 30 milijonov Din. Občina bo dala ta znesek na razpolago svoji Mestni hranilnici in ji tako vrnila znaten del svojega dolga. Podrobni načrt sanacije Mestne hranilnice v Ljubljani, ki je izdelan s sodelovanjem Državne hipotekarne banke, je določil še izdajo občinskih obveznic ljub-ljanske občine, ki se je končala s popolnim uspe-hom z vpisom obveznic v višini 37 milijonov Din. »Planinski vestnik" Najnovejša številka našega edinega turističnega glasila je izšla spet v svoji številki, kar daje njeni vsebini strnjenost in obsežnost. Prinaša običajne leposlovno-opisne prispevke o Kalniku, o različnih turah in vzponih v slovenskih gorah, po hribih v Jugoslaviji m izven Jugoslavije. Za plezalce so zanimivi članki »Severovzhodni raz Kaiške gore« (Li- Pa je kmalu prišlo iz Postojne čudno sporočilo. Dama je javila, da dobi tisti, kiji pošlje ali pri- Din povšek M.), »še ena smer v mrzli gori« (S. . „ »Vežbalna ekskurzija planincev SPD v Švico« (Ing-! Avčin). Na koncu prinaša revija pregled tujih planinskih časopisov, ki kažejo planinstvo kot duhovni in filozofski pojav itd. Revija je krasno opremljena in mora'biti ponos vsakega slovenskega planinca, da jo itna v svoji knjižnici. Pod težo kazenskega paragrafa Ljubljana, 12. nov. Pred resnimi sodniki malega kazenskega senata se sedaj razpletajo »n odigravajo tihe tragedije nesrečnikov, ki niso velemestni zločinski tipi velikega formata, pač pa ljudje, ki so na svoji življenjski poti iztirili v jarke in prepade, od koder se ne morejo dvigniti. Burna preteklost svetovnega skitalca Po očetu na Vrhniko pristojni Karol M. je izučen kurjač, toda zelo nemirnega duha, kakor je bil njegov pokojni oče, ki je bij do zadnjega diha revolucionar in se je tudi literarno udejstvoval. Karol M. ima sedaj 37 let. Visok je in suhljat. Na<še berlinsko poslaništvo ga je označilo za »svetovnega vagabunda«, ki je prišel v konflikt s kazenskima paragrafi. Le zaradi va-gabundaže in zaradi nekaj malih tatvin je bil v Nemčiji že 16 krat kaznovan. Naši kazenski registri pa naštevajo 12 malih kazni. KaroJ je res nemima kri, sedaj pa živčno skrušen. 2c v mladih letih je zapustil domači krov, kamor se je povrnil tuintam, če so ga šiloma prignali. Razprava pred malim senatom rti razgrnila do globine vse burne preteklosti Karlove. Tako leta 1922 je vstopil v francosko tujsko legijo, kjer je služil 2 in pol leta, nakar je bil odpuščen, ker je zbolel na tropični koleri in je dobil živčni šok. Iz Maroka je vamdral skozi Španijo in F ran -ciijo v Nemčijo, kjer se je držal več let po raznih mestih. Sodni in odgonski zapori so bili njegov dom ..Tako sam pravi: Iz Nemčije je romal v A 0e kil odgorskim potoni pri-i Jesenice. V domačo občino ni hotel. k;IC ° r°3 Gorenjskem. Tretji dan svo-il1|a v Jugoslaviji, 21. oktobra letos, je prišel v Domžale. Stopil je v Dobrodelni dom. I™ *e izvršil tatvino 2 kosov čokolade in 1 piskata. vse vredno 12 Din; pravijo pa dalje, da J5, skušail odnesti čevlje, obleko in denar, a je zasačen. Državni tožilec je Karla M. obtožil z ozirom na predkaznd zločinstva izvršene in poskušene tatvine. Senatni predsednik: »S kakšnim namenom ste šli v Dobrodelni dom?« Obtoženec: »Da bi vprašal za kako delo?« Predsednik: »Kam ste šli?« Obtoženec: »Potrkal sem na vrata. Niikdo sc ni oglasil. Stopil sem notri. Vse prazno. Na predalu omare — čokolada in piškot. Lačen sem bil.« Predsednik: »V preiskavi ste rekli, da bi prosili za čevlje in denar!« »Obtoženec: »Prositi sem hotel za čevlje. Nisem imel namena krasti.