ri pilil prsjiMin i
ta
«elo Isto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2 ,20,
¥ »pravnlitvu prvjtman
za
celo leto naprej 20K —h pol leta „ 10 , — , četrt , , 5 , - , mesec , 1 ,70,
pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Političen list za slovenski narod.
Ixha|avsakdan, izvzeraäi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
'in inserkte •prejema upravni$tvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Stev. 291.	V Ljubijo v sredo 18. decembra 1901.	Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 17. dec. 1901.
Izjava min- predsednika.
V	seji dne 14. t. m. so dr. Ba-reuther in vsenemški tovariši vprašali min. predsednika, ali je res, kar je »N. Fr. Pr.« pisala isti dan ? »N. Fr. Pr.« je namreč trdila : »V parlamentarnih krogih se govori, da je cesar včeraj rekel neki osebi, ki je v ožji dotiki s fevdalnim veleposestvom : Ako ne pojde s parlamentom, moralo se bode kaj druzega zgoditi«.
Te besede se ujemajo z govorom min. predsednika v seji z dne 9. t. m. Vsled tega je razširjena misel, da je dr. pl. Koer-ber dne 9. t. m. govoril po naročilu cesarjevem. Razširjena je tudi govorica, da se že vrše priprave za premembo U3tave. Se nikdar ni nobena vlada tako pretila v parlamentu, zato hočejo interpelantje vedeti, kaj je na teh govoricah.
Včeraj je min. predsednik takoj začetkom seje odgovoril na to interpelacijo odločno in resno: »Na označena vsprašanja odgovarjam, da je po vseh ustavnih načelih, katera interpelantje tudi priznavajo, izključeno, krono spravljati v razpravo. (Odobravanje.)
Jaz kot ministerski predsednik gotovo ne bom dajal povoda.
Dalje menim, da bi tako važna stvar morala imeti zanesljivejše vire, ako so hoče v zbornici razpravljati. Vlada ne zve vseh govoric. A če bi hotela odgovarjati na vse govorice, imela bi malo časa za druge važnejše posle. (Veselost in odobravanje).
V	zadnjem svojem govoru sem podal resnično podobo razmer ter odkrito in brez ovinkov pojasnil vso resnost položaja. To je bila moja dolžnost in za to prevzamem vso odgovornost. (Živahna po• hvala.)
Ta odločna izjava min. predsednika je
napravila mogočen vtis, osobito na nemško levico. Sedaj so se morali tudi dvomljivci prepričati, da Be dr. Koerber ne šali, marveč ima v žepu pooblastilo za radikalne ukrepe.
Danes je dr. B a r e u t h e r začetkom seje zahteval, naj zbornica sklene, da se v prihodnji seji otvori razprava o včerajšnjem govoru min. predsednika. Zbornica je ta predlog odklonila z 208 glasovi proti 23. Za predlog so glasovali le Vsenemci in 4 soc.-dem. Govorilo se je, da bi vlada takoj zaključila zasedanje ali celo razpustila zbornico, ko bi bil vsprejet predlog Vsenemcev. To je dokaz, da bolnik se noče umreti.
Kmetijske zadruge.
Zbornica je danes nadaljevala nadrobno razpravo o kmetijskih zadrugah. Izprva je predsednik hotel, da zbornica še nocoj reši ta zakon. Toda mnogo govornikov se ni hotelo odpovedati besedi in tako je razprava dospeia do § 18.
Najprvo se je vršilo glasovanje o paragrafih 3. in 4. Poročevalec Po v še v daljšem govoru priporoča dr. pl. Fuchsa dodatni predlog, naj se v § 3. vstavi določba da morejo člani zadrug biti tudi u ž i t k a r j i zemljišč, kakor so n. pr. fidejkomisni veleposestniki in duhovniki, ki sicer niso pravi lastniki, a tudi ne najemniki. Ta predlog je bil tudi z veliko večino vsprejet. Zagrizenim liberalcem to seveda ni všeč, češ da pridejo zadruge v „klerikalne" roke. No, v klerikalnih rokah bodo gotovo bolje vspevale, nego v liberalnih. Sicer pa-želimo vsi brez izjeme, naj se gola politika ne zanaša v strogo gospodarska društva. Ko bi se bili kranjski liberalci držali tega načela in pravila pri raznih društvih in uradih, gotovo bi se bila tudi politična nasprotja ublažila.
Poročevalec P o v š e je priporočal tudi Grabmayrov predlog, da bodi član občinsko ali okrajne zadruge vsak lastnik ali užitkar, ako so njegova zemljišča v dotični občini
ali okraju. Kdor ima zemljišča v raznih občinah in okrajih, je član vseh dotičnih zadrug.
Ta predlog je obveljal, kakor tudi do stavek, da morejo deželni zbori določiti, ali naj veleposestniki, katerih zemljišča presegajo gotovo mero, tvorijo sami zase posebne zadruge.
zbornica pa je odklonila predlog posl. Irota, da naj bi bili le izvršujoči poljedelci člani zadrug.
§ 4 določa, da okrajno glavarstvo, oziroma deželna vlada določata, kdo je v smislu § 3. lastnik ali užitkar zemljišč. Ta paragraf je obveljal z dostavkom posl. K o ni g a, da politično oblastvo razsoja „v sporazumu z avtonomno oblastjo".
§ 5 se glasi: „Člani deželnih zadrug so vsi člani v isti deželi obstoječih okrajnih zadrug. Ako je v eni deželi več deželnih zadrug, določa deželni zbor, v katero deželno zadrugo spadajo različne okrajne in občinske zadruge.
§ 6: „Člani zadrug so opravičeni svoje pravice in dolžnosti prepuščati svojim n a-j e m n i k o m. Deželni zbori morejo v tem oziru skleniti natančnejše določbe."
Dalmatinski poslanec dr. F e r r i je predlagal dostavek: „Deželni zbori morejo določiti, ali smejo takozvani ,contadini in koloni' biti člani zadrug". Ker je poročevalec P o v š e podpiral ta predlog, je bil soglasno vsprejet.
Poslanec vitez B e r k s s političnega in narodnega stališča izraža pomisleke proti deželnim zadrugam, osobito z ozirom na slovenske manjšino na Štajerskem, Koroškem in v Primorju. Splošna želja je, naj bi se v zadružno življenje ne zanašala politična in narodna preporna vprašanja. Zato naj bi se že v zakonu določilo, da se morajo deželne zadruge deliti po narodnosti ali pa se naj vsaj v okviru deželnih zadrug osnujejo sekcije po narodnosti. S tem bi se ognili mnogim prepirom, ki le
Rahlo jo sunil ranocelnika z laktom, pomignil z očmi ter mu dejal poluglasno :
»Treba bi bilo, Maksim Nikolajič, ji nastaviti rožičke.«
»Nimam časa, moj dragi, nimam časa. Vzemi svojo starko ter pojdi z Bogom !«
»Bodite milostljivi,« poprosi ga Jakob. »Saj sami izvolite vedeti, ako bi jo, recimo, bolol život, ali kaj cd znotraj, takrat bi se prilegali praški in kapljice, toda ona je pre-hlajena! Pri prehlajenju pa je najprvo treba pripraviti kri v tek, Maksim Nikolajič.«
Toda ranocelnik je poklical že drugega bolnika, in v sobo je stopila ženska s fantom.
»Stopaj, stopaj,« reče Jakobu mračno. »Ta senca so ne da popraviti.«
»V takšnem slučaju nastavite ji vsaj pijavke. Na veke hočem Boga prositi!*
Ranocelnik se je zamračil ter zakričal:
»Ne govori mi tega!«
Jakob so je takisto zamračil in ves za-rudcl, toda ni izpregovoril besedice, marveč je prijel Marto za roko ter jo peljal iz sobe. Toda ko sta že sedela na vozu, je surovo in porogljivo pogledal bolnišnico in dejal:
»Nastanili so vas tu, umetnike. Bogatinu bi takoj nastavili rožičke, toda za reveža je še ene pijavke škoda. Ilerodeži!«
Ko sta prišla domov, jo Marta, stopivši v sobo, za kakih ileset minut postala ter so držala peči. Zdelo se ji je, ako sc ona vleže,
ovirajo vspašno delo na gospodarskem polju. Sicer pa bode posl. Žičkar danes pri §. 23. predlagal dotično določbo.