« Branilec ex-offo je plediirail za , oprostilno sodbo. Senat pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Kovača pa ga je obsodil ne zaradi zločinstva, kot je to zahteval držami tožilec, marveč zaradi prestopka tatvine na 21 dni navadnega zapora. — Predsednik po sodhi: »Čez 3 ure boste že prosti.« — Skitalec tega veselega oznanila ni sprejel z bogve kakim velikim veseljem. Najgrandff osenejšl velealplnslci tilm vseh časov! Gustav Dlessl, leni Rleienstahl, Ernst Udet BELI PEKEL E>IZ PALU Pride -v kino Union Kulturni koledar Globočnak Felicijan 12. nov. 1873 je umrl v Grižah pisatelj in duhovnik Globočnik Felicijan. — Rodil se je 19. okt. 1810 v Braslovčah, gimnazijo je študiral v Celju, filozofijo in teologijo v Celovcu, potem pa je bil kaplan in župnik po raznih krajih Slovenije. Ko se je v celovškem bogoslovju seznanil s Slomškom, ki je bil v tistem času tam spiritual, je postal vnet za slovenstvo, slovensko knjigo in kulturo in je v tej smeri tudi do svoje smrti deloval. — Izreden vpliv, ki ga je imel Slomšek na takratno slovensko duhovščino, ki je pod njegovim vodstvom delovala za povzdigo slovenske ljudske kulture Ln to za uveljavljanje slovenščine, je vzpodbudilo tudi Globočnika, da je začel prevajati Krištofa Schmida. Njegova prevoda »Martin, mladi puščavnik« in »Dvoje fantov« sta se prav lepo pridružila k takratnemu sikromnemu mladinskemu čtivu. — Slomšku je tudi pomagal pri »Djanju svetnikov« in pri njegovem »Pono-vilu potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih«. — Važen je tudi njegov prevod poljudnega spisa »Čujte, čujte, kaj žganje dela«, kateremu je predgovor napisal Slomšek. Globočnik Felicijan je eden izmed tistih duhovnikov, ki so v sredi preteklega stoletja z ljubeznijo in brez osebne koristi stali na straži slovenstva. O tem pričajo posebno njegove pesmi, ki sicer niso imele posebne umetniške vrednosti, pač pa edino željo, da iz takratne slovenske družbe preženejo nemško pesem. Ljubljana danes Koiedar Danes, četrtek, 12. novembra: Mariin. Stanislav. Jutri, petek, 13. novembra: Stanislav. Nočno službo imajo lekarne: mr._ Bahovec, Sv ]akoba trg 9; mr. Raimor, Miklošičeva c. 20, in mir. Gartus, Moste. Drama: »Kvadratura kroga«, red B. Opera: »Ples v maskah«. Kino Union: »Abeceda ljubezni« Kino Sloga: »Zlati človek«. Kino Matica: Škrjance k poje, žvrgoli. —acE ^ 1 BSssu mmsn i|ira nova polja udejstvovanja — v tem je sicer rešitev socialnega vprašanja, hči s svojim novoporočenim odpre prakso za odpravo plodu in namiguje ves čas na Rusijo in na tam v tem oziru urejene razmere, a v vseh teh ljudeh, kakor v sinu nogometašu, ki si s športom dobi službo, celo v 6inu inžinerju kemije, ki mu sestra s »protekcijo« dobi službo, manjka morale, duhovne uteži, ki bi njihovo življenje uravnovesila kot na tehtnici. V tem ima ta motiv očertov in sinov nekaj tragičnega v sebi. Nezaposlenost in preobljudenost sta najhujša moderna problema, ki dopolnjujeta drug drugega. Pisatelj je za to pezo današnjega življenja porabil preprosto odrsko tehniko: delovno sobo srednješolskega profesorja, torej rodbino danes povprečno revnega meščana imamo pred seboj v vseh treh dejanjih. Tem bolj močan in napet pa je dialog: iz pogovora s svojimi otroki spoznamo nazor očeta, njegovih sinov in hčera. Otroci predstavljajo tipe današnje mladine: kino. š|x>rt, prevratne ideje. Delo je srtil 110 zelo močno, učinkovito. Nezadovoljen z njegovi zaključkom je le profesor, ki kliče na pomoč otrokom rešilne znake, nezadovoljen z odgovorom bo gledalec, ki se ne more dvigniti na visoko opazovanje sveta in življenja. Saj če bi nam v teh stiskah kdo prinesel večno rešitev, to ne bi bil več človek. Stvari, ki jih nista rešili dve tisočletji, najbrž tudi naše stolet je ne bo. Klasičen tip, do potankosti izpiljen je podal Kralj v srednješolskem profesorju Vaclavu Junki. Takih likov bi se ne mogel dovolj nagledati na od.ru. Njegovo ženo Ano, skromno, skrbečo -amo za otroke, spn-ejemljivo tudi hitro za nov svet, je dobro podala Šaričeva. Inž. Zdenek Junek je dobil v Janu silnega interpreta. Dr. med. Pavlo Junkovo je dobro Jrikazala Boltarjeva, prav tako dobro je j>odaI sina irko Sancin, hči Hanoo Vida Juvanova. K manjšim vlogam spadajo Teta Mali (Gabrijelčičeva), dr. Ripa (Gregorin), filmski režiser Pavelka (Skrbinšek), Koudelka, ministrov osebni tajnik (Jerman), nogometaš Cikam (Potokar) in služkinja Barča (Rakar-jeva). Delo je režiral Ciril Debevec, prevedel J. Vidmar. Komedijo »Na ledeni plošči« smatram za največji uspeh, za najaktualnejše dek> dosedanjega dela sezone. ps- Lahka atletika pri nas in drugod Ljubljana, 12. nov. Naša najvišja lahko atletska organizacija, ki bdi in čuva nad jugoslovansko lahko atletiko, ki skrbi za njen razvoj in prospeh, je JLAZ. Zato je razumljivo, da je nad vse važno, kdo sedi v vrhovni upravi te zveze. Njen vpliv je močen in dalekose-žen, vendar ne tako neposreden, da bi ga zaslutilo, tudi vse športno občinstvo, ki se briga za našo lahko-atletiko. JLAZ je postala aktualna šele prav v zadnjem času. Športne rubrike so polne kritik, ki govore za ali proti novi upravi. Zato je nujno, da tudi tu postavimo nekaj ugotovitev in da potem skušamo {»kazati na stališče, ki naj ga zavzemamo Slovenci do JLAZ. zadnja redna sk.ipščina JLAZ je bila 8. XIL 1935. Proti tej skupščini se je pritožilo ASK Primorje. Pritožba je šla najprej na upravo policije, ki je pritožbo zavrnila. Šele nadaljna pritožba na bansko upravo je uspela v toliko, da je banska uprava ugotovila, da ona za razpravljanje ni pristojna in je pritožbo odstopila ministrstvu za telesno vzgojo. Ministrstvo je pritožbi ugodilo in Potresni sunek Ljubljana, 12. novembra. Le malokdo je včeraj v Ljubljani čutil kratek, a dokaj oster potresni sunek. Bilo je to ob četrt na pet, torej v času, ko ljudje navadno ne mirujejo tako, da bi lahko čutili sunek. Aparati na univerzi so zabeležili potresni sunek točno ob 16.27 Izhodišče potresnega sunka je moglo biti le okrog 8 km iz Ljubljane Strokovnjaki so mnenja, da je to najbrž kak alpski potres. Za napad obč. tajnika 3 mesece zapora Ptuj, 11. nov. Nekega dne koncem septembra t. 1. je prišel 20 letni Ludvik Perkovič najemnik v Drbetincih, v občinski urad v Drbetincih in zahteval od občinskega tajnika Franca Vojska, da mu izstavi ubožno spričevalo, ki ga rabi v neki pravdi pri okrajnemu sodišču v Ptuju. Vojska mu je odgovoril, da ne more ugoditi njegovi prošnji in da naj se obme na Protitubcrkulozna Zveza v Ljubljani je poučena, da je vsako leto od r vojaSke Blužbo predčasno odpuščenih več mladeničev radi jetične obolelosti. Ti mladeniči se dostikrat ne zavedajo nevarnosti svoje boleznii tako za-so Kakor tudi za svojo okolico ter opuščalo, osobtto »ko živijo « slabih c,motnih razmeran, pravočasno zdravniško pomoč. Opozarjajo jih tedaj, da imajo v primeru slabih gmotnih razmer priliko za koristno zdravniško nadzorstvo v proti tuberkuloznih dispanzerjih. Te mladeniče prosimo, da sc v svojem hiM-nem interesu kakor tudi v hvterosu svojcev takoj po od.piuiti: od vojaško službe javijo pri mu) 1,1 rž.j0111 dispanzerju. VIJ. prosvetni večer bo v petek 13. novembra ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Tudi ta večer je Posvečen slovenstvu, im sicer nam bo e. bain. arhivar Franjo Baš predstavil pokrajinsko im kulturne značilnosti Pohorja, Kobanskeifa