§§ 7. in 8. določata, da nedoletne lastnike zemljišč v zadrugah zastopajo varuhi, juristične osebe pa pooblaščenci.
§ 9. določa, da deželni zbori sklepajo glede odborov in delokroga posameznih zadružnih organov. Deželni zbori morajo tudi določevati, ali se sprejmo v zadruge razno osebe (oskrbniki, učitelji, živinozdravniki itd.), ki sicer niso posestniki, a imajo zasluge za poljedelstvo.
Socijalni demokrat II y b e š obžaluje, da v zadrugah ne bodo imeli vsi enake pravice in da so posli izključeni iz zadrug.
Poročevalec P o v š e je odločno pobijal stališče socijalnih demokratov, ki skušajo narediti umetno nasprotje mej gospodarji in posli. Na kmetih se mnogokje poslom bolje godi, nego gospodarjem. Ako pa se gospodarjem zboljšajo gmotne razmere, bodo gotovo tudi posli boljo plačani.
§ 10. določa, da deželni zbori napravijo pravila za zadruge. Ta paragraf je obveljal brez debate.
Ker je bil § 11. vsprejet v zvezi z 2., pride na vrsto §12., ki govori o pravnem stališču zadrug. Pri tej točki sta dolgov češkem jeziku govorila narodna socijalista Fresl in Hruby o vseh mogočih stvareh, ker prejo nista prišla na vrsto.
§ 13 se glasi v bistvu: Vse troške za ustanovitev in upravo zadrug plačajo zadružniki, v kolikor se no pokrijejo z drugimi dohodki. V ta namen določijo deželni zbori potrebne priklade k zemljiškemu davku.
Poslanec Iro je predlagal, naj prve troške za ustanovitev jilačajo dežele, nadaljne letne troške za upravo itd. naj plačujejo zadružniki, v kolikor se no pokrijejo z državnimi podporami.
Poslanec Žitnik govori proti § 13., kakor ga nasvetujeta vlada in odsek. Ta za-
jame Jakob takoj govoriti o izgubi in jo kregati, da zmerom leži in noče delati. Toda Jakob jo jo samo topo gledal ter so spomnil, da je jutri god Ivana Bogoslovca, pojutrišnjem Nikolaja Cudodelnika, potem pride nedelja, a potem ponedeljek, nesrečen dan. Štiri dneve ne bo mogel nič delati, in Marta gotovo umre v teh dneh, torej je treba danes narediti. Vzel jo svoje železno ravnilo, stopil k starki ter vzel mero. Na to se jo ona vlegla, on pa so je prekrižal ter jel delati krsto.
Ko jo delo bilo dovršeno, si je Bronza nataknil očala ter zapisal v svojo knjižico:
»Marti Ivanovi krsto — 2 r. 40 k.«
In vzdihnil jo. Starka je ves čas tiho ležala z zaprtimi očmi. Toda pred večerom, ko se je stemnilo, je nakrat poklicala Jakoba.
»Ali so spominjaš, Jakob ?« ga jo vprašala, radostno ga gledaje. »Pred petdesetimi leti nama jo Bog dal belolasega otroka. Midva sva takrat zmerom sedela pri vodi in prepevala . . . pod vrbo «
In bridko so nasmohnivši, je dodala:
»A dete je umrlo.«
Jakob jo napenjal spomin, toda nikakor se ni mogel spomniti otroka, ne vrbe.
»To so samo sanje,« jo dejal.
Prišel jo batjuška (duhovnik), izpovedal ženo in jo pomazilil. Na to jo Marta jela šepetati nekaj nerazumljivega in proti jutru jo umrla.	(Dalj" Prih)«
LISTEK.
Hotšildove gosli.
Rusko spisal Anton Cehov. — Poslovenil — ki.— (Dalje.)
Bilo je že ob svitu; skozi okno je bilo videti, kako je žarela jutranja zarja. Jakobu, zročemu na starko, je nakrat šinilo v glavo, da jo vse svoje življenje niti enkrat ni pobožal, ni pomiloval, da si ni domislil kupiti ji kak robec, ali prinesti ji od svatbe nekaj sladkega, marveč, da je samo kričal na njo, se ž njo prepiral radi izgub ter ji grozil s pestmi, res, tepel je ni nikdar, a vsekako jo je strašil in ona je v takšnem položaju vsakokrat strepetala od strahu. Da, on ji ni dovolil piti čaja, ker bo bili stroški že brez tega veliki, in ona je pila samo toplo vodo. Lahko razumljivo, da ima sedaj takšno čudno, veselo lice, in to ga je bolelo.
Pričakavši jutra, si je najel od soseda konja ter odpeljal Marto v bolnišnico. Bolnikov je tu bilo malo, radi tega ni čakal dolgo, samo tri ure. Na njegovo veliko veselje bolnikov to pot ni sprejemal doktor, ki je bil sam bolan, marveč ranocelnik Maksim Nikolajič, starec, o katerem so govorili po trgu, da če ga tudi rad pije in se pretepava, vendar razume več, nego sam gospod doktor.
»Zdravstvujte I« zakliče Jakob, stopivši k staremu v sprejemno sobo. »Odpustite,
da vas vznemirjava. Tu, izvolite videti, je zbolela moja žena, družica življenja, kakor se govori, odpustite mi ta izraz . . .«
Ranocelnik si naježi obrvi in pogladi brado ter jame preiskovati starko. Ona je sedela na podnožniku, sključena in medla, s koničastim nosom ter odprtimi UBtmi in bila povsem podobna ptici, katero žeja.
»N—no .. . Tako« ... izpregovori počasi ranocelnik ter vzdihne. »Iniluenca, in nemara celo vročnica. Sedaj razgraja v mestu legar. Kaj r1 Starka je že priletna, hvala Bogu. Koliko je že stara?«
„Manjka ji eno leto do sedemdeset, Maksim Nikolajevič."
„Kaj ? Priletna starka. Čas je iti k počitku."
„To ste izvolili prav omeniti, Maksim Nikolajevič", odvrne Jakob, uljudno se na-smehljajoč, „in vneto vas zahvaljujem za vašo prijaznost, toda dovolite mi izreči, vsaka stvar ljubi življenje,"
„Ali samo to!" odvrne ranocelnik s takim glasom, kakor bi bilo od njega odvisno življenje ali smrt starke, „Nit, tako evo, moj dragi, daval ji boš na glavo hladno obkladke, te praško pa ji dajaj dvakrat na dan. A potem do svidenja ..."
Po izrazu njegovega lica je Jakob videl, da je slabo in da tu nobeni praški več ne pomagajo. Njemu je bilo sedaj jasno, da Marta umre kmalu, ako ne danes — pa jutri.
kon ostane večinoma na papirju, ako vlada že za ustanovitev in pozneje za režijo zadrug ne dovoii nobene podpore. Na deželne zbore se ne moremo zanašati, ker so deželne finance povsod jako žalostne. Dalje so deželni zbori, ki iz političnih in narodnih ozirov ne bodo hoteli z deželnimi prispevki podpirati kmetijskih zadrug, oziroma narodnih manjšin v dotičnih deželah. Dolžnost je torej osrednje vlade, da izdatno podpira že ustanovitev zadrug in vsako leto zadrugam dovoljuje primerne podpore. Zato predlaga: Vlada naj dovoli v pokritje prvih troškov za ustanovitev zadrug 4 milijone kron. Nadaljne letne troške sicer plačujejo zadružniki, toda država in d e ž e 1 a naj dovoljujeta svoje prispevke. Koliko naj plačujejo zadružniki, to določujejo posamezni deželni zbori.