dravskega ]m>I j a ln Slov. Goric Pokazal bo nam 7.11 a.O-a.1 Pohorca in Goričana kot protiitipa. Pohorcu ob strani stoji kon«ervaitivnejši Ko-bancc, Goričanu pa pomnSflnnjoni poslanec dravskega polja. Pokrajina (tosjKidarskc in zgodovinske priliko v ka.terih človek živi. silno vplivajo na značaj. Tudi religiozno življenje, boj za obstanek sožitja s sočlovekom vse to odseva v značaj dotičnoga človeka. Predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimii slikami in bo ravno za Ljubljančane zelo zanimivo iu aktualno, ker so to pokrajine, ki so nam več ali inanj naznane in ljudje s katerim ne živimo v stalnih osebnih stikih. Opozarjamo zlasti one kroge, ki se zanimajo za to zanimivo tvarino, ki jo letos obdeluje Prosvetna zveza na svojih večerih, ko nam podaje oris slovenskega značaja, da so tega večera gotovo udeleže. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Dim, stojišča* 2, za d ju a.k o 1 Din. razrešilo JLAZ., ki je bila izbrana dne 8. XII. 1935. Obenem je seveda tudi ugotovilo, da so neveljavni vsi sklepi napravljeni po 8. XII. 1935. Izredna skupščina se je vršila šele dne 11. I. 1930. pri kateri je bila izbrana čisto nova uprava JLAZ. Toda še na isti izredni glavni skupščini je zopet nekdo ostal in predložil 23 pooblastil raznih klubov, ki zopet zahtevajo novo izredno skupščino. Vsa instančna pot je bila ista. Poleg omenjene pritožbe je pa tudi iz novo izbrane uprave podalo 6 članov ostavko na svoja mesta. Nova uprava se teh demisij ni ustrašila. Najprej je po pravilih ugotovila, da ni treba nove skupščine, ker bo itak redna že v mesecu decembru, nato pa je tudi na podlagi pravil izbrisala iz svojega članstva 8 klubov, oziroma samo prestavila datum, kdaj so bili sprejeti v članstvo, tako n. pr. pri SK Planini (članstvo od 4. XII. 1035 je prestavila na 1. I. 1986.). To je v glavnem zunanja slika dogodkov, ki se odigravajo v naši najvišji lahko-atletski organizaciji. (Nadaljevanje.) župana. Ker Vojsk ni bil vsfanu ugoditi njegovi prošnji brez dovoljenja svojega Sefa, je gojil Perkovič napram Vojsku sovraštvo. Iskal je prilike, da se maščuje radi tega nad njim. Ta prilika se mu je nudila dne 1. oktobra v gostilni Rudolfa Rola v Vitomercih, kjer je našel Vojska kot gosla. Ko sta se v pozni noči oddaljila od gostilne, je Perkovič nenadoma skočil proti Vojski in ga hotel podreti na lta. Perkovič je držal v roki odprt nož in zakričal proti svojemu nasprotniku >Odstopi, sedaj bova obračunala« in v istem hipu z odprtim nožem zamahnil proti Vojsku tako, da je Vojska komaj v zadnjem hipu odskočil, sicer bi ga bil zabodel v prsa. Vojska je nato pobegnil v gozd in se skril. Perkovič je še čakal 2 uri z namenom, da Vojska ponovno napade. Poslednji pa je med tem po drugi strani gozda zbežal na svoj dom in si na la način rešil življenje. Za to dejanje se je Perkovič včeraj zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Ptuju. Svoje dejanje je le deloma priznal in se izgovarjal na pijanost. Obsojen je bil na 3 mesece zapora in povračilo stroškov kazenskega postopanja. Kazen je sicer zelo stroga, toda popolnoma utemeljena že z ozirom na okolnost, da se grda razvada, potegniti za vsako malenkost nož, odpravi. Perkovič je prijavil priziv. Od tu in tam Državni proračun za prihodnje proračunsko le- lo je že izdelan v finančnem ministrstvu. V kraitkem bo proračun obravnaval še ministrski svet, nakar ga bodo predložili narodni skupščini. Po tem bi sledilo, da bo narodna skupščina v najbližjem času sklicana in bo poleg proračuna obravnavala tudi konkordat s katoliško Cerkvijo. Zagrebška trgovska zbornica je