Ker pa je predlagatelj Žitnik že »a priori« vedel, da se bode vlada odločno upirala temu predlogu in da ga zbornica no sprejme, je dalje predlagal, naj država prevzame prve troške za ustanovitev zadrug, ne da bi določil svoto.
Sekcijski načelnik dr. Er ti, ki je duševni oče tega zakona, je sicer naglašal, da bode vlada morala podpirati stanovske zadruge, toda v zakon naj se ta določba ne vsprejme. Ako se vsprejmo določba, da mora država podpirati zadrugo, potem je zakon gotovo pokopan v gosposki zbornici. Ker sa že deset let kuje ta zakon, bila bi škoda, ko bi zbornica sedaj zakon zopet pokopala. Ta izjava vladnega zastopnika je vplivala na mnoge poslance, da danes niso glasovali za Žitnikov predlog, dasi jim je bil simpatičen.
Vsled tega je bil seveda tudi poročevalec Povše prisiljen zagovarjati odsekov načrt. Predloge posl. Irota in Žitnika je zbornica odklonila. Poslanec Žitnik je vsled tega predložil resolucijo, s katero se vlada poživlja, da za podpore zadrugam postavi primerno svoto v proračun za bodoče leto. Tej resoluciji se vlada ne upira in utegne obveljati.
Razprava traja dalje. Govorila sta danes tudi slov. poslanca Pfeiler in Ž i č k a r. Zadnji je predlagal, da se v deželnih zadrugah napravijo sekcije po narodnostih v posameznih deželah.
Zbornica je konečno vsprejela načrt zakona v drugem branju, kakor tudi naslednje
resolucije :
1.	Vlada se poživlja, da za prospeh, ustanovitev in razvoj kmetijskih zadrug v prihodnji državni proračun vstavi 20 milijonov kron,
2.	Vlada se poživlja, da že v bodočem zasedanju deželnim zborom predloži zakonski načrt glede ustanovitve kmetijskih zadrug.
3.	Vlada se poživlja, naj naredbenim potom odredi, da so vsa dopisovanja mej zadrugami in člani prosta poštnine.
4.	Vlada se poživlja, da zavarovanje delavcev razširi tudi na kmečke posle.
5.	zbornica je vsprejela tudi Žitnikovo resolucijo, da naj vlada v bodoči državni proračun za ustanovitev zadrug ustavi pri memo svoto.
Zbornica pa je odklonila resolucijo Spinčicevo:
»Vlada se poživlja, naj v zakonskih na črtih za deželne zbore določi, d a s e za razne narodnosti v posa meznih deželah ustanove po narodnosti razdeljene zadruge ali sekcije«. Proti tej resoluciji so glasovali mnogi Poljaki, seveda v veliki večini tudi Nemci, a češki poslanci razunStojanainllrubana so zapustili zbornico. Naravno, da so bili jugoslovanski poslanci jako nevoljni. Ako češki poslanci že niso hoteli glasovati za Žičkarjev predlog, mogli bi pač glasovati za nedolžno resolucijo. No, slovanska solidarnost je pač v teoriji, a v dejanju je ni, osobito če se tiče Slovencev. Cehi v tem vprašanju pač le dlako cepijo, ker že imajo doma na Češkem češki in nemški kulturni svet, ki oba vsak za - se vspešno delujeta Torej?
Zbornica nadaljuje dnevni red. Jutri je, kakor se čuje, zadnja seja pred Božičem
Kmetijske zadruge.
(Govor posl. I' o v š e t a.)
(Konec.)
Skupno za blagor kmetijstva.
Sedaj imam pa še prošnjo do zastop nikov drugih stanov v tej visoki zbornici, in zato bi se obrnil najprej do zastopnikov industrije.
Doslej je bilo v Avstriji žal vedno v navadi, da smo se mi zastopniki poljedelcev in zastopniki obrti med seboj bojevali. A sila nas druži ! In neki mož, kateri je sodeloval tudi v naših vrstah, Aleksander Peez, je pred kratkim pri nekem takozvanem »amerikanskem večeru« imel govor — na tem zborovanju so bili navzoči obrtniki in poljedelci — v katerem je kratko razložil, odkod prihaja nevarnost za avstrijske poljedelce : iz Amerike. In jaz kot agrarec moram odkrito pozdravljati to gibanje, da se vendar enkrat avstrijski poljedelci združijo z obrtniki, da gredo skupno na delo zoper skupnega sovražnika, skupno nevarnost.
A tudi do zastopnikov mest imam prošnjo, naj blagohotno podpirajo ta zakonski predlog.
Star, sicer obrabljen, a še vedno resničen pregovor pravi : Ce ima kmet denar, ima ga ves svet. Gospoda moja, če se okrepi kmečki stan, dobi v njem velika obrt, dobé mesta in trgi in trgovina najboljšega in naj-direatnejšega odjemalca. (Pritrjevanje.) Zato bi vas prosil tudi v imenu države, da mislite na okrepljenje in na vse to, kar more pomoči temu silno važnemu in delavnemu stanu. Saj to je stan, kateremu pripada čez 60 odstotkov avstrijskega prebivalstva, in mi smo danes šo vedno pretežno agrarna država. Mislite torej na ta stan tudi z ozi-rom na državni blagor!
Vsakdo mora priznati, da se ravno iz poljedelskega stanu kličejo najboljše moči v v o j a k e. In tudi vi, prebivavci mest in trgov, morate priznati, da se tudi vaše vrste vedno na novo krepe in pomnožujejo z novimi silami vedno iz poljedelskega stanu, gotovo ne v vašo škodo. In glasoviti nemški narodni ekonom prof. Wagner, ki je tudi na Dunaju govoril pred kratkim, vas je opozarjal na to, kako važno in potrebno je, da se odpravijo bolezni poljedelstva za skupne koristi vseh stanov.
Sklepam z željo: Da bi vendar bili tudi v Avstriji na vladnih klopeh možje, kateri tako razumevajo obrambo poljedelstva, njegovo vrednost in njegov pomen, kakor dela vlada v sosedni nam Nemčiji, odkoder čujemo zdaj besede, kakršnih še nikdar nismo slišali tukaj, dasi smo emi-nentno poljedelska država. Zato pa apeliram na g. poljedelce : Sprejmite blagohotno celo predlogo, ne zahtevajte takoj najidealnej-šega in najpopolnejšega I Saj imamo izdelati samo državni okvirni zakon, katerega bodo deželni zbori izpopolnili po poljedelskih razmerah in kulturnih potrebah posameznih kronovin.
Zato pa pravim: Združimo se, začnimo z rešilnim delom ! Ce bomo mi poljedelci vsi složni v delovanju, nas bodo spoštovali tudi zastopniki drugih stanov; od vlade pa bomo dosegli, da bo začela šteti naše vrsto in da bo potem računala z nami.
Oprt na te razloge, prosim, da preidete v podrobno debato o načrtu, kakor ga vam je predložil poljedelski odsek. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. docembra. Glasovi o položaju so še vedno skrajno neugodni. Vse se vprašuje, kaj se zgodi z avstrijskim parlamentom in z UBtavo. Zanesljivega odgovora na to vprašanje nihče ne ve. Gotovo je le toliko, da vživa dr. Koerber popolno zaupanje vladarjevo, da je do cela prepričan o nesposobnosti sedanjega parlamenta za važneje delo in da je to svoje mnenje brez ovinkov razodel tudi vladarju, česar dosedaj še ni storil noben kabinetni načelnik. Kaj dobimo mesto sedanjega parlamenta, tega seveda nihče ne ve, trdi se pa z vso gotovostjo, da no pridemo do absolutizma, čeprav se zistira sadanja ustava.
Izvršilni odbor češke stranke oziroma državnozborske in deželnozborske delegacije se snide prihodnjo soboto v Pragi k važnemu posvetovanju. Na dnevnem redu je, kakor so glasi na dotičnih vabilih, razgovor o notranjo-politiškem položaju. Gotovi krogi sodijo, da bo na razgovoru v prvi vrsti češko-nemško spravno vprašanje, kajti vlada z vso silo pritiska na obe češki stranki, da skleneta spravo, predno sa prične razprava o proračunu ia nagodboni predlogi.
Italija in tr oz veva.
Znano je, da mnogi italijanski politiki zelo neradi vidijo Italijo v zvezi z Avstro-Ogersko in Nemčijo in da bi so posebno od prve raje danes ločili nego jutri, ker bi po tem ne bili ovirani v svojem skilenju na avstrijsko Primorje. Toda vodivni italijanski krogi nočejo o tem nič slišati, in vsaj v javnosti zavračajo vsako tako zahtevo, ker morajo priznati, da ima od trozveze ravno Italija največ koristi. Sedaj so pa Francozi obrnili svoj pogled na Italijo ter dospeli do jrepričanja, da bi jim ta mogla koristiti, ako se odtrga od Nemčije in zveže z njimi, drugega namena po mnenju politikov pač ne more imeti velikodušnost Francozov, ki so poklonili svojemu zavezniku in spe Tri-iolis brez vsakih koncesij. — No, avstrijski državniki bi ne žalovali, ko bi se Franciji posrečilo, potegniti na-se italijanskega zaveznika.
Minister ska kriza v Bolgariji. Brzojav nam je včeraj sporočil vest o odstopu celega bolgarskega ministerstva, ki )a ni došla nepričakovano, kajti vsakdo je vedel, da je sedaj v bolgarskem sobranju na dnevnem redu najetje večjega posojila. Mi-nisterski predsednik je umaknil vladno pred-ogo, a ne radi tega, ker bi bila vlada težko dobila za predlogo potrebno večino, marveč ier je pariška banka, s katero se je vlada pogajala glede najetja posojila, svojo prvotno ponudbo umaknila. Z drugimi besedami se to pač pravi, da Bolgarom banka ne mara več kreditirati, ker se nahajajo že ob robu državnega poloma. Mini-sterski predsednik je pred nekaj dnevi sam izjavil, da je bankerot neizogiben, ako ee ne najame zahtevano posojilo. — Vkljub temu pa, da jo je Karavvelov zopet zavozil, se v bolgarskih politiških krogih sodi, da bo knez vnovič njemu poveril sostavo novega kabineta.
Mejnarodna sladkorna konferenca je imela včeraj v Bruslju svojo prvo sejo. Predsednikom je bil izvoljen ministerski predsednik brnet, namestnikom pa avstro-ogerski delegat grof K h e v e n h ii 11 e r. Prva seja je bila samo formalnega značaja. Predsednik je imel nagovor, v katerem je izražal svoje veselje, da sta tudi Italija in Rumunija odposlali h konferenci svoje zastopnike, česar pri prvi konferenci v letu 1898 nista storili. Zborovanje bo trajalo brž kone dalje časa. Do prihodnje sobote bota na dan po dve se|i, potem se pa posveto vanje prekine do novega leta. O načrtu, ki bo služil za podlago sedanjim obravnavam, ni dosedaj še nič znanega. Pričakovati se pač sme, da zbrani delegati ne bodo skrivili lasu sladkornim baronom.
Norvežani napredujejo.
Na Norveškem bo za občinske volitve tudi ženske dobile volivno pravico. Prva taka volitev se jt* vršila te dni v Kristijaniji, glavnem mestu Norvegije. Žensko volivke so s svojimi nepolitiškimi kandidati toliko dosegle, da so bili poraženi liberalci in ra-dikalci. Izgubili so skoro vse mandate. V glavnem mestu je izgubila levica ravno polovico mandatov. Izmej 84 obč. odbornikov jih imajo sedaj konservativci 47, radikalci, 16 in soc. demokratje 14 sedežev.
Književnost in umetnost.
Repertoir slovenskega gledališča.
Jutri v četrtek se igra prvikrat v sezoni prekrasna G. llauptmannova drama s petjem »Ilanice pot v nebesa«, v kateri ima gdč. Riickova glavno ulogo. Lani jo bila ta drama najlepše uprizorjena in najdovršenejšo igrana. Po »Hanici» so igra prvikrat v sezoni velezabavna veseloigra »Ženskijok«. V soboto dno 21. t. m. je premijera opere » S m il j a n a «, katero je zložil naš rojak gospod F. S. Vilharter jo posvetil svojemu strijcu g. Iv. Vilharju. Opera je najskrbnejše pripravljena in imajo v njej posla — razun gdč. Noomi — vse
našo operne moči. Mesto bolnega gospoda režiserja Jos. Nollija uprizori opero gospod Fr. L i e r.
Gbrednik za organiste
je sestavil in izdal vč. g. Matej Strakl, koralist stolne cerkve v Mariboru. To je koristna in jako lepa knjižica. Saj so zahteva pravilno liturgično petje ne lo od duhovnika, ampak tudi od organista. Doslej res nismo imeli nobene celotne pripravne knjige, ki bi jo dali v roke organintu.
»Obrednik« obsega vsa imenitnejša li-turgična opravila in blagoslavljanja, ki se vrše med letorn navadno po župnijskih cerkvah, dve koralni maši, responzorije in določbe treh lavantinskih sinod o cerkvenem petiu in o sveti glasbi. »Officium Defunc-torum« izide, kakor obljubuje g. pisatelj v predgovoru, v isti obliki in z istimi črkami v posebni knjigi.
Napevi so sestavljeni v modernih notah v vijolinskem ključu, tako da more knjigo rabiti vsak organist, ki pozna glavna pravila koralnega petja, tudi če ni vajen stare cerkvene pisave.
Gospod izdajatelj je knjigo sam založil. Dobiva se pri njem izvod po 1 K 60 v. Želeti je, da bi na vsakem koru imeli po več izvodov te knjižico, ne le za organista, ampak tudi za pevce.	B.
Našim mladim klavirašem priporočamo kot božični dar „Rožmarinke", zbirko odbranih slovenskih in hrvatskih me-lodii za glasovir v lahkem slogu. Kdor želi z „Rožmarinkami" razveseliti svoje otroke, naj pošlje 2 kroni pod naslovom: prof. F. S. Vilhar v Zagrebu, Rainerova ulica 11.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljanski obč. svet je dobil včeraj od župana obvestilo, da je izstopil iz občinskega sveta občinski svetnik dr. Matija Ii u d n i k. Ali bode dr. Iludnikov vzgled posnemal notar Plantan, ne vemo. Nič kaj veselo se torej ni čulo za naše obi. svetnike pismo dr. K. Trii-1 o r j a, katero je župan prebral, naznanjajoč obč. svetu „Slovenčevo" obsodbo. Radi tega mestne finance menda ne postanejo boljše, to prepričanje je imel pač marsikdo izmej obč. svetnikov, zato se ni čulo nič navadnega glasnega odobravanja, dasi je župan trdil, da pač vsak izmej obč. svetnikov čuti zadoščenje svoji užaljeni časti . . . Obč. svetniki pač sami najbolje poznajo položaj. .. Župan je dejal, da je prepričan, da »Slovenca« obsodba ne bo poboljšala in da bo po svoji stari navadi še nadalje napadal mestno gospodarstvo. Župan, ki je tudi naznanil, da je dr. Triller glede g. dr. Lam-peta vložil priziv, je, kakor smo videli, trdnega prepričanja, da mestnega gospodarstva nikdar hvalili ne bomo. Nimamo nič proti temu, da nam. pripoznava toliko spoznanja.