sklenila, da bo poslala vladi poziv, naij na vsak način skuša obdržati dinar na višini, kakor ic danes. V tem pogledu se je zbornica izrekla brez pridržkov za stališče, ki ga je pred časom označil finančni minister dr. Dušan Letica. Prav zanimiva je statistika, ki io je zbrala zagrebška irg. zbornica o posledicah stavk, ki so bile letos v savski banovini. V skoraj desetih mesecih je bilo 186 stavk, na vsak mesec povprečno 19 stavk. Samo v Zagrebu jih je bilo ta čas 41. Stavkalo je 23.646 delavcev, ki so izgubili 456.355 delovnih dni sli 4,153.355 delovnih ur. Izgubljene delovne ure, preračunane v denar, bi dale približno 14 milijonov Din. Če pa dodamo zraven še izgubo, ki jo je imet podjetnik, dailje izdatke delavcev za dnevno življenje, potem dobimo veliko številko 23 mili). Din. Pogajanja za ojačenje izmenjavanja blaga med Jugoslavijo in Češkoslovaško so se včeraj zaključila. Čehi so odobrili Jugoslaviji nove kontingente za izvoz kož, perutnine, sadnih proizvodov in drugega blaga. Dobila pa je Jugoslavija tudi vrsto olajšav za izvoz v Češkoslovaško. Nasprotno pa bo naša država znižala carino na nekatere češke predmete. Tako se bo zmanjšala carina na pivo, na pluge, poljedelske stroje, svilene nogavice. Za zadnje predmete se bo znižala carina za Trbovlje Trbovlje, 9 novembra. Trboveljčani kupujejo drva. Naši privatniki, trgovci in drugi so prišli do zaključka, da je pri visoki ceni premoga boljše nabaviti 6i drva. Kubični meter na dom postavljenih drv stane 50 Din, premog pa stane na mestu kupljen 240—280 Din tona, poleg tega pa je treba še vseeno drv. — Premog je pri nas v resnici predrag, zato tudi nima pravega trga. Podjetje stane tona do največ 140 Din, prodaja ga pa za 280 Din in še dražje. V stiski za denar pa V6ak gleda, kaj je ceneje in se cenejšega posluži. Dopisnikom Delavske politike iz Trbovelj eve- 1 tujemo, da radi svoječasnega članka v našem listu »V Trbovljah je vse mogoče«, ne suini nedolžnih ljudi. Navedeni članek je napisal človek, ki je blizu predavatelja. V sumničenju nedolžnih in podtikanju stvari bomo govorili na drugem mestu. Čudimo pa se. da nekateri kar po naravi postanejo brihtni, da kar veljajo za ljudske tribune Taki pa so res malokdaj rojeni, zgodovina jih bo težko zabeležila, čej>rav je njih naslov visok. Most preko Save pri Zagrebu bo zgradila tovarna vagonov v Slavonskem Brodu. Most bo dvojen in bo dolg 306 metrov. Prav zanimivo je, da so doslej naše mostove mogle graditi le tuje družbe, domače niso mogle priti v poštev, ker so tujci brez carine uvažali materi ja I, ki je bil potreben za gradnjo mostov. V tem znamenju se je vršila tudi licitacija, ki so se je udeležili v velikem številu možema. Mo je 21 Nemcev, 3 Avstrijci ter po nekaj firm iz Francije, Češkoslovaške, Švice in Poljske. Delo bo trajalo 2 leti. Ves materija!, s katerim bodo most zgradili, bo domač. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu bo za dve leti lahko zaposlila mnogo več delavstva, kakor pa ga ima seda*. Izvolitev dr. Tartaglie za predsednika Jadranske straže svoj čas ni bila preveč ugodno sprejeta med nekaterimi političnimi eksponenti JNS v pokrajinskih odborih. Duška takemu razpoloženju je dal glavni tajnik osrednjega odbora, ki je v nekem svojem poročilu napadel Tartaglio. Predsednik pa je sklical plenum slavnega odbora in zahteval, da odbor ali odobri ali pa zavrne napade glavnega tajnika. 24 glasov je bilo oddanih za to, da se da Tartaglii zadoščenje 5 pa proti. M plačo ne zahteva nihče od njih, da bi dobavljal mojstrovine. Največji pisatelj sveta nima nič več upanja, da bo tu prodal svoje delo, kakor najbolj zakotni praskač. Merila so tukaj čisto različna in nimajo nobene zveze z literaturo. Poglejmo nekaj zanimivih številk. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 l" 2996 Uprava: Kopitarjeva 6l Telefon 2992 Za .Tuaroslovansko tiskarno v Ljubljani: K Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček Znamenita filmska igralka Liane Haid in Hans Somborn — poročena. padla, da jo je hotel imeti tudi sam in napraviti vanjo tudi visoko gospodo? Nemci pravijo, da si je njihov veliki genij Goethe leta 1773 napravil v lak frak in prišel z njim v mesto Weimar, nekdaj glavno mesto Nemčije. Vojvodu se jc to obleka tedaj toliko dopadla, da je prosil Goetheja za dovoljenje, da si sme tudi on nabaviti fraik. Seveda ga je dobil, dovoljenje in frak, oboje. Frak tedaj še niso nosili samo v črni barvi, pač pa najrazličnejše pisanega. Če ga nosi vojvoda, je lahko tudi pisan. Pa, kakor vse izginja, tako tudi frak postaja vedno večja redkost. Le večje slavnosti visoke gospode so oblečene vanj. Gotovo pa bi vsi časopisi pisali, če bi se kdo spozabil in hotel staro modo nazaj, namreč, če bi oblekel ob laiki slavnosti pisan frak mesto črnega. Pozabljeno mesto Avstralska vlada je nepričakovano ugotovila obstoj mesta brez zakonitega župana in mestnega sveta, brez ognjegascev, brezposelnih, zločincev in beračev. »Odikri.tje« je naredila Zveza ta tekme v golfu, ki je ugotoyila pri pogledu obljudenih krajev, da se ne goji v pozabljenem mestu tudi ta priljubljena igra. Kraj se imenuje Coaylaanbury in leži 6C0 km od Sidneya. Vlada je prezrla novo mesto, ki se je razvilo v zadnjih letih iz nekdanje vasi, in nikoli ni pošiljala tja nobenega uradnika. Kljub temu je zgradilo mesto moderno veliko bolnišnico, vodovod in celo napeljalo električno razsvetljavo. Meščani so bili popolnoma srečni in preklinjajo one športnike, ki so jih »odkrili«. Vlada je že poslala v pozabljen kraj davkarje, ki zdaj pobirajo »zaostanke« za 5 let, kakor je to določeno v zakonu. auo Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 72. novembra. 12 Vsakemu nokaij (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 C us, spored, obvestila. — 13.15 1’losi uarodov (plošče). — 14 Vreme, borza. — 18 Pestri zvoki (Radijski oa-koster). — 18.40 SlovenSčina-'ah Slovence (goap. dr. Ki idoli' Kolarič). — lil čas, vreme poročila, spored, obvestila. — 1U.30 Nacionalna ura: Sokolsko predavatije. — 19.50 10 minut zabave: Nova budilka (pri7x>r). — 20 Narodne z vseh strani. Sodelujejo: kosp. Dn«o Za«ur, Akademski pevski kvintet in Radijski orkester. — 22 Cas, vreme, pdročila, spored. — 22.15 Za zabavo! (Ciamnermaiiov trio). Drugi programi četrtek, 72. novembra: Belgrad: 20 Sinfonič-ni koncert. — 22.20 Radijski orkester. — Zagfcb: 20 Bel-grad. — 22.10 Plesna glasba. — Budimpešta: 19 Igra. — 20.45 Ciganska glasba. — 21.55 Hay so nekakšne drevesaste zgradbe iz apnenca, ki ga te živali izločajo, pa se nahajajo celo v globini okoli 500 m. Torej se je moralo na vsaik način morsko dno pogrezniti, drugače koralrikov v tej globini ne bi bilo. Toda, vsii znanstveniki ne zagovarjajo mnenja, da se je morsko dno pogreznilo. Nekateri se zavzemajo mnogo bolj za to, da ocean narašča To razlagajo na ta način, da prihaja vedno več vode iz polarnih morij, bodisi od severa, pa tudi od juga, od Antarktike, kajti tam so stale ogromne ledene mase, ki da bogato zalagajo široka morja z vodo. Celo talko razlagajo, da bo zemlja lepega dne popolnoma izgubila ledeno plast okoili tečajev im da se bo temu primerno tudii dvignilo površje morske vode. Po mnenju teh znanstvenikov so te mrzle vodne množine rabile