Na galeriji se je včeraj zbralo mnogo slovenskih vseučiliščnikov. Skoro sa je čulo, kaj jih je privedlo na galerijo. Dr. Kušar sa je oglasil k nujnemu predlogu in po dolgem, precej frazastem utemeljevanju stavil naslednje predloge glede vseučiliščnega vprašanja: 1. Vprašanje slov. vseučilišča je vsled njegove kulturno narodne in gospodarske važnosti dosledno zasledovati. V ta namen naj vseučiliški odsek, izvoljen od obč. sveta, stopi v dotiko z dež. zborom in s poslanci. 2. Dež. poslancema ljubljanskega mesta se naroča, da obnovita v deželnem zboru predlog za vseučilišče. — 3. Slovenskim poslancem se izreka zahvala za odločno nastopanje pri vseučiliškem vprašanju v drž. zboru. —■ 4. Slovenskim akademikom se priporoča vstraj • nost in odločnost pri delu za vseučilišče v Ljubljani. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Nam se je milo storilo, ko smo slišali dr. K u š a r j a govoriti za izobrazbo slovenske mladine.
Hitro poslovanje »Kmetijske družbe« je pojasnil župan. Že pred letom dni je prosil magistrat »Kmetijsko družbo« obvestila, za koliko bi prodala del svojega vrta, ki je za razširjavo neka ondotne ulice potrebon. Do danes »Kmetijska družba« ni odgovorila, zato jo je magistrat še enkrat prosil odgovora.
Novo poslopje »Mostne hranilnice« bode stalo v Prešernovih ulicah na dosedanjem Bernardovem posestvu. Obč. svet je včeraj potrdil dotično kupno pogodbo. VeB prostor meri 1351 kvadrat m. in velja 76 000 K, ker bode pa za regulacijo Prešernove ulice treba odstopiti 214 kvadrat m., za kar se bode dobilo od mesta 20.000 kron, bode treba hranilnici za prostor dati le 56.000 K.
Bivše Piklovo posestvo za frančiškansko cerkvijo je, kakor znano, kupil g. dr. V. Gregorič, ki je izjavil, da d& za regulacijo dveh cest potrebni svet za isto ceno, kakor so je plačalo svet sosedom Pi-klovega posestva, namreč po 10 glcl. kvadrat m. Obč. svet je dejal, da tega mesta ne potrebuje sedaj, in ako hoča g. dr. Gregorič zidati, moral bode svet parcelirati in zato bode čakal obč. svet te prilike, da svet dobi zastonj.
Hišni posestniki in profesorji v prepiru. Ob tej priliki je vstal g. ravnatelj Subic ter se je v daljšem govoru pritoževal nad neopravičenim podra-ževanjem stanovanj od strani nekaterih hišnih posestnikov. Pozdravlja, da se bode na bivšem Piklovem poBestvu gradilo nekaj hiš, ker v Ljubljani nedostaje stanovanj in ker te hiše gradi predsednik društva hišnih posestnikov, kaže to, da položaj hišnih posestnikov še ni tako obupen, kakor se je pisalo. Govornik bode v obč. Bvelu glasoval proti prošnjam glede potresnega posojila tistih hišnih posestnikov, ki so povišali cene stanovanj. Obč. svetnik gosp. Predovič jo izjavil, da mu »žil'ea ne da« in da mora govoriti, ter je branil hišne posestnike, češ, da postaja položaj hišnih posestnikov vedno obupnejši. On ima 88 strank in si no upa od tega živeti. Ilišne posestnike je br&nil tudi gospod L e n č e k , g. P r o s e n c pa je vprašal g. Predoviča, kako naj, ako si on z 88 strankami ne upa živeti, žive tisti, ki nimajo nobene hiše, na kar je seve g. Predovič ostal odgovor dolžan.
Za novo železno ograjo ob Elizabetni bolnici se jo dovolilo 600 kron. Ograja bode železna in bode veljala 2G10 gld.
Vdovi nadstražnika Potoka r j a je obč. svet dovolil 400 K letne pokojnine, 225 K posmrtne četrti in vzgoje-valnine za 8 otrok po 80 K na leto za vsakega otroka, vender v skupnem znesku ne nad 400 K na leto.
(Konec prili.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. decembra.
f Jezuit o Franc Sajovic, ki se je
nedavno v Travnik v Bosni preselil, je ondi včeraj, 17. t. m , previden s poslednjim oljem umrl. Blagi pokojnik je bil rojen v Št. Juriju pri Kranju 4. avgusta 1. 1834. V jezuitski red je vstopil dno 30. oktobra 1867. Kdo bi si bil mislil pri njegovem odhodu iz Ljubljane, da bo tako naglo preminul! Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Svetila mu večna luč !
„Krščanske ženske zveze" odbor se je včeraj poklonil prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu.
Cesarjev dar. Bivšemu slugi pri novomeškem okrajnem glavarstvu, Fran Mirt u iz Crmošnjice je dovolil cesar vsakoletno milostne podpore v znesku 200 K.
Premije za posle Premije iz cesar Franc Jožefovega zaklada za kmečke posle v znesku 20 K so dobili od 46 prosilcev ti-le posli: Mar. Markun v Podbrezjah (53 let), Jos. Bračič v Jelič. Vrhu (51 let), Jan. Zdešar v Seničiči (46 let), Mih. Šimenc na Brdu (43 let), Terezija Kropivšek v Motniku (42 let), Mar. Bonča v Planini (42 let), Ivan Geržina v Postojni (41 let), Mat. Stankovič v Metliki (40 let), Marija Žerovnik v Zbiljah (40 let) in Jos. Odlazek v Rakovniku (40 let.)
Zdravniška zbornica kranjska zboruje v soboto dne 21. dec. ob pol 6*uri popoludne v zborničnih prostorih (deželna bolnica). Dnevni red: 1. Naznanila predsed-ništva. 2. Računski zaključek za 1 1901 in proračun za 1. 1902. 3. Določitev zborničnega prispevka za leto 1902. 4. Volitev v zdravniško zbornico za dobo 1902 — 1905. (Razgovor). 5. Slučajni predlogi, ki se pa morajo najkasneje izročiti 5 dni pred sejo predsedništvu.
Z doma ušla je 15 letna Pavla V a v p o t i č , občina Hrušica. Kdor jo zasledi, naj sporoči županstvu v Ilrušici pri Ljubljani.
Elektrarno ustanove na desnem savskem bregu nasproti žel. postaji v Zagorju za razsvetljavo Zagorja, Trbovelj, Hrastnika ter ondotnih podjetij.
C
Vodovod v Toplicah ter cesta Straža Toplice. Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da je dograja vodovoda zagotovljena vsled Veledušnega daru presv. g. kneza Karola Auersperga 6000 K. Zgralbo se prične v zgodnji pomladi. Proračun znaša 24.000 K in komisijski obhod se vrši te dni. Istodobno se začne tudi prelagati cesta iz Straže v Toplice. Ce se to oboje izvrši, 89 bodo gotovo Toplice povzdignile.
Poboj. V neki gostilni v Sostrem sta se 10. t m. za šilo sprla posestnik Janez bkrjanec in fant Janez TrSkan. V šali je ta udaril Skrjanca s pollitersko steklenici po hrbtu, da se je ista razbila. Trškanov tovariš Gašperšič je bil ^ltd tega nejevoljen ter zagnal Trškaou v obraz nekaj steklenih kosov. To pa je Trškana tako ujezilo, da je prijel nož ii zadal Gašparšiču več nevarnih ran. Prepeljati so ga inorali v bolnico.
Potres. Istodobno, kakor v Zagrebu, čutili so tudi v Celju včeraj popoldne dva potresna sunka v smeri od zahoda proti vzhodu. Škode potres ni provzročil. — Dne 10. t. mes. ob 1. uri ponoči je b;l v Dubrovniku precej močan potres. — Tudi v Kozjem so včeraj ob 3. uri 13 minut čutili 3 sek. trajajoč sunek.
Tatvine. V zadnjem času se jako množe tatvine okoli Tomačevega. Ilafinira-nost, s kakeršno pride tat v stanovanje, da sklepati, da je en sam izvrsten specialist v tatinski stroki. Da bi se ga le kaj kmalo dobilo !
Ljubljanske novice. Božičnico priredi svojim članom I. del. kons. društvo v svojih prostorih na Kongresnem trgu. — Aretovano »copernico« so zopet spustili domov. Prav bi bilo, da policija pokvari »obrt« vsem takim »copernicam«. V Ljubljani se nahaja tudi neka ženska, ki sle-pari ljudi s tem, da jim zatrjuje, da z mrtvimi govori. — 36 topničarjev bolnih na legarju je sedaj v novi topničarski vojašnici. — M r t v o u d je zadel pri Auru Marijo Kovač. — Gromenje v decembru Danes po noči je silno gromenje pretresalo Ljubljano. Mnogo ljudi jo bilo vsled tega v strahu. — Zblaznel je v stolni cerkvi Anton Plestnjak z Lesnega Brda. Govoril je v cerkvi na ves glas: »Moja bo, moja bo! Noben mi je ne vzame!« Prišla sta ponj dva stražnika, ki sta ga s tsm izvabila iz cerkve, da sta mu dejala, da ga „njegova" zunaj čaka. »Jaz jo pa že toliko časa tukaj čakam«, dejal je blazni in radovoljno sledil stražnikoma na policijo, odkoder so ga cdpeljali na Studenec.
Dopolnilna deželnozborska volitev v Gradcu Namesto umrlega graškega podžupana in dež. poslanca Purgstallerja je bil izvoljen to dni dr. Kratter.
Teharska župna cerkev, ki jo nameravajo podreti, je po izreku »Centralno komisije za umetnost in zgodovinske spomenike« umetniško zgodovinske vrednosti. Konservator omenjenega društva se je vsled tega izrekel zoper podiranje, pač pa bi se naj cerkev razširila; posebno kapela sv. Lucije se nikakor ne sme odstraniti. Podružnica sv. Šttfana pa nima nikakšne umetniško-zgodovinsko vrednosti, zato bi se ne ugovarjalo, ako bi se ista podrla.
Radi motenja vere so bili pred mariborskim sodiščem včeraj obsojeni: Anton Vogrin na tri mesece, Fr. Ploj na šest tednov, Mat. Plochl na tri tedne, I. Fekonja, Franc Wolf in Lijza Rois na 8 dni strogega zapora. Vsi so iz Oseka.
Prijeti ponarejalci denarja. Ponarejanje denarja so zasiedili po naključbi žan darji od Sv. Barbare niže Maribora pri kr-čmarju in posestniku Valentinu Šoberniku v Spod. Dupleku. Iskajoč neko ukradeno knjigo, ki je pa niso našli, pogleda poveljnik g. Pen nehote neko davčno knjižico. „Oho! tu imate pa dosti denarja" in res sami ponarejeni stari desetaki in novi desetkronski papirji so bili, ki jih jo izdeloval Franc Pečar iz Zimice s fotografiranjem. Vse drugo je bilo zgotov-ljeno, le rudečo številke so še manjkale, katere pa zdaj rišeta v Mariboru pri c. kr. okrožni sodniji.
Prepir v mariborskem ognjegas-nem društvu. V mariborskem gasilnem društvu imajo velik prepir. Načelnik dimnikarski mojster A u e r je odložil svojo čast, ker se mu je očitalo, da svojo čast izrablja v privatne interese.
Tri svoje otroke umorila. Pri Sv.
Trojici na Štajerskem je orožnik prijel kmečko hčer Marijo Postrusnek iz Solišč, ki se jc potepala okolu. Orožniku je obstala, da je tekom petih let umorila tri svoje nezakonske otroke, katere je zakopala v nekem gozdu pri Ljutomeru.
Razveljavljena obsodba. Izdajatelj mariborske »IJnabliiingige Zeitung«, Karol Jožef p 1. M a y t n e r, je bil pred mariborskim sodiščem obsojen radi goljufije na štiri mesece j»če. Najvišji sodni dvor je razsodbo razveljavil in se bo vršila nova obravnava.
Radi slabega spričevala ušla je od doma llletna učenka petega razreda v Celovcu Antonija Ilofer.
Samomor V Pliberku se je obesil umirovljeni rudar Andrej Peganz, ki je bil že 11 let slep.
Jagoda v decembru. V Dornbergu so utrgali te dni popolnoma dozorelo jagodo.
Razpis učiteljskih služb. V tolminskem političnem okraju razpisane so sledeče službe: 1. dtiinitivneg» nadučitelja-voditelja dvorazrednice pri siv. Luciji. 2. Definitiv-nega iiadučitelja - voditelja dvorazrednice v Podmeicu. 3. De fi niti v nega učitelja-voditelja enorazrednico v Idrskem. 4. Definitivnega učitelja voditelja enorazrednico v Nemškem-rutu. 5. Definitivnega učitelja-voditelja eno-razrednice na Ponikvah. 6. Definitivnega učitelja podružnice Reka-Police. 7. Definitivnega učitelja podružnice v čadrg-Zadlazu. 8. Definitivnega učitelja podružnice na Lju-binju. 9 Definitivne učiteljice dvorazrednice v Volčah. Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tekom štirih tednov od dneva razpisa naprej.
Utonil je v Vipavi blizu Prvačino 13-letni Alojzij Sulič. Otroci so se igrali na bregu vode in Sulič je pri tej priliki padel v vodo in izginil v valovih. Dosedaj ga niso šo našli.
Strašna nesreča v Pazinu. Iz Pa-
zina se nam poroča: Dne 15. t. m. se je v sredi Pazina zgodila velika nesreča. Zjutraj ob 4. nas zbudi grozno vpitje: ogenj, fogo, ujuto, ajuto. Ko se je zdanilo, smo zvedeli, da so našli v sobi žensko, ki je popolnoma zgorela. Najbrže se ji je prevrnila svetilnica in je nesrečnica na ta način končala svoje življenje.
Rusinsko vseučilišče v Lvovu. »Sevčenkovo znanstveno društvo« v Lvovu je poslalo na poslance in na redakcije vseh listov spomenico, v kateri zahteva rusinsko vseučilišče in utemeljuje njegovo potrebo. Prej je bila lvovska univerza namenjena tudi rusinskim potrebam, ker je bila krakovska univerza vedno Čisto poljska, /-daj je pa avtonomija lvovsko vseučilišče naredila čisto poljsko. Rusinov je v Avstriji 4 milijone, torej ne mnogo manj, kakor Poljakov. V Galiciji je žo čez 50 odstotkov ljudskih šol in štiri višje gimnazije z rusinskim učnim jezikom. Po zakonu se ne smejo rusinski abiturijenti teh zavodov siliti, da naj nadaljujejo svoje študije v drugem jeziku. Tudi vzbujajoča se narodna zavest v maloruskem narodu, ki šteje skupaj do 30 milij. ljudi, zahteva vedno odločneje svoje vseučilišče. Vseučilišče v Černovicah ne zadostuje, ker središče avstrijskih Rusinov je Lvov. Malo-ruskih vseučiliščnikov je zdaj vpisanih na raznih avstrijskih vseučiliščih 800, od teh 600 samo v Lvovu. Tudi kandidatov za profesorske stolice ne manjka. Spomenica končuje s tem, da opozarja na lepo znanstveno slovstvo, katero je že začelo cvesti med Malo-rusi v vseh strokah.