trideset stoletij, predno so dosegle zemeljski ra vini k. Eno je dognano Pa naj že bo kakorkoli, to je, naij se pogreza morsko dno, ali pa naj se dviguje ravnina morske gladine, vendar je eno dognano, namreč, da se dogajajo na morskem dnu velike spremembe in — kakor trdi častnik Mayo — da preoblikovanje morskega dna povzroča tudi gotove spremembe v toploti in tokovih na zemeljski površini. Ali, kaj smo prav za prav dosegli s tem, če smo ugotoviti prave resnične vzroke za spremembe, magari še tako natančno, iin tudii dokazali, da so ti vzroki ravno na dnu Tihega oceana. Koristi imamo morda prav toliko, kakor prej, ko za vse to nismo vedeš. Kdo te more kaj napraviti proti zakonom, po katerih se spreminja zemeljska oblika, kjer kaže suho površino, aiti pa tajne največjega oceana, Tihega? Treba pa se je sprijazniti tudi s tem, da vedno le ne sme iti samo za korist, vsaj ne za neposredno. Nemška nacionalna nogometna enajsiorica pri vajah. Miši z letalskimi padalci Da sc miši zarede po raznih shrambah, kjer vsak čas tali ko nasitijo svoje sladkosnedne in razvajene želodčke, ni prav nič čudno. Da jih je tem več, čim manj jih v laikih shrambah preganjajo, je tudi popolnoma razumljivo, saj imajo te ljubke ali neljuibke živalice tudii rade mir. Kar malo neverjetno pa se sliši, ko črtamo v časopisih, da so sc povzpele cclo na letata, čeprav bi jim marsikdo rie' pripisoval take korajže, ki jo včasih še človek nima. Kar velike preglavice so začele delati miši po letalih. Gotovo se ne vozijo z letali zaradi tega, ker se jim talko zelo všeč zdi letati po zračnih višinah, ampak so bolj verjetno spet vzrok dišeče shrambe. Zelo so sa belili glave, kako bi odpravili to nadlego vsaj iz letal, in so se v ta namen poslužili že tudi vsakovrstnih pripomočkov, kakor so razni strupeni praški, pasti, da celo za to so bili nekateri, da se v letalih stalno tudi vzdržujejo mačke. Toda, pomagalo ni ne to, ne cino, miši so po svoje gospodovale naprej. Visoki potniki včasih kair z začudenjem in z nekim strahom prisluškujejo škrabljanju pod ali za svojim sedežem im že_ se boje, da ne bi morda to pomenilo kakšno hujšo nevarnost. Kakor rečeno, da bi popolnoma pregnati miši iz letal, se dosedaj še ni posrečilo. Nekateri pa zavzemajo čisto drugo stališče, ne morda zato, ker so ljubitelji živalic, pač pa zato, ker so na teh čudnih letalskih gostih opazili neko posebnost, ki bi jim utegnila še prav priti. Miši, pravijo, da imajo poseben posluh za preteče nevarnosti. Kadar kaj slutijo, posti mejo od sile ne-I mirne in skušajo pobegniti. Iz letala pač daleč ne morejo, če nočejo skočiti iz njega enkrat za vselej. Toda, ravno to živalsko lastnost skušajo sedaj izkoristiti in sicer z najmodernejšimi pripomočki, ki jih danes letalstvo pozna. Tako ije nekdo celo predlagal, da bi bilo dobro, če se nabavijo posebna majhna padala, s katerimi bi se miši v primeru, če zaslutijo kakšno nevarnost, začele spuščati iz letala proti zemlji. Te padajoče živalice bi na ta način opozarjale potnike na nevarnost, ki preti, tako da bi se tudi ti lahko še o pravem času poslužili svojih padal im se rešili. Zato orni, ki so se to izmislili, tudi odločno zahtevajo, da miši ni treba preganjati iz letal, pač pa nasprotno jih zarediti, da tam opravljajo ..merrjemo policijsko službo. Zanimivo bi bilo še zvedeti, katero mnenje bo zmagalo, še boilj pa io, koliko letalskih potnikov bodo miši rešiile, če že res pride do tega, da bodo s padali skakale z letal. Odkod je frak Moda jc čudna stvar. Kar hitro sc naveličajo, pa je spet druga, vselej bolj sodobna, ali tudi nesodobna. Preveč se čez njo ne sme