Velikonočni izlet Čehov v Črno goro in v Dalmacijo. Brnski odbor „kluba čeških turistov" nas prosi, naj opozorimo Slovence na veliki češki izlet med Jugoslovane ob letošnji velikinoči. Žs zadnji tak izlet v Pulj, Benetke, Opatijo, Postojno itd. se je jako debr.) obnesol. Ako se do 1. februvarja oglasi vsaj 50 izletnikov, najel bo odbor poseben salonski parnik. Letošnji izlet pojde v Zador, Šibenik, k slapom Krko, Trogir, Split, Solin, livar, Ivorčulo, Gruž, Dubrovnik, Lokrum, Boko Kotorsko, Cutinje, Mali Lošin, Opatijo in Skocijansko jamo. Izlet bo trajal od 22. marca do 1. aprila 1902. Odbor pričakuje, da bodo tudi Jugoslovani z veseljem pozdravili ta češki obisk.
Potres v Zagrebu. Včeraj nam je brzojav poročal iz Zagreba, da jo bil ob če
trt na 4. uro popoludne tam močan potres. Čudno, da zagrebški listi, ki so izšli sinoči, o tem še ne obveščajo. Danes smo dobili iz Zagreba drugo poročilo, ki nam javlja, da je potres trajal več sekund. To drugo poročilo je mirnejše in kaže. da je bil potres sicer precejšen, a da škoda ni tolika, kot so je ljudem zdelo v prvi grozi. Bila sta dva močna sunljeja. Večja nesreča se ni zgodila nobena in tudi večjo škode ni. Nekaj dimnikov so je podrlo in z ropotom padlo na cesto. Ker so se tudi okraski luščili od hiš in popadali na tla, so so ljudje silno prestrašili, ker so mislili, da se hiše podirajo. V večjih dvoranah so popokali stropovi in omet je padel na tla. Stolna cerkev ni trpela, kolikor so je doslej kon-statiralo, nobene škode. — Z druge strani se nam zopet piše: Včeraj, 17. dec. ob 3. uri 16 min. popoludne je bil tu krepak potresni sunek, katerega je spremljalo podzemeljsko gromenje. središče je bilo v Pri-lazu in Frankopan8ki ulici. Najprej se je streslo od zdolaj na zgoraj, potem valovito. Ljudstvo je bežalo iz hiš. Mnogo stvari je padlo z omar. Sobe so bile bele od ometa. Od novih poslopij so odpadali okraski. Cel del prekrasnega pročolja pri hotel »Imperial« v Frankopanski ulici jo vrglo na tračnice tramvaja. Na poslopju »Narodnih Novin« odtrgalo je dekoracijski stolpič ter ga vrglo na ulico. V poslopju rušili so se stropi. Na Prilazu padali so na ulico okraski, dimniki in tako dalje, ter je potolklo, kakor se čuje, tudi nekega pismonošo. Na »Akademičnem trgu« je odtrgalo dva krasna kipa ter ju vrglo na ulico. Ravno tako je na palači »Prister« odtrgalo en krasen kip ter ga vrglo na drugo stran. Ljudstvo je preplašeno in se boji, da bi se sunki no ponavljali. — Tukajšnjemu uradnemu listu se je na vprašanje sporočilo danes iz Zagreba, da se je ob 10 uri pojavil še en močan sunek in pozneje šo osem slabejih sunkov. — Tudi danes zjutraj ob S. uri so čutili potres. — Na tukajšnji potresni opazovalnici so včeraj ob 3. uri 14 m. vsi aparati zaznamovali bližnji potres. — Bog nas varuj potresa !
telefonska m brzojavna poročili.
Dunaj, 18. decembra. Danes so bili v avdijenci pri poljedelskem ministru Giovanelliju poslanci dr. Šusteršič, P o vse in dr. Žitnik ter so mu izročili želje sodarjev in lesnih delavcev v Idriji in okolici. V imenu vseh katol. narodnih poslancev je deputacija prosila poljedelskega ministra, da bi se oziral na označene želje. Umevno je, da minister k vsem točkam ni takoj pritrdil, vendar je pa obljubil, da bode pazno proučil zahteve in jim po možnosti ugodil. 0 stvari bomo še obširnejše poročali.
Dunaj, 18. dec. Današnja seja jo zadnja predpražniki. Kmetijske zadruge so bile sprejete v tretjem branju. Po sprejetju zakona so mnogoštevilni poslanci raznih strank referentu P o v š e t u čestitali. Na to je prišel na vrsto z a-kon o diurnistih. Finančni minister se je izrekel proti zakonu, dokler nima primernega pokritja.
Dunaj, 18. dec. Posl. dr. Šusteršič in tovariši so danes interpelovali za odpravo grabelj čez Idrijco.
Dunaj, 18. decembra. V današnji seji odseka za kmetijstvo se je načelnik grof Zed wit z s toplimi besedami spominjal izrednih zaslug posl. Pov-šeta pri rešitvi predloga o kmetijskih zadrugah ter mu je izrazil zahvalo za njegovo požrtovalno delo. Na predlog grofa Zedvvitza je odsek votiral poslancu Povšetu soglasno hvalo in priznanje za njegov vspešni trud.
Dunaj, 18. dec. (G. B.) Poslanska zbornica je danes rešila načrt o kmetijskih zadrugah v tretjem branju. Živahna pohvala v zbornici.
Dunaj, 18. dec. Železniški odsek je sprejel nepremenjeno vladno predlogo glede gradnje bosniškili železnic.
Dunaj, 18. dec. Grof Lonyay je zopet obolel na malariji.
Dunaj, 18. decembra. Osmi mednarodni časnikarski kongres se Ijo vršil od 21. do 24. julija v Bernu.
Dunaj, 18. decembra. Gospodarski odsek se je včeraj bavil z vprašanjem odprave službene kavcije pri državnih uradnikih. Trgovski minister se je pokazal prijaznega temu vprašanju.
Gorica, 18. decembra. Na ravnokar dozidani železniški galeriji proge Gorica-Ajdovščina se je udrla zemlja.
Gorioa, 18. dec. V Podgori je zopet odpuščenih 60 delavcev.
Praga, 18. dec. „Politik" trdi, da bo ces. namestnikom v Dalmaciji imenovan ministerski svetnik v notranjem ministerstvu Erazem baron Ha n del.
Praga, 18. dec. Usnjar Fr. Buri-anek je s čevljarskim nožem zaklal svojo ženo, ker jo je zapeljal dijak Slavik. Žena je bila v hipu mrtva. Dijaka je Burianek nevarno ranil.
Zagreb, 18. dec. Intendant narodnega gledališča Hreljanovič bode odstopil.
Lino, IS. decembra. Princ Oton WindischgriUz, ženin nadvojvodinje Elizabete, pride v praško garnizijo.
Lvov, 18. dec. Tu se je vršil shod rusinske radikalne stranke. Stranka bode prihodnjo spomlad organizovala stavko poljskih delavcev.
Pariz. 18. dec. V zbornici se je Waldeck Rousseau izjavil proti temu, da bi se črtal proračun za bogočastje. Desnica je predlagala, naj se govor Waldeck Rousseauov plakatira. Predlog je bil odklonjen. Pričela se je speci-jelna debata o proračunu za bogočastje.
Pariz, 18. dec. Z Japonskega prihajajo vesti, da je nek mož streljal na japonskega cesarja, ko je bil le-ta na poti v parlament. Strel ni zadel. Napadalec je ušel.
Petrograd, 18. decembra. Dvor se je preselil iz Carskoje selo v Gačino, ker so vodovodne cevi v Carskoje selo neznani zlikovci odprli in vodo onesnažili. V Carskojem selu je radi tega nad 100 oseb bolnih na legarju.
London, 18. dec. Iz Cantona se poroča: Od včeraj zvečer je vse mesto v ognju, 8000 hiš je pogorelo. Pol milje daleč divja ogenj. Mnogo ljudij je zgorelo.
Novijork, 18. dec. Iz Santiago de Chile javljajo, da so argentinske čete vnovič udrle v južni del Chile.
London, 17. dec. Listi poročajo, da je bil Luis Bolha 5. t. m. v boju pri Luneburgu nevarno ranjen v nogo. Zadela ga je krogla. Ušel je ujetništvu s tem, da je zlezel v neko grmovje. Baje niti njegovi prijatelji ne vedo, kje se sedaj nahaja.
Kapstadt, 18. decembra. Oddelek 60 Burov je pri Malfonteinu prepodil polkovnik Prince s svojo armado. En častnik in dva moža sta ranjena. Buri so bežali v gore in ostavili na mestu
79 konj in mul. Angleži jih zasledujejo.
■--
Umrli w«:
15. decembra. Franc Ule, kurilca sin, 21/, leta, Radeckega cesta 1, bronchitis capillaris. — Jožefa Gobatto, majorja vdova, 71 let, Zabjak 5, želodčni
ra<. — Jožef Gruden, natakar, 48 let, Erjavčeva cesta 26, jetika. — Marijana Cotman, gostija, 77 let, Ilovica 38, ostarelost. — Terezija Kamer, železniškega uslužbenca hči, 3 mesece, Martinova cesta 26, črevesni katar.
Y bolnišnici:
12. decembra. Ivan Hutler, koslanjar, 19 let, jetika. — Pavla Krajšek, delavca hči, 11'4 meseca, bronchitis capillaris.
^itne cene
dne 17. decembra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad 1902 .... K	8'84	do	8-8»
Rž za pomlad 1902 .....„	7-61	„	7-62
Koruzn za maj-junij 1902 . . . „	5 76	„	6-77
Uves za pomlad 1902 .....„	7-74	,	7 75
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april 1902 .....K	8 61	do	8-62
Rž za april 1902 ........7 i)3	.	7 34
Oves za april 1902..............7 43	„	7-44
Koruza za maj 1902 .......6 45	„	5-46
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaSka.......K	8-45	do 915
južne žel.........8 60	„	9*00
Rž „ .......„	7-40	,	7-60
Ječmen „ „......„	720	„	860
* ob Tisi.........6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara.......5-70	„	6-80
„ „ nova.......5-35	„	545
Cinkvant „ stara..........6 80	„	7-20
„ „ nova . . . .	„	6-3»	„	6-60
Oves srednji..........7-60	,	8 75
Fižol.............7-75	„	10-75
porodilo.
ViSica rad morjem 306'2m. srednji y.raíni tlak 736'OBara
i	Su, nje
Cas opa- ;	Wo-
satanm 1	metra
¡	t mm.
Tempe- i
rutur.v i ¡>0 Celijo I
Vetror!
tlolio
•Ç o B
t S 90 p.
17, 9. iveu. 730 0'j 13 i sl. j/.ab. | dež I 1H| 7. zjutr. ] 7a7 0 I 2 7 I sl. jzah. I oblač. 27 2
¡2. popol. | 727 3 I 89 | sr. jzah. | del. jasno] Srednja včerajauja temDeratnia 1-33, norma!»: —18* Po noči bliskanje, proti jutru močna nevihta.
Naročila 1200 5 2
na
srno razkosano
in tudi preKajeno
sprejema in po nizki ceni izvršuje
HUDOIif P ETRIČ,
špecerijska trgovina v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, nasproti križevniški cerkvi.
Narejena oblačila
za
m
za polovičino ceno
le še do 24. decembra
v angleškem skladišču za obleke
v Ljubljani, na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste 3.
1207 3-1	S spoštovanjem
Oroslav Bernatovic.
Jfi	"Sjf* ^j» -jjjfc
1205 6-1
Za božične praznike
priporoča	1
Jakob Zalaznika pekarna in slaščičarna
v Ljubljani, Stari trg št. 21
različna nasladna peciva, kakor tudi fino potvloe, medene, rozlnove, orehove in man-deljnove, ludi fino šarkellne in plnoe.
Nadalje priporoča raznovrstne okraske za božično drevesoe po nizki ceni.
Naročila ne »prejemajo in izvršujejo točno.
'Tirnimioirt izvrslno sredstvo za ohranitev J.J! llllUVVlfl, le sovja| preprečuje gnilobo,
oprhlost itd. Za trgovce pohištvn, mizarje in zasebnike
ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	228 15 11—5
Vnanja naročila proti povzetju.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
„Grand Prix".
TV »j višja o <11 i li a, ! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.

1145 21—9
M
V*
Edini kontrahenti: Messtorit;
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
ÏSehn Co., Wien, I.
V Ljubljani so na prodaj pri J. S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leutgeb, Karol Recknagel, A. Scbaffer, F. M. Schmltt, Fr. Szantner itd.
Denarr.i promet do 30 sept. 1901: K 17.006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
registrov, zfulruga x neomejeno znvezo
v Ljubljani, Kongresni frg Z !. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 i6
Marija^Drenik
grelni trg* =
hiša „Matice Slovenske".
:cTLajuecja zaloga:
vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajočega materijaia. onogrami in druge rijbe se predti-S^ujejo na vsa^o blago. Priporočam tudi bogato nalogo volne	po najnižji ceni. "TH® Jj^vr-
jjujejo je vsakič vrste vejnine v beli f^af^or cenejši tamborirni tehniki. Zunajnim naročilom se ustreza	najtočnejše. "¡^ggg	1I95 6-2
-M
i* si sl j m fet a t> o 1* ia a,.
decembra.
200 klOB
IJK*. 17.
99-16 99 15 118-86 95-95 118-75 94--
iiTstro-oterflke bančne defnice, 600 gld. . . 1590 —
Kreditne delnice, 160 «Id.......652 —
London ...............239-27*/,
HtmSki drž. bankovci m 100 m. nem.drl.velj 117-20
JÎJtavni dolg v notab Bïupïii driavni doly r sreb»-« âvttrijika zlata renta 4% . âvstrijska kronska renta 4%, Ogerska zlata renta 4"/„ . . Ogerska kronBka renta 4°/e, 200
20 mark......
20 frankov (napolsondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cckini ...
lino 17. decembra.
3-2u/j državne srečke 1. lfc.04. ¿50 gld.. . 6°/0 državne srečke t. 1860, 100 ßld. . . Drïavne srečke i. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice ftudolfove želez, po 2(X) kros
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 60/„
23-44 19H6 93 65 11-33
190 — 172-
96-65 147-25 265-60
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-75
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94 60
Prijoritetne obveznice državne teieznica . .	434-—
>	> južne železnice 3°/'0 .	318 -">0
>	» južne železnice 6°/„ .	118 40 » > dolenjskih železnic 4°/0 .	—' —
Kreditne srečko, 100 gld.......403'—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	600 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49'85
Ogerskega » , » 6 t .	24'—
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....17-45
Rudolfov« »rečke, 10 gld. . .	65 —
Sa'wove sroCike, 40 gld.......
St Genrii3 srečke, 40 rid.......
Waldsteifiovo sreike, 20 gld......
Ljubljausne 3rečke..... ...
Akcije anglo-avetrijsks banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sev. tole:'.., 1000 gi. st, ■» Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. . . . Akcijo južne ielezaica, 200 gid. ur. . . Splivina avstrijska stavbiuska druibs . ■
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveliskn premogarska družba, 70 glj Papirnih rubljev 100........
220 — 245-—
73 — 260 50 5520 — 813 — 66 -142 — 30 ->75 420 — 253-75
'.«j	' í .¡K»»-»»»v'.l
j&es Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvrtitev narodll na borzi.
Misnjamic^a delniška družba
99
é»
I,
10 in 13, DnnsJ, I.,
2.
ia*-Pojasnila "»Ji; vseh guitpodarsklhinUnanSniii «tvarafe, potom o kursnih vrednostih vsoh ipakulaoljiskiši vridH»*tBil« papirjev tn vostnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocofa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (f farni«. "7U&