zabavljati, ker se skoraj vsi ravnamo več ati manj po njej. Vedno po enem kopitu biti napravljen, je res že kar malo odveč. Prav za prav pa ima frak, kljub temu, da se moda tako rada spreminja, že precej let za seboj, čeprav ga od početika niso nosili ob takih prilik ali in tudi ne takšnega, kakor je to navada danes. Kar malo neverjetno je, da bi bili frak najprej nosili knežji hlapci, kadar so imeli opravka s konji po hlevih. Pa je bilo res tako. To je bila sprva nekaka uniforma za hlapce. Pozneje so spoznali, da bi te vrste obleka tudi prav dobro služila pri jahanju. Treba je bilo odrezati prednja dva kraja in jih lepo zaokrožiti navzad, da se ne bi na konju kolena zapletala vamije. Skoraj docela v nespremenjeni obliki se je frak ohranil do danes, seveda ne pri hlapcih. Toda, kdo je bit tisti, ki se mu je ta hlapčevsika noša tako do- Zadnjo zimo in pomlad' so kar neprestano nastopale v Združenih državah Severne Amerike povodnji, bodisi daleč proč od morske obale aili ipa morda še bolj pogostokrat kar ob morju samem. Poleg tega se je po časopisju tudi kar naprej pisalo o velikem deževtju, o peščenih viharjih in tudi o številnih potresih, kii so jih zabeležile vsaj potresne opazovalnice, če jih že ni občutilo prebivalstvo samo. Vsi ti nenadni pojavi so pustili po Združenih severnoameriški državah precej škode. Ni tudi čudno, da so začeli učenjaki razmišljati in skušali pravilno razložiti take vrste nenadne spremembe. Mnogo verjetnosti so začeta pripisovati razlagi, da je nenadnim spremembam treba iskati vzroka na dnu Tihega oceana. Mary, častnik ameriške mornarice, je pred nekaj leti napravil točen model, ki predstavlja obliko zemeljskega površja pod Tihim oceanom. Na podlagi tega modela je bilo že olajšano delo pri odkrivanju sprememb v tem morju. Oceanografska družba, ki hrami omenjeni model, je sedaj ugotovila, da model ni več prav posebno točen, čeprav ga je njegov stvaritelj napravil svoj čas popolnoma točno. Morska kotanja lihega oceana se je na nekaterih mestih prav značilno spremenila. Nadaljna raziskavama so ugotovila, da so se zarodi sprememb, ki so v tem času nastale pod tem morjem, ponekod dvignili kopni deli zemlje kot otoki, drugod pa so dotedanji otoki izginili in se pogreznili pod morsko gladino. V zvezi s tem so nastale posebne motnje v rednih morskih tokovih, kii so prav dobro prišle do izraza v vremenskih spremembah ob zapadnii ameriški obali med Kalifornijo in Mehiko. Tudi ognjeniška delavnost se je povečala im, kar je morda najvažnejše: v tako povečano morsko kotanjo — če sc je morsko dno udrlo, je kotanja postala tudi večja — je začela pritekati od obeh stramii, od juga in od severa mrzla voda iz polarnih pokrajin. Znanstveniki so sedaj trdno prepričani, da so vse te spremembe v Tihem oceanu vzrok številnim vremenskim nezgodam v Severini Ameriki zadnje leto. Tiho morje, nekoč obljudena zemlja lz omenjenega modela, ki ga jc napravil ameriški častnik Mayo, se vidi, da se nahajajo na dnu Tihega oceana čisto podobne kotline, ikakor jih opazujemo na površju suhe zemlje. Iz tega se da tudi sklepati, da je bila nekoč na mestu, kjer se danes razprostira srednji Tihi ocean, suha zemlja — velikanski kontinent, ki danes počiva pod morsko gladino. To niso samo slutnje, pač pa imamo za to tudii dokaze, ki jim ni mogoče oporekati. Te dokaze hranijo otoki v tem delu morja, to so otoki Gilbert, Mariani, Karolini m tudi sikupina avstralskih otokov na jugu. Na Gilbcrtskiiih otokih n. pr. so našli kamne in ogromne zidine, ki so težke gotovo do 20 ton. Učenjaki Sef turškega generalnega štaba Ceamak levzi na obisku v Bukarešti.